Naroinina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna Stev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 13.549 izhaja vsa No nedeEfo II. LETO Miirska Sobota, 5. marca 1933. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraiafo ŠTEV. 10 Sobošhi srez v banovinshem svetu Letošnja seja banovinskega sveta, ki je obravnavala banovinski proračun, se je pričela 15. 2. in je trajala do 25. 2. Prvi dan je bil izvoljen poseben finančni odbor 20 članov, ki je predelal cel proračun ter je zasedal do 22. 2. V dnevih 23. 24. in 25. 2. pa je zasedal plenum. Takoj prvi dan je g. ban speročil, da je odložil član banovinskega sveta za srez Sobota g. župnik Faflik svoje mesto, tako je tedaj moral zastopnik občine Sobota zastopati tudi ostali srez. Naš zastopnik je tekom zasedanja predvsem ponovil vse one potrebe našega sreza, ki so bile predložene že v prejšnjih zasedanjih, a do sedaj še niso rešene. Iznesel pa je tudi nekatere nove zadeve. Predvsem je opozoril, da je sezonsko delo v inozemstvu, pa tudi v notranjosti države v teh težkih časih za Prekmurje najvažnejše gospodarsko in socialno vprašanje. Zato je naprosil ga. bana, naj stori na merodajnih mestih vse korake, da bo moglo čim več naših ljudi oditi na delo v Francijo, Nemčijo in Avstrijo. Davek na šmarnico naše ljudstvo najbolj boli, ker se mu zdi krivičen. Zato je g. ban sedaj privolil, da se ta davek bo še pobiral in sicer 15 para od trsa, ostane pa ta denar vsaki občini, ki ga bo pobrala, da bo z njim dala podpore tistim, ki bodo šmarnico precepih. Ni sicer to popolen uspeh, a važen in velik je ie, ker bo vsaj denar, nabran od tega davka, ostal pri nas doma. Živina je v Prekmurju oni kmečki pridelek, od katerega ima naše ljudstvo glavne dohodke. Zato je naš zastopnik ponovno in nujno naprosil ga. bana, naj izposluje na merodajnih mestih, da se bo čim več živine od nas izvozilo v inozemstvo. V Rakičanu je ustanovljena kmetijska šola, a od šole ne vidimo še ničesar. Konštatiralo se je, da je gospodarstvo na tej šoli vzorno, da je prinesla že mnogo koristi našemu ljudstvu, a glavne, to je šolske naloge še sedaj ne izvršuje, ker ni za šolo zgrajeaih primernih poslopij. Naš zastopnik je na to posebno opozarjal in dosegel zvišanje proračuna za to šolo v znesku 40,000 Din, da se bo pristopilo k grajenju primernih šolskih prostorov, sprva vsaj za tečaje, kasneje za celo šolo. Lani je banska uprava dovolila onim našim prebivalcem, ki - jih je leta 1928. oškodovala toča, nekaj podpore. A ta podpora ni bila razdeljena po željah naroda. Sedaj bo g. ban dal ponovno podporo, ki se bo delila tako, kokor je naš banski zastopnik že lani predlagal, to je v sporazumu z ljudstvom. Na posebni anketi, kjer bodo navzoči tudi naši župani, se bo letošnja podpora razdelila. Od avgusta lani, ko je bil vpo-kojen eden primarij v naši bolnici, je zdravil vse bolnike v bolnici in jih oskrboval eden sam zdravnik. To stanje je bilo nemogoče in nevzdržno, ker se ne more zahtevati nadčloveške zdravniške službe od enega človeka. Zato je na ponovno intervencijo našega banskega zastopnika banska uprava vendar že namestila drugega zdravnika na bolnico. Razpisano je pa tudi že mesto tretjega