AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 12 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 16TH, 19; LETO XXXV.—VOL. XXXV. Jugoslovani obsojeni v zapor, ker so pomazali "znamenite" laške leve Split, Jugoslavija, 14. januarja. Spor, ki je nastal med Italijo in Jugoslavijo, ker so jugoslovanski dijaki v Trogiru onesnažili "znamenite" laške leve, ki so krasili mestni zid, v bližini tega mesta, in katere se smatra kot znamenito zgodovin-nici, da tozadevni predlog nika-jsko delo, se je sedaj poravnal, kor ne odgovarja koristim ame- Kot znano so tedaj laški dijaki Predsednik Hoover je veti-ral neodvisnost Filipin-cev. Ima svoj načrt Washington, 14. januarja. Predsednik Hoover je včeraj ve-tiral predlog, ki je bil sprejet v obeh zbornicah kongresa in glasom katerega bi Filipinski otoki Postali neodvisni od Zedinjenih držav in dobili svojo lastno vlado. Hoover pravi vi svoji posla- nskega naroda, ni ugoden za Rimu in po drugih mestih de- Pilipince in za odgovornost, ki jo monstrirali proti Jugoslaviji ra-imajo Zedinjene države napram di "barbarskega dejanja." Pet Filipinom. Predsednik Hoover jugoslovanskih dijakov je bilo •le mnenja, da Filipinsko otočje ne more postati svobodno in neodvisno pred 15. ali 20. leti. Postava, ki je bila sprejeta v kongresu, določuje, da postane Filipinsko otočje svobodno v desetih letih. Obenem je Hoover mnenja, da bi morali Filipinci naj-Prvo upeljati plebiscit, da sami določijo, če hočejo neodvisnost ali ne. Hoover je mnenja, da bi se moralo naseljevanje iz Filipinskih otokov v Zedinjene države takoj ustaviti ali pa vsaj zelo omejiti. In predno se vrši plebiscit na Filipinih se mora podpisati pogodba, da bodo Filipinci dajali trgovske ugodnosti Zed. državam. Po mnenju Hooverja Postava, ki je bila sprejeta v kongresu, vsega tega ne garantira. Postava bo sedaj vrnjena kongresu, ki bo ponovno glaso-■■■ Yftlo^ej, in drugem glasovanju oddana vetretinska večina za postavo, 1 Pride takoj v polnomoč. obsojenih na e*n teden zapora vsak, in spor je bil poravnan, Jugoslovanski dijaki so pomazali laške leve v razburjenosti, ker Italijani neprestano zahtevajo, da mora biti Dalmacija italijanska. To mnenje je splošno razširjeno po Jugoslaviji, dočim je laška vlada večkrat zaporedoma zanikala enaka poročila. Baje je Italija naredila tajno zvezo z Ogrsko in Nemčijo, katera zveza je naperjena proti Jugoslaviji. Listnica uredništva Naročnik. Ako naslovite pi-SI»o John D. Rockefeller, Tarry-town, New York, tedaj imate lahko upanje, da mu pride v roke. če pa bo upošteval vašo zahtevo, je pa druga stvar. — J-L- I)a, Mr. Frank J. Lausche je se vedno vardni vodja v 23. var-di- Kakor hitro se tozadevno kaj spremeni, boste gotovo čitali v "Ameriški Domovini." — A. K. V vašem slučaju je težko sveto- Cenejša elektrika Pretekli petek se je odigral v City Hall v Clevelandu eden najbolj ostrih političnih bojev zadnje čase. Kot znano je župan Miller prisilil The Clev. Electric Illuminating družbo, da je znižala ceno elektriki od 5 centov na 4 cente kilovat uro. Ko so pa republikanski councilma-ni o tem slišali, so planili pokon-cu in očitali županu, češ, da bi lahko dosegel, da bi kompanija še bolj znižala cene. Ves nevo-ljen je župan bridko očital republikanskim councikrlanom, čieš, kje so bili vsa ta leta, ko so imeli večino v mestni zbornici, pa se niti eden izmed njih ni ganil, da bi ge cene znižale. Niti ene-ga predloga ni bilo tozadevno v zbornici, in šele, ko je on, Miller, prišel v urad, je začel na svojo roko pogajanja s kompa-nijo in je tudi dosegel znižanje, sedaj pa, ko je znižanje doseže- vati, ker niste vsega natančno _ ...... označili. Najbolje bo, ako se | no> Prihajajo republikanci v jav-obrnete do svojega delodajalca. I ^ m si lastijo lavonke. Mil-- L. R. Postava pravi, da kdor Mer J|m je dejal, da naj le gredo štiri leta ne plača davkov, da se j ^ boj s kompamjo, m ce mislijo, Posestvo proda na javni dražbi. I da bodo se kaj dosegli, jim bo on Tozadevno bo nekaj odločila sedanja državna postavodaja. <3i-tajte pazno "Ameriško Domovi-tto." ki bo pravočasno poročala. Iskrene čestitke, Louis! V soboto je zmanjkalo iz Col-linwooda enega najbplj poznanih delovnih mladih Slovencev, tor. Louis Kaferle, bivšega predsednika dramskega društva Anton Verovšek in vnetega delav-^ na društvenem in kulturnem Polju. Nihče ni vedel kako in kaj. ko se je Louis včeraj zopet Nenadoma pojavil na domu na 452 E. 157th St., toda ne več sam, pač pa v družbi prijazne in ljubke Mary Godec, hčerke poznanega trgovca Blaž Godca iz Grovewood Ave. Mladi par se ^ v soboto poročil v Erie, Pa., nakar se je v nedeljo vrnil v Cleveland. Prav iskrene čestitke pošiljamo obema za dolgo, zdravo in srečno življenje! Vest iz domovine Miss Štefanija Sedmak, 683 159th St. nam sporoča, da ji Je v št. Petru na Krasu umrl ^ien dragi oče Matija Sedmak. Ranjki je bil svoje čase dobro Poznan v Clevelandu. V Ameri- do skrajnosti pomagal. Odgovor župana je vplival kot mrzli curek na republikance. -o- Društvo "Cvet" E ki zapušča dve hčeri, Mary, po- močeno Zadel ter Štefanijo, v sta-rem kraju pa žalujočo soprogo, £lr>a in dve hčeri. Naj bo ranj-emu ohranjen blag spomin! Novi odbor slovenskega pevskega podp. društva "Cvet" za leto 1933 je sledeč: predsednik Louis Curk, 11307 Dove Ave., podpredsednik Fr. Skočaj, tajnica Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., blagajnik Anton Vatovec, 9717 Prince Ave., zapisnikar Max Traven, nadzorniki: Gašper Segulin, Frank Mezgec in John Tavčar. Arhivar Anton Traven. Bolniški nadzornik Ru-die Rožanc. Društveni zdravnik dr. A. J. Perko. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Del. Dvorani na Prinpe Ave. Lastna zavarovalnina Državna zbornica bo dobila te dni predlog, da se dovoli mestu Cleveland, da upelje svojo lastno zavarovalnino za slučaj ognja v mestnih poslopjih. Mesto Cleveland plačuje letno nekako $160,000 premij za zavarovalnino za mestna poslopja. Arthur Rodzinski Clevelandski simfonični orkester je dobil novega voditelja v osebi Artur Rodzinskega, ki je bil doslej vodja Los Angeles orkestra. Jeklarske družbe grozijo z izselitvijo iz Ohio radi cen na železnicah Pittsburgh, Penna., 15. januarja. Velike jeklarske družbe v Pennsylvaniji in Ohio so včeraj zagrozile železnicam, da če slednje ne znižajo cen za prevoz njih izdelkov, da bodo jeklarske družbe premestile svoje tovarne v Detroit in okolico. "Mi ne meremo za večne čase plačevati $5.70 za tono jekla, da ga prepeljejo v Detroit," se je izjavil J. A. Coakley, generalni prometni poslovodja jeklarskega trusta. To izjavo je naredil pri javnem zaslišanju, ko so bili navzoči tudi zastopniki železnic. "Mi smo pripravljeni, da če železnice ne znižajo cen, da bodo enako nizke kot cene, ki se računajo za preved na vodi, da premestimo naše tovarne tja, kamor se proda največ jekla." Jeklarski trust zahteva od 4 do 15 centov znižane cene pri 100 funtih za prevoz jeklarskih izdelkov v Cleveland, Tolido in Detroit. Premestitev tovaren iz Pittsburgha in Youngstowna, bi bil seveda silen udarec za oridotno prebivalstvo, ker je jeklarska industrija tam glavni vir dohodkov delavstva. -o- Mlad lažnik Na policijsko postajo 4. pre-cinkta je prišel včeraj neki 14-Ietni zamorski pobič, ki je izjavil, da je oil vpzil .avtomobil, v katerem so našli 30. decembra umorjeno Mrs. Ruth Steese, potem, ko jo je neznani morilec odpeljal izpred Cleveland Trust banke na 57. cesti in Euclid Ave. Zamorski poba je pove-| dal policiji, da mu je neki čla-vek, po imenu George, naročil, da mora voziti avtomobil, in ga je v ta namen poklical iz šole. Ko je poba na povelje policije bil prisiljen pokazati mesto, kamor je zapeljal 30. decembra avtomobil, je peljal policijo na neki prostor, ki je 15 milj oddaljen od mesta umora. Tudi ni resnica, da bi bil poklican iz šole, ker so bile tedaj počitnice in se ni vršila nobena šola v mestu. Policija ne ve, kaj bi naredila z mladim lažnikom. Hrvatska tovarna Iz Granite City, Illinois, se nam poroča, da je tam odprl Mr. Mike Opich svojo lastno tovarno za izdelovanje svilenih moških zavratnic. Mr. Opich je pre-kupil veliko hotelsko poslopje na glavni ulici mesta, katerega je preuredil za tovarno, v kateri je namestil sedemindvajset tkalnih strojev in najel 30 delavcev. Angleško časopisje v ondotnem mestu prinaša obširen članek glede novega podjetja hrvatskega industrijalca, kateremu tudi mi želimo obilo uspeha. Štirje oproščeni Sodnik Steur je pretekli petek oprostil štiri moške, ki so bili obtoženi, da so prodajali žganje na svojih domovih. Obtoženci; so bili oproščeni, ker je policija brez varantov vdrla v dotične hi-Sodnik se je izjavil, da poli- $176,000,000 darovanih v Štiri japonske armade naletu 1932 za razne do- I predujejo v ledu in sne- brodelne namene gu v provinci Jehol New York, 14. januarja. Ra-! Peiping, 14. januarja. Brzo-zni prebivalci šestih velikih mest j javni urad iz Jehola poroča v v Ameriki — New York, Chica-! kitajsko glavno mesto, da nago, Philadelphia, Baltimore,; predujejo Japonci v štirih kolo-Washington in Boston so tekom j nah napram mestu Jehol. Pola-lanskega leta prispevali $176,- ; goma dobivajo Japonci kontrolo 008,000 v razne dobrodelne na-j nad vsemi cestami v