socialno delo
letnik 33 - april 1994 -št. 2
Avtorica in avtor/i y iej številki
IdčBul&toviC
Srečo Dr^soš
Janez Drobnič
Fr$nc Hribernik
Išnjčt Ldmovec
Vesna Les koše k
Milko Poštrak
Darja ZavHek
Odgovori na vprašalnik mnove^p^^
dejavnosti (drugiC)
visoka šola za socialno delo
ljubljana
socialno delo (UDC 304+36)
Izdaja Visoka šola za socialno delo Univerze v Ljubljani
Vse pravice pridržane
Glavni in odgovorni uredniic
Bogdan Lešnik
Uredništvo
Darja Zaviršek (knjižne recenzije)
Srečo Dragoš (raziskave)
Jo Campling (mednarodna izdaja)
izdajateljsl(i svet	Stroicovni svet
Vika Bevc	Brine
Pl	Gabi Cačinovič Vogrinčič
Bojan Dekleva
Anica Kos	Andreja Kavar Vidmar
Blaž Mesec (predsednik)	Zinka Kolarič
Pavla Ropoša Tanjšek	^^^^ ^vsenik
. . X / , I	Jože Ramovš
Marta Vodeb	t . r,
lanja Kener
Marjan Vončina	Bernard Stritili
Nasiov uredništva
Šaranovičeva 5, 61000 Ljubljana, tel. & faks (061) 1 33-701 1
Časopis Socialno delo objavlja teoretske članke in poročila o raziskavah s področja socialnega dela, inter-
disciplinarne študije in prispevke z drugih znanstvenih in strokovnih področij, kritike in komentarje, poročila o
strokovnih srečanjih in dogodkih, pisma, knjižne recenzije in druge prispevke, relevantne za teorijo in prakso
socialnega dela. Izhaja v šestih številkah na leto.
Naročnina na Socialno delo se ne plačuje vnaprej, temveč naročniki plačajo vsako številko posebej, ustanove
po priloženem računu, posamezniki po povzetju. Ceni izvoda so prišteti poštni stroški. Naročite se lahko s
pismom uredništvu. Na enak način sporočite morebitno spremembo naslova in druge spremembe.
Knjige za knjižne recenzije v Socialnem delu je treba pošiljati v dveh izvodih na naslov: Darja Zaviršek,
VŠSD, Š
aranovičeva 5, 61000 Ljubljana, s pripisom: Za recenzijo v Socialnem delu.
Oglasi: za podrobne informacije pokličite ali pišite na uredništvo.
Rokopisi: teoretski članki, raziskovalna poročila in druge poglobljene študije so lahko dolgi do 1 6 strani
(30.000 znakov); daljši so lahko le izjemoma in s privoljenjem uredništva. Druga besedila imajo lahko do 8
strani. Rokopisi so lahko vrnjeni avtorju v dopolnitev ali popravek. Besedilo, ki naj bo objavljeno v več nadaljevanjih,
je treba oddati v celoti vnaprej. Kako naj bo urejeno besedilo za objavo, piše na zadnjih straneh te številke.
Avtorske pravice za prispevke, poslane uredništvu, pripadajo časopisu Socialno delo. Uredništvo si pridržuje
pravico preurediti ali spremeniti dele v objavo sprejetega besedila, če tako zahtevata jasnost in razumljivost, ne da
bi prej obvestilo avtorja.
Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo (41 5-1/93, 28. 1. 1993)
sodi ta izdelek med tiste, za katere se pbča 5% davek od prometa.
Tisk: Paco, Ljubljana.
Urednikov predgovor
Prilčujočo številko vpeljujeta članka, ki se ukvarjata s splošnim
mestom socialnega dela in usposabljanjem zanj. Vesna Leskošek poudarja
doslej morda preveč nejasno, samoumevno ali utajeno razliko med
funkcijama kontrole in pomoči. Srečo Dragoš pa se loteva modela za
obvladovanje rastoče kompleksnosti stroke v luči sistemske teorije.
V	drugem delu svojega prispevka se Darja Zaviršek loteva simbolnih
struktur psihiatrične institucije; opozarjamo zlasti na odličen prispevek
k predmetu, ki bi mu lahko rekli "antropologija časa". Sicer pa članek
začenja obsežnejši blok besedil o skupinah ljudi s posebnimi potrebami
in "njihovih" institucijah. Tanja Lamovec znova opozarja na potrebe
psihiatričnih pacientov, s ciljem, da bi se zagovorništvo etabliralo kot
povsem normalna dejavnost. Luj Šprohar iz osebne izkušnje opisuje
ustanovo za slepe in ugotavlja, da kljub temu, da naj ne bi šlo za kazensko
ustanovo, ostaja discipliniranje njena pomembna funkcija. Če to pri-
merjamo z "disciplinskim centrom" za mladostnike, ki ga opisuje Ida
Bulatovič, lahko vidimo, da so slednji morda celo na boljšem: ker gre
izrecno za kazensko ustanovo, je mogoče mehčati prevzgojne metode,
kar v prejšnjem primeru ni mogoče, saj naj sploh ne bi šlo za to... Blok
sklene Franc Hribemik s prispevkom o ostareli kmečki populaciji, katerih
"socialna institucija" je večinoma kar njihovo lastno gospodinjstvo -
dokler v njem deluje solidarnost.
Razdelek člankov v tej številki se konča z drugim delom razprave
Milka Poštraka o subkulturah, ki jo lahko štejemo za prispevek k vse
pomembnejši antropologiji vsakdanjega življenja.
V	nadaljevanju objavljamo že nekoliko starejši intervju Dareta Božiča
s Francom Trautmanom, ki nam pobliže predstavi uradna stališča do
drog in ukrepanje v zvezi z njimi na Nizozemskem, in dve poročili: (spet)
nizozemski model socialnega in kulturalnega načrtovanja opisuje Nino
Rode, Biljana Dušic pa poroča s posvetovanja sekcije za spodbujanje
duševnega zdravja društva Alpe-Jadran o prisilni hospitalizaciji. Avtorica
poročila ureja blok besedil s tega posvetovanja, ki ga bomo predvidoma
objavili v prihodnji številki, kakor tudi blok besedil s posvetovanja o
socialnem kulturnem delu, ki ga pripravlja Milko Poštrak.
Vesna Leskošek
KONTROLA IN POMOČ V SOCIALNEM DELU
V večletnem delu na centru za socialno de-
lo je bila moja temeljna izkušnja konflikt med
kontrolo in pomočjo. Svoje delo sem vedno
razumela kot pomoč ljudem v stiski, pogosto
pa se mi je dogajalo, da ljudje moje pomoči
kratko malo niso hoteli, čeprav sem sama ali
pa je ustanova presodila, da jo potrebujejo.
"Nekje" je bilo torej "nekaj" narobe. Za us-
pešno delo z ljudmi niso bili dovolj moji dobri
nameni, temveč bi bil potreben tudi ustreznejši
okvir delovanja, ki naj bi ga zagotavljala sama
ustanova s svojim konceptom. Kakšne vrste us-
tanova je center za socialno delo, pa ni bilo
povsem jasno. Dolgo vrsto let so bilo to skoraj
edine institucije, ki so se ukvarjale s stiskami
ljudi. Zaradi zakonskih pooblastil, ki jih imajo,
pa se s stiskami ukvarjajo tako, da večino in-
formacij o težavah ljudi dobivajo iz drugih
institucij in ne od ljudi samih. To preprosto
pomeni, da so ljudje na center za socialno delo
vabljeni ali napoteni, v manjšem številu pa tja
pridejo sami.
Razlag takega položaja je več. Lahko bi ga
pojasnila tako, da bi se sklicevala na sistem, v
katerem smo živeli zadnjih nekaj desetletij.
Taka interpretacija bi bila sicer povsem na
mestu, saj so centri za socialno delo produkt
tega sistema in njegov zelo jasen odraz. Presta-
li so teorijo revolucionarnega avtomatizma, po
kateri so težave ljudi z ideološkimi predpo-
stavkami sistema rešljive same po sebi in torej
posebnih ustanov ne potrebujejo. Padli pa so v
sistem podružbljenih socialnih dejavnosti, ki
znova izloči profesionalizacijo in avtonomnost
delovanja stroke.
Vendar so take razlage danes že dokaj dol-
gočasne in počasi postajajo tudi neustrezne.
Zlasti spričo dejstva, da je socialno delo nosi-
lec številnih inovacij v družbenem prostoru.
Pri interpretiranju centrov za socialno delo
so mi veliko bližje teorije, ki v družbeni pro-
stor vnašajo pojme kontrole, nadzora, kazno-
vanja in so od konkretnih družbenih sistemov
dokaj neodvisne. Za to sem se odločila, ker
sem med brskanjem po literaturi naletela na
zanimivo razliko v angleškem socialnem delu,
ki loči med klasičnim in radikalnim socialnim
delom. Definicija socialnega dela po Collins
Dictionaij of Sociology (Jary, Jary 1991: 599)
pravi, da je socialno delo organizirano zago-
tavljanje osebne pomoči ljudem, ki imajo to
potrebo, in tudi delo z delikventi in kriminalci,
vendar le, dokler še gre za izvajanje pomoči
oz. skrb za kvaliteto življenja. Pri tem se držav-
ni interes za zagotavljanje socialne blaginje in
hkrati za izvrševanje socialne kontrole odraža
tudi v različnih tipih socialnega dela.
Za razlago klasičnih ustanov socialnega
dela so pomembni predvsem trije pojmi iz
definicije, in sicer deviantnost, blaginja in so-
cialna kontrola.
DEVIANTNOST
Peter R. Day (1981:14) govori o štirih kon-
ceptih deviantnosti in kot prvega navaja bla-
ginjski koncept. Po njem je deviantnost javen
socialni problem, ki ga je treba korigirati, ali
pa potrebuje terapevtsko intervencijo. Namen
intervencije je modificirati, spremeniti ali kon-
trolirati devianta in njegovo vedenje. Devian-
tovo vedenje je torej nekaj slabega in dolžnost
javnosti je, da prispeva k spremembi tega ve-
denja. Ta koncept vidi deviantno vedenje kot
"drugačno" in ne kot del normalnosti. Je ab-
normalno in ga je treba šele normalizirati.
Deviant je torej tisti, ki ima "okvarjen" jaz.
Za blaginjski koncept je torej značilno:
83
VESNA LESKOŠEK
•	da vidi deviantovo vedenje kot javen
problem, kije zunaj okvira normalnega,
•	da je vedenje odraz deviantnega jaza, ki
je drugačen od normalne osebe,
•	da promovira koncepte, ki razlagajo in
popravljajo te razlike.
Enega od modelov poimenuje "model so-
cietalne reakcije", in ta vidi deviantno vedenje
kot socialno kategorijo, ki nastane v odgovor
na določeno vrsto vedenja. Deviantno vedenje
je po tem modelu tisto, ki ga ljudje tako opre-
delijo. Socialne skupine ustvarjajo deviantnost
tako, da določajo pravila, katerih kršitev ust-
varja deviante, ki jih lahko nato izločajo. Iz
tega zornega kota deviantnost ni kvaliteta de-
janja, temveč je kršenje postavljenih pravil.
Deviant je tisti, na katerega je bilo etiketiranje
uspešno usmerjeno, oz. tisti, ki ga ljudje tako
poimenujejo. Vsako etiketiranje pa pomeni
več kot samo informacijo, da je nekdo nekaj
naredil. Pomeni tudi vrsto karakteristik, ki jih
ta oseba kot deviant ima.
Ta model analizira model preobrazbe iz de-
viantnega dejanja v devianta.
BLAGINJA
Ko govorimo o blaginji, jo postavljamo v
naslednje besedne zveze: blaginjske pravice
(welfare rights), država blaginje, družba bla-
ginje, blaginjski prispevek, delovna blaginja,
javna blaginja, čista blaginja, socialna blaginja.
Pri tem pojem blaginje pomeni kvaliteto živ-
ljenja, ki se nanaša na zadovoljenost tako ma-
terialnih kot nematerialnih potreb.
Država blaginje (Rus 1990) je vsaka oblika
države, kjer z ekstenzivno državno zakonodajo
zagotavljajo suport in usluge za izboljšanje
kvalitete življenja. Država blaginje posreduje
tako na nacionalni kot na lokalni ravni.
Po Rusu (1990: 101) razlikujemo pojma dr-
žava blaginje in družba blaginje. Država bla-
ginje je tista, ki s svojim delovanjem posega v
vse segmente kvalitete življenja in s svojo in-
tervencijo zagotavlja socialno blaginjo. Iz zago-
tavljanja socialne varnosti prestopi v popolno
organiziranje šolstva, zdravstva in drugih druž-
benih dejavnosti. Tovrstna intervencija ima za
posledico radikalno poseganje v tista področja
življenja, ki so jih ljudje tradicionalno urejali
sami z neformalnimi oblikami povezovanja in
so se odražala v samopomoči, soUdarnosti, sa-
mostojnem organiziranju svojega življenja, po-
tekali pa so na ravni posameznika, družine,
ožje ali širše skupnosti.
Habermas primerja državo blaginje z "or-
ganizirano srečo". Pod enakimi pogoji za
zadovoljevanje potreb bi morali doseči enako
zadovoljstvo in enako srečo zelo različni posa-
mezniki, kar je protislovje samo po sebi. Ne-
kontrolirano širjenje socialne države torej vodi
v organizirano osrečevanje državljanov in na
drugi strani v popolno odvisnost posameznika
od države, s tem pa v večjo socialno kontrolo.
Stališče liberalnih teoretikov izhaja iz nas-
protnega načela, "da je vsak človek svoje sreče
kovač". Funkcija države torej ni v osrečevanju
ljudi, temveč jim daje politično varstvo pred
samovoljo oblastnih organov in ustrezno so-
cialno ekonomsko varnost. Posameznik si svoj
projekt sreče oblikuje sam. Blaginja je torej
nekaj, kar sodi v zasebnost posameznika in ne
v javno regulacijo. Temu stališču je bližji po-
jem družba blaginje.
Socialna država in družba blaginje sta v po-
dobnem razmerju kot pravna država in civilna
družba. Država zagotavlja pravno, ekonomsko
in socialno varnost, civilna družba pa temlji na
samoregulaciji, zasebnosti in prek posame-
znikov in skupin, ki jo sestavljajo, pospešuje
procese solidarnosti, izenačevanja in socialne
blaginje, Rus (1990: 102) pojmuje družbo bla-
ginje kot skupnost, ki temelji na socialni inte-
graciji, socialno državo pa pojmuje kot sistem,
ki temelji na sistemski integraciji. Tako je v
družbi blaginje nesmiselno govoriti o dolžnos-
tih in obveznostih, saj so razmerja preveč
osebna in neobvezna. Smiselno pa je govoriti o
razvijanju svobode in enakosti,
SOCIALNA KONTROLA
V literaturi najdemo več definicij socialne
kontrole, ki so si med seboj podobne, kljub
temu pa se razlikujejo ravno toliko, da jih je
vredno navesti. Leksikon DZ navaja, da je so-
cialna kontrola:
celota norm in institucij, ki prispevajo k temu,
da ravnajo ljudje v skladu z veljavnimi nava-
dami, običaji in predpisi. Sestavni del socialne
84
KONTROLA IN POMOČ V SOCIALNEM DELU
kontrole so sankcije, ki so negativne in pozi-
tivne. Pozitivne sankcije so: pohvala, nagrada,
odlikovanje v primerih, ki človek vestno izpol-
njuje svojo družbeno dolžnost. Negativne sank-
cije: prisilni ukrepi, naperjeni predvsem zoper
odklonsko ravnanje, pa tudi javno izražen pre-
zir, bojkot.
Drugo, razširjeno definicijo socialne kon-
trole najdemo v Collins Dictionary of Sociology
(Jary,Jary 1991: 580):
Socialna kontrola je praksa, ki jo razvijajo raz-
lične socialne skupine, ki vsiljujejo in pospešu-
jeo konformnost in imajo opraviti z vedenji, ki
kršijo sprejete norme. Sociologija razlikuje dva
osnovna procesa socialne kontrole:
a.	Internalizacija norm in vrednot. Proces
socializacije zadeva učenje sprejemljivih poti
ravnanja, ki bi bila vzeta kot "sama po sebi
umevna", kot nesporni imperativi ali kot social-
na "rutina".
b.	Uporaba sankcij s poudarkom na tistih,
ki kršijo pravila in nekonformnih dejanjih.
Sankcije so pri tem negativne in pozitivne."
Definicija, zapisana v Sociološkem leksiko-
nu, pravi:
Družbena kontrola - nadzor nad obnašanjem po-
sameznika, funkcioniranjem družbenih ustanov
in sprejemanjem preventivnih, korektivnih in
kaznovalnih ukrepov proti kršiteljem družbenih
norm s strani merodajnih družbenih subjektov.
Pojem družbene kontrole je v širšo socio-
loško uporabo uvedel E. Ross z istoimenskim
delom 1901. leta in od takrat je izraz razširjen
še zlasti v ameriški sociologiji. Najpogostejše
izhodišče v razvijanju pojma družbene kontrole
je, daje človek samoživo bitje in da so potrebne
ustanove in kulturne dobrine, da ga krotijo,
omejujejo, kanalizirajo njegovo energijo v dru-
žbeno koristni smeri. V ožjem smislu se pod
družbeno kontrolo razumejo samo preprečevanje
in kaznovanje deviantnega obnašanja v družbi,
v širšem smislu se misli na vsako konformiranje
obnašanja posameznika v skladu s potrebami
družbe in njenega vrednostno-normativnega si-
stema. V tem smislu razlikujemo pomene posa-
meznih družbenih dejavnikov kot sil, ki lahko
krotijo, ograjujejo in kanalizirajo obnašanje po-
sameznika in spreminjajo samo strukturo njego-
ve osebnosti v željeni smeri. Pozornost dajemo
primarnim skupinam in primarni socializaciji.
Ker njihov pomen v modernih pogojih upada, se
skuša usmeriti pozornost k novim, ustreznejšim
in racionalnejšim sredstvom družbene kontrole.
V	tem smislu raziskujemo pomen policije, pra-
vosodja, političnih ustanov, religije, ideologije,
javnega mnenja in drugih činiteljev.
Vse tri definicije kažejo na to, da je državni
sistem kontrole svojo učinkovitost povečal
tako, da jo je iz klasičnih mehanizmov države,
kot so policija, sodišče, vojska..., prenesel na
profesionalne ustanove, kot so psihiatrija, so-
ciala, pedagoške in druge ustanove. Iz polja
delovanja s pravnimi sredstvi tako preide v
polje delovanja z nepravnimi sredstvi. S tem je
nadzor postal bolj sofisticiran. V. Rus (1990:
58) govori o istem paradoksu države blaginje.
S centralizacijo in totalizacijo poglavitnih so-
cialnih funkcij država uresničuje popolno kon-
trolo nad slehernim državljanom.
V	pojasnilo lahko uporabim razlago refor-
macijskih gibanj 18. stoletja v Franciji Michela
Foucaulta (1984: 76). Reformatorji kličejo h
kaznovanju brez muk zaradi spoštovanja člove-
čnosti, pri tem pa človečnost postavijo kot
mejo kaznovalni politiki. Resnični cilj reforme
pa je uveljaviti novo ekonomijo kaznovalne
oblasti, boljšo distribucijo nadzora, pri tem pa
oblast ne sme biti razdeljena med nasprotujoče
si instance. Cilji reforme torej niso pravičnejša
načela, njene posledice so razširitev kazno-
valne oblasti.
KAJ IMAJO POJMI SKUPNEGA
Iz posameznih definicij vseh treh pojmov
vidimo, da govorijo o moči države nasproti
moči posameznika. Koncept države blaginje
predpostavlja, da bo država s svojimi mehaniz-
mi ali ustanovami posamezniku urejala in za-
dovoljevala interese in potrebe. Da bi lahko to
počela, potrebuje informacije in podatke, ki
jih dobiva iz množice ustanov in ne od ljudi
samih. Torej ureja tista področja socialnega
življenja, za katera predpostavlja, da so po-
trebna, in ne tista, ki dejansko so. Krog infor-
macij se sklene med državo in ustanovami.
Vprašanje pa je, ali imajo ustanove dovolj in-
formacij o tem, kakšni so dejanski interesi
ljudi.
Na tem mestu lahko vključim definicijo de-
viantnosti, ki izhaja iz blaginjskega koncepta in
85
VESNA LESKOŠEK
govori o tem, da imajo ljudje, ki odstopajo od
norm in vrednot, "okvarjen jaz". Od tod tudi
cela veda o "motnjah vedenja in osebnosti" in
načinih njihove korekcije. Pri nas je do nedav-
na obstajala katedra za Motnje vedenja in
osebnost na Pedagoški fakulteti, ki je kadrova-
la strokovnjake za veČino slovenskih zavodov,
namenjenih otrokom in mladostnikom.
Na tem mestu pa lahko najademo odgovor
na to, zakaj ustanove nimajo dovolj informacij
o interesih in potrebah ljudi. Zlasti zato, ker
so pri svojem delu osredotočene na odstopanja
od "normalnosti" in ne na zastopanje ljudi v
stiski. Torej je njihova glavna naloga izvajanje
socialne kontrole in ne.pomoč. In ravno tu se
skriva veliki nesporazum med tem, da stro-
kovnjaki v socialnih ustanovah verjamejo v to,
da nudijo pomoč in delajo z dobrimi nameni in
med nezadovoljstvom ljudi, ki nenehno izraža-
jo kritike nad temi ustanovami.
ZGODBA CENTROV ZA SOCIALNO DELO
Centri za socialno delo so s svojim delova-
njem najtesneje vezani na socialno politiko.
Lahko bi celo trdila, da brez ustrezne socialne
politike ni ustreznih centrov za socialno delo.
Socialna politika je namreč od države usmerje-
no reguliranje socialnega področja (položaj
človeka in družbenih skupin, odnos do človeka
in njegove kvalitete življenja...), ki ga ure-
sničuje preko vrste področij in ustanov. Prvi
paradoks, na katerega pri tem naletimo, je
ideja države blaginje v našem političnem pro-
storu v preteklosti in hkrati pomanjkanje us-
trezne socialne politike, ki bi ta projekt lahko
uresničevala. Tako centri ostanejo brez os-
novne orientacije za svoje delo in hkrati posta-
nejo podaljšana roka številnih institucij in
zakonov, ki so pogosto v popolnem nasprotju z
doktrino socialnega dela. Zakonodaja in usta-
nove, na katere se nanaša, uporabljajo center
za socialno delo v večini primerov kot tistega,
ki kontrolira, preiskuje, raziskuje, preverja in
sodi o tem, ali je posameznik do neke pravice
upravičen ali ne. Primerov za to je bilo v pre-
teklosti vehko. Centri se pojavljajo v stano-
vanjski zakonodaji, zdravstveni, otroškem
varstvu itn. Najnovejši zakon, ki centre določa
kot svoje preiskovalce, je davčni zakon, ki daje
družinam z več kot tremi otroci možnosti
davčne olajšave pri nakupu avtomobila. Da bi
ljudje dodeljeno pravico lahko uresničili, mo-
rajo v vrsto ustanov po razna potrdila, ki jih
najprej zahteva center za socialno delo, potem
pa ljudi s potrdilom o njihovi ustreznosti us-
meri v pravo ustanovo.
Nadzorstvena vloga centrov je v teh pri-
merih zelo jasna. Če bi država s svojo poUtiko
dodeljevanja pravic misUla resno, bi za njihovo
uresničevanje postavila take kriterije, po ka-
terih bi jih bilo mogoče na Čim preprostejši in
spoštljiv način uresničiti. Za ugotavljanje upra-
vičenosti bi ob takih kriterijih lahko poskrbele
ustrezne ustanove, ki izvršujejo pravico, same.
Ker pa z dodeljevanjem pravic ne misli resno,
postavi za njihovo uresničevanje take kriterije,
da postane njihovo uveljavljanje za ljudi skraj-
na muka, končni rezultat pa je izguba samo-
spoštovanja, ponižnost pred oblastjo zaradi
eksistenčne stiske, neuveljavljene pravice in
povečana kontrola institucij, saj ima v rokah
množico podatkov o posamezniku. Da je na-
men kontrola in ne dodelitev pravic, je razvid-
no tudi v tem, da institut pritožbe kot glavna
omejitev v samovolji ustanov ni določen jasno
in na način, da bi zagotavljal pravičnost.
Pravice so se dodeljevale in odvzemale lju-
dem iz ideoloških razlogov in ne zaradi dejan-
skih potreb. Tako je bila dodeljena množica
pravic, ki so posegale malodane v vsa področja
življenja, ljudje pa so jih lahko uresničiH zelo
malo, ker za njihovo uresničitev ni bilo ustrez-
nih pogojev. Neizdelana socialna politika je
bila torej del strategije, saj bi njena izdelava
zahtevala prestop od deklariranega k dejan-
skemu in izgubo moči države na račun moči
posameznika, ki bi jo s pravico pridobil.
Centri za socialno delo so v tem kaosu bolj
ali manj prikritih namenov vedno potegnili
krajši konec. Na to, v katerem zakonu se bodo
pojavili in katera ustanova jih bo porabila za
razne naloge, nimajo nikakršnega vpliva. Nji-
hova tradicionalna vloga je v tem, da so servis-
na ustanova. Nemoč profesionalcev, ki so v
centrih zaposleni, je popolna, za dodeljene na-
loge ponavadi izvedo iz medijev in po čistem
naključju, Neavtonomnost stroke je pri tem
dobro zaznavna in ostaja na ravni osebne pri-
zadetosti in nezadovoljstva; akcije ali reakcije,
86
KONTROLA IN POMOČ V SOCIALNEM DELU
ki bi položaj spremenila, pa ne zmore. Razen
preiskovalnih in podobnih nalog, ki jih oprav-
lja pri uveljavljanju pravic ljudi, ne zmore re-
sničnega odgovora na njihove potrebe. Ko pre-
stopi iz nadzorstvene vloge v pomoč ljudem, je
ponavadi neuspešna; priporočila za stanovan-
ja, razne dodatke in podobno so več ali manj
končala v košu drugih ustanov. Jezo zaradi
neuveljavljene pravice pa so ljudje usmerjali na
CSD, ker je ta preverjal njihovo upravičenost
in zahteval za to celo vrsto raznih potrdil.
Center se torej v zvezi s pravicami znajde v
vlogi državne administracije z nadzorstvenim
predznakom. Kriteriji za uveljavljanje pravice
so določeni vnaprej in so pogosto taki, da z
doktrino socialnega dela nimajo nič skupnega.
Pogosto si nasprotujejo, ker niso postavljeni
zato, da bi bili ljudem v pomoč in jim nudili
občutek pravičnosti in enakosti, temveč so
postavljeni zato, ker se ob dodelitvi pravice
predpostavlja, da jo bodo ljudje na vsak način
skušali zlorabiti, zato jih je potrebno dobro
preveriti.