zdravnika—se-kundarja. S tem bodo naši največji siromaki, to so bolniki, z zdravniško oskrbo zadostno preskrbljeni. Bivši grofovski uslužbenci so postali naši največji reveži. Odpuščeni so bili iz službe, ne da bi se jim dalo kako oškodnino ali jih za starost preskrbelo. Navezani so sedaj na pomoč svojih občin, kar je krivica napram uslužbencem, kakor tudi napram občinam. Naš zastopnik v ban-skem svetu se je za te reveže toplo zavzel. Po vseh pravicah bi morali imeti v Murski Soboti popolno gimnazijo, da ne bo treba našim dijakom prekiniti učenja radi pomanjkanja sredstev, za študiranje v drugih mestih. Zato je naš zastopnik ponovno dvignil svoj glas za popolno našo gimnazijo v Murski Soboti, dokler pa do tega ne pride, naj se s posebnimi podporami omogoči študij našim dijakom na drugih zavodih. Iznešene so bile še posebne želje: gradnja novega mostu v Pe-tanjcih preko Mure, pomoč občinam za napravo vodnjakov, posebno v Bodoncih, melijorscija parcel po načrtu srezkega kmetijskega odbora, regulacija Ledave, pospeševanje in podpiranje kmetijsko nadaljevalnih, gospodinjskih, pletarskih, tkalskih in drugih tečajev. Tekom poletja se bo v Murski Soboti napravila s podporo banovine kmetijska razstava, obiskala nas bo pa tudi državna kmetijska potujoča razstava. Banovina bo podprlo uvedbo konjske pasme »Nonius" v naših krajih, ako se bo ljudstvo k temu odločilo. Naš zastopnik v banskem svetu, ki je bil tudi izvoljen v finančni odbor, kjer je mogel prav posebno zastopati naše interese, je sodeloval tudi pri vseh drugih vprašanjih, ki so važna za nas, kakor za vso banovino. Omenjam pri tem predvsem vprašanje stanarine in kuriva, ki ga morajo občine dajati, oziroma plačevati uči-teljstvu. Ni to v korist niti enemu niti drugemu. Sprejeta je bila tozadevna resolucija, naj se to vprašanje od centralne vlade prepusti banovinam. Ako bo centralna vlada to rezolucijo sprejela, bi potem te dajatve dala banovina. Vse te zahteve je naš zastopnik podprl z dejstvom, da leži naš srez ob meji dveh držav. Nikdar pa ni meja bolje očuvana kakor z zadovoljnim narodom. Zato je upravičen klic, da bo zadovoljen Prekmurec najboljši čuvar državne meje. Zadovoljen pa bo, ako se mu izpolnijo njegove upravičene želje. POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. Finančni minister je predložil finančnemu odboru nova določila v pretres. Med drugimi je tudi sledeče: Sokoli imajo pri sprejemu v državno službo prednost. V državnih in banovlnskih podjetjih se sprejmejo v službo predvsem člani kmečkih sokolskih čet in sokolskih društev. Kmečkim sokolskim četam se prizna značaj gospodarskih organizacij. Pooblašča se poljedelski minister, da jih pedpira s sredstvi državnega kmetijskega zaklada. —• Narodna skupščina je sprejela zakon o volitvah narodnih poslancev. — Zunanji minister je predložil Narodni skupščini v proučitev novo pogodbo med državami Male antante. Narodna skup- ščina je z viharnim odobravanjem pozdravila ta akt zunanjega ministra. — V Ljubljani je imelo predsedništvo Zveze Slovanskega Sokolstva sejo, na kateri je enoglasno obsodilo zadnjo škofovsko poslanico. — Banovinski svet Dravske banovine je zaključil svoje zasedanje. — Skupna