provinci, mene. To je bilo v letu 1932, do-110,000 mož močna armada, ka-čim so znašala enaka darila v le- tero podpirajo čete iz Mandžuri-tu 1931 ogromno svoto $344,-1 je, je koncentrirana pri Čajojan-000,000 v istih omenjenih me-Igu, dočim se nahajajo manjše stih. Za vzgojne namene so armade na raznih strategičnih Amerikanci največ darovali, m sicer znaša svota, ki je bila potrošena lansko leto za vzgojo, $59,000,000. Za direktno podporo siromašnim se je v omenjenih šestih mesecih darovalo $72,-000,000, ostala svota pa predstavlja razne druge darove. V gori omenjeni svoti niso zapopa-dene svote, ki so jih ljudje dali za razne verske in znanstvene namene. -o- Naši novi naročniki tečkah. Japonci imajo obilico zrakoplovov za metanje bomb, oboroženih avtomobilov in tankov. čuditi se je japonskemu napi*edku, ker operirajo v silnem mrazu, ki pa očividno Japoncev ne zadržuje. Odkoder so Japonci prvotno začeli prodirati od severa proti jugu v notranjost province, pa do kamor so prišli včeraj, je pot dolga že 225 milj. Videti pa je zadnje dneve, da so Kitajci odločeni iti do skrajnosti in preprečiti Japoncem, da dobijo province Jehol v svojo oblast. Od Tientsina sem vozijo noč in dan vojaški vlaki, in so Kitajci v naglici mobilizirali 100,000 vojakov za borbo proti Tekom preteklega tedna so se sledeči naši ljudje naročili na dnevnik "Ameriška Domovina": Florjan Zupin, John škof, Mrs., Mary Gut, Vincent Bene, Frank IJaponcem. Korošec, John česen, Frank Ra-: ~ 0 zinger, John Mole, J. 1 .under, Radio program Louis Osolin, Max Kobal, An-1 Eden najboljših slovenskih drew Fonda, N. E. Mentonican, radio programov v letošnji se-vsi v Clevelandu, in Valentin zoni se je vršil včeraj popoldne, Rozman, B&rberton, Ohio, in Tony Gorenc, Warren, Ohio. Vsem spoštovanim novim naročnikom se "Ameriška Domovina" iskreno zahvaljuje s prijazno prošnjo do ostalih rojakov, da se tudi oni naročijo na dnevnik. Iskrena hvala! -o- Prometne določbe Nova prometna postava glede avtomobilov v Clevelandu bo narekovala policistom, da aretirajo one avtomobiliste, ki prepočasi vozijo in tako ovirajo promet,. Tudi se bo spremenila določba, ki pravi, da mora biti voznik avtomobila aretiran, ako je pijan. V bodoče se bo točka glasila, da "mora biti voznik aretiran, ako je pod vplivom alkohola," tako da bodo lahko aretirani tudi oni, ki so samo nekoliko "všk," in ne popolnoma pijani. Postavni predlog za dobro Zanimive vesti iz življenja • 1 1 J 1 * V«1 |» I« • pivo bodo te dni spremenili in zopet glasovali Washington, 14. januarja. Senatni pod-odsek, ki preiskuje ustavnost predloga za 3.2 odstotno pivo, je sklenil, da bo originalni predlog za pivo popolnoma spremenjen, da se bo glasil tako, da bo predlog, potem ko bo j šlo do nesreče, sprejet, popolnoma ustaven. Kot i Doma je bil iz naših ljudi po ameriških naselbinah Iz Buenos Aires, Argentina, se poroča, cla so tam našli na železniškem tiru mrtvega rojaka Josipa Faletiča. Faletič je bil 28 let star. Vlak mu je odtrgal glavo, roko in nogo. Kako je plini pojasnjeno. Levških Ilavni se. cija ne sme aretirati nikogar na privatnem domu, tudi če ve, da se tam prodaja opojna pijača, razven ako je policija prej dobila varant na sodni j i. Dr. Oman vrhovni zdravnik Iz Washingtona se poroča, da je predsednik Hoover poslal senatu v potrdilo imenovanje dr. Charles Omana za vrhovnega zdravnika ameriške mornarice. Dr. Charles Oman je bil rojen v Pennsylvaniji in ni v sorodu z odličnim našim slovenskim zdravnikom v Clevelandu. Se je obesil V državnih zaporih v Colum-busu se je včeraj obesil 33 letni Clinton Grate. Grate je bil oni kaznenec, ki je na velikonočni pondeljek, 1930, zažgal v zaporih, da je nastal ogenj, v katerem je zgubilo življenje 322 jetnikov. Njegov sozarotnik pri tem, James Raymond, se je že pred njim obesil. Grate je bil po požarju zaslišan in je prosil, da ga pošljejo na električni stol, česar pa niso naredili, pač pa ga obsodili v samotni zapor do smrti. Nesrečna smrt 10 letno Elsie Duna, 1879 W. 22nd St. je poslal sosed v groce-rijo po nudeljce. Ko je korakala po cesti, je od vzadaj privozil v ozki, ulici avtomobil, ki je dekletce vrgel ob steno s tako silo, da je kmalu potem umrlo. Zlobni voznik avtomobila je pobegnil. Dekletce je bilo nadarjeno z ja-ko lepim glasom in je ogorčenje ljudi v okolici nepopisno radi brezobzirnega avtomobilista. Smrtna kosa Sinoči je po težki bolezni preminula rojakinja Louise Vidmar, 1614 E. 41st St. Podrobneje poročamo jutri. Pogreb bo J pod vodstvom J os. Žele in Sinovi ko sta nastopili Miss Josephine Milavec in Mrs. Antonette Sim-čič v duetu in v solospevih. Ne samo, da sta si izbrali mične pesmice, pač pa sta tudi peli mehkobno in prijetno, da bi ju človek kar venomer poslušal. Izvrstna je bila na piani Miss Vera Milavec. To petje bi na radio še radi poslušali. Imamo sicer ob raznih prilikah dosti različnega petja, toda v resnici lepo petje se redkokdaj sliši. Na včerajšnjem radio programu smo ga uživali. In tudi naši harmonikarji so jo prav izvrstno "urezali." Radio programi pod vodstvom Charles Zormana postajajo od tedna do tedna boljši. _ ' Cene za plin Pet let že traja, odkar je mesto začelo boj, da se znižajo cene za plin. Leta 1927 je tedanji mestni manager Hopkins odgovoril na zahtevo plinove družbe, da se dovoli zvišanje cen za plin s tem, da je zahteval znižanje. Odtedaj naprej se vodijo pogajanja in tožbe na vseh mogočih sednijah, tako da je mesto plačalo v petih letih že $20,000 v boju, da se znižajo plinove cene. Znižane cene plina, ako bodo končno uveljavljene, bodo prihranile Clevelandčanom $1,600,-000 na leto. Kompanija dela $3,-000,000 čistega dobička na leto. trdi senator Blaine se mora pr- pri Kobaridu, in v Argentini se votni predlog, ki je bil že sprejet je nahajal 5 let. od zbornice poslancev, tako spre-1 Rojak Martin Pohlin, doma iz meniti, da ga sodnija pozneje ne j Kandršs, okraj Litija, in rojak bo mogla zavreči, ker ni ustaven, j Franc šušteršič, doma iz Pcd-Zbornica poslancev ne bo na- peči, okraj Preserje, bosta pro-sprotovala temu predlogu senat- Sglašena mrtvim 15. decembra, nega odseka, ako se predlog ta-11933, ako se ne javita pristojnim ko ne spremeni, da bi se zmanj- oblastem v stari domovini. O šala alkoholna vsebina pive. V obeh, ki sta se že leta 1910 izse-predlogu, kot je bil sprejet od ; lila v Ameriko, ni bilo odtedaj zbornice poslancev, namreč. ni nobenega glasu, bilo določila, da smejo pivovar-j v Jolietu je na novoletni dan ne oglašati. Nadalje se morajo ]padel iz avtomobila 19 letni Emil spremeniti gotova določila Vol- Stimec in bil na mestu u5iL v stead postave, ki nasprotujejo istem mestu so naš]i mrtVega na določilom novega predloga. Se- tleh ležečega Franka Mihovarja. natni pod-odsek se je tozadevno i Dcbili go ga v njegovem stano-posvetoval 14 dni in prišel do J vanju. živel je popolnoma za se-prepričanja, da Če bo originalni 5e in nima tu nobenih sorodni. predlog sprejet, ga najvišja sod-1 kov. v starem kraju zapuš5a nija skoro gotovo zavrže. Novi jen0 predlog bo tako spisan in spre-! vrrv ...... V Chicagi je izvršil .samomor jet, da bo lahko prestal skusnjo L -em Btaoovanju rojak <]0;, na sodni ji radi svoje ustavnosti, j Gfcgor> ^ J? ^ 0dprl j(J „ I v ' i j plin in se zadušil. Našli so ga v Zasluzena kazen pomleljek, toda moral je biti že Država Ohio je pravkar spo-jmrtev od petka. Vzrok je bil znala The Fitzgerald Construe-' sper z ženo. Razdružila sta se, ti on Co. krivo, da je plačevala I1'" je ona stanovala spredaj v prenizke plače svojim delavcem, stanovanju, on pa zadaj. Vloži-Kompanija se bavi z gradnjo !a je tudi tožbo za ločitev zakona, cest. Delavci so delali U. S, V Racine, Wisconsin, je umrl Route No. 2, v Ashtabula court- rojak Mike Gruden, star 54 lat, ty, kjer je omenjena kompanija [doma iz Logatca. Ranjki zapu-dobila kontrakt. Državna po-! šča ženo Mary, o kateri se pa stava pravi, da kompanije, ki ne ve, kje je. Ako kdo ve za gradijo državne ceste, morajo [njo, naj jo prijavi, kajti ženo plačevati, minimalne plače. Fitz- • čaka zavarovalna polica v svoti gerald Co. je plačevala neizuče- $2000.00. Nadalje zapušča ranj-nim delavcem 35 centov na uro. ki dva brata in eno sestro v Eve-izučenim pa 52 centov, dočim jlethu, Minn., in enega brata in pravi državna postava, da je dve sestri v starem kraju, minimalna plača za neizučene y Milwaukee, Wis., je umrla delavce 50 centov na uro, za dru- Aha Deržaj, stara 43 let,, doma ge pa 75 centov na uro. Kom- jz Dolenjskega, odkoder je pri-panija je bila obsojena, da mo Uja v Ameriko pred 25. leti. Žara nemudoma plačati vsakemu jpu||a moža, štiri otrok- in dva' delavcu dvakrat toliko, kolikor j brata. Istotam je umrla roja-mu je premalo plačala, obenem kinja Amalija Beravs, vdova tri je pa zgubila državni kontrakt. ieta. Doma je bila od Ljublja-To je pač zaslužena kazen in če ne ih je živela v Milwaukee 23 bi povsod tako postopali, bi ict. Zapušča 14 letno hčerko, kmalu nehalo izkoriščanje de- _0_____ lavcev- Nagla smrt Nove varde Po kratki bolezni je preminul j dobro poznani Milan Sterle, star Republikanski councilman! so 23 let. Ranjki je bil rojen v Aj-imeli v spbpto popoldne v nekem j dovšČini, na Primorskem, odke-hotelu v mestu tajno sejo, tekom |der je prišel s starši v Clevelar d katere so se pogovarjali, kako pred 20. leti. V Clevelandu za- Mlad fant umrl V Emergency bolnici je umrl mladi rojak, 17 letni Anton Gobec, ki je bil rojen v Clevelandu. Tu zapušča starše, enega brata Raymonda in dve sestri, Annie in Helen. Ranjki je bil član društva Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 S. D. Z. Pogreb ranj-kega se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 5911 Prosser Ave. v cerkev sv. Vida ob 9. uri, pod vodstvom Frank Z a k r a j š e k. Iskreno sožalje družini ranjke- bi razdelili mesto Cleveland v 31 novih političnih okrajev ali vard. To dokazuje, da republikanci medsebojno še niso edini, 'son. kako razdeliti mesto v nove po-! vrši pušča starše, dva brata, Louisa in Rudolpha in dve sestri, Jennie in Louise, poročena Forgu-Civilni pogreb ran j kega se v sredo popoldne cb 2. uri litične okraje. Ker je pa župan iz hiše žalosti na 5608 Dibble Miller pripravljen vetirati pred-j Ave. pod vodstvom Frank Za- log republikancev glede nove razdelitve mesta, so spoznali republikanci, da bodo morali dati koncesije demokratom, ali pa do nove razdelitve ne bo prišlo. Župan Miller je izjavil, da ne bo krajšek. Preostali družini nsS globoko sožalje nad zgubo tak' mliš Sina! Smrtna kosa Včeraj je preminula podpisal republikanske tossade-;burgu naša rojakinja, vne postave, ako bo slednja le v prid republikancem, in če župan ne podpiše, se republikanci zaman trudijo. v New-France".' v staro ga Občutno znižanje Demokratski okrajni komisarji so včeraj znižali vsem svojim uslužbencem plače. Doslej so dobivali $60,000 na leto, a v letu 1933 bodo dobivali le $45,000. Potisak, rojena Medved, sti 79 let. Ranjka je bila doma v vasi Sevna, farsi Primsko, odkoder je prišla v Cleveland pred 37. let;. Bila je članica društva SV, Lovrenca št. 63 K. S. K. J. Po dveletni bolezni je umrla i Tu zapušča hčer Frances, poro- Iz Barbertona, Ohio Cecilija Ule, članica dr. Srca Marije, KSKJ, stara 42 let. V Ameriki je bivala približno 27 let. Zapušča moža in sedem otrok in mnoga sorodnikov. Prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje! ceno Kocjan, v stari domovini pa dva sina. Pogreb ranjke se vrši v sredo, 18. januarja, iz hiše žalosti na 3576 E. 82nd St. pod vodstvom Louis L. Ferfolh, Bodi blagi ranjki ohranjen blag spomin! "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 12, Mon., Jan. 16th, 1933 Kaj misli Alfred Smith "Ne samo zvezna vlada, pač pa tudi vsaka posamezna država v ameriški uniji ima danes deficit in gleda, kje bi dobila nove vire davkov, da bi prikrila in pokrila deficit. Davek na pivo bi prišel ravno prav. Pivo kot gasolin, je predmet, katerega se lahko dvojno obdavči, ne da bi bil kdo pri tem kaj prizadet. Sleherna država ima davek na gasolin, toda ali je zategadelj manj avtomobilov na ulicah? In ko je poleg državnega davka še zvezna vlada naložila davek na gasolin, se tudi nihče ni pritožil. Enako bi se lahko zgodilo s pivom, toda sedanja administracija tega ne more videti. "Pisalo se je, da dobimo pivo za Božič. Ostalo je pri praznih obljubah, kajti iste republikanske sile, ki so nasprotovale prohibiciji od nekdaj, so nasprotne tudi danes vsakemu ublaženju prohibicije. Sicer rabijo danes drugačne izgovore, toda njih smisel je enaka kot pred leti. Poleg tega pa ima postavno pivo še druge težave. Oni ameriški državljani, ki imajo obširne vinograde, bi radi videli, da se pribori zaeno s pivom tudi vinu enaka pravica, in to je vzrok, da tozadevna postavodaja ne more naprej. "Politikarji, ki so obljubili pivo za Božič me spominjajo na prijatelja Henry Forda, ki je poslal ob izbruhu svetovne vojne posebno ladjo v Evropi, in na krovu te ladje je bila mirovna komisija, ki naj naredi mir za Božič. Ford sam je izjavil, da bo njegova komisija povzročila, da pridejo vojaki raznih držav za Božič v letu 1914 iz svojih strelnih jarkov. Eden izmed članov od te komisije, neki pastor, se je vrnil po Božiču v Ameriko, dočim je v Evropi se vojna še vedno nadaljevala. Ko se je izkrcal v New Yorku so ga vprašali, kaj je "mirovna komisija" dobrega povzročila? Odgovoril je: "Naredili smo globok vtis v nevtralnih deželah." Tako so tudi naši ameriški politikarji, ki so obljubili "pivo za Božič" naredili globok vtis v nevtralnih krogih ameriškega naroda. Boj za pivo je še danes na vrsti, in dokler ne poseže nova vlada v ta boj, sploh ni treba misliti, da bi dobili dovoljenje, da smemo postavnim potom uživati dobro pivo." "Pričakovalo se je seveda, da sedanji kongres, v katerem sedi 160 poraženih kongresmanov, ne bo naredil ničesar glede dovolitve pive. To dokazuje, kar sem že večkrat trdil, da prohibicija ne bo tako zlepa odpravljena. To je hujši boj, kot si ga marsikdo predstavlja. Da so poraženi republikanci glasovali proti dobri pivi, se jim nič ne čudim. Oni so bili prvotno izvoljeni na podlagi prohibicije. Toda da so demokrati v kongresu glasovali proti pivu, pa ne morem druzega kot da jim zamerim, kajti ravnati bi se morali po načelih demokratske platforme, ki se glasi, da se mora prohibicija odpraviti in uvesti postavno uživanje opojne pijače po gotovih postavah in odredbah. "Gotovo pa je, da bo prihodnja zbornica kongresa od-glasovala proti 18. amendmentu in Volstead postavi. In tudi dobršna večina bo v tem. Poslanci, ki se bodo nahajali v prihodnji zbornici kongresa, so bili izvoljeni tozadevno. Pričakuje se pa ostrega boja tozadevno v senatni zbornici, kjer priporočajo južni senatorji nekak načrt, ki je po volji suha-čem organiziranim v Anti-Salo(?n ligi, in kateri načrt je pripravljen, da se nasprotnike prohibicije še nadalje preganja in meša. "Vse to nam dokazuje, da takozvane "načelne izjave" ne pomenijo dosti, da ne pridejo v poštev same od sebe, da velike večine ne prinašajo vselej hitrih reform v narodni politiki, in razven če imamo mogočno narodno vodstvo, ki je polteno, ne moremo doseči nobenih sprememb v boju z bi^ goti in fanatiki. Bitka za prohibicijsko reformo se je šele pričela, ko smo lansko leto prešteli glasove, oddane pri zadnjih volitvah. Dasi je očitno volja naroda, da se prohibicija ovrže, pa imamo tako zastarelo poslovanje v naši narodni postavodaji in v našem eksekutivnem uradu, da vzame leta, da se doseže stvar, katero je narod ob volitvah odločno potrdil. In take stvari dajo misliti ljudem, da so pripravljeni za nove reforme. ste nikdar videli. Ker so slabi časi, je bilo sklenjeno, da bo vstopnina samo 30 centov. Po igri bo pa še prosta zabava in ples, da bomo vsaj za nekaj časa pozabili te slabe ča^ se. Kdor pride pa samo k plesu, bo plačal 25 centov. Vstopnice gredo jako hitro izpod rok in če jo kateri še nima, naj se požuri, da ne bo prepozno. Upati je, da boste prav zadovoljni tisti večer. Ker je še veliko drugega pri- pravljenega za posetnike ta večer, se bo pričelo s programom točno ob sedmih zvečer, z igro pa točno ob 7:30. Po igri boste izvrstno postreženi, za kar je pripravil vse potrebno odbor, tako za lačne želodce, kot za suha grla. Več o tem bo pa še razvidno iz oglasov. Torej na svidenje na 22. januarja ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Pozdrav vsem skupaj. Louis Opara. NA ELY, MINN., JE PREMINUL NAJSTAREJŠI SLOVENEC Euclid, O. — Ker se prav poredko oglašam v časopisih v teh slabih časih, sem sklenil, da bom pa sedaj nekaj lepega prinesel v javnost. Videti je, da so kulturna društva še precej živahna, a podporna društva pa precej trpijo radi slabih časov. Toda pomagati si ne moremo drugače, kot da dajemo vsaj nekaj veselja eden drugemu, dokler smo še vsaj kaj pri življenju. Tukaj pri nas se vedno kaj priredi, da se oživi še one, ki mislijo, da so že umrli. Torej čast in hvala takim društvom, da se v teh slabih časih še kaj spominjajo naše slovenske matere. Ravno sedaj je slišati, da bo nastopilo slovensko dramsko društvo "Naša zvezda" na 22. januarja z veliko in krasno igro, katera se imenuje "Turški križ," katero še niste imeli prilike videti tukaj okrog. Nastopilo bo okrog 28 oseb. Igra je v petih dejanjih in bo res nekaj lepega za pogledat. Ta igra nam predstavlja Turke, ki so pred leti hodili ropat po naši slovenski zemlji, kakor delajo to danes Italijani. Videli boste turškega pašo in njegove vojake. Igra je tako lepa, da se ne vidi zlepa take. Videli boste, kako Turki lovijo slovenske otroke, katere potem poturčijo v takozvane janičarje. Videli boste več takih prizorov, kot jih še ni- Ely, Min.