Prvi, zgoraj opisani del se tiče povezave
CSD-jev s socialno politiko ali v preteklosti s
težnjo za državo blaginje, kar se na praktični
ravni kaže kot neuspešen projekt. Drugi del
kritike centrov izhaja iz državne kontrole in se
dotika države blaginje toliko, kolikor ta ne do-
loča le pravic, temveč tudi definira težave in
probleme ljudi. S tem, ko država prevzame
nase skrb za celotno kvaliteto življenja ljudi,
pretrga njihove lastne mreže organizacije in
pomoči v celoti, posledica pa je popolna odvis-
nost ljudi od države.
Danes ljudje ne poznajo več pojmov samo-
organizacija, samopomoč, solidarnost. Slednja
ima celo tako močan ideološki prizvok, da
večino ljudi spominja na enodnevne zaslužke,
ki so jih dajali v razne solidarnostne namene -
poplave, potresi, ceste itn. Povsem samoumev-
no se jim zdi, da so otroci najprej v vrtcu,
potem v celodnevni šoli ali v raznih bolj ali
manj obveznih šolskih krožkih, da obstaja do-
ločena kultura, da je samo ena vrsta športnih
klubov itn. Sicer te trditve za današnji čas ne
veljajo več, težko pa je trditi drugače, ker se
po vseh spremembah ne da več razlikovati
med tistim, kar se je spremenilo le verbalno, in
tistim, kar je dejansko spremenjeno. To trditev
potrjuje kar nekaj skupnostnih projektov iz bli-
žnje preteklosti, ki so iz teh razlogov propadli.
Država je poleg organiziranja življenja po-
sameznika prevzela v svojo domeno tudi defi-
niranje njegovega problema. Na isti način, kot
je problem definirala, je tudi odgovarjala nanj
- brez uporabnikov in njihovih glasov. Če je
kot problem definirala delikventnost posame-
znika, je kot rešitev videla zavod za mladost-
nike, če je kot problem definirala otroško
motenost v vedenju in osebnost, je prav tako
odgovorila z zavodom, itn. Definirala pa je
problem vedno tako, da je lahko uresničevala
socialno kontrolo, kot sem jo definirala na
prejšnjih straneh. Zato v preteklosti nismo
imeli materinskih domov, stanovanjskih sku-
pin, zatočišč za ženske ali otroke, nismo
poznali spolne zlorabe otrok, preganjali smo
homoseksualce in druge, ki so samo za mili-
meter odstopali od normale. Teh problemov
enostavno ni bilo, če pa so se že pokazali, so
bili uvrščeni v katero od znanih, vnaprej defi-
niranih kategorij in tako tudi obravnavani.
CSD je imel in še ima v delu z ljudmi o-
praviti z vnaprej definiranimi težavami. Ljudje
zato ne prihajajo sami po pomoč, temveč so na
center vabljeni. Zato, ker so alkoholiki, ker so
delinkventi, kriminalci, ker so starši, ki povsem
napačno vzgajajo otroke, ker morajo opraviti
spravni poskus itn. CSD s svojo intervencijo
odgovarja skoraj v vseh primerih na vnaprej
definiran problem, ki ga praviloma izpostavijo
druge ustanove in ne ljudje sami.
Zelo dober primer za to trditev so otroci, ki
v šolskem sistemu izstopajo s svojo drugačnost-
jo in pogosto končajo v zavodu, čeprav se med
obravnavo izkaže, da so bili zlorabljeni ali
trpinčeni in je šolski sistem tako totalen, da
vsako posebnost takoj izvrže, itn. Težava stro-
kovnjaka, ki je v centru zaposlen, ni samo v
tem, da v odnos s temi ljudmi vstopa z že defi-
niranim problemom. Težava je v tem, da na
resničen problem ni sposoben odgovarjati, ker
ne zna, ker za to ni družbenih odgovorov (npr.
stanovanjskih skupin za zlorabljene otroke
ipd.), ker je v delu pogosto vezan na sisteme,
ki so nespremenljivi in zato za ljudi še bolj
ogrožujoči. Pri tem se ta strokovnjak stalno
pojavlja v dvojni vlogi. Kot nekdo, ki ljudi ra-
zume in bi jim želel zagotoviti pogoje za
87
VESNA LESKOŠEK
rešitev njihovih težav, in kot nekdo, ki vendar
dela v naprej določenemu sistemu, ki mu prej-
šnjega ne dopušča. Temu bi lahko rekli tudi
konflikt med svetovalno in nadzorovalno vlogo
socialnega dela.
Poleg obravnavanja šolskih otrok je še us-
treznejši primer izvajanje ukrepa strožjega
nadzora, ki ga izreče sodišče, kjer se socialni
delavec pojavi hkrati kot nekdo, ki naj bi mla-
dostniku pomagal, in kot izvrševalec kazni, ki
jo je določilo sodišče. Socialno delo je bilo v to
izvajanje kazni vpleteno v imenu "humanosti"
in "človečnosti", saj mladostniki za svoja ka-
zniva dejanja ne morejo biti obravnavani na
enak način kot odrasli. Pri tem so seveda kazni
mučnejše in daljše in se lahko poljubno spre-
minjajo, če se komu zazdi potrebno.
Ta dvojna vloga dela, vnaprejšnja definira-
nost problema, socialna kontrola in pomanj-
kanje socialne politike, ki bi ves ta nered uo-
kvirila in usmerila, so pogosto neprepoznavne
pozicije, ki jih socialno delo samo po sebi ni
sposobno videti. Prepoznava jih na praktičnih
nivojih, ko zaradi nemoči naleti na nepre-
mostljive ovire in ko je etika dela že tako
ogrožena, da so ogroženi tudi delavci sami.
Najbrž ni treba posebaj poudarjati, da ti kri-
tični pogledi na sistem ne veljajo za ljudi, ki so
v njih zaposleni. Pri delu sem srečevala množi-
co povsem neustreznih ustanov in še večjo
množico ljudi, ki so se trudili v takem sistemu
delati čimbolje, in marsikdaj se jim je to tudi
posrečilo.
NEKAJ PREDLOGOV ZA SPREMEMBO
Eden od njih, ki sem ga že omenila, je kon-
cept socialne politike. Sociologija se je pričela
lotevati tega področja v zadnjem desetletju,
vendar temeljito. Koncept, ki bi bistveno vpli-
val na spremembo, je koncept družbe blaginje,
ki ga zagovarjajo bolj liberalno usmerjeni teo-
retiki. Po tem konceptu naj bi bila ljudem za-
gotovljena osnovna socialna varnost, taka, ki
jim omogoča dostojno in spoštljivo preživeti.
Sicer za kvaliteto svojega življenja skrbi posa-
meznik sam, država mu le omogoča ustrezne
pogoje. Tudi tako, da mu dodeli socialne pra-
vice, ki so uresničljive. S tem se moč ustrezneje
porazdeli med državo in civilno družbo.
Drugi je popolno pomanjkanje literature s
področja socialnega dela. V tujih jezikih že še
kaj najdemo, v slovenščini pa samo časopis So-
cialno delo, ki je za problematiziranje veliko
premalo radikalen. V našem prostoru potrebu-
jemo več publikacij s področja socialnega dela,
tudi populističnih, da bi pripomogle k razvija-
nju socialnega dela.
Tretje je pomanjkanje strokovnega diskur-
za, ki bi probleme v socialnem delu relativizi-
ral, odpiral in nanje odgovarjal z akcijo. Tako
kot v razmerju do ljudi socialno delo nastopa
zgolj v zasebni sferi, kamor štejem tudi ozko
socialno mrežo, deluje na tej ravni tudi v sami
stroki. Socialni delavci nimajo svojih združenj,
ki bi pripomogla k razvijanju identitete soci-
alnega dela in prek tega k večji suverenosti in
avtonomnosti.
Četrto so doktrinama, za delovanje temelj-
na vprašanja. To so poleg etičnega kodeksa te-
meljna načela dela kot orientacija v odnosu do
ljudi. Pomembne so praktične spretnosti in or-
ganizacijska znanja, ki bi poleg ustaljenih
metod dela razširile možnosti pomoči ljudem v
stiski, pa naj gre za posameznika ali skupnost.
V etična vprašanja vsekakor sodijo pojmi:
spoštovanje ljudi, popolna nediskriminativnost
glede na spol, nacionalnost, starost itn., varo-
vanje podatkov in zagotavljanje anonimnosti,
postavljanje ljudi na prvo mesto... Temeljna
načela dela naj bi bila participacija, spoštljiv
odnos (respect), možnost izbire (choice), infor-
macije, individualnost, dobri odnosi, osebnost-
ni razvoj.
Peto je uvajanje terminologije socialnega
dela, kar bi lahko šteli tudi med doktrinama
vprašanja, vendar si zaradi pomembnosti za-
služi posebno mesto. Marsikatero besedo sem
slišala prvič na predavanjih in je še vedno ne
znam ustrezno prevesti, pa vendar je za razu-
mevanje socialnega dela bistvena, npr. "čase
management", ''čase matiager", "key worker''' pa
normalizacija, deinstitucionalizacija, "duševna
stiska" namesto "duševna bolezen", "ljudje s
posebnimi potrebami" namesto "pacienti" ali
"stranke", in še veliko več jih je, ki bi morale
postati del vsakdanjih razgovorov socialnih
delavcev.
Poleg predlogov, ki se tičejo osnovnih stro-
kovnih predpostavk za boljše delo, so tu še
88
KONTROLA IN POMOČ V SOCIALNEM DELU
predlogi za spremembe, ki se tičejo centrov za
socialno delo in so tesno povezani s strokovni-
mi vprašanji.
Najprej bi se rada dotaknila tistih del, ki so
z vidika socialnega dela popolnoma nespre-
jemljiva. Ta dela socialno delo zlorabljajo za
izvajanje ukrepov, ki jih izrekajo ali vodijo
državni represivni aparati. Pri teh predlogih iz-
hajam iz zgoraj navedene definicije socialnega
dela, ki pravi, da se socialno delo nanaša tudi
na delo z delinkventi in kriminalci, vendar
samo dotlej, ko je to še pomoč.
Centri za socialno delo bi tako morali
zavrniti izvajanje ukrepov sodišča, delo z obso-
jenci in spravne poskuse v razveznem postop-
ku. Center za socialno delo sam po sebi nima
represivnega značaja, to je strokovna ustano-
va, ki jo ljudje uporabijo, ko so v določeni stis-
ki ali ko uresničujejo pravice. Iz tega razloga bi
CSD moral dosledno spoštovati tako etična iz-
hodišča kot temeljne principe dela.
Druge ustanove, ki uporabljajo CSD za ser-
visne usluge, morajo same prevzeti odgovor-
nost za ukrepe, ki jih izrekajo ali sprejemajo,
in se organizirati tako, da bodo same opravile
to delo, npr. kot družinska sodišča, "probation
ojficers", razširjena mladoletniška sodišča itn.
V taki ustanovi lahko sodelujejo tudi socialni
delavci, vendar le, dokler se lahko popolnoma
držijo etike in doktrine in dokler je njihovo
delo še izvajanje pomoči ali ustvarjanje pogo-
jev za boljšo kvaliteto življenja.
Iz enakih razlogov bi moralo biti za vsak
odnos med socialnim delavcem in uporabni-
kom izhodišče to, da uporabnik sam definira
svoje težave. To moramo upoštevati, ko spre-
minjamo načine dela, razvijamo nove spret-
nosti in namesto na zasebni ravni javno
problematiziramo probleme, čemur potem sle-
dijo državni odgovori na težave ljudi.
Ker menim, da se centri za socialno delo ne
bodo mogli nikoli popolnoma otresti funkcij
socialne kontrole, saj so vendar državne usta-
nove, financirane iz enega samega vira in zato
po naravi administrativne, bi si vendarle
morale vzeti toliko avtonomnosti, da zavrnejo
naloge, ki so v nasprotju z doktrino socialnega
dela. To pomeni, da ne preiskujejo, sodijo,
preganjajo ali obtožujejo, pač pa vedno zav-
zamejo stališče v korist uveljavljanja pravic.
Taka drža zahteva tudi javno opozarjanje na
krivice in zagovorništvo.
Literatura;
David & Althea Brandon (1988), Putting People First. Good Impressions Publishing Limitid.
Peter R. Day (1981), Social Work & Social Control. London; Tavistock Publications.
Michel Foucault (1984), Nadzorm^anje in kaznovanje. Ljubljana: Delavska enotnost.
David Jary, Jiilia Jarx (1991), Collins Dictionary of Sociology. Harper Collins Publishers.
Leksikon Državne zalošbe (1986j: Družboslovje.
Janez Pečar (1988), Formalno nadzorstvo. Ljubljana: Delavska enotnost.
Shulamit Ramon (1992): Psychiatry in Transition (predavanja, fotokopije)
Shulamit Ramon (1992): Principles and Conceptiial Knowlage (predavanja, fotokopije)
Veljko Rus (1990), Socialna država in družba blaginje. Domus.
Sociološki leksikon (1982): Savremena administracija, Beograd.
89
Srečo Dragoš
SOCIALNO DELO - SISTEMSKI VIDIK
(I)
Visoka šola za socialno delo bo kmalu
praznovala štirideseto obletnico. Optimistične
napovedi pravijo, da jo bomo dočakali v novih
prostorih na novi lokaciji; kljub temu pa bo os-
tala grenka izkušnja, da se je namreč v pri-
bližno enakem času "matičnim" šolam drugih
družboslovnih strok posrečilo rešiti vrsto pro-
blemov, s katerimi se VŠSD še danes otepa
(zapoznel prehod na štiriletni študij, prostors-
ki, statusni problemi itn.), kar je gotovo tudi
odraz nezavidljivega položaja socialne stroke
do drugih strok. Ta položaj je npr. razviden iz
števila doktorjev znanosti, ki jih pridela neka
šola v enem letu; ko se, denimo, sociologi pri-
merjajo z ekonomisti, se čutijo v zaostanku, in
to ugotavljajo tudi, če primerjajo medijsko od-
mevnost svojih strokovnih srečanj s priredi-
tvami drugih strok. Primerjava z VŠSD v tem
smislu pomeni, da je zaostanek očiten in ra-
zumljiv, saj si je VŠSD šele sedaj priborila li-
cenco za podeljevanje visokošolskih diplom, v
skrbi za podiplomsko izobraževanje pa smo za-
pleteni v mučna pogajanja z Univerzo, katerih
izid je nejasen. Tudi, denimo, ko smo organi-
zirali mednarodno srečanje socialnih šol na
Bledu (1989), smo bili neprimerno manj od-
mevni v javnih medijih kot npr. mednarodno
srečanje oblikovalcev, čeprav tega nazadnje
sploh ni bilo... Ali pa npr. ideološka represija v
sedemdesetih letih: po drugih šolah so sicer
odstranjevaU "neprimerne" profesorje, vendar
le iz predavalnic (lahko so snovali knjige, razis-
kovali) - na socialni šoli pa je šlo za to, ali se
lahko prevede iz tujega jezika osnovni (prvi in
edini) strokovni učbenik ali pa se ne sme. Po-
dobno je glede šolske opreme: dolgo časa smo
razpolagali samo z raznobarvnimi kredami in
enim samim grafoskopom; odkar lahko sami
vplivamo na opremljenost, smo se sicer solidno
založili z računalniki in ostalo potrebno opre-
mo, problem pa ostajajo telefoni (vsakih nekaj
dni je mogoče klicati samo noter, ne pa ven!).
Še vedno smo torej ujeti v razmere, v katerih
so rešljivi samo tisti problemi, ki so izključno
vezani na naše interne vire, nikakor pa ne oni,
ki so eksternega značaja in v katerih smo
lahko le soudeležen(c)i. Skratka - problemi so
sistemske narave.
Po drugi strani pa lahko v teoriji socialnega
dela pri nas zasledimo navezavo na sistemski
pristop približno v istem času kot v drugih
strokah (npr. sociologiji, ekonomiji). Glede na
položaj socialne stroke, ki nikakor ni osrednji
(po zgornjih merilih je prej obroben), bi lahko
dobili vtis, da se socialno delo navezuje pač na
trend, ki je trenutno popularen (v teoriji) in
mu sledijo tudi razvitejše stroke. Zlasti še, ker
je res, da se tudi na tako sofisticiranem podro-
čju, kot so znanstvene teorije, izmenjujejo raz-
lični načini ali obrazci vedenja in mišljenja, ki
se jih ljudje določeno obdobje držijo, jih po-
tem opustijo in zamenjajo z drugimi (čeprav
nepopularne teorije niso nujno tudi neve-
ljavne) - drugače povedano: celo v znanosti(h)
lahko gre za modo, V tej zvezi tudi pomisleki
proti sistemski teoriji, češ, gre za modno mu-
ho, zgolj žargonski trend, ki lahko enako hitro
izgine, kot se je pojavil, zlasti, ker ga je stroka
prevzela od drugod. Vendar ne gre za to.
S sistemskim pristopom je namreč tako kot
s socialnim delom. Čeprav socialno delo (kot
pomoč med ljudmi) obstaja, odkar obstajajo
družbe, se socialno delo kot profesija pojavi
zelo pozno, takrat, ko nastanejo potrebe in po-
goji zanjo. Enako je s sistemi. Čeprav je pojav
človeških družb že hkrati nastanek (socialnih)
91
SREČO DRAGOŠ
sistemov,^ se sistemski pristop uveljavi tedaj,
ko sta njihova diferenciranost in prepletenost
tako kompleksna, da jih je treba razločevati,
da bi jih lahko razumeli (v njihovih poveza-
vah). To v zvezi s socialno profesijo pomeni,
da sistemski pristop ni naključen (moden), saj
gre za odgovor na sodobne razmere, ki so pre-
več zapletene, da bi se stroka ukvarjala zgolj
sama s sabo ali s svojimi klienti (samo z razvo-
jem lastnih veščin, specifičnih teorij...). Zato
se je tudi sama kot delni sistem prisiljena po-
vezovati navzven ter razčlenjevati navznoter.
Pri tem lahko ohrani svojo identiteto zlasti
na podlagi razločevanj, tj., na način, ko nepre-
gledno mnogovrstnost (zunanjo ali notranjo)
poenostavimo tako, da opravimo razlikovanje
med različnimi deli in jih obravnavamo na raz-
lične načine. Zdi se, da smo že v razmerah, ko
so diference celo bolj pomembne kot osnovni
smoter, ki mu stroka služi (tj., pomoč ljudem),
saj je ta smoter dosegljiv le z vpeljavo razloče-
vanj. Naj to ilustriram z dvema primeroma:
prvi se nanaša na zunanjo diferenco (odnos
profesije kot sistema navzven), v drugem pri-
meru pa gre za diferenco navznoter.
1. O socialnem delu in njegovi prihodnosti
vse bolj prihaja v ospredje naslednje vprašanje:
kako se naj socialno delo integrira v Evropo,
ki se integrira (iz ekonomskih motivov)? V
knjigi z naslovom Socialno delo in Evropa, ki
govori o tem, je takoj na začetku izrecno iz-
postavljeno prav razlikovanje med ekonomsko
in socialno politiko oz. med ekonomskimi in
socialnimi cilji, in sicer z namenom, da bi
dosegli t. i. "socialno Evropo", ki bo cilj sama
zase, ne pa zgolj privesek ekonomske politike.^
Za tem na videz preprostim stališčem stoji raz-
vojna logika sistemov. Evropske integracijske
težnje so izraz učinkov modernizacije, proble-
mov, ki jih je sprožila industrializacija in kate-
rih posledica je neusklajenost med različnimi
podsistemi (socialnim, ekonomskim, politič-
nim, energetskim, tehnološkim itn.). To velja
tako za evropski Vzhod kot za Zahod, vendar
iz različnih razlogov: v vzhodnih državah izvira
neusklajenost iz nediferenciranosti (sinkrezije)
sistemov, kjer ne le, da niso jasni cilji in priori-
tete posameznih politik, pač pa so nejasne
(nerazločne) tudi meje in pristojnosti podsiste-
mov. Družbeni razvoj je bil zato odvisen od
posameznih kampanj (resolucije, "petletke"),
političnih klik in ključnih osebnosti. V naspro-
tju s tem je v zahodnih državah sistemska
neusklajenost posledica funkcionalne diferen-
ciacije, ki je pripeljala v institucionalno razdro-
bljenost. Rešitev je torej v sistemski integraciji,
ki jo zahodne države izvajajo iz diferenciacije,
tj., iz tega, kar morajo vzhodne države šele
doseči. Ta različnost izhodišč socialno-blaginj-
skih sistemov bo največja ovira za evroposko
združevanje (večja od ekonomske integracije).
Zakaj?
Problem so razmerja med splošno razvojno
politiko,^ ekonomsko in socialno politiko, ki
jih npr. Veljko Rus deli v tri stopnje razvoja:
prvo opredeli kot sinkrezijo vseh treh politik.
' Komparativna psihologija poudarja, da "vpliv genetske določenosti na velikost in strukturo omogoči predvidljive izide v
socialnih interakcijah med višje razvitimi živalmi. Tako npr. veqe živali pogosteje prevzamejo dominantne vloge in samci so
bolj agresivni med sabo kot samice. Ko se doseže večji razpon kompleksnosti, omogoči rastoča strukturna in funkcionalna
diferenciacija nastanek veqega seznama ustreznih (drive-appropriate) obnašanj, s tem pa postane nagnjenost k učenju
večjega pomena za oblikovanje vedenja kot pa hormonalni in podedovani faktoiji... Na človeško družbo lahko gledamo kot
na sestavo omrežij sistemov." (B. G. Rosenberg (1971), Social Roles and Social Control. V: J. P. Scott, S. F. Scx)TT (ur.), So-
da/ Control and Social Change. The University of Chicago Press: 44).
^ "Tisti, ki promovirajo to vizijo (ekonomsko in politično združevanje Evrope - op. S. D.), dokazujejo, da mora biti socialna
Evropa dvojčica ekonomske Evrope... vse močnejši so glasovi, ki dokazujejo, da je socialna Evropa cilj sam po sebi. Gre za
utelešenje vrednot, kot sta socialna pravičnost in demokracija, ne pa za korektiv ali legitimacijski dejavnik ekonomske poli-
tike." (C. Cannan, L. Berrv, K. Lvons (1992), Social Work and Europe. Macmillan; 4).
' Mišljena je splošna politika tako države kot družbe, saj ne obstaja državna politika, zraven pa še neka civilno družbena
politika (že leta 1991 smo npr. imeli kar 10.398 družbenih organizacij in 494 društev). Smisel razlikovanja med državo in
družbo ni v ločitvi (področij), pač pa v raz-ločit\'i (pojmov); ne gre za uzrtje faktičnih entitet, pač pa za evidenco gostote,
obsega in načina povezav med razlikovanim (mišljenim). Tovrstna razločitev je zato analitska kategorija, ne pa adekvacija
stanja. Družba je namreč najobsežnejši socialni sistem, kar jih poznamo, medtem ko je država "samooznačitev političnega
sistema" (kot se je nekje izrazil Luhmann). "Država" zato ni nič drugega kot poenostavljeni avtopoetični termin tistega pod-
sistema, katerega funkcija je generiranje splošno obvezujočih odločitev. V preteklosti pri nas ni bil problem, da je politika
sploh izvajala to funkcijo, pač pa v tem, ker je hkrati z njo imela centralno vlogo v družbi. Zato tudi ni smiselno govoriti o ci-
vilni družbi, dokler ni prav(n)e države.
92
SOCIALNO DELO - SISTEMSKI VIDIK (I)
drugo kot segmentacijo, kjer gre za podrejenost
socialne splošni politiki in za nepovezanost z
ekonomsko, tretjo stopnjo pa kot interpene-
tracijo med vsemi tremi, pri čemer dodaja:
"Razumljivo je sicer, da je najprej potrebna
odprava sinkrezije in uveljavitev funkcionalne
diferenciacije, ko pa je ta izpeljana, je (...)
nujno medsebojno prežemanje med vsemi
politikami, („,) Domnevamo, da bo razvoj
potekal od sinkrezije prek diferenciacije k vza-
jemni penetraciji ekonomske, socialne in dru-
gih politik,,."^
Ta tipologija sicer dobro nakazuje razvojni
trend, hkrati pa zapeljuje, ker razume diferen-
ciacijo zgolj količinsko,^ S tem namreč nastane
vtis, da je diferenciranje nekakšna vmesna
stopnja med sinkrezijo in interpenetracijo, ozi-
roma, da že diferencirani sistemi (kot npr, v
Sloveniji) samodejno težijo k medsebojnemu
prepletanju. Dejansko pa diferenciranje ne
pelje nujno v interpenetracijo, saj lahko opu-
ščanje sinkrezije pripelje (skupaj z diferencia-
cijo) v razdrobljenost sistemov aU pa (če gre za
poenotenje) v centralizacijo. Ker je kvaUteta
sistemskih povezav odvisna od prevlade stra-
teških kombinacij, ki jih sistemi uporabijo, so
aktualna naslednja nasprotja: segmentiranje
/integriranje, diferenciranje/poenotenje. Od
kombinacije teh štirih strateških usmeritev je
odvisna kakovost vezi med sistemi.
Sistemske integracije ni brez funkcionalne
diferenciacije, vendar pa diferenciranje ne
pelje nujno v povezovanje. Deterministična
kavzalna zveza je namreč med diferenciacijo in
odvisnostjo, ne med diferenciacijo in poveza-
nostjo: z diferenciacijo (pod)sistemov narašča-
ta specializacija in racionalizacija^ posameznih
dejavnosti, kar povzroča večjo medsebojno
funkcionalno odvisnost (interdependenco), S
tem se zaostri vprašanje povezanosti sistemov,
' Veljko Rus (1990): Socialna država in družba blaginje. DOMUS, Ljubljana: 372.
^ Diferenciacijo se prvenstveno povezuje s tem, "da raste število medsebojnih vezi med omenjenimi tremi politikami"
(ibid.); gre za predpostavko, daje organizacijska gostota sistema obratno-sorazmema z njegovo entropijo, kar ni vselej res.
' Tj., ciljno usmerjeno delovanje na osnovi njihovih lastnih zakonitosti oz. avtonomnosti. Prav diferenciranje je kontekst, ki
omogoča, da se - gledano z vidika celotnega sistema - relacija nekega delnega sistema do celote definira glede na specifično
funkcijo, ki jo tak del opravlja; iz vidika delnega sistema pa je diferenciranje tisto nanašanje oz. učinkovanje na okolje (na
druge delne sisteme), ki ga opišemo z input-output pristopom.