vsota državnega proračuna se je povišala za 556 364 Din. — Istočasno so se znižali izdatki za državne dolgove za 5 miljonov dinarjev. Krediti kmetijskega ministrstva so se povečali za 3.700 000, ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pa za 1.556.364 Din. Nemčija. H tlerjevski napadalni oddelki ne vidijo svoje nasprotnike le v komunistih, ampak tudi pri članih centruma, kliub temu, da je državni komisar za Prusijo Papen, član centruma in važna osebnost v obstoječem Hitlerjevem režimu. Hitlerjevci so napadli volilni sestanek centruma in pri tem ranili tudi nektga bivšega ministra. — Državni notranji minister je do preklica prepovedal vse manifestacije komunistov na prostem. — — Volilna borba je v polnem teku. Do prejšnjega tedna je zahtevala 62 smrtnih žrfev. To število pa od dneva do dneva narašča. Razumljivo je, da mora pri obstoječem režimu ves državni aparat delati za hitlerjevce. — Neznanci so zažgali parlament v Berlinu. Nastala škoda je velika. Francija. Glavni predmet zadnje razprave v parlamentu je bil proračun vojnega ministra, katerega so hoteli znižati, a je to senat odklonil, z ozirom na sosednje države, ki se mrzlične oborožujejo, predvsem Italija. Avstrija. Znana zadeva tihotapljenja orožja preko Avstrije na Madžarsko se bliža koncu. Na pritisk Anglije in Francije so že vrnili nekaj orožja Italiji, ki je bilo zaplenjeno v Hirtenbergu, namenjeno Madžarski. V kjatkem bodo poslali še ostanek. — Ker nmerava uprava avstrijskih železnic izplačati mesečne prijemke svojih uslužbencev v treh obrokih, so gelezničarske organizacije sklenile, da bodo v znak protesta proti temu, stavkali. Amerika. Na poštnem uradu v Washingtonu, so v zavoju naslovljen na bodočega predsednika Roosevelta, našli bombo. Če bi Rooseveit pošiljko odprl, bi ga gotovo ubilo, ker je bila tako sestavljena, da bi eksplodirala ob najmanjšem dotiku. To je že drugi poskus atentata na bodočega predsednika, v zadnjem času. — S tem, da bo Rooseveit prevzel v nekaj dneh mesto predsednika Zedinjenih držav, se pričakuje preokret v ameriški politiki. Njegov načrt je, da Amerika sodeluje z ostalimi velesilami pri gospodarski obnovi sveta, kar pomeni temeljito izpremembo dosedanje ameriške politike in pa popolno ločitev od dosedanjega osamljenega položaja. Ženeva. Društvo narodov je prav do zadnjih tednov kazalo ves čas razprave o japonsko-kitajskem sporu veliko obzirnost. Svetovna javnost, ki zna presoditi vso veliko krivico, ki jo morajo pretrpeti Kitajci od Japoncev, je že očitala, da Društvo narodov nima dovolj poguma za nastop proti Japonski, ker je velesila. Slednjič pa se je le odločila do odločilnega koraka in je pri zad- L njem zasedanju glavna skupščina priznala Kitajski pravico nad Mandžurijo, radi katere je nastal spor. Japonska delegacija je odšla, ni pa še prijavila svojega izstopa iz D. N. Med tem pa so se započeli resni boji v Jeholu ter so japonske čete zavzele nekatere obmejne kraje in se pripravljajo za nadaljna prodiranja. Zavzeli so že mnogo pokrajin. Romunija. Viada namerava v kratkem ukiniti obsedno stanje, ki je bilo zaradi poslednjih delavskih nemirov proglašeno v nekaterih krajih, za to pa bodo deb la redna sodišča