—Dne 4. januarja, v zgodnjih urah, je preminul v svojem stanovanju na E. Camp St. Frank Lozar, rojen 3. decembra 1836 v prijazni vasici Pri-gorici blizu Ribnice. V Ely se je bil naselil s svojo sestro Nežo nekako leta 1888. Zgradil si je prostrano hišo, v kateri je sprejemal svoje rojake na hrano. Včasih sta imela do 25 bor-darjev in je razvidno, da sta imela dosti posla. Bila sta oba dobrega srca. Mnogo došlih potnikov sta brezplačno nahranila, pa tudi veliko bordarjev se je po francosko poslovilo čez noč, ne da bi poravnali za hrano. Pa ni veliko godrnjal radi tega, ampak je rekel, da jim "Bog požegnaj." Pred 25 leti mu je umrla sestra v visoki starosti. Ostal je sam brez denarnih sredstev. Nekje na zapadu se nahaja sin Anton, že nad 70 let star, o katerem pa ni slišal že nekaj let. Pokojni Lozar je bil velik prijatelj slovenskih časopisov in knjig. Čital je pozno v noč, kar .je najbrž tudi vzrok, da je pred osmimi leti izgubil vid. To ga je hudo potrlo. želel si je, da ga Bog vzame, da bi ne bil nikomur v nadlego. V tem položaju ga je oskrbovala sorodna družina Frank Petek. Pa tudi mesto Ely je skrbelo z raznimi potrebščinami. župnik Frank Mihelčič ga je mnogokrat obiskal ter se raz-govarjal ž njim o davnih« prošli h časih. Imel je vedno zdrav spomin, da je vedel povedat vse dogodke, ki so se pripetili v njegovih mladih letih. Bil je prijatelj starih navad, avtomobilu ni nič zaupal, za nobeno ceno ga ni bilo mogoče pridobiti, da bi se šel vozit s karo, ker ni nikomur zaupal. Bal se je namreč, da ga odpeljejo od njegovega doma kam daleč in bi potem ne umrl v svojem stanovanju. Svoje stanovanje je cenil nad vse; kakor da bi prirastel na svoj dom, tako ga je ljubil. Pogreb za pokojnega Lozar j a je vzel v oskrb naš župnik pod nadzorstvom Štefan Banovec ml. Na povabilo župnika se je korpora-tivno udeležilo pogreba 7. januarja: podružnica Slovenske ženske Zveze z zastavo in več članov moških društev z zastavo. Bilo je pričakovati, da bo vse večja udeležba od strani občinstva pri sprevodu njegove zadnje poti, pionirja naše naselbine. Tu se vidi kako spoštuje naša mladina stare ljudi, čast pa vsem, ki so se udeležili sprevoda za starčkom in si vtisnili v spomin, da so spremljali na zadnji poti najstarejšega rojaka v Ely. župnik Mihelčič je daroval slovesno sv. mašo za pokojnika in po obredih je imel kratek nagovor kot nekrolog za pokojnim Lozar jem. Vse občinstvo je bilo globoko ginjeno, ko je pripovedoval župnik o onih časih, ko so se začeli slovenski možje naseljevati na Ely. To so bili možje, ki so prinesli seboj ono živo vero, niso bili še pokvarjeni od sprijenih študentov. Poleg žive vere so bili z vsem srcem zvesti narodnjaki, z njih obrazov je odseval slovenski ponos. Ob prvem priseljevanju Slovencev na Ely, seveda ni bilo še katoliške cerkvice, v bližnji naselbini Tower, kakih 20 milj južno od Ely, so pa že imeli župnijo sv. Martina, kjer je župnikoval naš nepozabni misijonar Msgr. Buh. Njega so slovenski naseljenci in tudi drugi katoličani prosili, da bi prišel darovat sv. mašo na Ely. Ker je imel pokojni Lozar pro- strano stanovanje, je rade volje privolil, da naj se daruje prva sv. maša v Ely v njegovi hiši. Misijonar Buh se je temu vabilu z radostjo odzval in daroval sv. mašo v Lozarjevi hiši, dokler si niso čez par let postavili hram božji na prijaznem hribčku. Z nekim, ponosom je pokojni Msgr. Buh ob prilikah omenil, da mu je v veliko radost, ker je daroval sv. mašo v hiši Fr. Lozarja. To je imel tudi naš pionir Lozar dobro v spominu. S ponosom je ob raznih prilikah povdarjal, da se je v njegovi hiši darovala prva sv. maša, ki je bila prva v Ely. Naj Ti bo Vsemogočni milost-ljiv za Tvojo zemsko preizkušnjo. Spomin na Te naj bo ohranjen med nami dolgo. Pokojni Lozar ima v Ely več sorodnikov: 2 nečaka, John in Anton Lozar ter njih mati, soproga umrlega Lovrenc Lozarja, nečakinja Mrs. Joseph Skala, Martin Petek, Frank Petek, Mrs. John Pucelj ter Mrs. John Ru-žič. V elyskem mirodvoru počivajo telesni ostanki Frank Lozarja mL, brat prej omenjenih Lo-zarjev; on je padel kot prva žrtev v svetovni vojni na Francoskem bojišču, radi tega nosi naša podružnica Ameriške Legije naslov: Frank Lozar Post. Nosilci krste umrlega Frank Lozarja so bili izbrani najstarejši naseljenci in sicer: Steve Ag-nich, Joseph Seliškar, Marko Ko-chevar, Matija Ballas, John Ad-lesich st. in John Zobetz. Kot častna straža so bili: Joseph Zobetz, Mihael Sterk in Matija Mauser. Truplo umrlega Lozarja je bilo položeno v zimsko mrtvašnico. J. J. Peshel. Vesti iz domovine MILIJONI BREZ LASTNIKOV Ne samo stare dediščine pričakujejo v Angliji lastnike, da bi jih dvignili, temveč leže milijoni tudi v državni blagajni, in sicer še čudovitejšega izvora. To je denar, izvirajoč iz vojnega plena poedinih angleških vojnih pohodov, to je delež bojevnikov na plenu, delež, ki ga navadno dobe oficirji in vojaki, ki ga pa v tem primeru nihče ni dvignil. Do svetovne vojne je bila v Angliji navada, da so imeli vojaki in mornarji pravico do svojega deleža na vojnem plenu, če so premagali in zasedli sovražno ladjo, je veljal ves tovor za vojni plen. Tovor so prodali, izkupiček so si pa razdelili. Leta 1762. so zaplenili špansko ladjo "Hermione," ki je vozila nad 130 milijonov (po naši vrednosti) vreden tovor. Vsak mornar ki je sodeloval pri napadu - na ladjo, je dobil okrog 120,000 dolarjev po naši vrednosti, med oficirje je bilo pa razdeljenih skoro 20 milijonov. Plen s francoskih ladij med vojno leta 1745. je znašal blizu 200 milijonov. Znaten delež na tem plenu so sicer dvignili, mnogo denarja pa je ostalo v državni blagajni, ker ni nihče prišel ponj. Mnogi oficirji in vojaki, ki jim je pripadal del plena, so namreč v poznejših bitkah padli. Tako se je nabralo mnogo milijonov tudi v Napoleonovih vojnah in ves ta denar še zdaj upravlja urad angleške državne zakladnice. Zdaj pa zdaj objavi urad imena onih, ki imajo pravico do svojega deleža na vojnem plenu, pa se navadno nihče ne oglasi. —Rešen iz objema smrti. V zadnjem času se ni primerila v rovih v Zagorju večja nezgoda, to pot je pa domala zahtevala življenje mladega rudarja z dokaj številno družinico. Le njegovi prisebnosti v boju za življenje je pripisati, da je odnesel poleg precejšnje mere strahu le poškodbe lažjega značaja. Rudar Jere se je z več tovariši podal na odkop v kotredeškem rovu. Ko so spodkopavali plasti v krovnini, so se nenadoma z močnim hruščem zrušile in pokopale Jereta pod seboj. Zasut do ramen se je znašel zdaj sam, ker so tovariši pred polomom zbežali na varno, misleč, da je vsaka pomoč zaman. Izpod stropa so pa v malih premorih padale nove plasti okoli ponesrečenca, ki je začel klicati na pomoč. Nihče se pa ni upal blizu, ker bi se lahko vsak hip utrgal ves strop in zasul reševalce. Pogumnejši so nekajkrat za hip priskočili hoteč ga potegniti iz objema, ki je v teh prilikah pomenil gotovo smrt. Novo sesi-panje plasti jih je pa vedno ostrašilo, da so opustili reševalne poskuse. Jere je obupno prosil in ko ni to pomagalo, se je oklenil v smrtni groznici nekega svojega tovariša, da ni mogel uteči, nakan so le poprijeli ostali kopače, do pol odkopali Jereta in ga nato z združenimi močmi potegnili iz hlač in škornjev, ki so ostali med ruševinami. Niso se pa še dobro odstranili z mesta, ko je zagrmel ves strop in do vrha zasul mesto, kjer je tičal Jere. Ušel je gotove smrti s praskami po vsem životu in z močnejšo poškodbo na levi no-kl —Cigan ugrabil ciganko z avtomobilom. V vasi Karanama pri Križevcih živi cigansko pleme Nikoliči. Njihov poglavar Stevo ima 14 letno hčerko Maro, ki je kljub svojim mladim letom izredna lepotica in zraven tudi bogata. V dekle se je zagledal cigan Branko iz plemena Gjor-gjevičev. Poslal je trikrat k Stevu snubit, toda ta ga je vselej odbil. Branko pa se ni dal kar tako ugnati'. Na božič ponoči je z dvema svojima prijatelj ima vdrl v sobo, kjer je spala Mara. Ugrabitelji so bili oboroženi z revolverji. Mari so zamašili usta z robcem, da ni mogla kričati, in jo odnesli do ceste, kjer jih je čakal avto. Mari pa se je posrečilo, da se je med tem oprostila robca, ki ji je zatiskal usta, in začela klicati na pomoč. Oče in brat sta se zbudila in takoj na konjih zasledovala ugrabitelje. Ti pa so začeli iz avtomobila streljati z revolverji, nakar sta se preganjalca vrnila. — Oče ugrabljene Mare se je zaklel, da bo poiskal hčer, pa magari bi moral iti na konec isveta. Ugrabitelja pa da bo sodil po ciganskih zakonih, četudi bi moral zato v Lepogla-vo. —Ubila se je, ko je po strehah lovila jnačko. V Novem Sa-ydu se .je pripetila čudna nesreča. 22-letna mizarjeva žena Ju-lijana Tuha je padla s pet metrov visoke strehe na tla in obležala mrtva s polomljenimi udi. Julijana je po strehah lovila svojo mačko, ki ji je ušla od doma. —Mater in otroka rešil iz Mure. Pri Radgoni se je pripetil te dni pretresljiv in žalosten dogodek. Graničar Milan Stojilkovič, ki je stal ob reki na straži, je opazil, kako beži proti nabrežju Mure žena z otrokom v naročju v očividni nameri, da se vrže v vodo. Spustil se je za njo v tek, prihitel pa je prepozno, ker je nesrečna žena že skočila z otroke m vred zviška z nabrežja v reko. Pogumno se je. zagnal stražnik za njo in posrečilo se mu je iztrgati smrti ženo in otroka. Spravil je oba na suho, kjer so ljudje zavzeli za nesrečno mater, ki je hotela poiskati sebi in detetu prezgodnji grob v valovih Mure. Nesrečnica je 28 letna delavka Terezija H., ki je že poročena ter ima doma šele 4 mesece stare dvojčke. Otrok, s katerim je skočila v vodo, pa je njen 5 letni nezakonski sin Alojz. Navedla je, da jo je gnalo v smrt nesrečno življenje in beda. —Miši zagrizle ža 200,000 .dinarjev bankovcev. Bogat posestnik Dušan Jagerovič v Veliki Kikindi je imel prihranjenih 200,000 Din. Ker ni, zaupal denarnim zavodom, je denar izročil svoji ženi, da ga shrani na varnem kraju, žena je dala denar v vrečo, ki jo je imela v kamri. Delj časa nista niti mož niti žena pogledala po denarju. Nedavno je Jagerovič kupil