5-2006 64 5-2006 65 Rad imam spontane stvari, ki se zgodijo brez iskanja zapletov tam, kjer jih ni. Tako se najbolj pribli`am temu, da `ivim po ob~utku; tak{en pa~ sem, motiviran za stvari, ki me zanimajo, in hladen do tistih, ki so mi tuje. Spontano in hitro se je rodila in potekala tudi leto{nja odprava v Patagonijo. »Levi pas, to je {pas, ni~ razmi{ljat, samo gas ...« prepevata Slon in Sade` ter zadeneta `ebljico na glavico, sicer z motoristi~nim besedilom, ki ima tra- gi~en konec, a dobro ponazarja strast do ideje. Taktiziranje Urban A`man, Toma` Jakof~i~ - Jaka, Miha Vali~ in jaz smo 10. januarja v optimisti~nem Maratonsko plezanje na Fitz Roy Slova{ka smer v zahodni steni ? in µ Boris Loren~i~ duhu odleteli Patagoniji naproti. Skupni ime- novalec na{e poti sta bili dobra volja in strast do plezanja, `ivljenja in ljubljenja, saj so bile to tri najpogostej{e teme na{ega dru`enja in ~asa za premlevanje zaradi muhastega vremena res ni manjkalo. Plezalne cilje smo si izbrali v zahodnih stenah Fitz Roya in njegovih sosedov. Vasica El Chalten nas je pri~akala z mo~nim vetrom in nalivom. Naslednje jutro smo se odpravili v bazo Bridwell, ki je tudi izhodi{~e za Cerro Torre. Z Urbanom sva na za~etku taktizirala in se kljub lepemu vremenu 20. januarja odpravila v El Mocho in ne v Fitz Roy. Iz doline vidni trakovi ledu in po`leda v zahodnih stenah so naju zvabili v vzhodni steber, v katerem sva Zahodna stena Fitz Roya v vsej svoji razse`nosti 5-2006 66 5-2006 67 po {tirih urah v son~ni pripeki preplezala smer Benitiers. Ob pretegovanju na soncu sva imela odli~en pogled na zahodno steno Fitz Roya, v kateri poteka Slova{ka smer, ki je bila najin poglavitni cilj. S svojimi 2400 metri je najdalj{a smer v Patagoniji. Naslednji dan sva preplezala »{lager« zadnjih sezon, smer Claro de Luna v Ag. Saint-Exupery. Po ne prete`kem plezanju sva stopila na zelo razgleden in slikovit vrh, s katerega – kot povsod v Patagoniji – sva potem sestopila s spusti po vrvi. V napad 30. januarja smo se v bazi poslavljali od Thomasa Huberja. Prek satelitskega telefona je izvedel, da se obetata dva dneva lepega vremena. Ko je Thomas, ki je imel namen z Andijem preplezati Casarottov steber v Fitz Royu, rekel: »Se vidimo na vrhu!« smo vsi upali, da bo res tako. Dostop do poljskega bivaka na ledeni{ki moreni pod zahodnimi stenami je po ve~ini potekal po ledeniku Torre in brez odve~nih besed. Vsak s svojimi mislimi smo se odpravljali neznanemu in `elenemu naproti. Popoldan pred {otorom je mineval ob kuhanju in pakiranju opreme. Ta je morala biti skrbno izbrana. @e doma sva bila odlo~- ena, da bova z minimalno opremo sku{ala biti ~im hitrej{a, saj bova tako imela ve~ mo`nosti za uspe{en vzpon. Pole`avanje sredi no~i je zmotilo mo~no grmenje, ki ga je povzro~ilo padajo~e kamenje iz stene Hombre Sentado, po kateri naj bi potekal spodnji del vzpona. Z Urbanom sva mol~e le`ala in komaj ~akala glas budilke. Opolno~i se naju je le usmilil in uro zatem sva se spustila nekaj metrov navzdol na ledenik in po njem do pobo~ja, ki naju je pri- peljalo pod steno. Spodnji del je bil polo`nej{i in mo~no razbit, po`led je deloval kot vezivo, da se vse skupaj ni podrlo. Kljub pri~akovanju, da bova ta del preplezala nenavezana, sva se v nekaj razte`ajih varovala; kmalu sva priplezala na Sitting Man Ridge. Nadaljevala sva pre~- enje proti desni in priplezala pod sto metrov visok, od dale~ viden pas rde~e skale, ki naju je lo~il od za~etka velike zajede in strmega dela smeri. Nekaj razte`ajev ko~ljivega pleza- nja, za pol avta velik kos granita se je zru{il, nekaj grdih besed in `e sva bila na veliki polici pod zajedo; na tej sva si ob devetih privo{~ila malico in ~evlje zamenjala s plezalniki. Zajeda je bila zelo strma, pa {e skala ni bila najbolj{a, zato je bilo plezanje naporno. Potem je smer potekala po proti desni usmerjeni raz~lembi, ki je bila vedno bolj po`lejena. Tu in tam so viseli ostanki fiksnih vrvi, ki so jih ob prvem vzponu po dveletnem posku{anju in {estdnevnem ple- zanju pustili Slovaki. Prosto plezanje zaradi z ledom zalitih po~i ni bilo ve~ mogo~e. Pozno popoldne se naju je kon~no usmililo sonce. Pre~enje kratkega sne`i{~a s plezalniki na nogah se je zame prehitro kon~alo nekaj metrov ni`e. Medtem ko sem lovil sapo in pre{teval