pravico naglo soditi vse, ki se obtožijo zaradi rušenja javnega reda in mira. Odhod naSe delegacije v Beograd V četrtek, dne 2. t. m. so odpotovali v Beograd zbanovin-sko delegacijo, ki bo izročila Nj. Vel. kralju adreso s podpisi iz mur-sko-soboškega sreza, sledeči gg.: Pertot, Duh iz Murske Sobote, Klihar iz Puconcev, Vezir iz Mart-jancev in župan Županek iz Sa-lovcev. O sprejemu na dvoru bomo poročali ko se vrnejo. Agrarna reforma Največja pridobitev svetovne vojne, ki nam jo je prineslo osvobojenje je bila izvedba agrarne reforme. Nove države, ki so nastale na ruševinah stare cesarske Avstro-Ogrske, so por rušile stari fevdalizem, odpravile naslove: grof, baron, herceg, knez, odvzele so tem mogotcem zemljo in jo dale delovnemu ljudstvu. Tudi naša drŽava je takoj v početku osvojila načelo, da naj dobi zemljo tisti, ki jo obdeluje. Kako velike važnosti je ta dogodek, mi, ki smo ga doživeli, ne moremo presoditi. Kmet je bil nekoč, kakor živinče last plemenitaša, dokler ga ni osvobodila revolucionarna doba v letih 1848-49. A še po tej revolucionarni dobi so si znali avstro-ogrski velikaši grofje in baroni, ter hercegi, kakor tudi cerkveni poglavarji obdržati v rokah vso oblast v državi in ogromno premoženje. Kmet je bil še-vedno hlapec in tlačan, dokler se ni v svobodnih državah osvobodil popolnoma odvisnosti od veleposestnika. Resnica je, da je agrarna reforma na veleposestvih za naš kmečki narod ogromnega pomena. Zemljo je trebi} dati kmetu, ki jo obdeluje. Agrarna reforma je za kmeta velika pridobitev. Žal pa se je pri nas z izvedbo agrarne reforme postopalo tako, kakor se ne bi smelo. Ni bilo mogoče doprinesti zakona o likvidaciji agrarne reforme. Tak zakon smo dobili še le v dobi 6. januarskega rpžima. Te dni pa je bil predložen nov zakon o likvidaciji agr. reforme. Glavna načela novega zakonskega predloga so ta, da se izvede agrarna reforma tudi na cerkvenih, škofijskih veleposestvih. Naša zahteva pa je ta, da se z novim agrarnim zakonom znižajo cent agr. zemlje. Cene se padle, naj se znižajo tudi agr. zemlji. Vtem pogledu je g. poslanec Hajdinjak stavil predlog v odboru za proučitev zakonskega načrta. Druga naia zahteva je, naj začne ambulantna komisija takoj z delom. Ker stojimo tedaj pred velikimi odločitvami v agrarni reformi, bpmo v našem listu pisali obširneje o tem perečem gospodarskem vprašanju. Milioni v zraku Pred dnevi sem se napotil k g. Arvai u, ki ima glavno zalogo tobaka za mursko-soboški srez. (Kadilci so razdeljeni v Prekmurju v tri sreze: Murska Sibota, Gornja in Spodnja Lendava) ter ga zaprosil za podatke o naših kadilcih- Ridevolje mi je u-strege!. Knjige in zvezki so bli kmalu pri roki in gospodična se je zatopila v dolge kolone številk termi h koncu dala sledeči seznam, iz katerega je natančno razvidno koliko se je pokadilo v preteklem letu: 850 kg neretvanskega tobaka (340.000 Din), 491 kg zetskega t. (134 750 Din), 2113 kg moravskenat. (688.725 Dirj), 1690 kg amerikanskega t. (253.500 Din), 3673 kg dunavskega t. (367.300 Din. Cigarete: 240 komadov Kara-djordje (384 Din), 120 kom. Jadran (132 Din), 620 kom. Kosovo (558 Din), 660 kom. Strumica (330 Din), 1120 kom. Šumadija (896 Din), 