večje zemljišče, ki ga je bilo treba takoj plačati, šel je v kamro in segel v vrečo po denar. Na svoje veliko začudenje pa je našel bankovce vse razgrizene od miši. To ga je tako raztogotilo, da je hotel ubiti svojo ženo in je ta komaj ubežala« razjarjenemu možu. Jagerovič je nato šel na podstrešje in se obesil. Domači so slutili nesrečo in so šli za njim. Z zadnjem hipu so odrezali vrvico in tako rešili Jagero-v.iča. Pri okrajnem načelniku je Jagerovič opisal svojo nesrečo in tam so mu rekli, da bo v Narodni banki dobil neko odškodnino za razgrizene bankovce. Medtem ko je bil mož pri okrajnem načelniku, je pa preplašena žena zakopala razgrizene bankovce v gnoj in ko je čez nekaj dni hotel Jagerovič odnesti denar v banko, ga je izkopal iz gnoja; ostanki bankovcev pa so bili popolnoma uničeni, tako da je zgubil vseh 200,000 dinarjev. —Gdčna. Vera Ziherl. Dne 23. decembra je umrla gdč. Vera Ziherl, stara 28 let, edina hčerka iz ugledne trgovske hiše v Mokronogu. —Na Jesenicah je umrl pri svoji hčeri Mariji Koblar g. Ka-rol Višnar, bivši gozdar in večletni občinski odbornik. —Kmalu bi živo pokopali. V Trenčanih na Hrvatskem se je vršil pogreb Stane Brakovič, ki je imela tifus. Ko je pravoslavni svečenik ob grobu pel mrtvaške molitve, je Stana nenadoma začela razbijati v krsti. Vsi po-grebci so se v strahu razbežali. Stana je le navidezno umrla in je bila rešena zadnji hip, sicer bi jo živo pokopali. —V Bizoviku pri Ljubljani je umrl g. Ivan Bricelj, posestnik, blagajnik Prost. gas. društva in bivši občinski odbornik. —Smrt vrlega moža. V Kočevju je umrl g. Andrej Levstik, upokojeni dacar. Pokojni je bil vseskozi zgled pravega moža in očeta. Dasi je doživljal nesrečo za nesrečo, je trpel boguvdano kakor svetopisemski Job in ved-ner upal, da mu bo Bog naklonil še lepše dni. Kot dacar je služboval mnogo let v Kočevju, Stari cerkvi in Dobrepoljah. Bil je v vsem svojem službenem delovanju vesten in pošten. -o- ŽIVALI V SVETOVNI ZGODOVINI VARUJTE SE PREHLADA in sovražnika človeštva: pljučnice! Ne prehladite se in glejte, da boste imeli črevesje v redu s tem, da jemljete redno Trinerjevo Grenko Vino Od nekdaj so imele živali vidno vlogo v zgodovini. Saj srečamo že v svetem pismu in sicer prav v začetku žival v odločilni vlogi: kača na drevesu sredi raja. Kesneje Noetov golob, dalje zlato tele . -. . Verske knjige raznih narodov, kakor na pr. Egipčanov, pričajo o istem. Tudi zlati klasični časi bajajo o raznovrstnih vlogah živali. Spomnimo se le slovite volkulje, ki je dojila Ro-mula in Rema. še danes odseva njen spomin na Kapitolu, kjer ji je postavljen spomenik. Da so gosi igrale v Rimu vele-pomembno vlogo, vemo; saj so radi svoje čuječnosti rešile Ka-pitol. Med živalmi, ki so nam znane iz grške mitologije, je pa težko izbirati, saj je skoraj toliko živalskih junakov kot človeških herojev. Alkibijadov pes, Kleopatrina kača, Androklov lev (ki ga je ovekovečil Bernard Shaw), Enejev golob, ki je svojemu gospodarju celo v podzemlje sledil, Ahilova želva, pred vsem pa Aleksandrov konj Bu-cefal — vse te živali žive dalje v večnih knjigah. Dobro znan je tudi Kaligulov konj, katerega je cesar kljub ogorčenju (senatorjev imenoval za konzula. Manj znan pa je v zapadnih deželah sveti golob Muhameda, ki je stalno obletaval njegovo glavo. Veličastno vlogo igra v zgodovini islama pajek. Ko se je Mohamed na svojem begu med Meko in Medi-no skril v neki votlini, da bi tam prenočil, so pridrli njegovi zasledovalci uro kesneje pred isto votlino. Toda šli so mimo, kakor hitro so zagledali pajčevino, ki se je razprezala pred vhodom. Vedeli so: nikogar ni v votlini, sicer ne bi ostala pajčevina nepoškodovana. Očividno so pozabili, da živi na orientu neke vrste pajek, ki more v eni uri zapresti veliko pajčevino. Tako je pajek rešil Mohamedu življenje. Tudi osel se kaj čestokrat ponavlja v zgodovini. Zanimive anekdote o oslih se širijo v zvezi s francoskim kraljem Ludovi-kom XI. Ta se je nekoč odpravil na lov in vzel s seboj, kakor zmerom, svojega astrologa, ki mu je za sleherni dan prerokoval vreme. Na vprašanje pa, kakšno bo vreme, je odgovoril astrolog kralju, da bo odlično. Ne. dolgo za tem sta zašla v nekem gozdu, kjer sta naletela na oslovega poganjača. Kralj tudi tega vpraša za vreme. Od-goVor pa se je glasil: Slabo vreme bo, ker osel poveša ušesa. Tako se je zgodilo, na kar je kralj odpustil astrologa, na njegovo mesto pa je postavil poganjača, zakaj "bolje je, da je osel moj astrolog, kot da bi bil astrolog osel." Nepozaben je psiček-miljen-ček nesrečne francoske kraljice Marije Antonije, ki je sledila svojemu možu na morišče. Dva dni po njeni smrti .je' tudi njen psiček, ki se ni ganil z morišča, od gladu poginil. — Tudi Napoleon I. je imel mnogo psičkov podganarjev. — Labouche, ki je ječal tri desetletja v bastilskih zaporih, se je seznanil z nekaterimi psički, ki so mu bili edini tovariši žalostnega življenja. — Veliki francoski diplomat Richelieu je ljubil mačke, znamenita plesalka Dubarry pa dva plešoča medvedka. Veliko kulturno vlogo je igral tudi Newto-nov pes Diamont. Ta štirinož-na žival je dobila nekje Newto-nove zapiske, ki so bili sad štiriletnega dela, pa jih je raztrgala na kosce. • Tako so živali zveste spremljevalke človeka v veselju in žalosti. Seveda je pa danes ta živalski kult presegel vse meje človeškega dostojanstva, zakaj človek je postavil med se in živali" nekak nenaturen odnos, ki ponižuje človeka. -o- OGROMEN VOZ V Puri, Indija, imajo voz, ki je na 16 kolesih. Vsako leto enkrat peljejo na tem vozu boga Višnu v procesiji. Ker je voz silno težak in okoren, vzame 6,-000 božjepotnikov, 2 do 3 dni, da ga prepeljejo v eno miljo oddaljeno svetišče. -o- SILEN OGNJENIK Na Otoku Krakatoa, med Sumatro in Javo, je leta 1883 blju-val ognjenik s takim gromom, da se je slišalo 3,000 milj daleč. Pepel je metal ognjenik 17 milj visoko, katerega je potem veter raznesel v vse dežele sveta. t. t 1933 JAN. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 21.—Društvo Carniola Tent, št. 1288 The Maccabees; plesna veselica v spodnji dvorani SND. 21—Društvo Jutranja Zora št. 337 HBZ, zabava v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. 22.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v SND. 22—Dramatično društvo Naša Zvezda, igra v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. 22.—Koncert pevskega društva Soča; po koncertu ples v zgornji dvorani Slovanskega Doma na Holmes Ave. 28.—Modern Maiden Club; Plesna veselica v spodnji dvorani SND. 28. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 S. D. Z. priredi ^aškeradno veselico v Klima dvorani, 3241 W. 50th St. 29.—Jugoslovenski trgovski klub; banket v spodnji dvorani SND. 29.—Društvo Modern Crusaders, SDZ, obhaja petletnico v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd., popoldne in zvečer. 29—Litvinsko društvo št. 190, igra, koncert v spodnji dvorani, ples v gornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. FEBRUAR 4—-Društvo George Washington, št. 180 JSKJ; plesna veselica v spodnji dvorani SND. 4—Društvo Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ, maškeradna veselica v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. 5 j—Interlodge Da^ v Sloven-"Narodnem Domu na St.' 'r Ave. . 5—Društvo Abraševič, igra ln Ples v Grdinovi dvorani. 5—Podružnica št. 25 Slo-yenske ženske Zveze priredi lgr° v Knausovi dvorani. 5—Dramsko društvo Adrija ima igro in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 6. do 11.—Razstava umet-slik Jugoslovanske šole moderne umetnosti v obeh dvoranah SND. 11—Klub Slovenskih Vdov Priredi domačo veselico v Knau-sovi dvorani. 11—Društvo Modern Knights Priredi zabavo v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. 12.—Slovenski Sokol; prireditev v obeh dvoranah SND. 12—Slovenska šola Slovenskega Doma priredi zanimivo Predstavo v Slovenskem Domu Holmes Ave. 14—Slovenska šola SND; Mesna veselica v spodnji dvojni SNI). 14—Community Welfare ?Jub Valentine card party v ^ervarjevi dvorani. 18. —Društvo Napredek st. J.a2 JSKJ, zabava v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. 18.—Društvo Spartans, št. 198 SSPZ; plesna veselica v spodnji dvorani SND. 19.—Društvo Orel, igra v knausovi dvorani. 19—Pevski zbor Ilirija, kon-Cert in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 25—Gospodinjski odsek Slomške Zadružne Zveze, zabada v Slovenskem Društvenem D°mu, Recher Ave. . 25—Društvo sv. Katarine Irtlu niaškeradno veselico v Mer- varjevi dvorani. 25—ženski klub Slovenskega doma, maškeradna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 2()—Dramsko društvo Ivan ^'nkar; predstava v SND in ple| v spodnji dvorani. ®—Skupne podružnice Slo- S PESMIJO OKROG SVETA V MALI LADJI venske Ženske Zveze prirede veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 26.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo veselico v Grdinovi dvorani. 28.—Klub društev SND; maškeradna veselica v obeh dvoranah SND. MARC 4.-5.—Društvo Abraševič priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. 12.—Woman's Sick Benefit Society; koncert in ples v obeh dvoranah SND. 12.—St. Joseph Sports "minstrel show" v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 18.