93
SREČO DRAGOŠ
tj., problem, ki z vidika strategije poenotenja
(še) ni aktualen na tak način (bodisi zato, ker
še ne obstaja - npr. sinkrezija -, ali pa zato, ker
ga rešujemo s centraliziranim vodenjem). In-
terdependenca ne zadošča za integracijo, te-
melječo na diferencah, saj lahko diferenciranje
samo po sebi - nasprotno - pelje v večje kon-
flikte med sistemi, zlasti zaradi večje gostote
njihovih stikov in zaradi večje racionalnosti
njihovih delovanj. Zato se morajo sistemi oz.
njihovi deli medsebojno prežemati (inter-
penetrirati), ker se s tem po eni strani ohranja
medsebojna samostojnost, po drugi pa se
poveča odgovornost med njimi. Na ta način se
medsebojna odvisnost iz negativne kompleks-
nosti spremeni v pozitivno (organizirano)
kompleksnost: namesto razdrobljenosti sis-
tema (z visoko entropijo), za katerega so
značilne neusklajenost in tiste posledice, ki jih
V. Rus omenja kot "anarhoidno premeščanje
ciljev"\ se z interpenetracijo uveljavi premoso-
razmernost med avtonomijo in odgovornostjo,
kar je podlaga za sistemski razvoj k višjim
stopnjam organiziranosti (kompleksnosti).
V sistemu socialističnega samoupravljanja
so bili splošno politični, ekonomski in socialni
sistemi nediferencirani, socialno delo pa po-
daljšek socialne politike, kar je omogočalo
prevlado prvega nad ostalimi področji. Danes,
ko sta socialna in ekonomska politika (raz)lo-
čeni, pa se zdi, da ostajata nepovezani.^ V ta-
kih razmerah lahko ima socialna stroka težave,
ker njena funkcija ni vselej jasna. Interdepen-
denca socialnega dela in drugih področij lahko
pripelje v konflikt v tem smislu, da svojih
namenov, ki jih stroka hoče doseči, ne more
legitimirati iz lastne logike, pač pa z vidika
drugih sistemskih sfer. Konkretneje rečeno: ko
je ustanovitelj ljubljanskega zavetišča za brez-
domce razvijal argumente za njegovo postavi-
tev, so bili ključni tisti poudarki, ki so se na-
našali na policijsko, ekonomsko in zdravstveno
logiko, ne pa na socialno.^ Tudi namen ukvar-
janja z odvisnostjo od alkohola in ostalih drog
z vidika socialne stroke ne more biti boj proti
alkoholizmu ali narkomaniji (npr. zaradi pre-
velike porabe tovrstnih sredstev, zaradi izpada
delovnih ur in porasta stroškov, zaradi zdrav-
stvenih in smrtnih primerov), pač pa je namen
zlasti pomoč tistim, ki jo v zvezi s tem potrebu-
jejo. Enako je npr. s prostitucijo - njeno legali-
zacijo danes podpirajo vse večje slovenske
politične stranke (razen ene), vendar nihče z
vidika varstva prostitutk, pač pa iz vseh mo-
gočih drugih razlogov (preprečevanje krimi-
nalitete, zdravstvena prevencija potrošnikov,
urejanje "sive" ekonomije, priznavanje dejan-
skega stanja ipd.).'* Skratka - zgolj težnja k
povezovanju sistemskih sfer še ne vodi v inter-
penetracijo, Če niso logike posameznih pod-
sistemov dovolj razvidne. Zato tudi ni naklju-
čje, da je npr. državna sekretarka za socialno
področje (v razpravi na Socialni zbornici Slo-
venije) izpostavila naslednji problem:
"Torej - socialno varstvo je ta segment so-
cialne politike, kjer često delovanje posamez-
nih delov ni jasno med seboj določeno, ko
prihaja med seboj do prepletanja učinkovanja
enega področja na drugega in gre torej za
medsebojno učinkovanje. Zato je nemogoče
načrtovati razvoj enega samega segmenta iz-
ločeno iz skupnega položaja..."
"V zelo nizki kvaliteti življenja se vse te
funkcije (ki delajo človeka aktivnega, op. S.
D.) znižajo. In mislim, da je to ta velik do-
prinos socialnega varstva (skrb za kvaliteto
' Ibid.: 370.
^ Zato lahko pride do tega, kar npr. Luhmann očita pravu, ko se je etabliralo kot znanost. Avtonomiziralo se je kot znanost
do te stopnje, da komaj še "odraža vezi z ekonomskimi in socialnimi znanostmi. Ona (tj., pravna znanost - op. S. D.) živi kot
na otoku. Zdi se, kot da ločeno konstituiranje njenega predmeta to dopušča. Tako se dogaja, da v pravnih argumentacijah
pri uporabi pojmov namen in sredstvo naletimo na osupljivo naivnost - v primerjavi z rafmiranostjo, kakršno so razvile eko-
nomsko znanstvene teorije odločanja." Skratka - diferenciacija, v kateri se avtonomija ohranja na način ločenosti in nepove-
zanosti z drugimi, je neučinkovita. (Niklas Luhmann (1981): Teorija sistema. Zagreb: Globus: 72).
' Za najučinkovitejše so se pokazali npr. ti argumenti: zmanjšanje delinkvence, neprimerno nižji stroški oskrbovanja kot v
zaporu, kamor so se brezdomci zatekali pozimi, manjša možnost okužbe ostalega prebivalstva, če oboleli brezdomci niso
raztepeni po mestu ipd.; socialna argumentacija pa se je pokazala za povsem neučinkovito že vsaj leto pred ustanovitvijo
zavetišča, ko so hoteli postaviti bivalni kontejner.
* Ugotovitve praktikantk VŠSD iz intervjujev s predstavniki veqih političnih strank (skupina pri ljubljanskem Centru za
pomoč mladim).
94
SOCIALNO DELO - SISTEMSKI VIDIK (I)
življenja, op. S. D.), ki tudi nekje deluje tudi v
funkciji na gospodarskem področju, se pravi v
funkciji proizvajanja v družbi."^
Gotovo so zgornje trditve aktualne za ta
trenutek, simptomatična pa je argumentacija,
če jo vzamemo dobesedno: potrebno je preple-
tanje z drugimi področji, ker je nemogoče
načrtovati iz enega samega segmenta, medtem
ko socialno varstvo "deluje tudi v funkciji na
gospodarskem področju" (tj., v funkciji gospo-
darske proizvodnje). Ta logika namreč vzdrži
samo v tem smislu, da spremembe na enem
področju učinkujejo na večino drugih področij
in narobe, kar je zelo stara^ ugotovitev, s ka-
tero se seveda vsi strinjamo - dejansko pa gre
za prioritete. Z vidika prioritet pa taka trditev
vnaša nejasnost in je lahko celo sporna (npr. iz
finančnega, ekonomskega, tehnološko-razvoj-
nega vidika). To je podobno, kot če bi zdravst-
vo utemeljevalo investicije za lastno tehnično
opremljenost z večjo produktivnostjo v gospo-
darstvu (ker bo z večjim zdravjem ljudi večja
njihova storilnost) namesto z učinkovitejšim
zdravljenjem obolelih. Tudi obrambno mini-
strstvo svojih investicij ne utemeljuje več npr, z
gospodarskim okrevanjem (podjetij, ki sode-
lujejo z vojaško industrijo), ampak izključno z
večjo obrambno sposobnostjo.
Če se vrnem k vprašanju povezovanja so-
cialne stroke navzven, npr. v evropske tokove,
je razviden poudarek na socialnih ciljih (t. i.
"socialna Evropa"), kar je zlasti izraz sistem-
ske logike področja, ki se selektivno integrira z
drugimi in tako izpostavi svojo diferenco. Celo
če se taka težnja izkaže za iluzorno,^ to ne
pomeni, da gre za napačno strategijo. Diferen-
cirajoči sistemi v svojih integracijah niso avto-
nomni v tem smislu, da se povezujejo, kakor
hočejo, pač pa v tem, da diferencirajo okolje, s
katerim se povezujejo. Pri tem integracija kot
interpenetracija ni avtonomno ukinjanje sis-
temskih razUk (npr. jugoslovanski koncept),
pač pa gre za povezovanje kot avtonomno
razmejevanje med seboj in okoljem, tj., za sa-
moodločanje o tem, katere vplive iz okolja
bomo absorbirali v nasprotju z vsemi drugimi.
Oziroma, kot se izrazi Jo Campling v prvem
stavku omenjene knjige:
"Socialno delo je na pomembni stopnji
svojega razvoja. Vse profesije morajo biti dov-
zetne za spremembe socialnih in ekonomskih
pogojev, če hočejo ustrezati namenom, ki jim
strežejo."''
Biti "dovzeten za spremembe" drugih, da
lahko slediš lastnim namenom - je nova razvoj-
na stopnja zato, ker je doslej veljalo narobe: v
začetkih socialne stroke (npr. dobrodelnost) je
bil na prvem mestu ožji strokovni interes in
šele potem korekcija glede na vse drugo. Zdaj
postaja vpeljava diferenc vse bolj predhodna
namenskemu delovanju, ker so razmere preveč
kompleksne, da bi lahko delovah zgolj z ome-
jitvijo na relacije med sredstvi in cilji. Po-
membno je torej razločevanje, ker je pogoj
samoorganizacije in refleksije v sistemskem
smislu (tj., okrepitve lastnega delovanja na
način vzvratnega nanašanja prek pričakovanja
drugih delovanj).
Niklas Luhmann opredeli (po Heinzu von
Foersterju) diferenco tudi kot "funkcijsko
premiso samonanašajočih se operacij".^ Po-
udarek je na tem, da razločitev (česa od česa
drugega) sama po eni strani variira glede na
različnost namenov delovanj, po drugi strani
pa šele omogoča ta delovanja, ki se nadaljujejo
iz elementov, iz katerih so sama sestavljena
(npr.: družba producira komunikacije s pomo-
čjo komunikacij, zavest producira misli s po-
močjo misli, organizem producira biokemične
procese s pomočjo enakih procesov itn,).
' Anka Osterman: Uvodna razprava na skupščini Socialne zbornice Slovenije o Socialno varstvenem programu RS do leta
2000, Ljubljana, 6. XIL 1993 (ciklostirano).
^ Že Heraklit je (pred 2500 leti) poudaril medsebojno povezanost vsega, kar je, npr. človeka in vesolja: "Tudi v spanju so
ljudje dejalni in pomagajo pri dogajanju v vesoljstvu." (Cit. po Anton Sovre (1988), Predsokratiki. Slovenska matica v Ljub-
ljani: 79).
' Bolj veijetna je možnost, da se zgodi to, kar je napovedal D. Jarre: "Tudi če bo (evropska) Skupnost razvila programe za
spoprijem s socialno marginalizacijo in ranljivostjo, bo porabila več časa in precej več svoje finančne moči in sredstev za
razvijanje programov, ki bodo naredili nasprotno." (Cit. po C. Cannan, L. Berry, K. Lyons (1992), Socialno delo in Evropa.
Macmillan: 149).
' Ibid.-,\.
' Niklas Luhmann (1990): Sistem in funkcija. Nova revija IX, 96/99: 771.
95
SREČO DRAGOŠ
Navedena definicija izpostavlja pomen siste-
mov (ne pa npr. strukture!), tj., pomen razlike
med tem, kar je tostran meje, in tistim onstran
nje (okolje). Šele znotraj te razlike so lahko
operacije samonanašajoče^ in šele z vzposta-
vitvijo take razlike sploh lahko govorimo o
sistemu (npr., sam lahko mislim kot jaz le, če
imam zavest o razliki do drugih). Da bi lahko
sistem razvil samonanašajoče delovanje, mora
biti sposoben samoopazovanja, to pa se zgodi z
vpeljavo diference (sistem/okolje) navznoter v
sistem sam. V tem primeru je sistem sam tisto
okolje, glede na katerega si razmeji funkcio-
nalne sfere delovanja, tj., oblikuje podsisteme.
2. Dober primer tega, kako socialno delo
kot stroka vpelje diferenco navznoter, so npr.
poudarki Britanskega združenja za socialno
delo. Očitno je kompleksnost stroke narastla
do točke, da je bilo treba določiti (zavarovati,
zagotoviti) "konceptualni okvir" za nadaljnji
razvoj, torej tisto, kar je nedosegljivo s kom-
pleksiranjem internih dejavnosti (metod, ve-
ščin, znanj). Prej smo videli, da funkcionalna
diferenciacija nujno pripelje v interdependen-
co, ne pa v interpenetracijo (šele ta zagotavlja
povezavo med diferenciacijo in integracijo).
Slednje je izvedljivo skoz sistemski presek, kjer
en sistem vstopa v drugega tako, da še vedno
razpolaga s svojo identiteto. Za britansko
socialno delo to pomeni, da je njegova učin-
kovitost v prežemanju z drugimi ekspertnimi
sistemi dosegljiva iz razmejitve njihovih po-
stopkov od drugih sorodnih profilov (ne pa
zgolj z diferenciacijo lastnih veščin in znanj). V
ta namen je njihovo združenje oblikovalo nas-
lednje tri kriterije:
"(a) raven ranljivosti uporabnika",
"(b) stopnja kompleksnosti" uporabnikove
socialne situacije,
"(c) značilnost in pomembnost procesa od-
ločanja (decision-making)".
Prvi kriterij se sicer nanaša tako na fizično,
psihično kot na socialno ranljivost, pri čemer
je socialno delo v tej zvezi nepogrešljivo le, ko
je treba "povečati socialno sposobnost v inter-
personalnih razmerjih" (ne pa v vsakršnih dru-
gih, kjer je tudi koristno, ni pa nujno). Drugi
kriterij opozarja na število dejavnikov, ki vpli-
vajo na razmere (označene kot problema-
tične), na raven sprememb, ki so v zvezi s tem
potrebne, in na stopnjo angažiranja posa-
meznikove osebnosti. Tretji kriterij pa določa
obvezno angažiranost socialnih delavcev v
postopkih, v katerih se pri izvajanju pomoči
kakorkoli omejuje svoboda uporabnikov (zah-
teva, ki je izrecno poudarjena tudi v njihovi
Listini o duševnem zdravju iz 1983.).
Gre za poudarke, ko je pred selektivno
uporabo specifičnih znanj in veščin treba v ta
namen razpoznavati in vrednotiti področja, na
katera se nanašajo omenjeni trije kriteriji - to
"je centralnega pomena."^ Delovanje torej
zahteva vrednotenje in prepoznavanje, kar pa
ni mogoče brez razločevanja, nanašajočega se
na uporabnikovo ogroženost, na razmere, v
kakršnih je in na odločitve v zvezi z njim.
Vpeljava tovrstne diference navznoter je pos-
ledica internega kompleksiranja (profesije), ki
se nanaša tako na obseg pogojev kot na obseg
možnosti delovanj. Od tod prisila v njihovo se-
lekcijo, v identifikacijo in kvalifikacijo in v nji-
hovo pogojevanje (v postavljanje pogojev zno-
trajsistemskim relacijam). Konkretno to pome-
ni, da so npr. zgornji kriteriji smiselni šele na
določeni stopnji kompleksnosti, ne pa ne glede
na to (npr. vedno in povsod). V enostavnih
' Samonanašanje ni le analitični pojem, s katerim si pomagamo pri opisovanju nečesa, pač pa gre za dejansko lastnost samo-
referenčnih sistemov. To ni znano šele od Luhmanna naprej, pač pa je že Heidegger (v dvajsetih letih) na primeru psihične-
ga sistema pokazal, da intencionalnost (tj., zavest kot "nanašanje-na" oz. "usmeijenost-k") ni odnos med psihičnim
subjektom, ki nekaj zaznava, in med fizičnim objektom (zaznavanim), na čemer je gradil Husserl. Nasprotno: pogoj zaznave,
da bi se razvila, ni faktični obstoj nekega objekta, ki bi omogočil intencionalno usmerjenost, pač pa je zaznava (ki je vselej
zaznava nečesa) že na samem svojem izhodišču strukturirana kot intencionalna (nanašujoča). Kot primer Heidegger navede
halucinacijo, ki se lahko razvije ne glede na obstoj kakega objekta (npr.: haluciniram drevo, čeprav ga sploh ni tam; halucini-
ram tako obliko nečesa, ki sploh nikjer nikoli ni obstajala) - zaznava se že iz sebe nanaša na nekaj, je torej kot zaznava samo-
nanašajoča, oz., z njegovimi besedami: zaznava "je apriorni karakter nanašanja tega, čemur pravimo sebe-nanašanje" (podč.
Heidegger, cit. po Tine Hribar (1993): Fenomenologija I. Slovenska matica v Ljubljani: 248).
Dokaz o samonanašanju (psihičnega) sistema ponudi tudi Graham Barnes, ko v članku What You Get is What You
See (ciklostirano, 11 str.) dokazuje naslednje: "... smiselna zaznava se lahko spremeni brez zunanje oz. materialne spre-
membe. Spoznavna zmožnost subjektov v globoko hipnotičnem transu se razlikuje od njihovih zavestnih predstav" (str. 1).
^ Vsi cit. iz Terry Bamford (1990): The Future of Social Work. Macmillan, London: 31-32.
96
SOCIALNO DELO - SISTEMSKI VIDIK (I)
pogojih, ko je, denimo, uporabnik socialnega
dela vsak, ki mu zmanjka denarja za preži-
vetje, ker si ga sam ne more pridobiti - socialni
delavec pa je zakonsko pooblaščen distributer
zneska, ki upravičencu pripada, v takih prime-
rih so očitno zgoraj omenjene diference (zlasti
pod "a") nesmiselne, ker jih nadomešča pre-
verjanje (kompletnosti vlog, resničnosti na-
vedb ipd.). Dokler ni razvitih aplikativnih
metod^ za oceno socialne situacije, so tudi kri-
teriji, ki se nanašajo nanjo ("b"), neuporabni.
Dokler ni alternativnih postopkov za nado-
meščanje skrbstvenih obravnav, s katerimi se
omejuje osebna svoboda, je tudi tretji kriterij
("c") nepotreben ali celo škodljiv (za stroko).
Socialno delo v Sloveniji še ni na stopnji,
ko bi vpeljava diferenc na način zgornjih (treh)
kriterijev postala nujni pogoj razvoja speci-
fičnih veščin in znanj. Razvoj slednjih še vedno
ostaja glavna prioriteta stroke, čeprav so ob
tem potrebna tudi nekatera druga razločeva-
nja. Tako se je začel uvajati sistemski pristop
kot način, ki to omogoča. Nekaj primerov:
• Pomen skupnostnega pristopa kot teme-
ljne orientacije socialnega dela (ne pa zgolj kot
ene od delovnih metod) se je lahko utemeljil
prav skoz sistemski pristop, ki je vpeljal razli-
kovanje štirih ravni v sistemu socialnih mrež (t.
i. mikrosisteme, mezosisteme, ekosisteme in
makrosistem). Ni nepomembno, da ti poudar-
ki sovpadajo s časom, ko se je govorilo zlasti o
racionalizaciji socialnih služb (v razmerah, ko
je prejšnji socialno politični sistem razpadal), s
tem da bi preložili breme na druge sfere. Od
tod npr. opozorilo, ki je aktualno še danes:
"Če gledamo na skupnostno naravnanost
socialnega dela v luči sistemskega pristopa, se
močno zmanjša nevarnost, da bi napačno
ocenili pomen skupnostnih vezi in možnosti
neformalne pomoči v tem smislu, da bi z
razvijanjem medsebojne pomoči lahko nado-
mestili usluge, ki jih nudijo družbene službe."^
•	V istem času je sistemski pristop izrecno
poudarjen tudi v kvalitativnem raziskovanju in
evalvaciji. Gre za vrsto akcijskoraziskovalnih
pojektov, ki so se v socialnem delu v Sloveniji
razvijali v sedemdesetih in osemdesetih letih
(tj., v času, ki jim ni bil naklonjen - forsiranje
"usmerjenega izobraževanja"), katerih pro-
blem je bila strokovna evalvacija, ki na podlagi
kvantificiranja ni bila možna, drugi načini pa
niso bili razviti. V ta namen je bila 1990.
ubranjena disertacija (do sedaj najcelovitejše
delo na to temo pri nas), v kateri je avtor za
vrednotenje tovrstnih projektov naredil dvoje:
razvil je teoretični model (štirih hipotetičnih
tipov) in podal kritiko dosedanjih pojmovanj
akcijskega raziskovanja (tako tistih, ki so se iz
navezave na K. Levvina izrodila v najrazlič-
nejša skupinskodinamična usposabljanja, kot
temu nasprotnih, ki so, iz marksističnih izho-
dišč, težila k revolucioniranju družbe). Prav v
ta namen je avtor tudi uporabil sistemski pri-
stop, ker mu je omogočil nasledneje:
"Pri analizi sistemskih značilnosti akcij-
sko-raziskovalnih projektov smo se oprli na
sistemsko teorijo organizacij, posebej še na
strukturalno-funkcionalno analizo Katza in
Kahna in Mintzberga in na tej osnovi konstrui-
rali hevristično shemo, s pomočjo katere smo
sistematizirali opis organizacijskih vidikov pro-
jektnih sistemov."^
•	V okviru omenjenih akcijskoraziskoval-
nih projektov je sistemski pristop uporabljen
že zelo zgodaj, izpostavljen pa je zlasti z avtor-
jema B. Stritihom in M. Možino. Če pogleda-
mo časopis Socialno delo, najdemo izrecne
poudarke v tej smeri že vsaj 1. 1988, ko je bil
izpostavljen sistem kot enota preživetja, ne pa
posameznik (navezava na G. Batesona), in ko
' Npr. v smislu "analize rizika", ki je pogoj za intervencijo (Malcolm Fyfe: VŠSD, 26. III. 1992), saj omogoča razpoznavo
stopnje nevarnosti, stopnje tveganja in kompleksnosti pogojev v tej zvezi. Tudi v tem primeru velja, da je ocenjevanju/razli-
kovanju teh stopenj predhodno razlikovanje elementov (npr. danger, hazard, risk), na katere se nanašajo relacije, ki jih hoče-
mo kvalificirati. Gre za sistemski pristop, ki je očitno uporaben za najrazličnejše vrste socialnih sistemov (ne zgolj za
interakcijske, tudi za organizacijske in družbene), na kar opozarja že naslov ene od tovrstnih publikacij - S. G. Hadden
(1984), Risk Analysis, Institutions, and Public Policy\ New York. Več o tem gl. v. Vida Kremžar Klemenčič (1993), Moderna
tveganja kot družbeni pojav. Teorija in praksa XXX, 9-10:1024-1030.
^ Pomen tovrstnega razlikovanja kot ključnega za socialno stroko izrecno izpostavlja Pavla Rapoša Tajnšek že vsaj štiri leta;
gl. v: P. Rapoša Tajnšek (1990), Skupnostni pristop kot osnovni princip socialnega dela. Socialno delo danes, seminar VŠSD,
Ljubljana, 21.-22. VI. (ciklostirano).
' Blaž Mesec (1990): Akcijsko raziskovalni projekti kot oblika skupnostnopsiholoških intervencij. Doktorska disertacija.
Ljubljana: Filozofska fakulteta: 333.
97
SREČO DRAGOŠ
se obravnava problem t. i. zaprtih sistemov v
zvezi z "normalizacijo" (H. Oppl in Toma-
schek).^ Naslednji pomemben prispevek, zlasti
z vidika sistemskega pristopa v procesih samo-
organiziranja in samopomoči, je tematska šte-
vilka istega časopisa z zgovornim naslovom
"Avtopoeza"; zlasti opozarjam na podroben
opis aplikacije sistemske teorije na posameznih
primerih, kjer gre za konkretizacijo nekaterih
ključnih teoretskih pojmov (sistemskokiberne-
tični pristop, semantični in interakcijski okvir,
metakomunikacija, rekurziven odnos, metoda
cirkularnih vprašanj, samokorektivni mehani-
zem, klientski in ekspertni sistem ipd.)?
• Opazen poudarek na sistemski pristop je
narejen tudi pri raziskovanju psiholoških zna-
čilnosti družinske skupine. Ena redkih knjig s
tega področja že 1. 1987 navaja izredno po-
membna poudarka v zvezi s sistemsko teorijo:
"Velika prednost mnogih konceptov, ki sta jih
dali sistemska teorija in teorija komunikacij,
je, da jih je mogoče operacionalizirati" - ven-
dar z opozorilom, da "/U/smerjenost sistem-
skih družinskih terapij v akcijo, ukrepanje,
spreminjanje nosi v sebi tudi nevarnost po-
enostavljanja in operacionalizacije še nejasnih
teoretičnih konceptov." Se pravi, sistemski
pristop je uporaben, a ne kot "popravljalnica",
pač pa zlasti kot "način mišljenja".^ Ne gre
torej za metodo delovanja, pač pa za način
mišljenja, oziroma, za to, kar pravi npr. G.
Barnes o kibernetiki: "... pomagala vam bo pri
razumevanju nekaterih diferenc v načinih
mišljenja, delovanja in odločanja", in to celo v
primeru, če se s tem ne strinjate.'' To omenjam
zlasti zato, ker kritiki sistemskega pristopa teh
opozoril ne jemljejo resno, ko poudarjajo po
eni strani nevarnost njene aplikacije, hkrati pa
ji očitajo nejasnost (več o tem v drugem delu
prispevka).
• V novejšem času (tj., po novem Zakonu
o socialnem varstvu) je sistemski pristop dos-
ledno rabljen v raziskavi B. Stritiha, čeprav
naslov na videz nima nič skupnega s sistemsko
teorijo: Normativi in standardi v socialnem var-
stvu (Raziskovalno poročilo, VŠSD, Ljubljana,
maj 1993). Ker gre za primer aplikacije sistem-
skega pristopa na socialno delo in za vpeljavo
nekaterih pomembnih razločitev (glede profe-
sije in politike, glede področja dela in odnosa
do drugih strok, glede metod ipd.), je vredno
to raziskavo pogledati ne le s praktičnega vidi-
ka, pač pa tudi s sistemsko teoretskega.
(Se nadaljuje.)
' Bernard STRrrm (1988): Problemi profesionalizacije socialnega dela. Socialno delo XXVII, 4: 300.
^ Bernard STRrriH, Miran Možina (1992): Zapis udeleženca drugega srečanja Balintove skupine na poletni šoli s sistemsko
teoretičnim komentarjem. Avtopoeza: procesi samoorganiziranja in samopomoči. Socialno delo XXXI, 1-2: 98-117.
' Vse iz: Gabi ČačinovičVogrinčič(1992), Psihodinamsld procesi v družinski skupini. Ljubljana: Advance: 61-62.
* Graham Barnes (1990): Epistemology, Cybernetics and the Viable System Model. Gradivo za Seminar iz epistemologije
in kibemetike (ciklostirano): 2.