312.000 kom. Vardar (156.150 Din), 63 400 kom. Drina (31.700 Din), 15 200 kom. Vrbas (5080 Din), 9700 kom. Morava (3395 Din), 500 kom. Mignon (325 Din), 1,363.000 kom. Zeta (408.900 Din), 12,023.000 kom. Sava (2,104015 Dinarjev.) Ogare: 3280 kom. Trabuk (7380 Din), 11.800 kom. Operas (17.700 Din), 28.600 kom. Kub (35.750 Din), 2300 kom. Viržinij (2875 Din), 101.900 kom. (91.710 Din), 6900 kom. Brazilk (6900 D), 37.700 kom. Viržinjoz (28.275 Diu), 205 600 kom. mešanih (154 200 Din), 25.300 kom. kratkih (15 180 Din) in 77.700 kom. cigaretnega papirja (38 850 Din.) Porabili so 399 800 škatljic vžigalic, tako da znaša skupna vsota vseh izdatkov naših kadilcev 5 miljonov 424.250 Din. K temu znesku so samo meščani Murske Sobote prispevali okrog 600.000 Din. Iz teh podatkov se lahko že sklepa, da je vso Prekmurjev preteklem letu pokadilo za najmanj 15 miljonov Din. tobaka. Res lepo vsoto denarja smo spustili v zrak. Murska Sobota — Gospodinjsko nadaljevalni te« Saj. Vodstvo osnovne šole v M. Soboti namerava v tem mesecu otvoriti gospodinjsko nadaljevalni tečaj, ki bo namenjen izključno le kmetskim dekletom in hčerkam delavskih in obrtniških slojev. Reflektantke naj se zgla-se 5. marca ob 10 uri v pisarni osnovne šole v M. Soboti, kjer dobe potrebne informacije. ._/— Mladinska uprizoritev. Redke so pri nas prireditve namenjene naši mladini. Veliko vrzel |e v zadnjem času zamašil lutk. odsek tuk. Sokola s svojimi igrami, ki vedno privabijo v velikem številu našo mladež v Sok. dom. Že iz tega je razvidno, kako so mladinske prireditve priljubljene, a ne samo pri mladih, ampak tudi pri starih . . . Zato z velikim veseljem pozdravljamo ambicjjo tuk. učiteljstva, ki pripravlja z otroci mladinsko spevoigro »Sirota Jerica," ki bo gotovo ena najlepših mladinskih uprizoritev na našem odru. Že sedaj vlada za igro največje zanimanje. — Pustne prireditve. Malo jih je bilo. In ie te bi lahko naštel na eni roki, pa bi ostal ie kak prst prost. Stqo pač v znamenju krize, ki ne poz-aa ne datumov, ne običajev in si vse brezsrčno prikroji po svojem okusu. No slednjič smo ga pokopali . . . Mašksre na pustni torek, ciganske godbe po cestah, ter običajna pustna prireditev v Sok. domu je bil zadnji vzdihljaj skromne razposajenosti v tem letu . . . — Lutke. V nedeljo ob 3 uri popoldne se vrši v Sokolskem domu lutkovna predstava. Cene so nizke. Mladina pridi, da se nasmeje! ip razvedriš I Dolnja Lendava — Seja sreskega odbora. Pretekli teden se je vršila seja cestnega odbera za lendavski srez. Na seji se je razpravljalo o proračunu za leto 1933/34, nadalje o ureditvi in vzdrže vanju občinskih cest, kakor tudi o delu pri pomožni akciji. Razprava je bila precej živa in stvarna. Seji so prisostvovali tudi gg. sreski načelnik, podnačelnik in kmetijski referent, ki je podal svoje poročilo glede obcestnih nasadov na banovinskih cestah. Ker so vsi sklepi te seje važni za ves srez, bomo iste objavili obširneje v našem listu v naslednjih številkah. — V soboto ob 8. uri zvečer bo prvi koncert našega sokolskega orkestra. Ko res z zanimanjem čakamo ta kulturni dogodek prve vrste za Lendavo, moramo povdariti izredno požrtvovalnost naših godbenikov, ki so tako vztrajni