—Klub Ljubljana, zabava v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. 25.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. APRIL 22.—Društvo Collinwoodske Slovenke št, 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 29.—Društvo Orel, baseball ples v Grdinovi dvorani. MAJ 14.—Društvo Orel, materinska proslava v Knausovi dvorani. 14.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, slovesno blagoslovljenje in razvitje društvene zastave. Blagoslovljenje zastave ob 2. popoldne v novi cerkvi sv. Vida, razvitje zastave v S. N. Domu, in zvečer plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. JUNIJ 4.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na špelkotovih farmah. 11-—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik. 18.—-Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. • 25—Clevelandski Sokol, veselica in telovadba na vrtu Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. JULIJ 16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice. 16—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik na Pintarje-vih farmah. AVGUST 6.-—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na špelkotovih farmah. NOVEMBER 29.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, veselica v Slovenskem D omu na Holmes Ave. POGREB—NARODNA VESELICA Nikjer drugje na svetu ne Prirejajo takih pogrebnih slav-nosti kot v Birmi. Kadar tu umrje kak visok dostojenstvenik ali član bogatejših družin, mu napravijo njegovi sorodniki h papirja votlo postavo, ki izgleda na zunaj natančno tako kot je izgledal umrli. Zobje, brada, očali, ako jih je nosil v življenju, sploh vse sliči umrlemu. Potem denejo truplo v to soho in vse skupaj zažgo. Ljudje pridejo od vseh strani k tej slovesnosti, da se udeleži te proslave. Te sohe so visoke do 20 metrov. Razume se, da je ta "špas" j ako drag in si ga lahko privoščijo samo bogate družine. Ker je treba tako soho izgotoviti v par dneh, je stvar tudi zelo draga in ta obrt zelo dobro nese. -o- • ANGLEŠKI JEZIK Izmed vsakih 100 angleških besed, jih je 60 germanskega izvora, 30 grškega ali latinskega izvora, 10 pa iz raznih drugih jezikov. V marcu letošnjega leta bo od-plula iz Anglije mala ladja "Grace Darling," ko se poda na glasbeno potovanje po svetu. Zbralo se je 20 pevcev in gledaliških igralcev, ki so sklenili, da gredo od dežele do dežele in prednašajo narodom pesem in godbo. Tej igralski četi poveljuje Jessika Borthwick, ki la-stuje ladjo, je izvoljena kapitanom in obenem kapelnikom in pevovodja. O tem nameravanem potovanju je v nekem angleškem listu podala zanimive izjave, ko pravi: "Nič ni bolj krivičnega, kot dvomiti danes na duhovitosti današnje mladine. Vsak dan dobim več kot 50 pisem od mladih ljudi, ki z vso vnemo žele, da bi se mogli udeležiti tega potovanja. Devet izmed desetih se jih ponudi, da bi delali brez vsake plače, samo za hrano. "Naš pevski zbor in igralci so raznih narodnosti: Angleži, Irci, Škoti, Nemci, Francozi, Italijani, Kitajci in Rusi, torej je to nekak mednarodni zbor, ki bo v vsaki deželi predvajal narodno pesem dotične dežele. "Z denarnimi sredstvi nismo posebno preskrbljeni. Kar ima kdo, deli z drugim. Mnogo članov naše družbe dela zaenkrat še v tovarnah, dva sta čevljarja in ena deklet je modistinja. Razkropljeni so še danes po vsem svetu, toda pred odhodom bomo vsi skupaj na ladji. Na svojem potovanju po vsem svetu zadnjih 11 let, sem v vsaki deželi zbrala narodne pesmi. Dobila sem jih v oddaljenih vaseh, na ladjah, krčmah, sploh povsod, kjer se pojo narodne pesmi. "Potovala sem 5,000 kilometrov po Rusiji in sem naletela v neki vasi, ki šteje komaj 300 prebivalcev, nekega moža, ki je bil star preko 100 let, ki je imel imeniten tenor in ki je znal več kot 400 narodnih pesmi na pamet. Mnogo teh pesmi ni znal nihče drugi ko on. Prosila sem ga, da mi je zapel in je bil takoj pripravljen. Kmalu zatem je mož Umrl in z njim bi bile te pesmi pokopane in izgubljene, da jih nisem rešila jaz. "Naše potovanje je kot nekako mirovno potovanje, kot nekako miroljubno delo, ko se bo poskusilo duševno zbližati razne narode, ker v glasbi najdejo narodi najlažje pot drug k drugemu." če bo potovanje Jessice Borthwick miroljubnega in človekoljubnega značaja, pa niso bila njena prejšnja potovanja take vrste. Njeno živijerije zaznamuje vse polno raznih nevarnih dogodivščin, pri katerih bi kaki drugi, manj pogumni ženski zastala kri po žilah. Kljubovala je že koleri, gladu, sovražnim kroglam, šestmesečnem obleganju, nevarnostim severnega tečaja, dasi je danes šele ,35 let stara. Hodila je v šolo na Nemškem, od koder je pobegnila, ko je bila stara komaj 11 let. Vtihotapila se je na neko dansko ribiško ladjo. Ko jo je kapetan ladje našel, jo je pustil pri miru, dasi je navadno zelo ostra kazen za take, ki se vtihotapijo skrivej na ladje, še več, začel jo je poučevati v vseh znanostih ladjinega vodstva. Od tiste vožnje je bila pogumna dekle kot omožena z morjem in kakor sama pravi, se ne bo nikdar ločila od njega. Ko je bila stara 15 let, se ji je zdelo, da se brez nje ne more vršiti in zaključiti balkanska vojna, zato jo najdemo tudi tam. Kar sama se je postavila za vojno poročevalko ter se je peljala doli po Donavi v Egejsko morje, vožnja, ki traja v normalnih časih več kot tri mesece. Večkrat ji je pošel denar, toda znala si je pomagati: brzoja-vila je enemu londonskih dnevnikov in zahtevala denar, češ da drugače ne more poslati poročila iz bojne fronte. Vselej ji je bil denar poslan, ker so uredništva mislila, da je bila poslana sopisa. Toda vselej se je Jessica izkazala hvaležno s tem, da je poslala obširno poročilo, navadno iz takih krajev, kjer ni bil noben drugi vojni poročevalec. Za časa balkanske vojne je bila štirikrat ranjena, toda ne nevarno. Ko se je vrnila leta 1914 domov, je kupila ladjico "Grace Darling" za malo ceno. S to ladjo je potem delala izlete na Spicberge, od koder je dovaža-la meso severnih jelenov v Evropo. Ko je kmalu zatem izbruhnila svetovna vojna, je bila ravno v Antwerpnu. Vstopila je prostovoljno v belgijsko armado in je bila celo povišana do korporalske časti. Pozneje je imela vodstvo prevažanja ranjencev iz Flandrije v Anglijo. Po vojni se je lotila raznih poklicev. Ustanovila je tovarno za izdelavo igrač, kjer je bilo zaposlenih 260 vojnih pohabljencev. Potem je sklenila prijateljstvo z londonskimi berači in je celo sama beračila po ulicah, vrteč kričeče orgle. Potem je začela umivati okna v trgovinah in javnih poslopjih in zatem je celo prodajala po ulicah premog in ga nosila v hiše. Skratka: menda je malo del, katerih se bi bila lotila podjetna dekle. Toda njena stara ljubezen do morja je ostala še vedno živa in koprneča, zato se je končno odločila, da prevozi na svoji mali ladjici ves svet in ga seznani z narodno pesmijo celega sveta. -o- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinniiiiimiiiini MILO URBAN: ŽIVI BIČ Roman HiimiiHmmiiiiiiHiiHiiiimiHiiiiHiniiiii NEKAJ IZ ZGODOVINE IGRALNIH KART Kadar nastopijo dolgi zimski večeri, se človek rad vsede h kartam, da si preganja dolgčas. Menda ga ni količkaj civiliziranega naroda, ki bi ne igral kart. Torej naj bo v zadoščenje naših marjašarjev povedano, da tudi drugi narodi posvečajo pre cej pažnje kartam, v tej ali oni igri. In ko tako držite v rokah karte in vam dela družbo še rdeči ohajčan, ali ste že kdaj mislili na to: kdo neki je iznašel igralne karte? Različna so mnenja o tem, kateremu narodu bi se pripisalo iznajdbo igralnih kart. Gotovo pa je, da so križarji prinesli karte iz Orijenta. Kitajci se ba-hajo; da so si Kitajci že 2000 let pred Kristovim rojstvom preganjali, dolg čas s kartami. Trdi se tudi, da so poznali karte stari Egipčani. Dejstvo pa je, da prvotno kart niso rabili za igro, ampak da so iz njih napovedovali srečo in bodočnost. V začetku so z roko slikali razne podobe na karte in so jih dajali otrokom za igračo. Pozneje so začeli pa odrasli igrati na karte in kmalu se je polastila ljudi taka strast, da so igrali za visoke vsote. Cerkev in država sta poskušali zatreti to strast, toda bilo je brez uspeha. V visokih in bogatih palačah so ravno s tako vnemo igrali karte, kot so jih igrali v zakotni beznici. -o——:— KITAJSKE MODROSTI e ne biti, kot biti nič. Denar je dober služabnik, a nevaren gospodar. Vsak bi rad dolgo živel, a nihče bi ne bil rad star. Stolpe merimo po njih senci, velike ljudi po njih naklonjenosti. Ne izdajaj denarja, dokler ga nimaš še v roki. Kdor svojih nazorov ne spreminja, je ali zelo moder ali zelo neumen. En dan žalosti je daljši kot en mesec veselja. Dva sta dobra človeka: eden, ki je že mrtev in drugi, ki še ni rojen. Pametni ljudje so čestokrat služabniki norcev. Človek mnogokdaj n a m e č e k bolj ceni kakor ono, kar je kupil. Kdor nič ne dela, ta največ ukazuje in nalaga delo vsevprek. Če hočeš vedeti za pot, vpra na bojno fronto po naročilu ča-'šaj tiste, ki so jo že hodili. "Pozdravljam, Andrej," je re kel in mu dal roko. Andrej jo je stisnil. Mati je v kuhinji zaslišala, da v sobi nekdo govori. Vstopila je in zagledala Andreja. Malo je manjkalo, da se ji obraz ni razlezel od veselja. "Andrej moj dragi!" je zaklicala. Hotela ga je objeti, pritisniti k sebi, takrat pa je opazila, da