98
Darja Zaviršek
PSIHIATRIČNI ODDELEK MED BOLEZNIJO IN
NJENO KULTURNO MANIFESTACIJO
ŠTUDIJA PRIMERA
(II)
PROSTOR, ČAS IN SIMBOLNA ORGANIZACIJA
Psihiatrična bolnica Polje je bila prva bol-
nišnica za duševne bolezni pri nas. Locirana je
bila na robu mesta, obkrožena s polji, fužin-
skim gradom in z obzidjem. Zid so leta 1970
podrU, da bi s tem tudi pri nas zaznamovali
konec velikega zapiranja. Zato se psihiatrične
bolnice Polje držijo številne stigme, ki s svojimi
palimpsestnimi nanosi pripovedujejo dolgo
zgodovino institucije. Še danes je mogoče sli-
šati zmerljivko: "Tale je samo še za na Stude-
nec!" Na Štajerskem, ki gravitira k Ilrastovcu,
je mogoče slišati starejše ljudi, kako pravijo:
"Tale je bil pri papeževi gardi." To pomeni, da
je prišel iz Hrastovca ali pa iz ene od psihia-
tričnih bolnic v tisti regiji.
Ljudje v bolnici pripovedujejo, da se odnos
drugih ljudi do njih spremeni, ko izvedo, kje so
bili. Ženska ni stigmatizirana, ker bi bila pod-
vržena določeni obravnavi, temveč zaradi pro-
stora, v katerem se je nahajala. Ljudi ne zani-
ma, kaj se s človekom dogaja, saj je tisto, kar
nosi stigmo, ustanova sama. Tudi danes je Psi-
hiatrična klinika Polje prostor stigme parexcel-
lence, deloma zaradi ljudi, ki prihajajo vanj, in
deloma zaradi statusa, ki ga je pridobila v zgo-
dovini. Socialni status institucije stigmatizira
paciente, nekdanje paciente, pa tudi osebje, ki
dela v njej, in celo raziskovalke, kakršna sem
sama.
Taka stigma se mi je pripela na začetku ra-
ziskovanja v Polju jeseni 1992. Na šoli sem
svojo tritedensko odsotnost poimenovala "ho-
spitalizacija", kar je prišlo na uho starejšim
socialnim delavkam, ki so začele znova obisko-
vati predavanja na novi visokošolski ustanovi.
Ko sem po treh tednih imela pred temi ljudmi
prvo predavanje iz antropologije zdravja, sem
v odmoru prestregla dolge in pomenljive po-
glede, ki so me opazovali drugače kot sicer.
Začela sem se spraševati, kaj pomenijo. Med
drugim odmorom je stopila k meni stara znan-
ka in me kar naravnost vprašala, "Če sem bila
res v bolnici". Takoj sem si razložila govorico
pogledov, in ko sem spet začela predavati, sem
to zgodbo uporabila za prikaz procesa stig-
matizacije v starem grškem pomenu žiga, ki so
ga vtisnili na telo sužnja. Odrasle socialne de-
lavke z večinoma dolgoletno delovno prakso so
iskale pečat, ki mora biti viden, če sem bila v
psihiatriji. Če se ničesar ne najde, se stigma
lahko prilepi na najbolj arbitrarne stvari, ki so
povsem "normalne" za ljudi, ki so brez nje: na
to, da mi iz rok pade kreda, da se ustavim
sredi stavka in ne vem več, kaj sem hotela
povedati, da pozabim, kdaj smo se zmenih, da
bo odmor, ipd. Vse tisto, kar je za človeka brez
stigme "normalno", postane za tistega, ki je
zaznamovan, le dokaz stigme same. Če bi bila
v bolnici brez tolikšne pomenske moči, bi me
ljudje gledali drugače. Tisto, kar je socialne
delavke vendarle razlikovalo od drugih, je bila
njihova socialna interpretacija dogodka, saj je
bila večina prepričana, da sem doživela "psi-
hični zlom", ker sem "preveč delala".
Drugi del zgodbe govori o tem, kako dolgo
se čoveka stigma drži in koliko je treba, da se
je znebi. Čeprav sem na predavanju javno
povedala nekaj zgodb, ki so bile del akcijskega
99
DARJA ZAVIRŠEK
raziskovanja v Polju in naj bi tudi pojasnile
razloge za "psihiatrično hospitalizacijo", in če-
prav je Vito Flaker na predavanjih o zgodovini
dezinstitucionalizacije uporabil mojo zgodbo
za uvod v Goffmanovo kritično analizo totalne
ustanove, mi je referentka za študijske zadeve
Terezija Rešek čez kakšen mesec prišla pove-
dat, da "nekatere študentke še vedno spra-
šujejo, ali sem že prišla iz bolnice".
To ugotavlja tudi Christine Perring (1990),
ki je v svoji raziskavi o prehodu ljudi z dolgo-
letno hospitalizacijo iz bolnice v skupnost ugo-
tovila, da se je socialna stigma, ki so jo ljudje
dobili zato, ker so dolga leta prebili v stigmati-
zirani instituciji, obdržala.
Prav gotovo je psihiatrična bolnica polna
negativnih etiket tudi zato, ker opravlja naj-
različnejše socialne funkcije: je bolnica, dom
za ostarele, socialna ustanova, krizni center,
svetovalnica in pribežališče. Večina funkcij, ki
jih opravlja, je povezanih z ljudmi, ki imajo v
življenju manj priložnosti, ki so revni, imajo
šibko socialno mrežo ali so odvisni od različnih
državnih ustanov. Zato je tudi stigma toliko
večja.
Če pogledamo bolnico od znotraj, vidimo,
da gre za zamejen prostor, sestavljen iz eno-
ličnih stavb. V njih so enolični hodniki, sobe za
paciente in pacientke, dnevne sobe na oddel-
kih, ordinacije, čakalnice, bolniške sobe in je-
dilnice. Oddelki so razdeljeni na "zaprte" ali
sprejemne in "odprte", na ženske in moške.
Vse ima svoj realni in simbolni pomen.
Zlasti od starosti uporabnic in od njihove
kronifikacije je odvisno, v katerih prostorih se
bodo gibale in koliko prostora si bodo vzele
zase. Ženske, ki pridejo na oddelek prvič,
praviloma malo raziskujejo in najbolj negotovo
drsajo sem in tja po hodniku oddelka, se
vračajo v svojo sobo in spet pridejo na hodnik.
Le malokatera se zadržuje v dnevni sobi.
Mlajše ženske in ženske srednjih let, ki so
pogoste uporabnice psihiatrije, se pogosteje
zadržujejo v dnevni sobi, odhajajo na obisk na
sosednje oddelke, poznajo skrite prostore svo-
bode in mesta, kjer se kaj "dogaja". Te se naj-
bolj samozavestno gibljejo po bolnici.
Starejše ženske, ki so dolgoletne uporab-
nice, pogosto le s težavo pridejo po stopnicah
navzdol, zato ostajajo na oddelku. Večina od
njih ima "svoje prostore", svoj del sobe, svoje
okno, ob katerem se najpogosteje zadržuje,
svojo posteljo in sobo. Za nekatere je njihov
prostor v bolnici omejen na stol, ki stoji na
hodniku. Nekoč se je zgodilo, da sem sedla na
enega od njih, ne da bi prepoznala njegov po-
seben pomen. Bil je stol kot vsi drugi. K meni
je prišla ženska, ki je nikoli, niti prej niti poz-
neje, nisem videla, da bi se s kom pogovarjala.
Postavila se je pred mano, gledala v prazno in
čakala. Mislila sem, da se hoče z mano pogo-
varjati, in zato sem jo ogovorila. Ostala sem
brez odgovora in zdelo se mi je, da je ženska
zatopljena popolnoma vase in me niti ne sliši.
Zato sem se obrnila nazaj k tisti, s katero sem
bila prej v pogovoru. Čez nekaj minut sem za-
slišala povzdignjeni glas: "To je moj stol, pejte
dol!" Ženska je stala pred mano zato, da bi se
umaknila z "njenega" stola, jaz pa nisem pre-
poznala neverbalnega sporočila. Naslednje dni
sem videla, da se je še nekajkrat postavila za
"svoj prostor" na hodniku in druga uporabnica
ji je tudi takoj prepustila stol. To je bila ena od
dolgotrajnih uporabnic, ki ni govorila z ni-
komer, tudi meni se je umaknila, ko sem jo
pozneje še poskusila ogovoriti.
Poseben pomen ima tudi ordinacija ali
soba psihiatrinje, kot jo imenujejo uporabnice.
To je bil prostor, ki je bil popoldne najpogo-
steje prazen, zato sem mislila, da bi lahko tam
v miru potekal intervju. Nekajkrat se je zgodi-
lo, da mi je ženska, ki sem ji predlagala, da bi
se umaknili v sobo zdravnice, negotovo rekla,
da tam ne želi govoriti z mano, katerikoli drugi
prostor bi ji bil ljubši. Nobena mi ni znala po-
jasniti, zakaj, po njihovih reakcijah pa se mi je
zdelo, da gre za prostor, ki je uporabnicam
najbolj tuj in povezan z negotovostjo, ki jo
sproža "ekspertna situacija". To je prostor po-
govorov, pa tudi prostor neprijetnih vprašanj
in postavljanja diagnoz. To je prostor, kjer
nekdo drug odloča o duševnem zdravju člove-
ka, ki pride v bolnico.
Kot je pokazal David Armstrong (1985), je
ordinacija več kot le prostor, ki omogoča so-
cialno interakcijo: je tudi prostor, ki ima no-
tranje in zunanje meje, povezane z dogodki, ki
se odvijajo v teh dveh sferah. Če je do druge
svetovne vojne potekalo zdravljenje v glavnem
doma, se je danes sfera zdravljenja povsem
100
PSIHIATRIČNI ODDELEK MED BOLEZNIJO IN NJENO KULTURNO MANIFESTACIJO (II)
premestila v bolnico, ki je postala nevtralen,
nikogaršnji prostor. Pacient prestopi iz svojega
naravnega okolja v prostor, ki je, kot poudarja
Armstrong, "nekontaminiran z nepomembni-
mi domačimi vplivi" (1985: 660). Tako so nas-
tale ostre meje med zunaj in znotraj, pa tudi
znotraj bolnice same. Prostor za čakanje je
postal ostro ločen od prostora za obravnavo,
sam prostor pa določa tudi odnose med pa-
cientom, zdravnikom in drugim zdravstvenim
osebjem. Na hodniku ali v čakalnici pacient
navadno ni deležen pogleda ne zdravnika ne
medicinskih sester, ki se kar se da hitro premi-
kajo po hodnikih, ko pa človek vstopi v sobo
za medicinske sestre in v sobo zdravnika, se
začne osebje obnašati čisto drugače. Tako pro-
stor kodira komunikacijo. Institucionalni pro-
stor določa tudi meje komunikacije, pravila in
red. Na hodniku se praviloma sme ogovoriti
sestro, ne pa zdravnika; v ordinaciji pa se člo-
vek naslavlja na zdravnika in ne na sestro. Moč
medicinske sestre je vezana na čakalnico in
hodnik, moč zdravnika pa na ordinacijo. Že
simbolna analiza vloge medicinskih sester v si-
stemu bolnice dokazuje, da je sestra nekje
vmes, je mediatorka med različnimi sferami:
zunaj/znotraj, okuženo/neokuženo, svet vsak-
danjega življenja/svet bolnice. Tako je tudi
soba medicinske sestre nekje na meji med sve-
tom čakanja in svetom obravnave. V čakalnici
je človek tisti, ki se odloča, kakšne postopke in
dejanja bo naredil; lahko si tudi premisU in iz
bolnice odide; lahko se pogovarja z ljudmi in
ohranja vlogo kompetentnega subjekta. V sobi
medicinske sestre, ki je preddverje pred vsto-
pom v svet obravnave, je situacija "nekje
vmes"; človek je manj subjekt in težje odide.
Oseba se začne včasih vesti drugače, kot se je
vedla v čakalnici; ljudje umolknejo, ne pogo-
varjajo se več med seboj in čakajo na ukaz, da
lahko vstopijo v svet obravnave, kjer se bo zgo-
dilo tisto ključno. Čakanje ima torej specifično
ritualno funkcijo, ki se navadno zaključi z ra-
zočaranjem osebe, da je čakala vehko dlje, kot
je trajala obravnava.
Medicina je potrebovala določitev prosto-
ra, če je hotela vzpostaviti učinkovit klasifika-
cijski sistem diagnosticiranja in proizvodnje
novih bolezni. Nastanek novih bolezni in
nastanek prostora psihiatrije in bolnice sta
vzajemna procesa, s katerima je medicina po-
stala, kot poudarja Arthur Kleinman (1978),
nov "kulturni sistem".
Z leti se je prostor psihiatrične bolnice
spremenil. Podrl se je zid, ljudje pripoveduje-
jo, da je bilo prej več zaklenjenih vrat. Bilo je
torej več zapiranja. V stavbi, kjer sem razisko-
vala, so zgradili jedilnico, ki je omogočila, da
osebju in nekaterim uporabnicam ni bilo treba
več nositi težkih posod s hrano v prvo nad-
stropje in trikrat na dan po stopnicah.
Pomemben prostor v psihiatriji je prostor
za osamitve, ki je lociran na zaprtih oddelkih.
To je soba z dvema zamreženima posteljama.
Gre za prostor, ki umetno naredi notranji zid
med socialno realnostjo in totalno izolacijo,
prostorom "za sebe". Je prostor v prostoru. Je
prostor, kjer vladajo drugačna pravila, še več,
ves prostor je pravilo zase, je osamitev. Zna-
čilen je za totalne ustanove, je prostor ka-
znovanja in terapevtske intervencije hkrati.
Praznina dobi ponekod tudi ime. V Bolnici za
živčno in duševno prizadete Hrastovec poime-
nujejo tak prostor brez postelje "izolirnica".
Čas osamitve je arbitraren in bolj odvisen od
urnika ustanove in njene dinamike kot od pri-
zadete osebe. Odvisen je od tega, ali se za-
menjajo izmene, ali je dan ali noč, in od števila
oseb na oddelku. Osamitev pomeni prav po-
sebno degradacijo, saj človek ne izgubi le svo-
bode gibanja, temveč tudi pravico do izražanja
najelementarnejših potreb, o čemer bo še tekla
beseda. Juha Brovvn in Sharon Tooke (1992)
poudarjata, da pomeni ta prostor tudi novo
obnašanje, ki je najpogosteje avtistično. Pro-
stor za osamitve je v tem smislu paradoks, saj
pomeni duševna stiska tako aH tako umik vase
ali preplavljenost s samim s seboj. Osamitev pa
tako stanje le še okrepi.
Tudi vprašanje zasebnosti razdeli pacientke
in osebje na dve skupini. Skupini se med seboj
ne mešata, ločita pa se tudi po tem, kateri pro-
stor uporablja osebje in katerega pacientke.
Osebje ima svojo zasebnost, ki jim jo dajejo
razne pisarne, soba zdravnice in prostor za po-
govore. Kot ugotavljajo številne raziskave psi-
hiatričnih ustanov in velja tudi za Polje, osebje
preživi večino časa v različnih pisarnah in se
ne meša s pacienti.
Poleg stranišč, ki jih uporabljajo pacientke.
101
DARJA ZAVIRŠEK
ima osebje svoje stranišče, ki je zaklenjeno.
Uporabljeno je zelo redko, še zlasti popoldan,
ko je osebja manj in se pogosteje zadržuje v
pritličju, v pisarnah za sestre. Stranišča pa-
cientk niso zaklenjena. Tisto, kar je ločevalo
stranišče prvih od stranišča drugih, ni bila či-
stoča in umazanija, temveč toaletni papir in
ključavnica. V straniščih za pacientke ni bilo
nikoli toaletnega papirja, in ker jih ni bilo mo-
goče zakleniti, se je včasih zgodilo, da je
kakšna od pacientk vdrla skozi vrata stranišča,
kjer je bila druga oseba. Za 26 pacientk sta na
oddelku le dve stranišči.
Tudi stranišče poudarja ločnico med obe-
ma skupinama in na simbolni ravni kaže na
strah osebja pred kontaminacijo.
Skupaj s prostorom organizira institucija
tudi kulturo časa. Vstop v psihiatrično institu-
cijo je vstop v novo kulturo časa. Organizacija
časa v instituciji nima praviloma nič s potreba-
mi ljudi, ki prihajajo po pomoč, temveč s kon-
strukcijo časa, ki ga določa institucija, in z
obrambnimi mehanizmi zanikanja, ki so eden
od razlogov, da časa v bolnišnični ustanovi ni.
Bolnica je po eni strani negacija časa, saj v
njej nikoli nihče od osebja nima časa, po drugi
strani pa se v njej producira čakajoča kultura.
Že Goffman (1987) je v svojem klasičnem delu
o azilih govoril o dveh skupinah, osebju in
oskrbovancih, ki se med seboj razlikujeta po
dojemanju časa in po strukturi časa, ki ga živi-
jo. Čas prvih teče prehitro, zato v totalnih us-
tanovah osebje za nikogar nima časa. Čas
drugih pa je čakajoči čas, ki ima prav tako kot
druge značilnosti institucionalnega vsakdanje-
ga življenja vlogo discipliniranja in nadzora.
Ronald Frankenberg (1992) govori o "ča-
kajočem procesu", v katerem človek ne ve, kaj
se dogaja, kdo odloča in koliko časa bo hospi-
talizacija trajala. S tem se je človek spremenil v
pacienta, v objekt biomedicinske prakse. Indi-
vidualni čas se z vstopom v institucijo spreme-
ni v čakajoči, institucionalni čas. Oseba je po
eni strani podvržena zakonu čakanja in po
drugi strani institucionalnemu dnevnemu redu,
ki ga določa ustanova. Čas osebe, ki je v vlogi
pacienta, je anti-čas in hkrati strogo struk-
turiran čas določenih dejavnosti, postopkov in
ritualov (bujenje, zajtrk, vizita itn.).
Čas pacientov je vreden manj kot čas
osebja. Razloga sta dva: prvi je povezan s ce-
lotnim devalviranim položajem uporabnika ali
uporabnice psihiatrične bolnice; drugi razlog
pa izhaja prav iz "čakajočega časa", ki ga
začne živeti oseba, ko vstopi v institucijo. Ne-
strukturiran čas v zahodni kulturi ni vrednota.
Sprejemljiv je le, če je čas (odmor) med dvema
časovnima strukturama, naj bo sekvenca daljša
ali krajša (počitnice, praznik, nedeljsko po-
poldne). V "čakajočem procesu" čas pacientov
nima nobene vrednosti. Kdo lahko na primer
po nepotrebnem ostane na zaprtem oddelku
zato, ker ga še ni prišel pogledat sodni izvede-
nec, ali pa zato, ker ga je osebje pozabilo pre-
mestiti na odprti oddelek. Lahko se zgodi, da
ostane oseba v bolnici dlje zato, ker je zdravni-
ca, preden je v petek opoldne odšla, pozabila
podpisati odpustnico. Človek lahko čaka nekaj
dni na pogovor z zdravnico ipd. Pacienti so
torej razpoložljiva skupina ljudi, ki čaka. To jih
naredi ranljivejše, zmanjšuje občutek samoza-
vesti in zmanjšuje občutek nadzora nad svojim
življenjem. Tako se vzpostavlja neenakost in
poglablja prepad med svetom uporabnikov in
svetom osebja.
Nekaterim uporabnicam je tako stanje zbu-
jalo jezo, drugim se je zdelo samoumevno,
tretje pa so se vdale v usodo čakanja, kamor
jih je potisnila institucionalna kultura.
Organizacija časa vzpostavlja torej neena-
kost, poglablja prepad med osebjem in pri-
zadetimi in vzpostavlja hierarhična razmerja.
Večina ljudi je le redko v življenju tako bolnih,
da ne morejo opravljati nobenega vsakdanjega
opravila. Vseeno mora ostati človek v bolnici
ves dan, pa čeprav je dejanske medicinske ob-
ravnave deležen le nekaj minut. Preostali čas
bi lahko opravljal vsakdanja opravila, zlasti, če
gre za dolgotrajne paciente. Reksibilna orga-
nizacija bolnice, ki jo ponekod po svetu že
poznajo, je med osebjem pogosto nezaželjena.
Institucionalni čas je prilagojen interesom,
ki jih ima osebje (sistem izmen, natačnost ur-
nika, razpoložljivost pacientk). Dnevne aktiv-
nosti so koncentrirane v dopoldanskem času,
popoldan, zvečer, ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa je oddelek skoraj brez osebja.
Ronald Frankenberg (1992: 6) poudarja, da je
v splošnih somatskih bolnicah videti zvezo med
uporabo postopkov za zdravljenje in časovno
102
PSIHIATRIČNI ODDELEK MED BOLEZNIJO IN NJENO KULTURNO MANIFESTACIJO (II)
sekvenco, ki je del institucionalnega časa. V
porodnišnici je pospešitev konca porodnega
procesa z različnimi napravami in kirurškimi
postopki povezana s koncem izmene. V neka-
terih bolnicah se opravljanje carskega reza in
uporaba naprav za umetne porodne popadke
močno povečata proti koncu izmene, še zlasti
na koncu druge izmene zvečer. Ker pacientka
"nasilno vdre" v zdravnikov prosti čas, je, kot
poudarja Frankenberg, tudi on lahko nasilen
do njenega telesa.
Sama sem imela torej po eni strani privile-
gije osebja, saj sem prihajala in odhajala, ka-
dar sem hotela, po drugi strani pa me je moj
lastni notranji urnik razlikoval od osebja. Ker
sem vse pogosteje ostajala na oddelku pozno
popoldan, prihajala tudi ob sobotah in nede-
ljah, sem se v očeh uporabnic vse bolj oddalje-
vala od skupine osebja. Postala sem nekaj
posebnega.
Druga razlika med svetom osebja in svetom
pacientov je v tem, da lahko le osebje ohranja
mejo med osebnim časom in javnim časom.
Trenutka, ko pridejo na delovno mesto in ko z
njega oddidejo, sta demarkacijski črti teh dveh
časov. Posledica tega je, da postane za dosti
ljudi v bolnici zunanji čas nekaj željenega, za
marsikoga pa tudi neznan in prehiter in zato
nevaren. Neka nekdanja uporabnica mi je pri-
povedovala, da je bil eden njenih najbolj ža-
lostnih trenutkov v bolnici, ko sta se dva člana
osebja popoldne ob koncu izmene pogovarjala:
"Tole še opraviva, potem pa greva ven na
pivo." Pravica, oditi ven na pivo, je postala
simbol željene svobode, postala je nekaj nedo-
segljivega, neizmerno daleč od pravic, ki jih je
imela pacientka. Ženska je takrat najmočneje
občutila razliko med seboj in osebjem, po glavi
pa ji je rojil le stavek: "Jaz pa bom ostala notri
in preden bodo šli, me bodo zaklenili."
Ronald Frankenberg (1992) govori o tem,
da je manifestacija bolezni epizoda, ki ni eno-
vita v svoji časovnosti, temveč je sestavljena iz
razhčnih sekvenc, ki sestavljajo celotno pred-
stavo bolezni. Te sekvence so za različne ak-
terje različne glede na čas, ki ga sekvenca
zavzema v osebnem času osebe. Sprejem nove-
ga človeka na oddelke je lahko za medicinsko
sestro prva sekvenca delovnega časa, ko pride
v bolnico; lahko je del ponavljajočih dogodkov
v dnevu, tednu, letu; lahko je del njene delov-
ne kariere. Za pacientko pa je vstop v bolnico
pretrganje vsakdanjega časa; lahko je eden
najpomembnejših dogodkov v njenem življe-
nju; lahko je dogodek, ki postane cikUčno po-
navljajoča se sekvenca časa, ki zaznamuje
njeno življenje in različne dele leta. Za pa-
cientko pomeni ta časovna sekvenca vstopiti v
prostor, kjer vlada drugačna organizacija časa
in kjer mora biti njen individualni časa po-
drejen institucionalnemu.
Eno najpomembnejših študij o času v medi-
cinski ustanovi je leta 1979 napisal Eviatar
Zerubavel, učenec E. Goffmana. Ob prouče-
vanju socialnega življenja velikanske bolnice
na Vzhodni obali, ki jo je zaradi anonimnosti
imenoval University Hospital, je ugotovil, da
je bolnica strukturirana temporalno. Njegov
cilj je bil odkriti delovanje te temporalne stru-
kture v določeni socialni organizaciji, saj je bil
čas zanj eden glavnih paramentrov socialnega
reda. Čas v bolnišnici in njegova zgodovina po-
tekata po Zerubavelu linearno, hkrati pa pote-
ka notranja organizacija po cikličnem vzorcu,
ki ga zaznamujejo ciklusi leta, tedna, rotacij-
skega sistema, dneva in dnevnih dolžnosti.
Znotraj teh petih socialnih ciklusov se v bolni-
ci odvijajo vse aktivnosti. Ciklus leta je mogo-
če opazovati v procesu kariere člana ali članice
osebja; ciklus rotacije je pomemben za mlade
ljudi, ki se vpeljujejo v medicinski poklic; te-
den se kaže zlasti kot konflikt med časom
osebja in časom pacientov, saj začne osebje v
petek živeti svoj zasebni čas; dan in dnevne
dolžnosti pa se kažejo v sistemu izmen in na-
tančno določenih časovnih sekvenc za določe-
na opravila.
Taka temporalna struktura prinaša v line-
arno strukturo veliko motenj. Opisala sem že
motnje, ki nastanejo v obdobjih praznine, ko
osebja na oddelkih ni. Zerubavel (1979: 37)
navaja, da je osebje bolnice, ki jo je raziskoval,
govorilo o tem, da se je število smrtnih primer-
ov povečalo vsako leto takrat, ko je začela delo
nova skupina zdravnikov. V večini bolnic se
človek ne more hospitalizirati v soboto ali ne-
deljo, ker v njej ni zadosti osebja. Ponekod
velja prepričanje, da ostane konec tedna v bol-
nici le najmanj sposobno osebje, zato je najne-
varneje, če je človek operiran konec tedna. Za
103
DARJA ZAVIRŠEK
psihiatrično bolnico je značilno, da poskuša
osebje pred božičnimi in novoletnimi prazniki
čimbolj izprazniti bolnico, saj bo tako osebje,
ki bo še ostalo, imelo manj dela, pa tudi manj
občutkov krivde zaradi ljudi, ki so ostali v
ustanovi.
Bolnica je torej po eni strani organizirana
ciklično, kar prinaša poleg drugih motenj tudi
diskontinuiteto osebnih odločitev (najbolj izo-
braženo osebje je v bolnici zlasti dopoldan),
hkrati pa prinaša tisto, čemur Zerubavel pravi
"nepretrgano pokritje" {continuous coverage).
Institucionalizacija nepretrganega pokritja se
je v Evropi razširila zlasti od 19. st. naprej, ko
je postala skrb moralno in znanstveno vpra-
šanje. Prva izmena torej odide šele, ko pride
druga; človek, ki ne najde zamenjave za svoje
delovno mesto, ne gre na dopust. Zerubavel
govori o tem, da je točnost popoldanske izme-
ne moralni element institucije, ki nima ničesar
skupnega s potrebami ljudi, torej s tem, koliko
ljudi takrat potrebuje medicinsko sestro.