bili pri vajah in se istih stalno in točno udeleževali; nekateri so celo iz okolice prihajali na vaje v najslabšem vremenu. To je pač dokaz s kako ljubeznijo do glazbe in do povzdige sokolskega kulturnega udejstvovanja so se poprijeli resnega umetniškega dela. Prepričani smo, da Lendava tudi tokrat ne bo ostala pasivna, ampak bo znala nagraditi ta stremljenja po povzdigu našega mesta, in bo s svojo navzočnostjo dala priznanje novemu orkestru in pokazala, da ji je za kulturni napredek. —^Barbarstvo. V Lendavskih go-ricahTiatf-graliem, na lepi razgledni točki je steber sv. Jvana. To je stari spomenik, približno 200 let star, na katerem je bil za čudo slovenski napis poleglatinskega. Napis pa se je že jakoteifiErprečital. Vsekakor je ta steber sv. Ivana bil postavljen v davnih časih iz gotovih namenov, na spomin kakega večjega dogodka, kar bi bilo tudi zanimivo ugotoviti Ta steber so neki zlikovci prošli teden podrli in lik ujočgp poškodovali. Brez dvoma so to bili pijanci, ki v svoji podivjanosti niso dali miru kamenite-mu liku. Spomenik se bo popravil in bo sveti Ivan še naprej stal v naših Goricah. — Kaj pa z elektriko? Po vseh začetnih delih, ki so se vršila z vso intemzivnostjo, je sedaj nastal zastoj. Govori se, da vkljub naporom le ne pridemo do tako zaželjene električne razsvetljave. — Sodišče za zalSito države. Pred sodiščem za zaščito države stoji med drugimi obtoženci tudi akademik Ilija Lojze iz Kranja. Iz osebnih podatkov se vidi, da je bil Ilija dve leti v bogoslovju (semenišču) sedaj pa študira jus. Ker je obdolžen dejanj proti državi, je prišel sedaj pred beograjsko sodišče za zaščito države. Na zadnji strani Novin, ki so se zatekle v Kranj, čitamo: .Oblasti odgovoren: Ilija Lojze, akademik Kranj. Da ni to mogoče eden in isti Ilija? O tem se v Lendavi precej razpravlja. Ni ostalo tudi tajno pri nas, da so tudi drugi gospodje, ki so blizu Novin imeli opravka z oblastmi, radi prestopkov proti obstoječemu redu v državi. — Združitev občin. Naš list je objavil načrt, kako bi se naj občine združile po novem občinskem zakonu Kakor smo informirani, je ta načrt naletel večinoma na odobravanje pri posameznih občinah. Zakon pa, l(i je med tem že bil sprejet v narodnem predstavništvu, predvideva za vsako občino najmanj 3000 prebivalcev. Tudi sicer predvideva občinski jtakon velik delokrog občine v njeni samoupravi. Mnenje je tedaj, da bi občine v našem srezu, kakor jih predvideva objavljeni načrt, bile premajhne in finančno slabe. Naš srez naj bi štel k večjemu 9 ali 10 občin. Združitev občin je vsekakor silno važno vprašanje, ki se naj reši kolikor mogoče po želji posameznih občin in naroda, z§to bi bilo prav, da se o tem več razpravlja. Nič ne bi škodovalo, da se o tem vodi debata v ča-sopisju, kakor to vidimo po drugih krajih. — Za močno državo. Adreso, ki jo je sestavil Narodni odbor v Ljubljani, so tudi pri nas podpisale vse občine in ogromna večina društev. Vsega je okrog 85 podpisov. Podpis je odklonilo le nekaj družtev, med njimi so tudi gasilska. V deputaciji, ki bo predala adreso Slovencev Nj. Vel. kralju, so iz našega sreza: Erjavec Mihael, ban. svetnik, Škoberne Franc, župan, Bernjak Matija, župan, Verbanjšek Janko, katehet in Horvat Izidor, učitelj. — Semenski krompir „oneida« bo letos spomladi delilo sresko na-čelstvo v D. Lendavi po znižani ceni Din 85.