je Andrej brez roke. Nerazumljivo ga je gledala, potem pa zagrabila prazni rokav, ga pritisnila k licu in začela močno plakati. "Pošteno so vam ga zdelali," je rekla Ilčička in sedla na klop pri oknu. "Saj tudi ne govori ne." "Ne govori ? Zakaj ?" je pri-hropelo iz prestrašene Korenke. "Kaj ? Ti si celo govor izgubil?" je vprašala Andreja z boječim glasom, kakor bi ga hotela prisiliti, da bi zanikal. Tudi stari Koren je obrnil nanj svoj zamišljeni pogled. Toda Andrej je sklonil glavo, napravil z njo žalosten pritrdilni gib in s trudnim pregibom sedel za mizo. V vsem tem je bilo toliko neke neodpustne krivice, taka grozna obtožba, da se je zdelo, kakor bi se hotela ta hiša z modrimi okviri oken, gledajočih na cesto, podreti na kup. Ko-renka se je pod to težo zvalila na postelj in krčevito zaplakala, stari Koren pa se je premaknil, kakor bi hotel vstati. Toda vse je ostalo samo pri tem. Hiša se ni podrla, in ko je Ilčička videla, da se ne bo nič zgodilo, je vstala in z razdraženim glasom začela govoriti: "Tako, berača so vam naredili iz njega, požrli.,so yam ga. Zastonj ste ga vzredili. Kaj bo sedaj počel ? Delati ne more, pa še razgovoriti se ne bo znal z nikomer. Berač, za vse življenje je berač." Bil je v tem glasu neki poseben, čuden zvok, ki ga doslej pri llčički ni nihče čul. Trgal je kot žagica in rezal v dušo. V njem ni bilo usmiljenja, to se je spremenilo v rezko sovraštvo, ki je bičalo okrog sebe vse, tudi Ilčičko samo. Vdajala se je temu sovraštvu in občutila pri tem nekako zadoščenje in olajšanje, kakor da bi ji bil kdo snemal težko breme, katero ji je zadnji čas leglo na ramena. "Tako," je govorila, obraz pa se je vnemal od slasti, da more, da ima vzrok povedati, kar čuti. "Iz sina, iz edinega sina so vam napravili Berača. Oče berač, sin berač . . . kaj boš počela ti, uboga žena?" je govorila gledaje na Korenko. "Da, na stara leta vzamete beraško palico in poj dete od hiše do hiše." Ta glas je rezal, prodiral prav do kosti, toda nihče mu ni odgovoril. Korenka je jokala na postelji, Andrej je sklanjal glavo, stari Koren pa je kot po navadi buljil v zrak. Ker Ilčička ni dobila odgovora, se je jezno obrnila k Andreju. "Ti niti ne veš, kaj se tu pri nas vse godi," je govorila z vedno bolj strupenim glasom. "Tu se namreč vse obrača z nogami navzgor. Lakota, bolezni na vseh koncih, živina gine, na vrat nam vale vsakovrstne rekvizicije in vrag ve, kaj vse. Vse je pokvarjeno; ne le dekleta, tudi žene, ki imajo može. Možje prelivajo na vojski kri, one pa tu počenjajo reči, da človeku kar lasje vstajajo na glavi. škoda, da si nazaj prišel; rajši bi bil tam ostal." Andrej je dvignil oči in jih uprl v Ilčičko. Bilo je videti, da ga zanima, kar se je v Raztokah zgodilo v njegovi odsotnosti. "Ranostaj je padel na ruski fronti," se je oglasil Koren z enakomernim glasom. Ranostaj je bil nekak bližnji sorodnik Korenovih, zato je ata- ri smatral za važno, da to pove. "Ostala je po njem kopa otrok," je pripomnila Korenka in si brisala oči. Toda Ilčička je še več vedela. "Skoraj beračit hodijo sedaj, ubožci," je pravila. "Razjokal bi se človek nad njimi." "Kramarja so zaprli, ker je baje nekaj rekel čez kralja," je pripovedovala Korenka dalje. "Aron, krčmar ga je ovadil. Nekdo mu je zato ponoči okna razbil. Govorilo se je, da Kramar jeva žena; skoraj pol leta so preganjali revo po sodiščih, dokler se ni pojasnilo, da ni bila ona. Grozno! še ust skoraj ne smeš več odpreti. Kadar ti pa vendar kaj uide iz njih, te kakšna lajdra, ki, živi od tvojih žuljev, ovadi. Strašno, kar se že dogaja! Pa veste, kaj ljudje govore o Hlavajevi ženi?" se je obrnila Ilčička do vseh. Bila je to novica, ki je šele pred kratkim začela krožiti po Raztokah. Govorilo se je o njej še šepetaje. Korenka ni še nič slišala, zato se je, prevzeta od ženske radovednosti, dvignila na postelji in vprašala: "Kaj ?" "Eh," se je pomračil llčički obraz, "bolje je ne govoriti. Kajti človek skoraj besed ne najde." "Pa vendar," je priganjala Korenka. "Menda je v drugem stanu." "Hlavajka?" "Jezik!" je zagodel stari Koren od peči. Jezno je obrnil oči, pa jih takoj zopet uprl v zrak, njegov obraz pa je dobil navadni. odreveneli izraz. "Tega ni mogoče verjeti," je zmajala Korenka z glavo. "Ševe. Toda ljudje tako šuš-ljajo." V sobi je zavladal molk, v katerem so se rodile razdrobljene, okrnjene misli. Nepričakovano so vstajale, rojile po glavah in se zgubile med drugimi ustvarjajoč nemogočo mešanico ugibanj, ki so se izgubljala pa se takoj zopet pojavljala v drugačnih oblikah. Kakor vešče so preskakovala s predmeta na predmet, jih osvetljevala § skrivnostno svetlobo ter jim dajala tak iz raz, da jih ni bilo mogoče spoznati. V njih svetlobi je bilo vse nekam tuje, nerazumljivo Vesti o Hlavajki niso hotele nikomur v glavo. Poznali so jo kot mlado, komaj nekaj let omo-ženo ženo, mater plavolasega fantička, urnega kot živo srebro. Imel je velike modre oči; za svoja leta je bil razmeroma zelo lepo razvit, zato so ji ga vsi zavidali. Tudi Adam Illavaj je moral na vojsko. V Raztokah so DNEVNE VESTI Tega medveda je moral lovec dvakrat ubiti Kelso, Washington, 14. januarja. W. E. Ellwood je šel s tovarišem na lov. Ustrelli je črnega medveda, katerega sta potem s tovarišem vlekla doitiov. Nesla sta ga v sobo, katero sta potem za trenutek zapustila. Ko sta se vrnila v sobo, sta dobila kosmatinca brskati po kuhinji za živežem. Elwood je moral medveda še enkrat ubiti. -o- Leon Trotzky toži španski časopis Madrid, 14. januarja. Boljše-vik Leon Trotzky je na španski sodni j i vložil tožbo napram ;ne-kemu španskemu časopisu za 250,000 peset odškodnine. Trotzky trdi, da je dotični časopis priobčil neki članek, v katerem je bil napaden Joseph Stalin, diktator Rusije, in da je bil Trotzky podpisan kot avtor članka. Trotzky zanika, da bi on spisal članek. -o- Republika Kuba je upe« ljala cenzuro Havana, 14. januarja. Kubanska republika se je danes obdala z visokim zidom cenzure, ko je vlada odredila, da mora vsak časopis prej, predno se tiska, iti v urad generalnega štaba, da se tam prepričajo, če ni v časopisu kaj proti-vladnega. Tudi oni importer ji, ki importirajo -tuje-zemske časopise na Kubo, mora-* jo dotične časopise prej predložiti v cenzuro. Mlado dekle kiha že sedem dni Chippewa Falls, Wisconsin, 15. januarja. Od pondeljka, 9. januarja, že kiha 15 letna Daisy Jost, ne da bi se zdravnikom posrečilo ustaviti kihanje. Dekle kiha štirikrat na vsako minuto, in kihanje ji povzroča velik napor na srcu. Zdravniki špecija-listi so bili poklicani, toda nikomur se ni posrečilo kihanje ustaviti. Sedaj so dekle prepeljali v bolnico. Sloveči violinist Kubelik poškodovan Praga, 15. januarja. Jan Kubelik, najbolj sloveči češki violinist, je dobil težke poškodbe v avtomobilski nesreči. Več reber ima zlomljenih in na prsih je močno poškodovan, toda ohranil je svoje znamenite gosli nepoškodovane. Njegove roke, ki so zavarovane za $100,000, niso se ljudje'živo spominjali," kako [dobile nobenih poškodb. je Eva grabila za kolo Voza in omedlevala, ko je Hlavaj odha j al. Kadarkoli so jo poslej spom nili njenega moža, je Eva Hlavaj eva gorko zaplakala. Jokala je tako včasih cele dni in skoraj iz vsega, kar je storila, je bilo videti, da ima Adama zelo rada. Toda niti leto še ni minilo in že so v Raztokah začeli ljudje šušljati med seboj čudno vest o Hlavajki. Nihče ni vedel, odkod se je vzela: smatrali so jo za golo izmišljotino, toda koli-kerkrat so jo odpodili, se je vrnila kot podrepna muha in jih mučila s svojo vsiljivostjo. Hoteli so celo Iilavajko samo vprašati, a si niso upali, ker je za Evo nekje stal Adam, ki je bil znan po svoji nenavadni nagli jezi. Eva je prejemala od njega z ruske fronte rdečkaste dopisnice in odgovarjala nanje v dolgih-pismih, prekipevajočih od nežnosti. Vsebino teh dopisnic in pisem je v Raztokah skoraj vsak poznal in to je oviralo, da bi mogli prav verjeti govoricam, ki so krožile o Hlavajki. Kaj je Andrej ves ta čas mislil, je bilo težko uganiti. Ko pa je dvignil oči in jih uprl v Ilčičko, so se mu ustne premikale z neizgovorljivim vprašanjem. Ilčička je uganila, kaj Andrej misli. "Radoveden si, kaj je z Domi-novo Kristo, kajne?" ga je vprašala. Tudi newyorški državi primanjkuje denarja Albany, New York, 14. januarja. Državna postavodaja bo prisiljena odbiti najmanj devet milijonov dolarjev od proračuna, ki je namenjen za šole. Najbrž bodo po raznih krajih države zaprli kakih 50 šol, da tako znižajo stroške. -o- Lepo daril« Neki prijatelji Western Reserve univerze v Clevelandu je podaril univerzi $300,000, da se ustanovi poseben medicinski oddelek na univerzi. Imena se ni sporočilo javnosti. MALI OGLASI Naznanilo Tem potom se obvešča vse članice ženskega odseka Slovenske Zadružne Zveze, da se vrši prihodnja redna seja v torek, 17. januarja, v rednih prostorih. Naprošene ste vse, da ste gotovo navzoče, ker pridejo na večerni red zelo važne zadeve, katere moramo rešiti pred letno sejo delničarjev. Enako volitve novega odbora. — Tajnica. 1 I Michael Casserman PLUMBING & HEATING! 