Nepretrgano pokritje je zahtevalo tudi vse
večjo depersonalizacijo, o kateri govori tudi
Isabel Menzies Lyth (1988). Velike institucije,
ki morajo vsak trenutek računati na to, da bo-
do uporabile pravilo nepretrganega pokritja,
morajo vzpostaviti sistem anonimizacije osebja
in pacientov. Zerubavel govori tudi o fenome-
nu "rutinizacije karizme", ki je značilna za bi-
rokratske ustanove. Sistem depersonaliziranih
odnosov standardizira formalna pričakovanja
in tako omogoča zamenljivost oseb (1979: 43).
Psihiatrična institucija torej institucionalizi-
ra osebno zamenljivost, zato da ohranja cikli-
čno socialno strukturo in v njej nepretrgano
pokritje. Hkrati pa je depersonalizacija obram-
bni mehanizem pred kopičenjem tesnobe. V
taki instituciji postane vseeno, katera sestra je
na oddelku, od vseh pričakujejo le rutinska op-
ravila. Tako se izključi nepogrešljivost oseb.
Psihiatrična ustanova ravna tako, da razbije si-
stem osebne nepogrešljivosti, da torej vzposta-
vi rutinizirano karizmo. Šele depersonalizacija
pokritja omogoča kontinuiteto bolnice. Abso-
lutno zamenljivost predpostavlja zlasti pri me-
dicinskih sestrah, kar zmanjšuje odgovornost
posamezne članice osebja (pacientka zdravnice
N. N. ni nikoli tudi pacientka sestre A. A.). Z
depersonalizirajočim pokritjem je povezano
tudi depersonalizirajoče pisanje o pacientkah
in pacientih.
Bolnišnice imajo še eno skupno lastnost, ki
jo je Zerubavel (1979: 90) opredelil kot "čas
pacienta". Čas v bolnici se meri s številom pa-
cientov in pacienti postanejo tako enote časa.
Objekti dela postanejo enote časa in tudi sami
merijo svoj čas v enotah drugih objektov. Ko
medicinska sestra na vprašanje: "Kdaj bom na
vrsti?" odgovori: "Še trije so pred vami," člo-
vek ve, da je njegov čas "dolg" tri paciente. Če
pridejo na oddelek "tri nove", človek ve, da bo
skupinska vizita trajala dlje.
Zato Zerubavel poudarja kognitivni kon-
tekst pri merjenju časa, saj referenčni okvir
velikokrat natančneje določi čas čakanja kot
čas, ki ga meri ura. Zlasti za ljudi v instituciji
sta koledarski čas in čas ure manj pomembna
kot časovni referenčni okvir, ki ga dajejo redki
dogodki, po katerih ljudje razpoznavajo oseb-
na časovna obdobja. Večina pacientk se ni na-
tančno spomnila, katerega leta je bila prvič
hospitalizirana, šele spomin na referenčni ok-
vir ji je pomagal, da se je spomnila letnice. Ne-
katere so tedne bivanja na oddelku štele po
referenčnem okviru obiskov ob nedeljah, ko so
jih obiskali sorodniki. Zerubavel govori tudi o
sociotemporalnem redu, po katerem je struk-
turirano in regulirano socialno življenje (1979:
105).
Eden od pomembnih obrambnih mehaniz-
mov osebja je spodbujanje občutka, da nimajo
časa. Najbolj razširjena taktika je hitenje po
hodnikih. Če osebje v bolnišnicah za nujne
primere še lahko prepriča antropologa, da se
je pravkar pripeljal "nujni primer", pa to v psi-
hiatrični bolnici ni več mogoče. Ta nezavedna
taktika obrambe je značilna za vse velike in-
stitucije. O njej je najizčrpneje govorila Isabel
Menzies Lyth (1988) v svojem klasičnem delu
o kopičenju tesnobe v instituciji iz leta 1959.
Njena študija se nanaša zlasti na vlogo me-
dicinskih sester v eni londonskih bolnišnic, ki
je izvajala medicinsko oskrbo ostarelih bolnih
ljudi. Medicinske sestre so se neprestano so-
očale s stresnimi emocionalnimi situacijami,
povezanimi z izkušnjo bolečine, trpljenja, smr-
ti, lastnega sovraštva, usmiljenja in krivde. Nji-
hovo delo je bilo neprestano povezano z
delom, ki ga večina ljudi ni bila pripravljena
104
PSIHIATRIČNI ODDELEK MED BOLEZNIJO IN NJENO KULTURNO MANIFESTACIJO (II)
opravljati, saj se jim je zdelo gnusno in umaza-
no. Izhajajoč iz psihoanalitične teorije infantil-
nih fantazij, Isabel Menzies Lyth ugotavlja, da
ima osebje v instituciji močno potrebo, da bi se
zavarovali pred tesnobo, ki jim jo povzroča
vsakdanje delo. Ta boj proti tesnobi proizvede
socialno strukturirane obrambne mehanizme v
kulturi institucije. Socialno konstruirani ob-
rambni mehanizmi postanejo del realnosti,
postanejo postvareH elementi institucije.
Avtorica govori o desetih glavnih struktur-
nih obrambnih mehanizmih, ki jih uporablja
osebje za premagovanje lastne tesnobe, krivde,
dvomov in negotovosti {ibid.: 43-85):
1.	Razcep odnosa medicinska sestra-pacient.
Ker predstavlja za osebje bolnice jedro tesno-
be prav odnos s pacientom, je sestrska služba
organizirana tako, da jo varuje pred preveliko
tesnobo. Medicinska sestra mora skrbeti za
veliko število pacientov (praviloma okoli 30 ali
več), za njih pa opravlja le določene dolžnosti
in ne vseh, kar ji preprečuje, da bi prišla v to-
talni stik s pacientom in njegovo boleznijo.
2.	Depersonalizacija, kategorizacija in zani-
kanje pomena individualnosti. Sistem dolžnosti
(task-list system) onemogoča, da bi prišlo med
pacientom in medicinsko sestro do osebnega
odnosa. Gre za depersonalizacijo osebja in
pacientov hkrati. To se kaže v poimenovanju
pacientov s številko sobe ali z bolezensko diag-
nozo. Depersonalizacija osebja se kaže v uni-
formah, ki govorijo o njihovih dolžnostih.
Vsaka medicinska sestra je zamenljiva z drugo,
če je treba, saj je vsaka "aglomerat sestrskih
veščin brez individualnosti" (ibid.: 52).
3.	Odcepitev in zanikanje čustev. Zahteva
profesionalnosti je, da se osebje nauči nadzo-
rovati čustva in izogibati identifikaciji. Pogoj,
da ne pride do navezanosti, je, da se medicin-
ska sestra nauči odcepiti čustva od konkretnih
delovnih nalog. Profesionalnost se meri po
sposobnosti gibanja iz oddelka na oddelek.
"Prestavljanje" medicinskih sester po oddelkih
je ena od nezavednih strategij institucije, da
zmanjša nezavedno tesnobo. Vodstvo bolnice
uporablja taktiko "prestavljanje" z oddelka na
oddelek zlasti pri mlajših sestrah.
4.	Poskus odstranitve odločitev z ritualnim
opravljanjem dolžnosti. Opravila medicinske
sestre so organizirana tako, da s sprejemanjem
minimalnih odločitev minimalizirajo tesnobo,
ki nastopa pri odločitvi v zvezi s pacientovim
zdravjem. Namesto tega se veČina delovnega
časa vrti okoh ritualnih ponavljajočih opravil
(pospravljanje postelj, hranjenje, dvigovanje),
do katerih se zahteva skrajno resnost in odgo-
vornost, Ta ritualna opravila prikrijejo dejstvo,
da se zaradi nakopičene tesnobe osebje izogi-
ba sprejemati fleksibilnejše in individualizi-
rane odločitve,
5,	Zmanjševanje odgovornosti pri sprejema-
nju odločitev s preverjanji in ponovnimi prever-
janji. Tudi pri sprejemanju manj pomembnih
odločitev, ki nimajo odločilnega vpliva na člo-
vekovo zdravje, osebje pri sprejemanju odloči-
tev vplete v proces več ljudi, da zmanjša lastno
odgovornost. Včasih medicinske sestre sezna-
nijo z odločitvijo številno osebje, ki je tisti hip
na voljo, prav zato pa je služba medicinske se-
stre organizirana tako, da onemogoča spreje-
manje hitrih in učinkovitih odločitev,
6,	Prikrita socialna razporeditev odgovornosti
in neodgovornosti. To, da ena skupina osebja
obtožuje drugo, ima funkcijo zmanjševanja
intrapsihične napetosti, ki se prenese na inter-
psihični nivo. Pogosto starejše medicinske
sestre ali sestre, ki so višje po rangu, opredeli-
jo mlajše za neodgovorne. Ta obtožba se na-
vadno ne nanaša na posameznico, temveč na
vso skupino "mlajših sester". Pritožbe so pos-
ledica prikritega sistema kulturno sprejemlji-
vih zanikanj, razcepa in projekcij. Kot zapiše
Menzies Lyth: "Vsaka sestra poskuša odcepiti
določene aspekte svoje zavesti, s tem da jih
projicira v druge medicinske sestre" (ibid.: 57).
7,	Smiselna obskumost pri formalni porazde-
litvi odgovornosti. Čeprav se na prvi pogled zdi,
da so delovne naloge in odgovornosti med ose-
bjem jasno določene, s podrobnejšim pogle-
dom ugotovimo, da ni tako. Najbolj togo so
določene delovne naloge in odgovornosti naj-
mlajših medicinskih sester. Bolj ko se bližamo
hierarhičnem vrhu, obskurnejše so odgovorno-
sti, Pogosto pa medicinska sestra namesto
predpisanih obveznosti opravlja kaj povsem
drugega,
8,	Zmanjševanje teže odgovornosti z delegi-
ranjem na nadrejene. To je značilno prav za
zdravstvene institucije, kjer je med nižjim
osebjem močna potreba po zmanjšanju teže
105
DARJA ZAVIRŠEK
odgovornosti. Posledica tega je, da medicinske
sestre opravljajo danes bistveno manj kvalitet-
na in odgovorna opravila, kot bi jih zaradi
svoje izobrazbe lahko (v bolnišnici Polje, na
primer, mora medicinska sestra vprašati zdrav-
nico, ali sme osebi, ki je premeščena iz spre-
jemnega na odprti oddelek, vrniti dokumente,
čeprav gre za vprašanje ritualne narave, saj
ima na odprtem oddelku vsakdo pravico do
svojih osebnih predmetov).
9.	Idealizacija in podcenjevanje osebnih raz-
vojnih možnosti. Potreba po zmanjšanju tes-
nobe med osebjem se kaže v zahtevi po
"najboljšem osebju", ki mora priti na delovna
mesta medicinske sestre. Pogosto velja pre-
pričanje, da se mora človek "roditi kot medi-
cinska sestra", da je ta poklic "vokacija", kar
pomeni po eni strani ekstremno idealizacijo
poklica in po drugi strani podcenjevanje
procesa učenja za poklic. Sam proces učenja je
sestavljen zlasti iz učenja formalnih postopkov
in le malo iz učenja za osebno rast.
10.	Izogibanje spremembi. Izogibanje spre-
membam v medicinski ustanovi izhaja iz tega,
da pomeni vsaka večja sprememba tudi spre-
membo socialnega sistema obrambe. Močan
sistem obrambe pred tesnobo bo zato deloval
tudi kot močan sistem pred spremembo. Le na
točkah krize vsega socialnega sistema institu-
cije bo osebje dovolilo spremembo.
Nedvomno je v psihiatriji dejstvo, da osebje
nima časa, posledica nezavednih mehanizmov
obrambe pred tesnobo. Pomanjkanje poglo-
bljenih pogovorov omogoča distanco med
svetom osebja in svetom uporabnic. Osebje za-
polni svoj delovni urnik z ritualnimi delovnimi
obveznostmi, ki omogočajo čim manj poglo-
bljen stik z uporabnicami na oddelku. Njihova
razporeditev časa je odmerjena na kratke sek-
vence vizit, skupin in sestankov, ki omogočajo
minimaliziranje osebnega angažmaja za posa-
mezno uporabnico in ohranjajo občutek oprav-
ljenega delovnega urnika. Taka socialna orga-
nizacija institucije med osebjem vsaj deloma
ohranja občutke samozavesti in lastne vred-
nosti. Število mehanizmov obrambe pred tes-
nobo pa po drugi strani zmanjšuje zadovoljstvo
in občutke kvalitetnega dela pri bolj kritičnem
osebju, o čemer govorijo prav izjave nekaterih
članic in članov osebja, ki s svojim delom in or-
ganizacijo ustanove niso zadovoljni.
(Se nadaljuje.
Literatura bo navedena na koncu zadnjega dela.)
106
Tanja Lamovec
ZAGOVORNIŠTVO KOT OBLIKA SVETOVANJA
Cisto logično mišljenje nam ne more ponuditi
nikakršnega spoznanja empiričnega sveta; vsa-
ko spoznanje o resničnosti se začne pri izkušnji
in pri njej tudi konča.
Albert Einstein
Predstavljajmo si za trenutek, da smo pro.-
stovoljni ali celo neprostovoljni uporabnik
kake psihiatrične ustanove. Kakšna bo naša iz-
kušnja resničnosti? To bo predvsem izkušnja
nemoči in brezizhodnosti. Izkušnja, da besede
ne štejejo. Izničenje subjektivnosti. Smo le ob-
jekt zdravljenja drugih. Oni so tisti, ki vedo.
Ta izkušnja se usidra v dušo. Potem, ko prideš
ven, nikoli več ne boš tak kot poprej. Stigmati-
ziran si navznoter in navzven. Pred nekaj
urami sem govorila z eno takih uporabnic. Že
4 leta je notri. Poskusi, da bi dobila stanovanje
in službo, vedno znova propadejo. Pride trenu-
tek, ko človek neha poskušati. Praznoto napol-
ni z glasovi, mishmi in morda prividi. To je
njena resničnost, ker pač druge nima. Noben
njen napor ne bi pomagal, da bi se rešila iz
svojega položaja. Nikogar ni, ki bi ji ponudil
roko. Tudi če bi se zgodilo neverjetno in bi ji
nekdo ponudil skromno sobo in delo, bi njena
izkušnja sveta ostala. Nemoč in brezizhodnost.
"Zagovorništvo vključuje temeljno preus-
merjanje moči; pomaga ljudem, ki so bili
zlomljeni in zatirani, da si pridobijo moč in
vpliv nad lastnim življenjem," pravi David
Brandon (1994). Če poskušamo nekoliko po-
drobneje opredeliti funkcijo zagovorništva,
lahko rečemo, da pomeni podporo v soočanju
z zunanjim svetom (družinske intervencije v
ustanovah duševnega zdravja, v odnosu do de-
lodajalcev, stanodajalcev itn.) in tudi varstvo
notranjega sveta posameznika in posameznice.
Zagovornik vseskozi sprejema iskalca po-
moči kot subjekta. Zavrača kakršnokoli klasi-
fikacijo subjektivnosti v objektivne kategorije,
kakršna je značilna za medicinski model. To
ne pomeni, da zavrača uporabo zdravil, pome-
ni le drugačen, recimo temu fenomenološki
pogled na človeka. Uspešna pomoč lahko
poteka le v intersubjektivnem prostoru, kjer se
v dialogu srečata dve subjektivnosti in skupno
iščeta novih poti. Osnovno sredstvo svetovanja
je medosebni odnos, izkušnja, ki je predpogoj,
da se zožen in statičen pogled na realnost
lahko spremeni. Zagovornik je tisti, ki mora
prinesti v odnos pristno človeško angažiranost
in toplino ter znati empatiČno prisluhniti dru-
gemu. Zanima se, kako uporabnik doživlja po-
samezne vidike svojega življenja, po potrebi pa
mu nudi tudi oporo v zunanjem svetu. Na ta
način sproži proces, ki je sprva proces celjenja
psihiatrično povzročenih poškodb, pozneje pa
se lahko nadaljuje kot proces rasti. Poudarek
je torej na sprejemanju in razumevanju subjek-
tivnega sveta druge osebe in ne v prilagajanju
na neko fiktivno "normalnost". V nekem smis-
lu je zagovorništvo edukativni postopek, ki naj
čim popolneje vključi uporabnika v družbo in
zagotovi maksimalno možno kvaliteto življenja
v danih pogojih.
Če si hočemo podrobneje ogledati, kako
zagovornik varuje notranji svet uporabnika,
moramo pričeti v zgodnjem otroštvu. Zakaj
nastanejo psihoze, ni znano. Iz svojih izkušenj
pa lahko rečem, da nisem spoznala nikogar, ki
bi doživel psihozo in ne bi bil bodisi fizično
bodisi psihično zlorabljen. Psihične zlorabe na-
stanejo tako, da se eden od staršev (navadno
je to mati) psihično dobesedno vseli v otroka
in si prilasti tisti psihični "prostor", ki je na-
menjen otrokovemu jazu. Ta zakrni in se ne
107
TANJA LAMO VEC
more več razvijati, namesto tega pa se razvije
lažni jaz, ki ne služi potrebam otroka, temveč
izpolnjuje želje matere. Brez tega otrok ne bi
preživel. Seveda tudi matere počno to iz
stiske, ker tudi one niso imele nikogar, ki bi
tedaj, ko so to potrebovale, zavaroval njihov
psihični prostor. To bi moral storiti oče.
Neprepoznani, zavrti in le bežno občuteni
deli sebe se želijo izraziti. Če ne gre drugače, v
psihozi. Kot pravi Laing (1960) je psihoza na-
ravni poskus zdravljenja, ki navadno propade.
Moja domneva je, da propade zlasti zaradi
negativnih sekundarnih učinkov psihiatrične
obravnave, o katerih bomo govorili v nada-
ljevanju.
Tak otrok torej raste, navadno hitreje od
vrstnikov, in kmalu začuti svojo drugačnost.
Stvari, ki zanimajo njegove prijatelje in so-
šolce, so mu tuje in nepomembne. Tisto, kar
zanima njega, ne zanima nikogar drugega. Želi
si najti koga, s katerim bi lahko delil svoje
skrivnosti in vizije, prebliske in slutnje, ki jih
nosi v sebi. Koga, ki bi vse to sprejel kot
validno in vredno. Včasih je v življenju upo-
rabnika zagovornik prva taka oseba. Prej zape-
čatena vrata se za hip odprejo in skozi posije
žarek upanja, ki mu ni bilo dano biti on sam.
Ta bežna srečanja so dovolj, da ohranjajo upa-
nje živo. Več ni mogoče narediti za nikogar.
IZKUPIČEK PSIHIATRIČNE HOSPITALIZACIJE
Ob odhodu iz psihiatrične bolnišnice upo-
rabnik sicer ni več psihotičen, če je sploh kdaj
bil, ostanejo pa mu naslednje poškodbe:
1.	odvisnost od zdravil,
2.	dosmrtna stigmatiziranost;
3.	znižano samospoštovanje in zaupanje
vase,
4.	utrdi se lažni jaz,
5.	občutenje jaza je ponovno zatrto,
6.	spremenjeni odnosi z družino,
7.	spremenjeni odnosi na delovnem mestu,
8.	spremenjeni odnosi s prijatelji,
9.	izguba ciljev v življenju.
Nehote se sprašujem, ali je to dobra kupči-
ja. Ali je vredno? Ali ni bolje kam pobegniti in
potem nadaljevati z istega položaja kot po-
prej? Seveda ni nujno, da psihiatrija povzroča
toliko poškodb. Bojim pa se, da skoraj ne
more biti drugače, dokler jo izvajajo v velikih
institucijah. Tu tudi iskreno prizadevanje po-
sameznikov iz te stroke ne pomaga dosti. Upo-
rabnik je številka in mora povzročati čimmanj
težav. Kam pa bi prišli, če bi vsakega poslušali!
1. Odvisnost od zdravil je posledica dolgo-
trajnega jemanja zdravil ali depot injekcij, kar
naj bi služilo preventivi. Po podatkih, ki jih na-
vaja Warner (1985), je število recidivov preve-
liko, da bi lahko verjeli v preventivno funkcijo
medikamentov. Zavzema se za to, da bi jih je-
mali le v akutni fazi. Podobno meni Podvell
(1990). Poučni so tudi podatki, ki kažejo, da je
v emocionalno ugodnem okolju le malo recidi-
vov, z zdravili ali brez (12% in 15%). V Čustve-
no neugodnem okolju je ob uporabi zdravil
15% recidivov, brez zdravil pa 42%, če se v ta-
kem okolju nahajajo manj kot 35 ur (Vaughn,
Leff 1976). Zdravila torej predvsem varujejo
pred učinki neugodnega okolja. Čudna je logi-
ka, ki v takih primerih predpisuje jemanje
zdravil in ne spremembe okolja. Seveda pa je
tako lažje - za okolico seveda. Za okolico, ki
ima prav gotovo svoj delež zaslug. Če motenj
že ni povzročila, o čemer se ne da reči ničesar,
jih pa vsaj vzdržuje!
Znane so raziskave, ki kažejo, da trajna
uporaba zdravil poveča število dopaminskih pa
še katerih drugih receptorjev. To pomeni, da
je oseba po daljšem jemanju zdravil še bolj do-
jemljiva za psihoze. Ne vem, če so te raziskave
povsem zanesljive, morale pa bi služiti v pre-
mislek. Zunaj psihiatrije je navada, da vsako
substanco, ki je le malo sumljiva, prepovedo,
za "duševne bolnike" pa je vse dobro.
V	tuji literaturi zasledimo, da psihiatri
vedno pogosteje zastopajo pristop, po katerem
uporabljajo nevroleptike le v akutni fazi in to
zmerno. Ko je akutna faza mimo, sledi odva-
janje od zdravil. Vsak teden 1/10 manj, na
koncu morda še počasneje. Potem dobi upo-
rabnik s seboj določeno količino zdravil in us-
pavalnih sredstev, ki jih uporablja po potrebi.
Tako se nauči sam uravnavati svoje stanje. To
je prava preventiva in opazili so, da pomagajo
že zelo majhne doze, če jih posameznik vzame
dovolj hitro. Pri nas smo od tega še zelo daleč.
V	tujini obstajajo tudi posebni programi, ki
pomagajo pri odvajanju od odvisnosti od nev-
roleptikov. Če odvisnost ne traja predolgo, so
108
ZAGOVORNIŠTVO KOT OBLIKA SVETOVANJA
uspehi dobri. Ob daljši odvisnosti navadno
dosežejo le zmanjšanje doze.
2. Dosmrtna stigmatiziranost je tako zu-
nanja kot notranja. Ljudje spremenijo svoje
obnašanje do osebe, ki se je zdravila na psihia-
triji, prizadeti posameznik pa se seveda temu
primerno odziva (Goffman 1961). Počasi se
zavest o stigmatiziranosti naseli tudi vanj. Nje-
gove besede nimajo več iste teže. Ljudje ne
poslušajo več vsebine tega, kar želi povedati,
temveč se osredotočijo na način. Iščejo "simp-
tome". Tako npr. stigmatizirani posameznik
spregovori z glasom, ki izraža jezo. Vsa pozor-
nost sogovornika se usmeri na značilnost glasu,
kar uporabnika dodatno razjezi. Tovrstni odzi-
vi drugih povzročijo razvoj t. i. "suženjske
mentahtete", ko si posameznik ne upa več iz-
raziti stvari iz svojega zornega kota, temveč se
prilagaja pričakovanjem drugih in tako znova
utrjuje svoj lažni jaz. S pomočjo lažnega jaza
komunicira s svetom, pravi, občuteni jaz pa
hoče na dan. Nekega dne izbruhne s silovito
močjo in "recidiv" je tukaj.
Zunanji vidiki stigmatizacije so prav tako
uničujoči. Predstavljajte si, da kot bivši upo-
rabnik iščete službo ali stanovanje. Boste
povedali o svoji preteklosti ali ne? Karkoli sto-
rite, bo narobe, največkrat. Treba je biti zelo
zelo pazljiv in stvar dobro premisliti. In reci-
mo, da spoznate koga, ki bi lahko postal vaš
partner. Kdaj in kako povedati? Ob zavesti, da
bodo še vaši otroci morah pisati na različne
formularje, da je bil nekdo od staršev "dušev-
no bolan".
Med ljudmi je zakoreninjeno prepričanje,
da je "duševna bolezen" neozdravljiva. Na tem
mestu se ne želim spuščati v spoznavnoteoret-
ski status tega pojma, ker sem to že pojasnila^
rada bi le opozorila na posledice, ki jih ima
tako pojmovanje za uporabnike in njihove
svojce, pa tudi za širšo družbo. Tak človek je
odpisan, socialno mrtev. Zgražamo se nad na-
cističnimi poskusi iztrebljanja teh oseb, ker so
to počeli fizično. Naša družba počne to v so-
cialnem smislu. V psihiatričnih knjigah (npr.
Trstenjak) piše, da duševna bolezen vodi v raz-
pad osebnosti, ki je ireverzibilen. To kratko
malo ne drži. V Izraelu sem na lastne oči vide-
la, kako so osebe z diagnozo shizofrenija, ki so
vsaj 10 let preživele v ustanovi, znova uspo-
sobili za življenje v skupnosti, ob minimalni
pomoči drugih. Res je, da čisto vsakemu to ne
uspe, a takih oseb je po mnenju Podvella manj
kot 5 odstotkov. Velika večina primerov, ki
navidez kažejo "razpad osebnosti", je rezultat
hospitalizacije in iz nje izvirajočih poškodb
(Basagua1981).
3. Znižano samospoštovanje in zaupanje
vase. Prav vsak uporabnik psihiatrične insti-
tucije utrpi močno škodo na področju samo-
spoštovanja. Najprej je deležen ritualov degra-
dacije in razosebljanja. V ta sklop spada tudi
nasilen odvzem obleke, ki iz medicinskega sta-
lišča nima nobene osnove. Potem je tu odnos
osebja in vodstva, ki daje vedeti: "Ubogaj,
sicer boš kaznovan" (dodatna doza zdravil,
premestitev v "mrežo"). Kaj doživlja uporab-
nik, nikogar ne zanima. Njegovo doživljanje je
znova invalidirano, brezpredmetno, V tisti psi-
hični prostor, kjer bi moral biti njegov jaz, se
je vseUl psihiater. Ponovitev originalne travme.
Postaneš "pacient", objekt zdravljenja.
Nizko samospoštovanje ima številne posle-
dice. Vsakdo ima v življenju neke cilje: da
doštudira, se zaposli, ustvari družino, ali kar-
koli že. S pozicije razmajanega samospošto-
vanja se zdi vse to nemogoče. "Saj nisem za
nobeno rabo" postane glavna tema notranjega
monologa. Posledica je pomanjkanje motiva-
cije in vztrajnosti. Najmanjši neuspeh potrdi
začetno predpostavko. In tako nastane začara-
ni krog, ki vodi do opustitve kakršnihkoh pri-
zadevanj. Seligman (1975) imenuje tako stanje
"naučena nemoč".