k sre~i cele kosti, se je Urban opremil s ~evlji in derezami ter varno nadaljeval plezanje. Sonce naju je zdaj prijetno grelo in hkrati »metalo« na naju kose ledu. Plezanje je bilo naporno, saj obilica ledu ni ve~ dopu{~ala plezanja v plezal- nikih. Ko sva priplezala v obmo~je stika s Kali- fornijsko smerjo, sva najprej pre~ila na desno na raz, a sva se kmalu vrnila na levi bok ob veliko zaledenelo zajedo; tam je bilo plezanje te`je, a so bile po~i bolj kopne. Dolg dan se je prevesil v no~ in tako sva si po 22 urah ter 1800 vi{inskih metrih plezanja utrujena uredila raz- meroma udoben bivak na po{evni po~eni luski sredi stene. Pogled na Cerro Torre ob milijo- nih zvezd, ki ga obkro`ajo, je dobil pravlji~en pridih. Ob~utke sem sku{al deliti z Urbanom, vendar ni ve~ kazal zanimanja za naravne lepote. Spal je. Tudi sam sem se kmalu posve- til dremanju na obroke, pa me je zmotil ~uden {um. Pogledal sem iz vre~e za bivakiranje: Torreja ni bilo ve~, videl sem le oblake, ki so se v taktu sunkov mo~nega vetra pomikali po nebu. Poln upanja sem se trudil pri~akati jutro. Ob mo~nem vetru sva se kmalu po svitu never- jetno spo~ita in motivirana zapodila v strme po~i. O sestopu ni bilo govora, saj s tako mini- malno opremo najbr` ne bi bil izvedljiv. Ker sva veliko plezala tehni~no, so bili razte`aji dolgi le toliko, za kolikor je imel vode~i opreme. Raz- te`aj za razte`ajem sva le po~asi pridobivala vi{ino in nehala komentirati, kje sva, saj sva se nekajkrat po{teno u{tela. »Frrrrrrr ... « se je ogla{al veter in opletal z nama, plezanje, kakr{no verjetno do`ivi{ samo v Patagoniji, pa je z vi{ino postajalo vedno bolj resno. »Noro!« sva si ve~krat zavpila; pribli`no ob {tirih popoldne sva se zna{la na rami, do katere se pride z druge strani Supercanaleta. [e nekaj 5-2006 66 5-2006 67 »odbitih« razte`ajev med ledenimi cveta~ami sva morala preplezati do grebena, od tam pa sva v nekaj po{evnih spustih dosegla sne`i{~e, ki je vodilo proti vrhu. Zatem je pri{el na vrsto edini del dolge poti, ki je minil prej, kot sva pri~akovala. Vojna je dobljena 19.00 je kazala ura, ko sem mo~no ganjen stopil na tako za`eleni vrh. Doma sva si `elela in pri~akovala boj, zdaj sva dobila vojno in temu primerni ob~utki so nama na vrhu popla~ali trud. Po kratkem fotografiranju sva za~ela sestopati na drugo stran gore, ki je nisva poznala: ~ez vzhodno steno po smeri Franco- Argentina, po kateri se na Fitz Roy povzpne ve~ina plezalcev. Spusti po vrvi so trajali dolgo v no~. Ob dveh zjutraj sva na ledeniku med smehom zvila vrvi in se odpravila proti lu~kam, ki so se dvigale. Thomas in Andi sta bila mo~no za~udena, ko sta izvedela, da sva pre- plezala tako veliko smer in da sva bila na vrhu; izkazala sta se s tem, da sta nama ponudila spanje na sedlu Superior, na katerem sta imela shranjene spalni vre~i in kuhalnik. Ob {estih sva nadaljevala sestop in presenetila plezalce v bazi Rio Blanco ravno pri zajtrku; potem sva ga bila dele`na tudi midva. Za~udeni so nama ~estitali in poslu{ali najino zgodbo. Bili so si edini, da mora{ biti v takem vremenu Slove- nec, sicer ne pride{ na vrh … Pribli`no ob enih sva prispela do najine baze in kamor koli sem sedel, sem zadremal … Ob~utki po tak{nem vzponu so presegli vsa pri~akovanja; res je lepo biti vsaj en dan zmagovalec! Ker sva imela z Urbanom do odhoda domov dovolj ~asa, sva napadla {e Cerro Torre, a naju je odbil z nalivom in vetrom le 300 metrov pod vrhom. Spust je bil prava drama, zato nama je mo~no odleglo, ko sva se prezebla in z le 30- metrskim koncem vrvi spet zna{la pri {otoru na ledeni{ki moreni. Prihod domov sta kot vedno zaznamovali veselje in soo~enje s pro- blemi, ki jim s plezanjem pa~ ne uide{. Ja, `ivljenje je rock’n’roll, nekateri ple{ejo hitro, drugi pa bolj po~asi … El Mocho: Benitiers (6c, A2, 500 m), 20. 1. 2006 Aguja Saint-Exupery: Claro de luna (6c, 800 m), 21. 1. 2006 Jutranji razte`aji po bivaku v Slova{ki smeri Fitz Roy: Slova{ka smer z dostopno varianto Karo-Garibotti (6c, A1, 2400 m), 31. 1.–1. 2. 2006, tretja ponovitev Odpravo so finan~no in materialno podprli: Bavarski dvor d.o..o., Fem consulting d.o.o., Mellos, trgovina Annapurna way, [OUM maribor, Treking {port, Prigo d.o.o., [peding d.o.o., Lumar d.o.o., AO APD Kozjak Maribor, AO Radovljica, Vrh. m