18700 Shawnee Ave. KEnmore 3877 t By STANLEY f WELL, SARAH/ ITS PURELY AVJEATHER CONDITION / IF THERE WASNT SNOW ON "THE <3ROUND VoU WOULDN'T Chic) i V notice \tW CONAN DOYLE: Dolina strahu in groze Naneslo je, da je imel Mc-Murdo istega večera še bolj nujen razgovor, ki se je sukal okoli iste stvari. Bodisi, da je pričel McMurdo bolj tiščati za hčerko starega Nemca, pri katerem je stanoval, ali bodisi, da je imel zadnji: kaj drugega na srcu, bilo kakor bilo, toda hišni gospodar ga je zvečer povabil v svojo sobo, kjer je brez oklevanja rekel: "Zdi se mi, mister, da gledate za mojo hčerko. Ali je tako, ali se motim?" "Da, tako je," je odvrnil mladi mož. "Nu, potemtakem vam povem, da je to brez pomena. Je že drugi pred vami in vi ste prepozni." "To mi je že sama povedala." "Nu, prav; govorila je resnico. Toda ali vam je tudi povedala, kdo je dotični človek?" "Ne; vprašal sem jo po tem, toda tega mi ni hotela povedati." "Tudi meni se zdi, da vam ni * hotela . . . Morda vam ni hotela povzročiti strahu." . "Povzročiti strahu!" je ponovil McMurdo in oči so mu že- « rele. "Da, prijatelj! In ni se vam treba sramovati, če bi se g-a bali. To je namreč Teddy Baldwin." "In kdo, pri vseh hudičih, je "On je bos "Osvetnikov." "Osvetnikov? Slišal sem že o njih. Osvetniki tukaj, Osvet-niki tam, in povsod govore o njih samo šepetaje. Kaj se jih vsi bojite? Kdo pa so prav za prav to "Osvetniki?" Stari gospodar je nenadoma znižal svoj glas, kakor vsak, ki je govoril o tej organizaciji. "Osvetniki," je rekel, "so člani organizacije Svobodnih mož." Mladi mož ga je osupel pogledal. "I, saj sem jaz član te organizacije." "Vi! Če bi bil to vedel, bi vas ne bilo nikoli pod mojo streho, pa če bi mi plačali sto dolarjev na teden!" "Kaj pa je napačnega s to organizacijo? Saj to je vendar dobrodelna, podporna in bratska organizacija. Vsaj pravila govore tako." . "Da, morda je taka ta orga nizacija v nekaterih krajih, toda ne tukaj." "Kakšna pa je tukaj ?" "Kakšna? 'Morilska organizacija ali bolje rečeno: organizacija morilcev, če že hočete vedeti." McMurdo se je zasmejal. "Ali morete dokazati to?" "Dokazati! Ali: se ni zgodilo več kot petdeset umorov, ki sami na sebi to dokazujejo? Kaj se je zgodilo z Milmanovo, Van Shorstovo in Nicholsonovo rodbino, kaj z Mr. Hyamom, z Little Jamesom in drugimi? Dokazov hočete? Ali je v tej dolini kak moški ali ženska, ki bi vsega tega ne vedel?" "Čujte," je rekel McMurdo resno, "želim, da takoj prekli-čete, kar ste govorili, ali pa drugače izpričajte svoje besede. Eno ali drugo se mora zgoditi, preden odidem iz te sobe. Postavite se sami na moje mesto. Jaz sem tujec v tem kraju. Pripadam organizaciji, o kateri vem samo to, da je nedolžna in poštena. Društva te organizacije najdete širom Združenih držav, in ta društva so poštena. Zdaj pa, ko hočem prestopiti v tukajšnje društvo, pa trdite, da je to organizacija morilcev. Jasno je, da mi dolgujete ali opra-vičbo, ali pa pojasnitev." "Povedati vam ne morem ničesar drugega, kakor to, kar ve ves svet, mister. Bosi ene, so bosi druge. Ako razžalite eno, vas bo udarila druga. Toda vi boste prav kmalu sami tako zlobni in hudobni, kakor so vsi ostali. Kakor bi ne bilo že dovolj, da mi že en član te organizacije zalezuje hčer, zdaj je moral priti še drugi ter se nastaniti pod mojo streho! Danes še lahko prespite pod mojo streho, jutri pa si poiščite drugo stanovanje." McMurdo se je torej nenadoma znašel pregnanega iz stanovanja, kakor tudi od deklice, katero je ljubil. Napotil se je k njej ter jo našel samo, sedečo v prednji sobi, in tam ji je razodel svoje težave. "Tvoj oče mi je rekel, naj se izselim," je dejal. "Za sobo samo na sebi mi je prav malo, Ettie, toda tebe ne morem zapustiti, dasi te šele dober teden dni poznam. Brez tebe mi ni živeti." "Ah, molčite, Mr. McMurdo in ne govorite tako!" je vzkliknila mladenka. "Saj sem vam povedala, da ste prišli prepozno, že nekdo drugi me snubi, in dasi mu nisem obljubila, da ga takoj vzamem, vendar tudi nikomur drugem ne morem obljubiti." Ta recimo, da bi bil jaz prvi prišel, Ettie, ali bi imel potem kaj več nade?" Deklica si je z rokama zakrila obraz. "Ah, želela bi, da bi me bili vi prvi zasnubili!" je za-ihtela. V naslednjem hipu je McMurdo pokleknil pred mladenko. Za božjo voljo, Ettie, naj začasno ostane pri tem!" je vzkliknil. "Ali hočeš na ljubo tej obljubi uničiti svoje in moje življenje? Pojdi */.a glasom svojega srca!" Ob teh besedah je prijel njeni, mali roki ter jih stisnil v svojih močnih, rjavih dlaneh. "Reci, da boš moja, pa bova skupno pričakovala bodočnosti." "Ne tukaj !" "Da, tukaj!" "Ne, ne, Jack!" On jo je med tem burno objel. "Tukaj ne smeva ostati. Odvedi me proč od tu!" Za trenotek se je začrtal na njegovem obrazu usmev neodločnosti, toda takoj nato je dobilo njegovo obličje zopet svo.i običajen, graniten izraz. "Ne, tukaj!" je rekel. "Držal te bom vsemu svetu na kljub! Ostaniva tukaj, Ettie, kjer sva!" "čemu ne bi skupaj odšla odtod?" "Ne, Ettie, jaz ne morem preč." "In zakaj ne?" "Nikoli več ne bi mogel dvigniti glave, ako bi moral pomisliti, da sem bil pregnan od tu. Sicer pa, česa naj se bojiva? Ali nismo svobodni ljudje v svobodni zemlji? Ako ljubiš ti mene, kakor ljubim, jaz tebe, kdo si bo drznil stopiti med naju?" "Ah, ti ne veš, Jack. Ti si premalo časa tukaj. Ti še ne poznaš tega Baldwina. In ti ne poznaš McGintyja in njegovih "Osvetnikov." "Ne, ne poznam jih, ne bojim se jih in ne verujem vanje!" je rekel McMurdo. "živel sem že mnogo med sirovimi ljudmi, pa se jih nisem bal; obratno: oni so se vedno mene bali. Ako ti možje, kakor pravi tvoj oče, za-krivljajo zločin za zločinom v tej dolini, in so poleg tega vsi znani po imenih, torej kako je to, Ettie, da jih ni še nihče pritiral pred sodišče?" "Zato, ker si ne upa nobena priča nastopiti proti njim. človek, ki bi se drznil pričati proti njim, ne bi ži/el več mesec dni. In tudi zato, ker imajo vedno na razpolago svoje lastne ljudi, ki bodo vsak čas prisegli, da je bil osumljen človek ob času napada daleč od mesta zločina. Toda gotovo si moral vse to čita-ti, Jack. Slišala sem, da je vse časopisje v Zedinjenih državah pisalo o tem." "Well, nekaj sem čital, to je res; toda menil sem, da je vse skupaj iz trte izvito. Morda imajo ti možje svoje vzroke za tako počenjanje. Morda še jim je godila krivica in ne vidijo ne bo zgodilo. Ničesar, Ettie, ne tebi, ne tvojemu očetu. Kar pa se tiče teh sirovin, kakor jih na-zivaš, se bojim, da boš smatrala le prekmalu tudi mene za tako sirovino." "Ne, Jack, nikoli; tebi povsem zaupam!" McMurdo se je grenko nasmehnil. "Moj Bog, kako malo me poznaš! O, ti nedolžna duša. Ti niti ne slutiš, kaj se godi v moji duši. Toda čuj, nekdo je prišel. Kdo je neki obiskovalec?" Vrata so se nenadoma odprla in v sobo je stopil mlad mož s korakom človeka, ki se čuti gospodarja. Bil je to lep mož, sko-ro iste starosti in velikosti kakor McMurdo. Izpod njegovega širokokrajnega črnega klobuka je bliskalo dvoje prodirajočih oči, ki so zažarele v nekakem sovražnem ognju, ko je ugledal mlado dvojico ob peči. Ettie je vsa zbegana planila pokonci. "Veseli me, da ste prišli, Mr. Baldwin," je rekla. "Prišli ste bolj zgodaj, kakor sem vas pričakovala. Sedite, prosim!" Baldwin je obstal sredi sobe, uprl roke v bok ter molče gledal McMurda. "Kdo je ta človek?" je čez hip mrko vprašal. "To je moj prijatelj, Mr. Baldwin, naš novi stanovalec. Mr. McMurdo, dovolite, da vas predstavim Mr. Baldwinu." Mlada moža sta molče drug drugemu prikimala. "Morda vam je Miss Ettie že povedala, kako stoji stvar med nama?" je vprašal. "Well, kolikor mi je znano, si nista v sorodu," je odgovoril McMurdo. "Ne, v sorodu si nisva, ampak toliko vam povem, da je ta mladenka moja, zato bi bilo dobro, če bi šli malo na izprehod, ker je zunaj prav lep večer." "Hvala za dobrohoten nasvet, druge poti, da sami sebi poma- J ampak nocoj nisem prav nič raz ga.] o "Oh, Jack, nikar ne govori tako! Prav tako govori oni drugi!" "Baldwin — torej tudi on tako govori?" "Da, in prav radi tega ga sovražim. Ah, Jack, kako ti naj povem resnico? Sovražim ga iz vsega svojega srca, toda obenem se ga tudi bojim. Bojim se ga radi same sebe, predvsem pa zaradi, mojega očeta. Vem, da bi prišla nad nas velika nesreča, če bi povedala, kar mislim. Zato sem ga začasno odpravila s polovičnimi obljubami. To je najino edino upanje. Toda če si pripravljen zbežati z menoj, Jack, vzameva s sabo očeta, nakar bi živeli srečni daleč od tu in tukajšnjih sirovin." "Nič se ne boj; ničesar se ti položen za izprehajanje." "Da niste?" Baldwinove oči so zažarele v divjem ognju. "Kaj pa za boj.— ste razpoloženi ?" "O, to pa, to . . . to pa kadarkoli hočete!" je vzkliknil McMurdo ter skočil kvišku. "Bolj dobrodošle besede še niste izgovorili, kakor ste jo sedaj." "Za božjo voljo, Jack! Oh, za božjo voljo!" je vzkliknila uboga Ettie. "Ah, Jack, Jack, on te bo poškodoval!" "O, tak je Jack!" je vzkliknil Bhldwin sarkastično iri zaklel. "Tak sta že tako daleč, da se kličeta po krstnem imenu?!" "Ah, Ted, ne bodite vendar taki! Meni na ljubo, Ted, če ste me res kdaj ljubili, bodite velikodušni in odpustljivi!" "Ettie, meni se dozdeva, da če OLD HOME TOWN Registered U. S. Patent Office SQIYOU SAY ^ ITS THE ALCOHOL. FDMES F ROTA THAT CAR, EH? How come Your FOOTPRINTS ON THE WAY OVER WERE PRETTY , ^ WOBBLY, f C TOO ? I (OKRA BEEZER AND AUNT SARAH PEABODY ENGAGED WA SPl^