Destruktivne posledice nizkega samo-
spoštovanja je pokazala tudi raziskava, ki sem
jo izvedla s pomočjo vprašalnikov na približno
400 študentih različnih fakultet. V stresni situ-
aciji so osebe z visokim samospoštovanjem is-
kale alternativne možnosti za rešitev proble-
ma, medtem ko so se osebe z nizkim samo-
spoštovanjem umikale v sanjarjenje in občasne
čustvene izbruhe. Še bolj porazno pa je bilo
spoznanje, da osebe z nizkim samospoštova-
njem zelo nerade iščejo pomoč, socialno
oporo. Počutijo se preveč nemočne, da bi si to
lahko priznale.
Pomanjkanje motivacije, ki je pogosto pri
Gl. Socialno delo 32, 3-4 ("Zagovorništvo").
109
TANJA LAMO VEC
osebah, ki so stopile na pot kariere duševnega
bolnika, ni znak "bolezni", kot piše v psihia-
tričnih učbenikih, temveč posledica znižanega
samospoštovanja in zaupanja vase.
4.	Utrditev lažnega jaza. Hkrati s prej opi-
sanimi procesi se utrjuje lažni jaz. Uporabnik
je prisiljen postati tak, kot ga hočejo drugi. V
čustvenem smislu je to neznosno, kot bi bilo
vam, če bi morali neprestano igrati vlogo sose-
dovega psa. Hkrati pa je igranje velik napor.
Zahteva neprestano pozornost in energijo, ki
ni z ničemer poplačana. Zaradi energije, ki jo
mora vlagati v igranje vloge, je njegova storil-
nost pogosto zmanjšana. Namesto podpore je
navadno deležen kritike. "Realni" svet, kot se
prikazuje bivšemu uporabniku, zares ni vabljiv.
Le kaj ima od tega, da se trudi ohranjati
službo, ko pa ga vsi zasmehujejo? Prepuščen
samemu sebi ne bo dolgo zdržal. Umaknil se
bo v invalidski pokoj ali v psihozo, če ne še
bolj radikalno, kot kaže visoka samomorilnost
med temi osebami.
5.	Ponovno z'atrtje občutenega jaza. Skupaj
s psihozo izbruhne na dan tudi dolgo zatirani
občuteni jaz. Psihoza je poskus zdravljenja, ki
se največkrat ne posreči. Vprašati se moramo,
zakaj. Zato, ker klasičen način psihiatričnega
obravnavanja ne loči plev od zrnja. Zato zamo-
ri oboje. Z zmerno dozo zdravil je moč umiriti
psihozo, nato pa prisluhniti zgodbi, ki jo želi
povedati občuteni jaz. To je vse, kar bi bilo po-
trebno. Prisluhniti zgodbi in spodbujati, da se
razvija. Če je doza zdravil prevelika, s psihozo
vred utihne tudi občuteni jaz. Tedaj ni kaj pri-
povedovati, bolje rečeno, ni več nikogar, ki bi
lahko pripovedoval.
Zgodba, ki jo pripoveduje oseba, ni nujno v
besedah. Včasih se vse dogaja neverbalno,
brez besed. Potrebno je le, da se znamo uglasi-
ti z drugim. Znani so primeri navezave kontak-
ta z osebo v stanju katatonije. Načeloma je
mogoče vzpostaviti kontakt s komerkoli,
čeprav psihiatrične knjige pravijo drugače.
Frieda Reichman-Fromm (1964), ki je sama
psihiatrinja, pravi, da je za vsak ponesrečen
kontakt kriv psihiater in ne uporabnik. Če psi-
hiater nima te sposobnosti, bi si moral poiskati
kakšno drugo zaposlitev. Tudi operni pevec ne
more biti vsakdo. Dejstvo, da je nekdo opravil
predpisane izpite, ne pomeni ničesar.
6.	Spremenjeni odnosi z družino. Ko se
uporabnik vrne domov, se razmere, kakršne je
doživljal v instituciji, nadaljujejo v družini.
Zdaj je tretjerazredni član družine. Nepresta-
no ga opazujejo. Družina postane izredno
senzibilizirana za vse spremembe, ki jih takoj
razume kot znak, da se "znova začenja". Ne-
svoboda v družini je celo veČja kot v instituciji,
kjer je uporabnik eden v množici in ne zbudi
tako zlahka pozornosti. Družina ga duši, hkra-
ti pa jo potrebuje, saj nima kam drugam. Tako
pač kroži med družino in institucijo. V družini
ga zadržuje tudi varljivo upanje, da ga bodo
morda nekoč le spoznali in sprejeli takega, kot
je, ter mu dovolili biti. Seveda tega ne bo niko-
li dočakal. Če tega niso storili doslej, bodo
sedaj še toliko manj.
7.	Spremenjeni odnosi na delovnem mestu.
Če ima uporabnik srečo, da že ima delovno
mesto, se mora tudi tu pripraviti na nenehno
opazovanje. "Kaj pa, če je še vedno malo
nor?" "Ali namerava spet znoreti?" Nekatera
delovna okolja so "dobrohotna" in skušajo
uporabniku vsiljivo "pomagati". Vso to nepo-
trebno "skrb" mora uporabnik potrpežljivo
prenašati in se delati hvaležnega. V takih oko-
ljih je tudi navada, da se o njegovi izkušnji ni-
koli ne govori. Ta tema je tabu. Delati se
mora, kot da se ni nič zgodilo. Tudi če hoče
sam uporabnik načeti pogovor o tem, ga bodo
kar najhitreje speljali drugam. Počuti se sam,
izoliran, čeprav ga navidez vsi sprejemajo.
Hvalijo ga za stvari, ki jih sam ne ceni. Njegov
občuteni jaz je tudi tu prepovedan.
Še hujše, ali pa morda ne, je v primitivnih
okoljih, kjer mora pogosto poslušati najraz-
ličnejše žaljivke. Če bi imel dovolj samozavesti
in bi se temu uprl, bi se morda dalo še kako
urediti. A kaj, ko ravno samozavesti nima.
Zato pač posluša žaljivke in se trudi vsem
ustreči. Lažni jaz je zopet preobremenjen.
Seveda so še drugi načini šikaniranja, ki preži-
jo na uporabnika v takih okoljih: premestitev
na nižje delovno mesto, uvrstitev na čakalno
listo, siljenje k upokojitvi itn.
8.	Spremenjeni odnosi s prijatelji. Podobno
kot v službi je tudi s prijatelji. Pretirano va-
ruštvo ali žalitve. Večina uporabnikov, ki jih
poznam, je skoraj povsem zamenjala prijatelje,
nekateri pa so ostali brez njih. Zamenjava
110
ZAGOVORNIŠTVO KOT OBLIKA SVETOVANJA
prijateljev in navadno tudi zakonca je skoraj
nujno potrebna, če se želi uporabnik naprej
razvijati. Ljudje, ki menijo, da nas dobro po-
znajo, nam vedno onemogočajo, da bi se spre-
menili. Vlečejo nas nazaj v tisto, kar smo že
prerastli. Nekateri to čutijo in si raje izberejo
samoto. Ali pa družbo sebi podobnih (vrstni-
ško zagovorništvo). Slednje je vsaj kot prehod-
na faza daleč najboljša rešitev, kot kažejo
izkušnje iz tujine (Brandon 1994). Velika pre-
dnost je v tem, da posameznik lahko govori o
svojih izkušnjah brez strahu, da bi doživel za-
vračanje, posmeh ali nerazumevanje.
9. Izguba ciljev v življenju je rezultat seštev-
ka ali morda celo multiplikativnega odnosa
med prej opisanimi poškodbami. Morda bo
kdo rekel, da bi utegnile biti vse te poškodbe
rezultat psihoze in ne psihiatrične obravnave.
Na to lahko odgovorim le z meni dobro pozna-
nim primerom osebe, ki je bila hospitalizirana
zaradi alkoholizma in ni nikoli doživela psi-
hoze, pa so ji ostale prav vse opisane po-
škodbe, čeprav je stigmatizacija neprimerno
manjša. Za izgubo ciljev mladih oseb so nepo-
sredno odgovorni psihiatri, ki takim osebam
odsvetujejo nadaljevanje študija (takih prime-
rov poznam več), češ, da nima smisla in jim bo
samo škodilo, če se bodo naprezali.
Pa tudi brez "pomoči" psihiatrov je težko
ohraniti cilje. Potrebno je nepopisno veliko
volje in discipline. Od kod naj vse to vzame
človek, ki je izgubil vero vase in ne občuti več
svojega jaza? Ki si težko karkoli zapomni, ker
mu nevroleptiki rušijo koncentracijo? Edino,
kar zares pomaga, je realistična samodiscipli-
na. Narediti načrt in se ga držati.
KAJ LAHKO STORI ZACOVORNIK?
1. Odvisnost od zdravil. Zagovornik lahko
spremlja uporabnika k psihiatru, kjer se dogo-
vorijo, da dobi uporabnik s seboj določeno ko-
ličino zdravil in uspaval, ki jih bo jemal po
potrebi. Hkrati mora zagovornik poskrbeti, da
bo psihiater do potankosti razložil vse učinke
in stranske učinke zdravil. Psihiater naj bi bil
svetovalec, ne pa glavni akter zdravljenja.
Prav tako ne bi bilo odveč razmisliti o pro-
gramu odvajanja od zdravil, ki bi ga vodil psi-
hiater in bi bil namenjen večjemu številu ljudi.
ki še niso predolgo zasvojeni.
2.	Dosmrtna stigmatiziranost. Zagovornik
po eni strani deluje navzven, stopi v stik z ne-
posrednim življenjskim okoljem uporabnika in
posreduje v komunikaciji. Predvsem v druži-
nah uporabnikov vlada zelo zmedena komuni-
kacija, ki preprečuje, da bi se kdorkoli s
komerkoli kaj obvezujočega zmenil. Na ta
način zagotovi uporabniku nekakšno "območje
svobode", kamor se nihče nima pravice vtikati.
Morda najpomembnejša naloga zagovorni-
ka pa je, stati ob strani uporabniku, da se ta
nauči upreti (navzven in navznoter) statusu
manjvredne osebe, ki mu je dodeljen. Gre za
preusmerjanje moči. Zagovornik mora naučiti
uporabnika, da se ne ozira na pričakovanja
drugih, seveda v dogovorjenih mejah. Vedeti
namreč moramo, da se uporabnik dosti preveč
prilagaja in pri tem duši svoj občuteni jaz. Za-
govornik spodbuja vsako dejanje, ki izhaja iz
občutenega jaza (tega ni težko prepoznati),
tudi kadar je malo nenavadno, če s tem ne krši
zakona. Uporabniku je namreč navadno do-
voljeno zelo malo, zaradi strahu "ljubeče"
okolice.
3.	Znižano samospoštovanje in zaupanje
vase. Ko zagovornik pomaga uporabniku, da se
upre stigmatizaciji, že naredi prvi korak k
ponovnemu dvigu samospoštovanja. Naučiti
mora uporabnika, da se ne sme pustiti žaliti.
Žaljivih opazk ne gre preslišati, temveč nanje
odločno odgovoriti. Odločnost je spretnost, ki
se je da naučiti. Znani so t. i. "treningi od-
ločnosti", kjer se posameznik nauči odločno
ravnati, sčasoma pa se začne tako tudi počuti-
ti, med drugim tudi zato, ker naleti na zaže-
lene učinke. V začetku je to seveda igranje
vloge, ampak vlogo že igra, tako, ki mu škodi.
Če že mora igrati, naj igra, kar mu koristi!
Ko se zviša samospoštovanje, se poveča ak-
tivnost oziroma iniciativnost, saj zdaj v večji
meri izhaja iz občutenega jaza. Uporabnik
začne razmišljati o najrazličnejših ciljih. Tu
moramo biti pozorni, ker si negotovi ljudje po-
navadi izbirajo prenizke ali previsoke cilje,
zato je potrebna določena previdnost.
V začetku so velik problem čustva krivde in
sramu, ki so bila vsiljena uporabniku. Kar
nekaj časa traja, da se uporabnik povsem znebi
prepričanja, da je zdravljenje v psihiatrični
111
TANJA LAMO VEC
instituciji nekaj sramotnega. Sprva lahko to os-
voji le na racionalni ravni. Ko se začnejo doga-
jati najrazhčnejše spremembe, to prepričanje
vedno bolj bledi.
Nizko samospoštovanje se pogosto izraža
tudi v obhki najrazhčnejših pritožb. Zagovor-
nik naj jih pozorno posluša, navadno pa je
bolje, da jih ne komentira. Ko je spisek "ma-
lenkostnih" pritožb končan, navadno pride na
dan zares travmatični del. Pritožbe bi umestila
nekam vmes med lažni in občuteni jaz; so most
med njima. Kohko občutenega jaza je v neki
pritožbi, lahko sklepamo po glasu. Medtem ko
je lažni jaz pretirano socialno sprejemljiv, so
pritožbe nekako na meji.
4.	Utrjevanje lažnega jaza. Zagovornik spo-
dbuja uporabnika, da identificira tiste oblike
svojega lažnega jaza, ki ga najbolj motijo. Za
začetek naj jih ne bo preveč. Nato izbere eno
od njih, z navodilom, naj bo pozoren nanjo in
naj se ji izogne. Ko dobi občutek, da se mu je
to že dovolj posrečilo, lahko začne z drugo.
5.	Ponovno zatrtje občutenega jaza. Tu je
postopek podoben, le da poteka v nasprotni
smeri. Gre za zmožnost samoizražanja, za iz-
ražanje lastnih hotenj in želja, ki so sprva
morda težko prepoznavne. Marsikateri upo-
rabnik je namreč zatrl vse svoje želje, saj so se
zdele neuresničljive, to pa je zelo boleče.
Znova se mora naučiti prepoznavati svoje želje
in potem najti načine za njihovo uresničitev. V
začetku je najpomembnejše prepoznavanje,
kajti želje so dokaj šibke. Zagovornik mora
biti pozoren nanje in pogovor ustrezno usmeri-
ti. Pozneje se lahko zgodi, da je želja preveč.
Občuteni jaz se mora izraziti v dejavnosti,
ne le v besedah, sicer ni nikakršnega učinka.
Ni pomembno, kakšna dejavnost je to, glavno,
da ustreza uporabniku. V tej fazi ne smemo
razmišljati o koristnosti dejavnosti.
Zatrtje občutenega jaza bi se dalo tudi pre-
prečiti. V tujini vpeljejo prostovoljce v delo z
osebami v akutni krizi. Tedaj je namreč človek
popolnoma odprt in si želi dialoga. Želi si, da
bi imel ob sebi koga, ki bi ga vzel resno in ga
poslušal. Pri nas v Polju to zamisel odklanjajo,
češ, da bi jih prostovoljci motili pri strokovnem
delu, na Centru za mentalno zdravje pa so že
naredili prve korake v to smer. Človek v krizi
namreč rabi oporo čustveno trdne osebe. Zelo
vprašljivo je, aH bi lahko človek to počel kot
poklicno dejavnost (Laing), kajti delo je zelo
težko, ponuja pa številne življenjske izkušnje.
Zato je res primerno za prostovoljce, zlasti za
študente družboslovnih usmeritev.
6.	Spremenjeni odnosi z družino. Zagovor-
nik lahko ponudi družinsko intervencijo, da bi
zagotovil uporabniku več moči pri upravljanju
lastnega življenja. O družinski intervenciji ob-
staja vehko Hterature, zato se v to ne bi
spuščala.
V okviru zagovorništva je družinska inter-
vencija posrečena, če pripomore k razširitvi
uporabnikovega manevrskega prostora, hkrati
pa zadovolji tudi temeljne potrebe ostalih
družinskih članov. Paziti moramo zlasti na to,
da kolikor mogoče osvobodimo svojce občut-
kov krivde in jih usmerimo k temu, kako lahko
pomagajo. Včasih je treba več sestankov, vča-
sih je dovolj občasno spremljanje. Če ob koncu
sestanka družinski člani Čutijo olajšanje, smo
lahko prepričani, da smo na pravi poti. Pogos-
to je koristno skleniti pisni dogovor z vsemi
člani družine.
7.	Spremenjeni odnosi na delovnem mestu.
Zagovornik spremlja uporabnika na delovno
mesto in se pogovori s ključnimi osebami. Na-
vadno že dejstvo, da obstaja nekdo, ki se zav-
zema za uporabnika, bistveno spremeni odnos.
Nekaj podobnega se dogaja tudi v psihiatričnih
ustanovah. Če to ne pomaga in so po sredi za-
konske kršitve, opozorimo na možnost tožbe.
Če še to ne pomaga, začnemo sodni postopek.
8.	Spremenjeni odnosi s prijatelji. Zagovor-
nik navadno ne poskuša intervenirati pri bivših
prijateljih, razen na izrecno željo, temveč po-
skrbi za načine, kako bi uporabnik srečal nove
ljudi. To lahko naredi na več načinov. Eden od
njih je, da poišče prostovoljca, ki bi se bil pri-
pravljen družiti z uporabnikom. V tujini imajo
s tem precej različne izkušnje. Na splošno
velja, da je to zelo učinkovito v obdobju krize,
ko mora biti prostovoljcev več, da se izmenju-
jejo, sicer pa nekoliko pasivizira uporabnika.
Bolje je ustvariti okolje, kjer se lahko srečujejo
uporabniki in drugi in stvari potekajo bolj
vsakdanje. Uporabnik se mora namreč sam
naučiti navezovanja stikov.
Mimogrede lahko omenim še samopomoč-
ne skupine, ki naj bi jih organizirali in vodili
112
ZAGOVORNIŠTVO KOT OBLIKA SVETOVANJA
uporabniki. V tujini je takih skupin precej, pri
nas pa nekako ne stečejo. Številni uporabniki
pravijo, da želijo čimprej pozabiti na vse v
zvezi s psihiatrijo in se želijo družiti izključno z
"normalnimi" ljudmi. Seveda pa se pozabiti ne
da. Izkušnjo je treba dodobra predelati in se
znebiti njenih posledic.
9.	Izguba ciljev v življenju. Zagovornik mora
posvetiti vso pozornost ciljem, ki jih ima ali
nima uporabnik. Pri tem je koristno pozna-
vanje osnov logoterapije (npr. Frankl 1981),
pri čemer je čisto dovolj, da preberemo kakšno
knjigo. Cilji in smisel življenja, ki jih moramo
vedno pojmovati v okviru konkretnih aktivno-
sti, so za uporabnika najpomembnejši. Zanj
pomenijo stik z občutenim jazom. Seveda
zagovornik ne more dati uporabniku smisla,
lahko pa je sogovornik pri njegovem iskanju.
Zagovornik lahko pomaga uporabniku dojeti
smisel trpljenja na ta način, da ga sprašuje po
izkušnjah, ki si jih je pridobil.
10.	Pomoč v sporu z ustanovo duševnega
zdravja. Eno od področij, kjer lahko zagovor-
nik podpre uporabnika, je pomoč osebi, ki je
hospitalizirana v duševni bolnišnici. Zagovor-
nik se najprej temeljito seznani s pritožbami
uporabnika, nato pa se pogovori z odgovorno
osebo. Če ne pomaga, se obrne na predstojni-
ka. Če gre za zakonske kršitve ali kršitve
človeških pravic, lahko vloži tožbo. Pri nas je
to še redkost. V Avstriji je zagovorništvo uza-
konjeno z državnim zakonom, ki zahteva nav-
zočnost zagovornika v vsaki duševni bolnišnici.
11.	Pomoč ob nepravilnostih v zvezi z od-
vzemom opravilne sposobnosti. Če zagovornik
ugotovi, da so uporabniku kršene zakonske ali
človeške pravice, mora sprožiti postopek za
zamenjavo skrbnika. Po navajanju nekaterih
oseb, ki so se poklicno ukvarjale s tem po-
dročjem, pogovor s skrbnikom navadno ne pri-
nese nobene koristi, saj slednji tako ravna
zavestno in namerno, da bi si zagotovil do-
ločene materialne koristi. V tujini zagovornik
pogosto postane skrbnik uporabniku, ki mu je
bila odvzeta opravilna sposobnost.
RAZVOJ ZAGOVORNIŠTVA V SLOVENIJI
Zagovorništvo se je začelo v okviru študija
duševnega zdravja v skupnosti (program
Tempus) na Visoki šoli za socialno delo.
Vključilo se je v Odbor za družbeno zaščito
norosti kot eden njegovih projektov. Po začet-
nih sestankih in občasnem delu s strankami je
stopilo v javnost konec leta 1992 z javno tribu-
no v Cankarjevem domu.
Poleti 1993 je bil v Mariboru tabor, po-
svečen predstavitvi zagovorništva. Vzbudil je
precej pozornosti medijev, pa tudi psihiatrije.
Jeseni istega leta je ob podpori Ministrstva
za delo, družino in socialne zadeve nastala
zamisel, da bi odprli posvetovalnico za uporab-
nike psihiatričnih storitev. Skupina vključuje 4
pravnike, 2 psihologa in 3 socialne delavce.
Deluje v prostorih Svetovalnice Fužine, Preg-
ljev trg 15, vsako sredo med 17. in 19. uro ter
na Društveni 35 vsak ponedeljek med 17. in
19. uro.
113
TANJA LAMOVEC
Literatura:
1.	F. Basaglia (1981), Scritti /.: 1953-1968. Dalla psichiatria fenomenologica all'esperienza di Gorizia. Torino: Giu-
lio Einaudi.
2.	D. Brandon (1994), Speaking out: Peer Advocacy and Support in Mental Health Services. Cambridge: David and
Althea Brandon.
3.	V.E. Frankl(1981), Л^есиУап vapaj za smislom. Zagreb : Naprijed.
4.	E. Goffman (1961 ),Лsj/ums. London: Penguin Books.
5.	R.D. Lainc (1960), The Divided Self: An Existential Study in Sanity and Madness. London: Penguin Books.
6.	E.M. PoDVELL (1990), The Seduction of Madness: A Revolutionary Approach to Recovery at Home. London:
Century.
7.	F. Reichman-Fromm (1964), nav po: H. Green, / Never Promised you a Rose Garden. London: Pan Books.
8.	M.E.P. Seucman (1975), Helplessness: On Depression, Development and Death. San Francisco: Freeman Press.
9.	A. Trstenjak (1971), Oris sodobne psihologije. Maribor: Obzorja.
10.	C. E. Vaughn, J. P. Leff (1973), The Influence of Family and Social Factors on the Course of Psychiatric Illness.
British Journal of Psychiatry, 129: 125-137.
11.	R. Warner (1985), Recovery from Schizophrenia. London : Routledge and Kagan.
114
Luj Šprohar
USPOSABUANJE KOT IDEOLOGIJA
Osvetliti želim nekaj segmentov problemov
prizadetih ljudi, zlasti slepih. Osredotočil se
bom na probleme usposabljanja in poskusil po-
kazati na mehanizme discipliniranja, nadzoro-
vanja in kaznovanja in regulative in vzvode, ki
potiskajo prizadete ljudi na rob družbenega
dogajanja. Skušal bom govoriti o procesih iz-
ločanja prizadetih ljudi s področij odločanja.
Družba je polje, ki ni homogeno in celovito,
ampak ga strukturirajo protislovja, nasprotja,
boji. Pri vsem tem gre tudi za lagodnost drža-
ve, ki se z ustanavljanjem in funkcioniranjem
specialnih institucij, prirejenih posebej za pri-
zadete, izogiba dodatnejšemu in polnejšemu
angažiranju. Za Marksa je ideologija sistem
idej in predstav, ki vladajo nad duhom posa-
meznika ali družbene skupine. Althusser pravi,
da ideologija predstavlja imaginarno razmerje
med individumi in njihovimi realnimi ekonom-
skimi pogoji, in nadaljuje: sleherna ideologija
je možna le prek subjekta in za subjekte, se
pravi, da se ideologija razvije samo v instituci-
jah in njihovih ritualih, tj., v ideoloških apara-
tih države. Tako hoče institucija z ideologijo
ohraniti stanje, kakršno je, in določeno ob-
našanje ljudi. Seveda ga je treba najprej razvi-
ti. Poleg tega je ideologija tudi sistem idej, ki
jih ljudje med seboj delijo. Za vsakim ideo-
loškim aparatom stoji represivni aparat, ki
pomaga ohranjati sistem vsakdanjih praks,
metod, ritualov, način razmišljanja in načine
interpretiranja. Torej je ideologija ključ, kon-
cept, hkrati pa igra vlogo cementa, ki družbe-
no skupino poenoti v mišljenju in praksi.
Problem je širokoplasten, tako na ravni teorije
kot na področju prakse.
Sam sem šest let živel in se usposabljal v
Zavodu za slepo in slabovidno mladino v
Ljubljani ter v Centru slepih "Dr. Anton
Kržišnik" v Škofji Loki. Zaradi teh izkušenj in
teoretičnega znanja o problemih prizadetih
ljudi in poznavanja obeh realnosti, navadne in
slepe, se čutim sposobnega razmišljati in razis-
kovati. Zavod ima nekaj negativnih vzvodov, o
katerih bi rad govoril in jih osvetlil.
Včasih je bila slepota pogostejši pojav kot
danes. Ljudje so bili slepi od rojstva, oslepeli
od nesreč ali od vojskovanja. Tudi medicinska
znanost je bila na precej nižji ravni kot danes,
tako da je bila država prisiljena institucio-
nalizirati položaj slepih v družbi. Dobili so po-
seben status. Bili so reveži, berači, godci, vidci.
Njihov položaj je bil odvisen od intelektualnih
sposobnosti in od bolj ali manj srečnih nak-
ljučij. Nekdo se je priučil kakega glasbila,
drugi pa je vrtel lajno, da mu ni bilo treba be-
račiti. V glavnem pa so bili slepi bolj ali manj
nekoristni ljudje. Danes pa so slepi izrinjeni na
rob ravno zato, ker jih je malo, saj ljudje ne
vedo, kaj bi z njimi, če se po naključju srečajo
z njimi, ker so pač izjema. Zadnjih stopetdeset
let, kar je v rabi Braillova pisava, se je odnos
do slepih ljudi spremenil, hkrati pa tudi odnos
med njimi samimi. To je bila prva neformalna
oblika socializacije in integracije. Organizirana
skrb za slepe se je začela razvijati v devetnaj-
stem stoletju, ko so se posamezni slepi ljudje
pričeli šolati v redkih ustanovah, ki so takrat
obstajale. Po prvi svetovni vojni so posamez-
nim oslepelim vojakom dajali v najem trafike,
da so si lahko služili kruh. To je bilo zelo po-
membno, kajti s tem je slepec začel veljati za
nekoga, ki zna delati. Menim, da je slepota
družben problem, ne le problem posameznika,
ker je tudi družba institucija, ki šele omogoča,
da slep človek sploh preživi. Če žival oslepi, bo
poginila, ker ni nikogar, ki bi ji pomagal. Tudi
slep človek je obsojen na propad, če je pre-
puščen samemu sebi. Šele družba mu omogoča
preživetje in aktualizacijo in uresničevanje
115
LUJ ŠPROHAR
sposobnosti. Zato je zanimivo videti, na kak-
šen način družba to omogoča. Prva institucija,
ki strogo deli ljudi na prizadete in neprizadete,
je šola, saj lahko prizadet otrok živi doma pri
starših in njegova prizadetost ni tako opazna.
