Obrajni zastopi in njih opravila. Naša pa še dvoje, troje drugih dežel ima okr. zastope, po drugih pa si jih niao uatvarili in izkuainje, ki smo jih pri nas z njimi doživeli, niao onih dežel ganile, da bi si še one jih ustvarile. Čemil neki ? Opravila, ki leže okr. zastopom na ramenih, izvrš6 se tudi brez njih in se torej nikjer ne pogreša njih pomanjkanje. Uže postava sama ne ve za okr. zastope posebnih ali velicih opravil. Da izvolijo ude v c. kr. okr. šolski svet in kar je jako čudno, te kar za šest let v tem, ko teče njim samim doba le skozi tri leta; da oskrbujejo tiste ceate, ki ne ležŁ ne občini in ne državi na skrbi ter da dovolijo občinam do neke svote se zadolžiti, to je tako po večjem blizu ves njih posel. Veliko jim ga tedaj vsekako ni. Nasledek tega pa je, da si ga iščejo poaamezni zastopi. Žal, da ga ne najdejo vse krati ali vsaj ne tacega, ki ae strinja z njib namenom. V področje okr. zastopa gotovo ne spada, zaupanja ali nezaupanja drž. ali dež. poslancem izreči, vendar pa je to n. pr. okr. zaatop v Mariboru že storil. Tudi nemški šulverein ima šmencano malo z okrajnim zastopom dotike, vendar pa sta zastopa v Ormožu in v Marenbergu že dovolila za-nj podpore iz okrajnih denarjev. Bolje pa so jo pogodili okr. zastopi v Slov. Gradcu, v Šlov. Bistrici, v Konjicah in v Rogatcu, le-ti so osnovali okr. hranilnice ter z njimi še kolikor, toliko poinogli kmetovalcem svojih okrajev. To je bi)o od njih vse hvale vredno, to še tem bolje, ker so tako pokazali, da ved6, čemii da bi še okr. zaatopi kaj bili. Edino ali v prvi vrsti gospodarstvene stvari in kolikor so z le-temi v dotiki, tudi duševne, so tisto polje, katero je okr. zaatopom obdelovati. In na tem polju bi jim dela nikoli ne manjkalo. Okraji, kakor jih imamo mi na Malem Štajarju, niso veliki in zato so si v njih razmere enake. Pridelki pa tudi potrebe prebivalcev so po celem okraju blizu, da tiati in v tem bi okr. zastop, v katerem sede odlični možje iz vaeh koncev okraja, lehko veliko storili. Marsikje bi se pridelki še lebko vzboljšali, marsikje pa tudi lehko bolje spečali, ko bi se ljudem dobro naavetovalo ali se jim poti odprle. po katerih bj svoje pridelke ležje ali bolje v denar spravili. Čemu okr. zastopi ne vzprejmo tega v avoje področje ? Pokažimo tu le na nekaj! Zna se, da sedanja vlada sploh in torej tudi vojno ministerstvo jemlje za državne potrebe rada blago iz domačih krajev in, kolikor je možno, iz prvih rok t. j. od pridelovalcev. To je od visoke vlade lepo pa tudi za državo samo dobro, ali v tem je aituoba. Vlada potrebuje veliko, kmetovalci pa vsak za-se nimajo veliko ali pa ne vedo, kako bi spravili svoj pridelek vladi v roke. Na drugi atrani pa tudi vlada ne more atikati po celi državi po takem blagu. Kaj ji je početi? Ona vzprejme ponudbe enega ali večih kupcev, ki se zavežejo za neko ceno priakrbeti ji blaga, kolikor in kakor ji ga je treba. Tako ga dobode vlada v resnici na lehkem, toda za drag denar, pridelovalci pa še naj prosijo lepo take prekupce. da jim vzem6 njih blago — po ceni, kakoršnja se jim poljubi. Za izgled naj stoji nakupovanje konj za artilerijo ali za kanonirje. Takim konjem ni treba, da so najbolje vr8te, vendar pa niso vai za-nje. Vlada pove sicer na teako, kakih da ji je treba, toda konjerejci ne dobe tega v roke ali pa se prav ne zaatopijo v tem, zato ali ji ne ponudijo svojih konj ali pa če jib ji ponudijo. le-ti niso za tako rabo — obekratjih vlada torej ne dobi od konjerejcev. Drugače, če se okr. zastop poprime tega. Ako si napravi zapiske iu to, kolikor je možno, na tenko o glavnih pridelkih svojega okraja, celo lehko opomni dotično gosposko na to, da se dobi pridelka, kakor ga vlada išče, v njegovem okraju pa tudi pridelovalcem lehko gre na roko, da spravijo svoj pridelek vladi v roke, ne da je treba jim prepustiti ga še le prekupcu ter pomagati temu, da si napolni žepe. Stroški, ki bi okr. zastope pri tem zadeli, ne stali bi v nobeni razmeri z dobičkom, ki bi ga naklonili s tem prebivalcem in torej celemu svojemu okraju. (Konec prih.)