— za q. Interesenti naj se takoj priglase. Za beli oneidovec vlada zadnja leta pri nas veliko zanimanje, ker ima ta krompir odlične lastnosti in je posebno primeren za trgovino. (Če vzamemo, da pri nas nimamo kake posebne sorte krompirja in je naš domači krompir večinoma slab, bo treba res skrbeti za dober semenski krompir. V tem oziru bi nas morala bolj podpreti banovina. Op. uredn.) DOPISI Pertoča. Poročila sta se 25. februarja g. Partl Hinko, sin pertoške-ga župana in gostilničarja g. Partl Jurija in gospodična Osko Ana iz Per-toče. Priljubljenemu paru želimo obilo sreče I Zimski kmetijski tečaj v Čren-sovcih je bil zaključen 9. februarja 1933.; trajal je 6 tednov. Na tečaju so predavali tukajšnji kmetijski strokovnjaki o sledečih predmetih: trav-ništvo in povečanje proizvodnje krme, poljedelstvo, ureditev gospodarskih zgradb, živinoreja in mlekarstvo, kmetijsko knjigovodstvo, sadjarstvo, državljanstvo in kmetijske pravo. Večina predavanj je zasledovala glavni cilj tečaja: povečanje proizvodnje krme, naprava umetnih travnikov in zgradba silažnih jam za kisanje zelene krme. če hočemo, da nam bo živina donašala resnične koristi kljub nizkim cenam, moramo doma pridelovati dovolj dobre in cenene krme, ter se osamosvojiti od uvoza iz drugih krajev. Tudi tukaj so strokovnjaki šli na roke udeležencem s kmetijskimi nasveti, ki bodo lahko marsikateremu mnogo koristili. Povprečna udeležba □a predavanjih je bila 30 poslušalcev. Udeleženci SO z zanimanjem sledili izvajanjem posameznih predavateljev. Še več stičnih tečajev bi bilo potrebno pri nas, ker se v njih zainteresirajo mladi ljudje, pa tudi kmetovalci, za novodobne pridobitve v kmetijski vedi in so ti v posameznih krajih glavni Činiteljl za nadaljne kmetijsko pospeševalno delo. Rogaševci. V nedeljo, 26. febru arja je gostovala podružnica jug. Matice iz Gor. Lendave v šoli Sv. Jurij z igro »Nebesa na zemlji". Igra je bila podana jako dovršeno. Številno občinstvo je z največjim zanimanjem sledilo šaljivim prizorom. Vsi igralci so pa tudi podali svoje vloge Iz7an-redno dobro, kar je predvsem zasluga režiserja g. Dr. Lukmana, ker je vloge posrečeno razdelil. »Iznajdlji-vega in piefriganega ter ljubosumnega" Dr. Vesela je dobro predočil g. Bežan. Oskrbnika »Podržaja", ki je jako »sramežljiv, boječ in neokreten" napram »nežnemu" spolu, je dovršeno podal g. Tomori. Tršumfiral pa je g. Stanič v vlogi .Balona". Tako na igvne je podal pristnega „papana", da je občinstvo kar,.pokalo" od smeji«. Posebno naklonjen je bil originalni „teti", ki jo je zelo posrečeno igrala gdč. Danica. Vlogo »nežne" in .zapeljive" Otilije je častno rešila gdč. Hiilova. Strastnega »zaljubljenca" pl. Wipritza", ki si je ustvaril z »plesalko" »nebesa na zemlji", je dobro izvedel g. Dr. Lukman. Tudi ostali igralci kakor gdč. Ana Petrič, Langer in gg. Bokan in Holsedl so v igranju povsem zadovoljili. Za prijetne urice, ki so nam jih požrtvovalni igralci pripravili se zahvaljujemo. — Hvaležno občinstvo. — V nedeljo dne 5. III. in 12. III. priredi