Tudi okolje ga sprejema kot takega. Postane
samoumevno, da je prizadet. Kakor je kdo
nagnjen k različnim boleznim, kdo drug morda
šepa, tretji pa je močno slaboviden ali slep.
Vendar je vse mejah vsakdanjosti, ker z njiho-
vo prizadetostjo ni nič narobe. Živijo z drugi-
mi. V trenutku pa, ko tak prizadet otrok stopi
v šolo, pride do prve selekcije. Takoj se posta-
vi vprašanje: Kaj je z njim narobe? Zakaj mora
v institucijo, prirejeno posebej za slepe? Kaj
bodo otroci jemah v navadnih šolah, česar on
ne bi mogel? Zakaj so slepi zbrani na enem
mestu? Ko pride otrok na šolanje v Zavod za
slepo in slabovidno mladino, pride še do ene
zanimive spremembe. Loči se od staršev, od
družine. Mnenja sem, da se v otrokovi dušev-
nosti zaradi prezgodnjega odhoda od doma
ustvari občutek nezaželenosti ali odvečnosti, ki
se lahko pozneje izrodi v manjvrednostni kom-
pleks zaradi drugačnosti. V Zavodu za slepo in
slabovidno mladino so v šestdesetih letih teda-
njim gojencem stalno ponavljali, da je Zavod
njihov drugi dom. Vendar je ostalo dejstvo, da
je drugi in ne prvi, ki je otroku pomembnejši,
ker ga je vajen od prej. V slovenski literaturi
lahko večkrat zasledimo odlomke iz kmetskih
povesti, kjer pisci opisujejo, kako so otroci raje
stradali doma, kakor hodili hlapčevat k boga-
tim, a tujim ljudem. Podobna asociacija se
ponuja tudi pri slepih. V Zavodu je bila nava-
da, da so gojenci noč pred odhodom domov na
počitnice ah krajše praznike prebedeli. Saj je
bil zanje odhod iz Zavoda velik dogodek.
Vračal jih je v okolje, ki so ga bolje poznali. Po
odhodu otroka v Zavod so bili stiki med njim
in njegovimi starši še trdni in so se oboji trudili
te stike ohranjevati, vendar so se z leti oddalji-
li v neko navajenost, samoumevnost. Z leti je
nastalo posebno stanje, ki ni niti odtujenost
niti navezanost, le odraz preživetega življenja v
različnih realnostih. Domnevam, da tudi v pri-
merih, kjer otroci niso prizadeti, procesi tečejo
podobno. Dogajalo se je, da so otroci in starši
poskušali ohraniti trdnejši stik z darili, ali pa
so se starši nenadoma pojavili v Zavodu, če so
stanovali v istem mestu. Peljali so svoje otroke
na potep po mestu. Vendar se pri tem odnos
ni dosti spremenil, to pa zato, ker so otroci
večji del svojega časa prebili v Zavodu in ne
pri starši doma. Tako so imeli starši le prema-
lo priložnosti ohranjati tesnejši stik s svojimi
otroki. Pojavljala so se zanimiva protislovja. V
pogovorih med seboj so prizadeti otroci pre-
klinjali in obrekovah svoje starše in jih krivili
za to, da jih puščajo v zavodu. Vseeno pa so se
vsakega obiska svojih staršev razveselili, kar je
razumljivo, saj se stik med starši in otroci niko-
li popolnoma ne pretrga. Odnos med otroki in
starši je bil odvisen tudi od intenzivnosti, s ka-
tero so staršev spremljah vzgojni in pedagoški
proces usposabljanja svojih otrok, in od nji-
hovega sodelovanja s pedagogi in vzgojitelji.
Prehod iz domačega okolja v okolje pri-
zadetih otrok ima nekaj posledic. Pretrgan stik
prizadetih otrok z vrstniki iz domačega okolja
povzroča občutek odrinjenosti, drugačnosti,
nenormalnosti, stigmatiziranosti. Otroci se
med seboj primerjajo. Prijatelj je moral v šolo
za slepe. Kaj je narobe z njim, da se ne more
šolati z nami? Slep je, drugačen je, potrebuje
drugačno metodo šolanja, drugačen in prirejen
program, torej ni tak kakor mi. Po drugi strani
pa se tudi prizadetemu otroku postavlja vpra-
šanje: Kaj je narobe z menoj? Še včeraj smo se
skupaj igrali in se zabavali. Bili smo enaki,
imeli smo enake zahteve drug do drugega,
imeli smo skupen žargon. Res je, da smo vsi
vedeli, da je eden od nas slep ali moČno slabo-
viden, vendar je bilo še vse v redu. Bih smo
skupaj, ker smo tako hoteli. Sedaj pa je med
nas posegla višja sila v obliki države. Šola kot
ideološki aparat države s svojimi represivnimi
ukrepi. Tako postane opazovanje intenzivnejše
in tudi vprašanja so previdnejša. Domače
okolje je do prizadetega precej nezainteresi-
rano, ker je svet, v katerega je vstopil, drugim
neznan, preveč drugačen, nov in strašljiv, in ni-
kogar v resnici ne zanima, saj grozljivost pojma
slepote še vedno močno vpUva na ljudi, ki s
prizadetim nimajo tesnejših stikov, a nosijo v
sebi strah pred morebitno lastno prizadetostjo.
Res je, da se prizadet otrok pri vstopu v po-
sebno šolo na zunaj ne spremeni. Spreminjajo
pa se pričakovanja okolja, iz katerega prihaja.
Največkrat se zmanjšajo.
116
USPOSABUANJE KOT IDEOLOGIJA
Rad bi poudaril nekaj posebnosti, ki vlada-
jo v instituciji za prizadete, kakršna je Zavod
za slepo in slabovidno mladino.
Vzgojni proces v Zavodu ni bil ločen od pe-
dagoškega. To pomeni, da so bili učenci zjutraj
v šoli in popoldne v internatu ves čas skupaj.
Seveda tudi ponoči. Tako so bili učenci pod
stalnim nadzorom pedagoškega in vzgojnega
tima, saj so imeli tudi skupne pedagoške kon-
ference. Ocena v letnem spričevalu je bila
večkrat odvisna od obnašanja in vedenja v po-
poldanskem in nočnem času. Dodatni pritisk
na učence je bil tudi način ocenjevanja vedenja
pri predmetih, kjer naj bi se ocenjevalo le
znanje. Lahko so jih ocenjevali boljše ali slab-
še, saj so imeli podatek o njegovem vedenju in
o privatnem odnosu do profesorja ali predme-
ta. Vendar je tak pritisk verjetno v vsakem šol-
skem sistemu, ki je kot ideološki aparat države
nad posameznikom. Težava je bila tudi v tem,
da so bili učenci dan in noč skupaj z enakimi
težavami in enako prizadetostjo, le z različno
stopnjo. To pomeni, da so se še predobro po-
znali. Vsaka individualnost je bila izključena.
Goffman je dokazal, da tovrstne institucije po-
neumljajo ljudi, ki prebivajo v njih. Sam bi o
Zavodu, katerega razmere opisujem, rekel, da
gre tu bolj za nazadovanje. Zaprta skupina ust-
vari poseben način komuniciranja in vedenja.
Samoopazovanje in opazovanje drugega je
tako intenzivno, da nujno prinaša s seboj imi-
tacijo, ki se izrodi v trajen atribut. To pomeni,
da se učenci z leti navzamejo posebnih ritua-
lov, kot so opletanje z glavo naprej in nazaj,
razdiranje štren z rokami, poskakovanje na
mestu, popravljanje rokavov na srajci, kar so
bolj fizični rituali, in psiholoških, kot so ne-
zaupljivost, infantilno obnašanje, cinizem, iro-
nija, zajedljivost, ki se zlepa ne dajo odpraviti.
V skupini se izoblikuje poseben komunikacij-
ski sistem, ki je zunanjemu svetu praktično
nerazumljiv. Med učenci ustvarja trdnjavo za-
vezništva proti nadrejenim, in sicer za dosego
bonitet ali rahljanje strogosti šolskega in inter-
natskega reda. V skupini se ustvari močna
hierarhija odnosov tako pri vodenju skupine
kakor tudi v kaznovalni politiki znotraj sku-
pine same. Te ne poznata ne vzgojna ne peda-
goška služba, lahko le slutita. Povezanost v
prizadetosti in s tem diskvalificiranosti vnaprej
povzroči pri učencih poseben občutek nemoči,
nezavarovanosti in ranljivosti, ki ima za posle-
dico zapiranje vase in grob, aroganten in ci-
ničen odnos do vzgojiteljev in pedagogov, ki so
vsaj po mnenju prizadetih krivi za vse zlo, ki se
jim dogaja. Po mnenju učencev pedagogi in
vzgojitelji podpirajo sistem teh institucij in
tako posredno pritrjujejo državi, ki je te insti-
tucije ustanovila. Torej so tudi krivi, da sploh
funkcionirajo. Menim, da gre tu za posreden
upor proti državi, ki institucionalno ločuje
ljudi na prizadete in neprizadete. Pedagogi in
vzgojitelji v takih internatih imajo tudi vso
moč dejansko in strokovno ukrepati proti
učencu, ki je razgaljen in nemočen. To se kaže
v tem, da učenci nimajo možnosti priziva, če
mislijo, da se jim je zgodila krivica, saj so vse
direktive, pravila obnašanja, ukrepi, dnevni in
hišni red, sankcije kakor dokončne in nespre-
menljive. Institucije kakor Zavod so bile vsaj
pred petindvajsetimi leti prikrite oblike zapo-
rov, saj so vsebovale vse njihove tipične atri-
bute, npr. odvzem prostosti, enak dnevni red
za vse, kaznovalna politika, pritisk skupine na
učence, zapolnjevanje Časa, grožnje z iz-
ključitvijo. Pri zadnjem moram poudariti ne-
kakšen paradoks. Kam bi lahko slepi učenec
šel, če bi ga institucija izključila? Nazaj v na-
vadno šolo? Nemogoče, saj je bil v Zavod na-
poten ravno zaradi nezmožnosti absorbiranja
in sprejemanja učnih programov v navadni
šoli. Dejstva, da jih Zavod ne more izključiti,
so se slepi učenci še predobro zavedali in izko-
riščali kot protipritisk in so si zato dovoljevali
več in težje prestopke, za kar je bilo v času, ko
sem tudi sam bival tam, izključenih nekaj sla-
bovidnih gojencev, čeprav sta bila pri istem
prekršku soudeležena dva, slepi in slabovidni.
Ker je slepi ostal v Zavodu, je imel v rokah
močan argument, češ, kako mu nihče nič ne
more. Tako so še bolj stopnjevali uporniško
vedenje, ki se je manifestiralo v vandalizmu in
vseenosti. Vendar je tudi šola z internatom
poznala načela disciplinatorne in kaznovalne
politike. V primeru, ki ga bom opisal, bomo
lahko videli, kako arbitrarno deluje institucija.
V Zavodu je obstajalo posebno dežurstvo, ki je
bilo privilegij osmega, zadnjega razreda. Vsak
teden se je menjaval dežurni učenec, ki je po
lastni volji opazoval in zapisoval prekrške
117
LUJ ŠPROHAR
ostalih učencev. Pri tem je dosledno izvzemal
svoje sošolce, torej učence osmega razreda; to
je bila vidna pristranost, saj so bili ti učenci
deležni nekakšne imunitete. Ob sobotah, ko so
lahko učenci po kosilu šli na prosti izhod iz
Zavoda, je bil na vrsti krajši zbor. Tu so se ob-
ravnavah večji in manjši prestopki. Po vrsti,
kakor so bili zapisani v dežurni knjigi. Dežurni
vzgojitelj ah pedagog, ki je zbor vodil, se je na
osnovi zapisanega v dežurni knjigi in na osnovi
lastne presoje odločil, ali bo učencu izhod do-
volil ali ne. Izhod je bil ena izmed najmoč-
nejših točk, s katerimi je šola pritiskala na
učence, kajti na to struno so bili občutljivi sko-
raj vsi. Največkrat je bila odločitev odvisna od
vseh v zboru, ki so bih nekakšna porota. Vča-
sih se je stvar razvila do komičnih razsežnosti.
Medtem ko se je pedagog odločil proti izhodu,
se je ves zbor odločil za. Pedagog je imel veči-
noma že vnaprej sodbo, pogosto na podlagi
preteklih grehov učenca in samoumevne kriv-
de tistih, ki so se večkrat pojavili v dnevniku.
Situacija je postala konfliktna v trenutku, ko je
šlo za učenca, ki je užival simpatije ostahh
učencev v Zavodu. Tudi zbor učencev je imel
vnaprejšnje mnenje o sodbi in pravičnosti. Sta-
lišče nadrejenih o nekakšni skupini večnih gre-
šnikov, ki so ji v žargonu rekli "smetana", je
bila medvedja usluga njihovemu lastnemu
vzgojnemu in pedagoškemu delu, saj so bili ti
prestopniki v očeh ostalih učencev junaki, ki se
nikogar ne boje. Upajo si kljubovati in nositi
sankcije za svoja dejanja. Zgodilo se je, da je
prišlo zaradi različnega vrednotenja prekrška
med zborom in dežurnim pedagogom do kon-
flikta, katerega posledica je bila gladovna stav-
ka vsega zbora, a ta navadno ni trajala več
kakor obrok, ker si nihče ni želel škandala, saj
so tudi nadrejeni imeli nad seboj Svet za šolst-
vo in republiško skupščino, ki je bila ustanovi-
telj Zavoda. Močan varovalni faktor so bili
starši nekaterih gojencev, ki so imeli visok
družbeni status. Nekateri učenci so odkrito
grozih vzgojiteljem in pedagogom s svojimi
starši in njihovo avtoriteto. Tisti čas je bila
med učenci tudi dekle, ki je bila lažje umsko
prizadeta in po svoji prizadetosti ni sodila med
slepe, a je bila hči visokega republiškega funk-
cionarja in je stanovala v soseščini Zavoda.
Učenci so jo zaradi njene drugačnosti pogosto
zbadali in ji oteževah čas, ki ga je preživela v
Zavodu. Po drugi strani pa so jo vabili v razne
pustolovščine, če so vedeh, da so tvegane, ka-
jenje na primer, kajti če je bila ona zraven, so
sankcije praviloma postale le dobrohoten na-
svet o vzornem vedenju in poboljšanju. Sistem
nadzorovalne in kaznovalne pohtike je imel še
nekaj dodatnih oblik. Za izhode je vodstvo
Zavoda vpeljalo posebne kartončke. Če so
učencu na zboru prepovedali izhod, so mu kar-
tonček odvzeh. Včasih za tri dni, kar je bila
najmanjša kazen, drugače pa za teden in več,
kar pa je pomenilo prepoved izhoda za vikend.
Učenci so si iz enakega papirja izdelali enake
kartončke, ki so bih na las podobni pravim. Ko
so nadrejeni ugotovili, da gre za falsifikat, so
na kartončke vtisnih najprej ime lastnika kar-
tončka in nato še žig Zavoda. Vendar so učen-
ci izmaknih žig, in ko so tako po sistemu
protiudarcev pripeljali vso stvar do absurda, so
kartončke odpravili. Tako se je izrodila večina
ukrepov kaznovanja in nadzorovanja učencev.
V Zavodu niso uporabljali telesnih kazni, a so
bile kazni kot odvzem izhoda in striženje na
kratko dovolj neprijetne, in kakor pravi Fou-
cault v knjigi Nadzorovanje in kaznovanje: te
kazni so delovale na srce in na misel, na voljo,
na dispozicijo. Namen kaznovanja ni toliko v
tem, da zopet vzpostavi ravnovesje, bolj si pri-
zadeva do skrajnosti uveljaviti razmerje med
podložnikom, v tem primeru učencem, ki si je
drznil prekršiti zakon, in vsemogočnim, v tem
primeru hišnemu in šolskemu redu, posredno
pa tudi instituciji države, ki uveljavlja svojo
moč. V Zavodu je veljal stalen in natrpan
urnik. Učenci so bih noč in dan pod stalnim
nadzorom. Zjutraj ob pol sedmih je bilo vsta-
janje, takoj nato jutranja telovadba. Umivanje
in ob sedmih zajtrk. Priprava na pouk. Ob
osmih pouk do enih, ko je bilo kosilo. Pol ure
odmora za rekreacijo, kar je pomenilo sprehod
okoli Zavoda. Ob dveh so sledile proste aktiv-
nosti, krožki, ročno delo, pletenje, šport, šah
do pol petih, ko je bila na vrsti učna ura do pol
sedmih, ko je bila večerja. Po večerji ura in pol
prostega časa ob nadzorstvu dežurnega vzgoji-
telja, nato umivanje in priprava na spanje. Ob
devetih so ugasili luči in zahtevali popolen mir.
Sleherni čas dneva je imel svoje naloge in je
predpisoval določeno dejavnost ter vseboval
118
USPOSABUANJE KOT IDEOLOGIJA
obveznosti in prepovedi, Foucault dokazuje,
da je funkcija disciplinske kazni v tem, da
zmanjšuje odmike od predpisanega reda in
vzorcev obnašanja. Vendar se v Zavodu kazno-
valna politika vsaj na videz ni poznala pri iz-
boljšanju vedenja in spoštovanju dnevnega
reda. Na zborih in izrednih kazenskih tribu-
nah, ko so komu izrekali ukor pred izključitvi-
jo, so se ponavljala v glavnem ista imena.
Zaradi takega nadzorovanja in šikaniranja se
je pri učencih uveljavljala želja, da bi čim prej
prišli v osmi razred, saj bi se potem lahko
maščevali mlajšim za tisto, kar so pred leti
sami doživljali. Po drugi strani pa je to pri-
našalo tiha podtalna obračunavanja brez ved-
nosti vzgojiteljev in pedagogov. Najtežja oblika
kaznovanja posameznika je bil bojkot skupine.
Tako je na primer celotni sedmi ali šesti
razred zavzel popolno distanco do dežurnega
učenca, ki je enega od njih zapisal v dežurno
knjigo. Po nasprotnem načelu pa je prišlo do
simpatij med učenci različnih razredov, iz
česar so izhajali občasni privilegiji, ki so povz-
ročali določene krivice, protekcijo in odsto-
panja od objektivnosti.
Rad bi poudaril še en negativen vzvod, ki
ga je vsebovalo življenje v Zavodu. Bivši učen-
ci, ki so prišli v Zavod šele v peti ali šesti
razred iz navadnih šol in so lahko primerjali
obe realnosti običajne in slepe, trdijo, da je
bila kvaliteta podajanja učne snovi v Zavodu
dosti pod ravnijo, kakršne so bili vajeni v na-
vadni šoli. Enako je bilo s pričakovanji peda-
gogov. Večkrat se je zgodilo, da so bili učenci
priča njihovi rivaliteti in njihovim zdraham.
Dogajalo se je, da so javno kritizirali drug
drugega prek učencev ali pa so izražali odkrito
medsebojno nezaupanje, zlasti videči pedagogi
o slepih. Hote ali nehote so prenašali svoje
stiske na učence. Tako so učenci razmeroma
dobro poznali razmerja med njimi. Učenci, pe-
dagogi in vzgojitelji so živeli vsak v svojem raz-
ličnem svetu, saj je bilo delo v Zavodu za
slednje največkrat le služba, za učence pa je bil
to boj v stiski za preživetje in vsakdanjo eksis-
tenco. Pedagogi in vzgojitelji so bili prepirčani,
da imajo opravka z nedolžnimi in naivnimi
ljudmi, zato so se toliko bolj čudili, ko so med
zaplenjenimi predmeti našli alkohol, cigarete,
kondome. Čudili so se frizuram učencev.
Frizer je prihajal v Zavod obvezno na dva
meseca in strigel vse učence na kratko brez iz-
jeme. Čudili so se nad glasbenim okusom dela
učencev, ki se je navduševala za ročk. Pregan-
jali so vsako novo zvezo, ki bi lahko nastala
med fantom in dekletom. Njihovo nemoč in
nepoznavanje nravi učencev ustrezno ponazar-
ja stavek, ki so ga tisočkrat ponovili učencem:
"Boste že videli, ko boste prišli iz Zavoda, da
življenje ni zabava." Vendar dlje od opozoril in
groženj niso šli. Potrebno se mi zdi omeniti
ločevanje vzgoje po spolu. Ne samo, da so
vsem nastajajočim parom odkrito grozili z iz-
ključitvijo, ampak so delali razlike tudi v pri-
pravi na življenje izven Zavoda. Če sta bila pri
pedagoškem delu spola razmeroma enakov-
redna, pa so bile pri vzgojnem delu slepe
ženske diskriminirane. Od slepih fantov so
pričakovali dosti več kakor od slepih deklet -
na področju higiene, ročnih spretnosti, intelek-
tualnih sposobnosti. Večina slepih deklet v Za-
vodu sama ni bila sposobna skuhati niti Čaja,
fante pa so učili raznovrstnih opravil v gospo-
dinjstvoi. Mogoče je, da je ta praksa izhajala iz
prepričanja, da se slepe ženske redkeje odloči-
jo za družino, torej naj sploh ne bi potrebovale
takih sposobnosti. Res je bila pred leti praksa,
da se je le redka odločila za družino. Če pa se
je slepa ženska le odločila za zakon, je imela
precejšnje težave, ker ni bila pripravljena na
probleme, ki so se pojavili. V tem smislu tudi
redke slepe intelektualke niso izvzete. Pozneje
je Zveza slepih poskušala sanirati te pomanj-
kljivosti z raznimi tečaji gospodinjstva, plete-
nja, šivanja, čiščenja s kemičnimi sredstvi itn.
Vse te torture in leta, preživeta v Zavodu,
pripeljejo sčasoma do pomanjkljivosti tako v
psihičnem kot tudi v čustvenem življenju, sta-
len žargon, nenehna komunikacija z istimi ali
vsaj enakimi ljudmi pa stalen pritisk enolične-
ga dnevnega reda in nadzora ubijajo samoini-
ciativnost, zmanjšujejo samostojnost človeka
za neodvisno in odgovorno življenje. Prepad
med različnimi realnostmi, ki se z leti poglab-
lja, je le težko zmanjšati, tako da se pojavlja
odprto polje za različne stereotipe in pred-
sodke o svetu, ki nenadoma obda in zajame
učence, ko pridejo iz Zavoda.
Tisti čas sta veljala prepričanje in praksa,
naj bi vsak od slepih ali močno slabovidnih
119
LUJ ŠPROHAR
učencev, ko zapušča Zavod, odšel na poklicno
usposabljanje v Center slepih "Dr. Anton
Kržišnik" v Škofji Loki. Tam je obstajala po-
sebna poklicna šola za telefoniste in admini-
stratorje. V Centru slepih je bilo za dijake več
osebne svobode, več prostosti, svobode pri
izbiranju obleke, frizure, dovoljeno je bilo
kajenje. Seveda je dijakom-mladostnikom to
godilo. V nasprotju z Zavodom za slepo in sla-
bovidno mladino je bilo v Centru slepih na
zunaj videti vse skupaj zelo kaotično, v resnici
pa je vladal strahoten red pravil notranjih od-
nosov, obnašanja in komuniciranja. Verjetno
bi z natančno primerjavo lahko ugotovili, da je
bilo v Centru slepih več pravil nadzorovanja in
da so imeli okrutnejši način kaznovanja pre-
krškov, saj se je v Zavodu, kot sem že omenil,
prekršek v glavnem izrodil v kratek odvzem
prostosti in le redko v izključitev, medtem ko
so v Centru slepih zares kaznovali z izključitvi-
jo, ali pa so imeli dijaki različne težave s profe-
sorji. Nadzor vzgojne in pedagoške službe je
bil bolj posreden, vendar so bili zato tudi dija-
ki bolj previdni. Nekaj je opravila tudi zrelost.
Saj se dijaki niso več izživljali v vandalb.mu,
ampak so se bolj pripravljali na poznejši po-
klic, večina se je tako odločila za partnerja, in
tako so se stare klape razbile. Obstajala je po-
membna razlika. S profesorji in vzgojitelji v
Škofji Loki je bil mogoč pristnejši kontakt in
razmeroma enakopravna komunikacija. Profe-
sorji so dijakom posojali denar, jih vabili do-
mov na večerje, ali pa so jih vzgojiteljice
peljale v mesto po različnih nakupih, včasih
tudi na različne zabave. Dijaki so bili v tistem
času v adolescenci polni nasprotij, se pravi,
vsakdanjih mladostniških težav in dodatno tis-
tih, ki so izhajale iz prizadetosti. Zato so jim
komunikacije s pedagoškim in vzgojnim ka-
drom toliko več pomenile. Ti razgovori so pri-
našali marsikatero spoznanje in ozaveščanje o
pravilih obnašanja izven Centra. Dejstvo, da
bodo vsi, ki so prišli na šolanje v Center slepih,
postali telefonisti, ni bilo spodbudno, vendar
je bila to najkrajša pot do zaposlitve in s tem
do finančne neodvisnosti. Obenem pa je to
pomenilo razhod z vzgojnimi in pedagoškimi
institucijami Zveze slepih, kar je bilo za večino
slepih pomemben izziv in olajšanje. Drugačna
možnost za večino dijakov ni prišla v poštev,
saj dijaki socialno niso bili pripravljeni na sa-
mostojno življenje v novem okolju, ki ga niso
poznali. Izobrazba, ki so jo učenci dobili v Za-
vodu, je bila pomanjkljiva. Center slepih pa ni
imel ranga srednje šole, saj je šlo le za poklic-
no šolo, ki je slepim dajala kvalifikacijo, s tem
pa boljši osebni dohodek, kot če bi imeli le
telefonski tečaj. Za večino učencev in dijakov
je bila Ljubljana kot študijsko središče neznan
kraj in ga orientacijsko niso obvladali. Tako je
bila večina nujno vezana na stalno spremstvo,
bili pa so še drugi problemi, osebna higiena,
stanovanjsko vprašanje, pa tudi finančni vidik
ni bil zanemarljiv. Na koncu je bila še nejasna
perspektiva poklica, za katerega bi se uspo-
sobili. Klasična gimnazija je prišla v poštev za
tiste učence, ki so imeli še precej ohranjen vid
in urejene socialne razmere v družini. Vpra-
šanje je, kaj bi pomenil vstop slepega učenca v
klasično gimnazijo, saj je bil osem let vajen
zaprtega sistema, istih ljudi, enakih metod,
načinov obnašanja, podobnih pričakovanj, ki
niso segala prav visoko, in bolj ali manj podob-
nih težav. Posamezni primeri, ko so slepi šli iz
Zavoda naravnost v klasično gimnazijo, le po-
trjujejo upravičenost take skepse. Če so imeli
doma dovolj urejene socialne razmere in še
dovolj ostanka vida, se jim je posrečilo. V nas-
protnem primeru se je že v prvem letu vse izja-
lovilo. Končali so ob telefonu in potrjevali, kar
so drugi že prej govorili, da so slepi obsojeni
na klišejski poklic. Se je pa nekaterim slepim z
vztrajnostjo in požrtvovalnim delom posrečilo.