Sok. društvo Rogaševci podsodsek Kuzma igro »Utopljenca". Prvič v G. Slaveči pri g. Fartek Francu in drugič pa v drž. nar. šoli v Kuzmi. Pridite in boste tudi nas videli. Črensovci. Pevski zbor podružnice društva »Soča" iz Dolnje Lendave priredi v nedeljo 5. marca t. 1. ob 16. (4) uri v dvorani „Naš dom" v Crensovcih pevski koncert. Izvajal se bo program obstoječ iz 14-tih jugoslovenskih pesmi. Priporoča se obilna udeležba. Predanovci. V nedeljo, dne 12. t. m. v jutranjih urah je umrl obče spoštovani in priljubljeni posestnik g. Vlaj Ivan y starosti 73 let. Na dan njegovega pogreba pa se je vlegla njegova soproga Terezija in v osmih dneh sledila svojemu dragemu drugu v večnost. Za preminulima ne žaluje samo družina in sorodstvo, temveč vsi ki so jih poznali. Naj jim bo lahka žemljica 1 5. Debata o teh poročilih in slučajnosti. Vsi člani Banovinskega odbora bodo prejeli v prihodnjih dneh podrobnejša navodila pismeno cd Banovinskega tajništva. Banovinska eksekuttva. Pertoč® Krajevna organizacija JRKD je imela 26- februarja namesto redne mesečne odborove seje širši sestanek članov, ki je bil dobro obiskan. Tajnik je poročal o širši seji sreskega odbora, ki se je vršila 11. t. m. in nato ostro nastopal proti raznim hujskačem, ki so hoteli razbiti naše vrste, a niso uspeli, kajti pristopilo je več novih članov in izkazujemo prirastek 2, tako da šteje naša organizacija sedaj 164 člane. Našemu gospodu poslancu Benko Jožefu se tem potom prisrčno zahvaljujemo za doseženo podporo, ki smo je bili deležni s tem, da nam je preskrbel ceneno koruzo in seno. V prepričanju, da nam bo tudi v bodoče vedno naklonjen in nas bo podpiral, mu tudi mi zagotavljamo naše neomejeno zaupanje. - Kraj. org. JRKD v Pertočl. Organizacija. Krajevna organizacija Murska Sobota je imela dne 26. februarja svojo redno letno skupščino, katere se je udeležilo članstvo v zelo velikem Številu. Podala so se poročila raznih odbornikov in za tem nadvse zanimivo poročilo banskega svetnika gospoda Antona Kodra, ki je v kratkih, toda markantnih besedah orisal delovanje banovinskega sveta na svojih zadnjih sejpl). O ' teh sejah g. banski svetnik poročal obširneje v Murski Krajini. Sledile so na to volitve odbora, kateri je le z malo spremembo ostal stari, njemu na čelu zopet naš agilni in požrtvovalni gospod Franjo Razpis dobav za bolnico. Banovinska javna bolnica v Murski Soboti je razpisala za dne 10. marca 1933 ofertalno licitacijo za dobavo mesa, mesnih izdelkov, kruha in peciva, mleka, mlevskih izdelkov, špecerijskega blaga, kolonijalnega blaga ter hišnih potrebščin za proračunsko leto 1933/34., to je za dobo od 1. aprila 1933 do 31. marca 1934. Tozadevni pogoji so vsem članom na razpolago v pisarni združbe trgovcev, vsak dan med uradnimi urami. katerega pričakujemo še večje poglobitve v delo. Naše smotreno in uspešno delo bo najboljši odgovor na pastirski list katoliškega episkopata, kajti sokolstvo spoštuje vsako versko prepričanje in smatra vero kot najsvetejši del notranjosti človeškega življenja. SOKOL Druga redna seja Banovinskega odbora JRKD za Dravsko banovino se vrši v nedeljo, 5. marca 1933 ob 10.30 v Novem me;tu v m$H dvorani Sokoiskega doma. Dnevni re