Prebili so se na višje in visokošolske ustanove
in diplomirali. Večina se jih je v tem poklicu
tudi zaposlila, kar je še zlasti pomembno, saj
so tako dokazali slepim, ki so prišli za njimi,
da je v tem poklicu perspektiva. Obenem pa so
dokazovali družbi, da tudi slepi zmore šolanje
na redni visokošolski ustanovi, čeprav po mne-
nju države ni bil sposoben za obvezno šolanje
pod rednimi pogoji. Pomemben je vsak nov
poklic, v katerem se slepi usposobijo in za-
poslijo, ker širi profil zmožnosti slepih ljudi in
prizadetih nasploh. Res je večina dijakov, ki se
je usposobila za poklic telefonista, v tem po-
klicu tudi ostala, vendar je perspektiva načelne
odprtosti pomemben vidik in sprememba v
razmišljanju. Razbija stereotip brezizhodnosti,
vnaprejšnje uvrščenosti in določenosti.
120
Ida Bulatovič
NASTANEK, RAZVOJ IN METODE DELA
DISCIPLINSKEGA CENTRA ZA MLADOLETNIKE PRI
CENTRU ZA SOCIALNO DELO MARIBOR
UVOD
Pojavne oblike motenj vedenja in osebnosti
otrok in mladostnikov danes zanimajo številne
strokovnjake. S to problematiko se poleg cen-
trov za socialno delo in vzgojnih zavodov uk-
varjajo še druge institucije (šole, svetovalni
centri, psihohigienski dispanzerji, tožilstva, so-
dišča). Vse te institucije se ukvarjajo z motnja-
mi v vedenju kot stvarnimi problemi, vsaka s
svojega vidika.
V okviru tega prispevka želim osvetliti le
del prizadevanj na področju obravnave te pro-
blematike, in sicer obravnavanje mladoletnih
storilcev kaznivih dejanj v okviru disciplinske-
ga centra za mladoletnike.
Za boljše razumevanje te obravnave želim v
uvodu na kratko opredeliti osnovne fenome-
nološke in etiološke probleme mladoletniške
delinkvence.
Za otroke in mladino z motnjami v vedenju
so se nekoč uporabljali različni nazivi (in še
danes se). Ta raznolikost je nastala zaradi šte-
vilnih oblik in motenj v vedenju, zaradi raz-
ličnih teoretičnih pristopov in pojmovanj ter
glede na to, kaj so posamezni strokovnjaki z
določenim terminom želeli poudariti. K raz-
ličnemu pojmovanju otrok in mladine z mot-
njami v vedenju so prispevale tudi razhčne, za
to področje ustrezne vede oz. multidisciplinar-
ni odnos do pojava mladoletniške delinkvence.
Danes se v naši teoriji in praksi ukvarjanja s
problematiko mladoletnega prestopništva upo-
rablja zlasti izraz "motnje v vedenju (in
osebnosti)".
Za fenomenološko problematiko prestop-
ništva mladih se zanimajo javnost, strokovni in
družbenopolitični delavci. Kljub številnim em-
piričnim raziskavam in prizadevanjem pa še
vedno ni popolnega uvida v fenomenološke
značilnosti tega pojava.
Pojem "mladoletniška kriminaliteta" zaje-
ma v literaturi in zakonih posameznih držav
zelo široko panoramo različnih vedenj - od ne-
prilagojenosti do kriminahtete. Ob tem se
uporablja množica pogosto neustreznih in nes-
prejemljivih pojmov in terminov za opredelje-
vanje različnih odklonov v vedenju mladih. V
novejši kriminološki hteraturi poudarjajo po-
men razširitve pojma mladoletniška delinkven-
ca na vse odklone v vedenju mladih, s čimer
želijo doseči, da bi ta pojem dobil dovolj širo-
ko in bogato vsebino, ustrezno različnim obli-
kam odklonskega vedenja mladih. Pri tem vse
pogosteje uporabljajo izraz dehnkvenca, za
katerega menijo, da lahko ustrezno izrazi vse
obhke negativnih odklonov v vedenju mladih.
Kar zadeva prakso, ugotavljam, da so v
disciplinski center napoteni mladoletniki z
značilnostmi dejanj, ki so destruktivno us-
merjena proti integriteti drugih ljudi (lahka
telesna poškodba, sodelovanje pri pretepu,
ogrožanje z nevarnim orodjem pri prepiru in
pretepu), z značilnostmi dejanj, ki so destruk-
tivno usmerjena proti lastnini in materialnim
dobrinam drugih (tatvine), z motnjami v učni
in delovni storilnosti (zanemarjanje ali odkla-
njanje učenja in delovnih obveznosti), z di-
socialnimi motnjami (izostajanje od pouka,
lažnivost, verbalna in fizična agresivnost do
121
IDA BULATOVIČ
oseb in do predmetnega sveta, poudarjena
upornost zoper avtoritete, pravila in red) ter
delinkventnimi dejanji po zakonu o prekrških.
Bistveno za njihova dejanja je, da so zgolj si-
tuacijsko ali reaktivno pogojena z naključnimi
okoliščinami in da njihovo ravnanje ni v skladu
z njihovo osebnostno strukturo. Regres v so-
cialnem vključevanju ni huje izražen, motnje
pri izpolnjevanju ključnih socialnih vlog so
blažje, družinska situacija ni izrazito neugod-
na, mladostnik je po navadi vodljiv, glede inte-
ligentnosti pa v mejah povprečja.
Vedeti moramo, da ima fenomenološka
klasifikacija zlasti teoretski pomen. Pomemb-
no je opozoriti, da se motnje v vedenju dejan-
sko ne pojavljajo v "čistih" oblikah, temveč
vedno kot nekakšen skupek več motenj, pri
vsakem vedenjsko in osebnostno motenem
otroku in mladostniku na svoj način.
Pri obravnavi vedenjsko in osebnostno
motenih otrok in mladostnikov ne moremo in
ne smemo mimo vzrokov in okoliščin nastaja-
nja motenj v vedenju, saj je to eden temeljnih
pogojev za uspešno obravnavo, ki pripomore k
razumevanju individualne problematike otrok
in mladostnikov, k ustreznejšemu izboru ob-
ravnavnih postopkov, k produktivnemu od-
nosu med mladostnikom in vzgojiteljem ali
svetovalcem (k realizaciji obravnavnih ciljev)
in k uspešnemu odkrivanju in premagovanju
negativnih transfernih odnosov otroka ali mla-
dostnika s svetom odraslih. Od etiologije kot
ključnega problema je odvisno reševanje prak-
tičnih političnih vprašanj pojava kriminalitete.
Od tega je tudi neposredno odvisen odnos
družbe do kriminalnega in prestopniškega ob-
našanja. Lahko bi rekli, da so etiološka vpra-
šanja temelj celotne politike preprečevanja in
zmanjševanja kriminalitete in drugih prestop-
niških vedenj, preventive takih pojavov in re-
socializacije njenih individualnih nosilcev. Iz
raznih teorij je razvidno, da se v kriminološki
literaturi vzrok mladoletniške kriminalitete
različno razlaga. Razni avtorji in šole ga raz-
lično obravnavajo - kot sociološki, kulturni,
psihološki, psihopatološki-medicinski ali prav-
ni fenomen. Skoraj vsi avtorji pa se strinjajo,
da na jX)jav mladoletniške kriminalitete vpliva-
jo tako subjektivni kot objektivni faktorji.
VSEBINA IIV OBLIKA DRUŽBENE REAKCIJE NA
MLADOLETNO PRESTOPNIŠTVO
Kakšni sta pravzaprav vsebina in oblika
družbene reakcije na mladoletno prestopni-
štvo? Ne kaznovanje, temveč varstvo, pomoč
in nadzorstvo - tako opredeljena vsebina obve-
zuje vse dejavnike (od odkrivanja, sodnega in
izvensodnega obravnavanja do izvajanja po-
moči), da upoštevajo vsa načela, zakonska do-
ločila in pravila vseh strok, ki so v zvezi s tem
sprejeta.
V	dokumentih se med drugim pojavljata
naslednji smernici: zahteva po omejevanju
takih intervencij v življenje mladostnikov, ki bi
vnašale izolacijo, segregiranje, institucionali-
zacijo in deloma tudi kaznovanje, ter uvajanje
načela "odvračanja" mladostnikov in otrok iz
sistema kazenskega sodstva v druge, nekazno-
valne sisteme.
V	zadnjem času je poudarjena potreba po
razvijanju preventivnih programov in dejav-
nosti. Pri tem se zastavlja vprašanje, kaj pri
mladostniku preprečevati. Receptov za uspeš-
no preprečevanje odklonskega vedenja ni. Ali
ga imamo sploh pravico spreminjati? Ali lahko
s kakšnim preventivnim programom ali dejav-
nostjo prevzgojimo otroka, mladostnika, in
preprečimo nastajanje odklonskega vedenja?
Vsiljuje se odgovor, da ne.
Na vprašanje, zakaj se pojavlja kriminalite-
ta, ni odgovora. Pojavlja se v vsaki družbi in je
do danes nobeno kaznovanje ni odpravilo.
IZVAJANJE DISCIPLINSKEGA VZGOJNEGA
UKREPA ODDAJE V DISCIPLINSKI CENTER V
OKVIRU DISCIPLINSKEGA CENTRA ZA
MLADOLETNIKE PRI CSD MARIBOR
Kazenske sankcije naj bi imele pomembno
vlogo v preventivi mladoletniške delinkvence.
Cilj sankcij, ki jih izrekajo sodišča mladoletnim
storilcem kaznivih dejanj, je, da mladoletnika
naredijo odpornega na morebitne dražljaje, ki
bi lahko privedli do tega, da bi ponovno storil
kaznivo dejanje. Kazenske sankcije, ki se
lahko izrečejo mladoletnikom, imajo vzgojno-
izobraževalni značaj. Vzgojno-izobraževalno
delo s pomočjo kazenske sankcije pa je niz ob-
ravnav različne intenzivnosti.
122
NASTANEK, RAZVOJ IN METODE DELA DISCIPLINSKEGA CENTRA ZA MLADOLETNIKE
Kazenski zakon R. Slovenije (2) določa te
vzgojne ukrepe: disciplinska ukrepa (oddaja v
disciplinski center za mladoletnike in ukor),
ukrepi strožjega nadzorstva in zavodski ukrepi.
V preteklosti je bil prvotni namen disciplin-
skega centra nadomestilo za telesno kazen,
sredstvo za discipliniranje in "streznitev" mla-
dega človeka, ki je zašel na stranpot.
Danes je dejavnost disciplinskega centra za
mladoletnike pri CSD Maribor naravnana pri-
marno preventivno. Namen vzgojnega ukrepa
oddaje v disciplinski center je mladostnikom
pomagati pri razreševanju razvojnih proble-
mov, s katerimi se srečujejo pri odraščanju in
ki pogosto pogojujejo njihova kazniva dejanja.
Hkrati pa pri teh mladostnikih spodbuja razvoj
sposobnosti, ki jim omogočajo dejavno in ust-
varjalno sodelovanje v okolju, kjer živijo in de-
lajo. Program disciplinskega centra upošteva,
da je adolescenca obdobje odraščanja in zore-
nja, v katerem neogibno prihaja do nastajanja
novih stališč, vrednot, potreb, ciljev in oblik
vedenja. Delovna cilja disciphnskega centra sta
spodbujanje temeljne naravnanosti k samostoj-
nemu in tvornemu reševanju vprašanj in spod-
bujanje motivacije, samorazvoja, tolerantnosti
in komunikativnosti kot lastnosti, ki so po-
membne za življenje in delo v skupnosti.
USTANOVITEV DISCIPLINSKEGA CENTRA V
MARIBORU
Po 140. členu Zakona o izvrševanju kazen-
skih sankcij {Uradni list SFRf, 9/64) je skupšči-
na občine Maribor na 4. skupni seji občinskega
zbora in zbora delovnih skupnosti 10. 7. 1967
sprejela sklep o ustanovitvi disciplinskega cen-
tra za mladoletnike kot posebne službe Centra
za socialno delo Skupščine občine Maribor. (4)
Center naj bi opravljal strokovno pedagoško-
socialno delo z mladoletniki, ki jim je sodišče
izreklo vzgojni ukrep oddaje v disciplinski cen-
ter za mladoletnike. Pri opravljanju nalog naj
bi disciphnski center sodeloval s pristojnim
sodiščem, šolami, zdravstvenimi zavodi, de-
lovnimi in družbenimi organizacijami, društvi,
krajevnimi skupnostmi in drugimi, ki lahko po-
magajo pri prevzgoji mladoletnikov. Sredstva
za delo disciplinskega centra zagotavlja skup-
ščina občine Maribor z letnim proračunom.
Center naj bi pričel delati 1. 9.1967.
RAZVOJ DISCIPLINSKEGA CENTRA V MARIBORU
Sprejemališče za otroke in mladoletnike v
Mariboru je bilo ustanovljeno in je začelo pos-
lovati 1. 8. 1961 kot posebna organizacijska
enota Zavoda za socialno delo Maribor. Usta-
novljeno je bilo izključno z nalogo varstva po-
beglih otrok in mladostnikov. Od prvotne
naloge se je krog varovancev sprejemahšča
razširil na kategorijo vedenjsko motenih in so-
cialno ogroženih otrok in mladostnikov, ki so
jih začasno namestili v sprejemališče. Z usta-
novitvijo disciphnskega centra leta 1967 so se
začeli v okviru sprejemališča izvajati po sklepu
sodišča izrečeni vzgojni ukrepi oddaje v disci-
plinski center za določeno število dni, v smislu
434, člena ZKP pa so v sprejemališče začeli na-
meščati mladoletne prestopnike v času pri-
pravljalnega postopka. Leta 1970 so bile
ustanovljene občinske strokovne komisije za
vedenjsko in osebnostno motene otroke in
mladostnike, ki so pričele izvajati observacijo
gojencev sprejemahšča, se pravi, osebnostno in
vedenjsko motenih otrok in mladostnikov.
Na ta način so se zaradi obstoječih potreb
in nalog, ki so se postavljale oddelku za social-
no varstvo in zdravstvo, v tej organizacijski
enoti razvili trije oddelki in tri obhke varstva:
•	sprejemališče za begavce,
•	prehodni dom,
•	disciplinski center za mladoletnike,
vsak s specifično vlogo, določeno skupino
otrok in mladostnikov in razhčno obravnavo
varovancev.
Vzgojni ukrep oddaje v disciplinski center
je na začetku izvajal en delavec, pozneje pa so
ga izvajali vsi delavci, zaposleni v sprejema-
lišču. Z mladoletnikom je tako delalo več de-
lavcev, ki so istočasno delali z begavci in s
prehodno nameščenimi otroki in mladostniki.
Strokovno izvajanje navedenih treh dejavnosti
sprejemahšča je bilo neustrezno zaradi raz-
ličnosti pristopov k obravnavi in heterogenosti
tako po spolu in starosti kot po vzrokih name-
stitve, in vrhu tega le z enim delavcem.
Vodja disciplinskega centra za mlado-
letnike je bil hkrati vodja sprejemališča. Indivi-
dualno delo z mladoletnikom, napotenim v
disciphnski center, je bilo iz prej navedenih
vzrokov onemogočeno. Vsebina dela pa je te-
meljila predvsem na "delovni vzgoji" (npr.
123
IDA BULATOVIČ
pometanje dvorišča), gledanju televizije, pisa-
nju življenjepisa. Med zaposlenimi delavci je
prevladovalo mnenje, "da je za mladostnike
kazen že to, da morajo priti v disciplinski
center, zakaj bi jih mučih še s čim drugim". V
sprejemališču so bili zaposleni delavci brez us-
trezne strokovne izobrazbe, redki strokovni
delavci z ustrezno izobrazbo so bili v sprejema-
lišču zaposleni le kratek čas.
Nepretrgano bivanje v disciplinskem centru
je imelo veliko pomanjkljivosti. Mladoletnik ni
bil "izoliran" od ostahh gojencev, vse dejav-
nosti, vključno z bivanjem, so se izvajale v
skupnih prostorih in po istem programu. Sode-
lovanja z družino in drugimi institucijami sko-
raj ni bilo.
1. januarja 1990 je sanitarna inšpekcija pro-
store sprejemališča zaprla. Izvajanje vzgojnega
ukrepa oddaje v disciplinski center za mlado-
letnike je bilo prenešeno v prostore enote za
varstvo otrok in mladostnikov, v kletni prostor
stavbe na Trubarjevi 27 (bivši prostor za rekre-
acijo gojencev sprejemališča). V disciplinskem
centru je danes zaposlen strokovni delavec z
visoko izobrazbo (profesor defektolog za
MVO). Vzgojni ukrep oddaje v disciplinski
center izvaja za občine Lenart, Maribor, Or-
mož, Pesnica, Ptuj, Ruše, Slovenska Bistrica,
za občino Murska Sobota pa le v primerih, ko
se ta vzgojni ukrep izreče neprekinjeno za do-
ločeno število dni. V tem primeru namestijo
mladoletnika za čas izvajanja vzgojnega ukrepa
v Vzgojni zavod Slivnica, individualno obrav-
navo pa po posebnem programu izvaja sveto-
valec disciphnskega centra v Mariboru.
Kletni prostor, v katerem danes deluje
disciplinski center, ne ustreza higienskim in
zdravstvenim normativom, dostop je popolno-
ma neustrezen in prav tako je neustrezna in
pomanjkljiva oprema za vse vrste dejavnosti, ki
bi se morale v disciplinskem centru izvajati.
ORGANIZACIJA DELA V DISCIPLINSKEM CENTRU
V MARIBORU
Ko disciplinski center dobi pravnomočno
sodno odločbo in dokumentacijo, svetovalec
takoj začne priprave za izvršitev vzgojnega
ukrepa, tako da se ukrep začne izvrševati naj-
pozneje v 30 dneh od tedaj, ko skrbstveni
organ prejme odločbo sodišča.
Priprava po svojem namenu vključuje:
•	razjasnitev diagnostične in prognostične
ocene mladoletnika,
•	ugotovitev situacije in morebitne dopol-
nitve dokumentacije,
•	izvrševanje takojšnjih ukrepov (če tako
zahteva aktualna situacija),
•	načrtovanje dela.
Za ta namen svetovalec prouči dokumen-
tacijo, se pogovori s socialnim delavcem, ki je
sodeloval v pripravljalnem postopku, pogovori
se z mladoletnikom in njegovimi starši, po
možnosti jih obišče na domu, če je potrebno,
naveže stik s sodnikom in šolo ter zbere do-
datne informacije. Po zaključenih pripravah
sestavi načrt dela in program bivanja mlado-
letnika v disciplinskem centru še pred njego-
vim prihodom.
Načrt dela je strogo individualen, upošteva
mladoletnikovo osebnostno strukturo oz. nje-
govo motenost, prilagojen pa je obhki oddaje v
disciplinski center in času, ki je najprimernejši
za bivanje mladoletnika v disciphnskem cen-
tru. Načrt dela je konkreten in vsebuje speci-
fične cilje obravnave ter metodološko zajema
vse tiste načine, s pomočjo katerih je mogoče
doseči zastavljene etapne in končne smotre
obravnave.
Načrt dela vsebuje naslednje podatke:
•	razjasnitev diagnostične in prognostične
ocene mladoletnika,
•	podatke o tem, kdo je sestavil načrt in na
osnovi katerih virov,
•	kdo je svetovalec in kdo so sodelujoči
strokovni delavci,
•	cilje vzgojnega dela,
•	metode, tehnike in postopke dela,
•	program bivanja mladoletnika v disciplin-
skem centru.
Izvrševanje vzgojnega ukrepa poteka v skla-
du s postavljenim načrtom dela, ki ga svetova-
lec po potrebi tudi dopolni.
Svetovalec obvesti organ socialnega skrbst-
va in sodišče, ko mladoletnik nastopi prvi dan
bivanja v disciplinskem centru, in tudi pozneje
sporoči vse spremembe, ki bi odločilno vplivale
na izvrševanje vzgojnega ukrepa.
Obhka dela v disciplinskem centru je in-
dividualna, skupinska ali kombinirana. Pri
124
NASTANEK, RAZVOJ IN METODE DELA DISCIPLINSKEGA CENTRA ZA MLADOLETNIKE
odločitvi upoštevajo mladoletnikovo osebnost,
posebne cilje obravnave in ekonomičnost.
Za vsakega mladoletnika v disciplinskem
centru vodi svetovalec dnevnik dela, ki obsega
kratek povzetek priprave, opažanj in vodenja,
datum in uro bivanja mladoletnika v disciplin-
skem centru ter podatke o tem, kaj je delal.
Ob izvrševanju vzgojnega ukrepa je sveto-
valec v stiku s starši, obvešča jih o mladoletni-
kovem vedenju, jim nudi vzgojne nasvete in
pomoč pri urejanju mladoletnikovih razvojnih
težav. Iz dosedanjih obravnav je čutiti stisko
družine z motenim mladostnikom. Kakršenkoli
pojav motečega vedenja pri mladostniku nujno
poruši tudi odnose v družini, kar dokaj pogo-
sto pripelje do tega, da se izrazijo do tedaj
prikriti konflikti tudi v družini. Svetovalec ima
na tem področju zastavljene naslednje cilje:
•	vzpostaviti komunikacijo v družini,
•	doseči verbalizacijo aktualnih konfliktov,
•	doseči uvid v njihova lastna pričakovanja
in pričakovanja drugih.
Uresničevanje teh ciljev daje možnost po-
novnega ustreznega pogovora v družini, s
čimer dosežemo umiritev akutnih težav. Zara-
di večje osveščenosti, zvišanja tolerance in
sprotnega reševanja konfliktov se tudi lažje
usklajujejo hotenja posameznih družinskih čla-
nov. To v končni posledici zmanjšuje možnost
pojava novih motenj pri mladoletniku.
Nalogo svetovalca v disciplinskem centru
opredeljujejo tri vodilna načela:
•	Ustvarjanje odnosa med svetovalcem in
mladostnikom:
Ustvarjanje začetnega odnosa je oteženo,
saj mladostnik sam ne da pobude za obravna-
vo, ampak ga v disciplinski center napoti sodi-
šče. Le redko sam uvidi, da potrebuje pomoč,
ne glede na to, kako očitno je to staršem in
učiteljem. Ker ga v disciplinski center napoti
sodišče, ima svetovalca spočetka za zaveznika
oz. podaljšano roko sodišča in ga sprejema s
precejšnjim odporom in nezaupanjem. Zato je
prva svetovalčeva naloga ustvariti trden, za-
upen stik z mladostnikom, uravnovesiti pristno
zavzetost za mladostnika z doslednim spošto-
vanjem mladostnika kot človeškega bitja z
lastnimi pravicami, vključno s pravico do
lastne življenjske poti.
•	Ustvarjanje uvida:
Obravnava mladostnika oz. delo svetovalca
v disciplinskem centru je pomoč mladostniku,
da začne samega sebe bolje razumevati. Sveto-
valec mu pomaga, da se dokoplje do lastnega
spoznanja in mu tako prihrani naporno iskanje
v napačni smeri.
• Krepitev mladostnikove osebnosti:
Z obravnavo svetovalec podpira tisti del
mladostnikove osebnosti, ki stremi k neodvis-
nosti, samostojnosti in odgovornosti, odkriva
njegove zmožnosti, ki se jih niti sam ne zave-
da, spodbuja posrečene začetne poskuse in
tako krepi njegovo zaupanje vase, usmerja mu
pogled v prihodnost, da bi tako pospešil potek
dozorevanja.
Po izvršitvi vzgojnega ukrepa svetovalec
skupaj z mladostnikom evalvira potek in rezul-
tate vzgojnega ukrepa ter jih strne v poročilo,
ki ga skupaj z načrtom dela pošlje organu so-
cialnega skrbstva in sodišču. Poročilo vsebuje
podatke o tem, kdaj je mladoletnik bival v dis-
ciplinskem centru, kako je potekalo vodenje,
kako je mladoletnik izpolnjeval ključne social-
ne vloge, kako je sprejel vzgojni ukrep in kako
se je nanj odzival z oceno rezultatov vzgojnega
dela, tj., o doseženi stopnji socializacije.
Če sodišče odloči, da bo mladoletnik po
izvršitvi vzgojnega ukrepa oddaje v disciplinski
center pod strožjim nadzorstvom organa soci-
alnega skrbstva, se v poročilo zapiše mnenje,
kako naj poteka nadaljnje izvrševanje ukrepa.
POSTOPKI, TEHNIKE IN METODE DELA V
DISCIPLINSKEM CENTRU
"Postopki, tehnike in metode vzgojnega in
prevzgojnega dela z vedenjsko motenimi otro-
ki in mladino so pomembni procesni dejavniki,
saj gre pri tem za načrtno, smotrno (ciljno us-
merjeno) delovanje vzgojitelja, temelječe na
dobrem poznavanju gojencev, problemov, teo-
retičnem znanju in izkušnjah. Kot pravi ljud-
ska modrost, da dobra beseda vedno dobro
mesto najde, bi lahko rekli tudi za specialno-
pedagoško stroko, da je s pravilnim načinom
ali z ustrezno izbrano metodo mogoče rešiti
vse vzgojne probleme (realizirati vse vzgojne
naloge)." (6)
"O določeni metodi je upravičeno govoriti
šele tedaj, ko ima vzgojitelj o njej dovolj
125
IDA BULATOVIČ
teoretičnega znanja in ko tudi sam poskusi,
spozna in oceni njeno uporabnost oziroma uči-
nek. Treba je imeti čimveč metod 'v mezincu',
dobro vedeti, kaj hočemo (poznati smotre), in
se znati prilagoditi vsakokratni situaciji, kar
pomeni, da se je treba za določeno metodo od-
ločiti 'na hcu mesta', ne pa nekaj dni vnaprej.
Metode je treba uporabljati kombinirano, pri
čemer je ena vedno dominantna." (6)
Postopke, tehnike in metode dela, ki jih
uporablja disciplinski center v Mariboru, bi
lahko strnili v tri skupine:
•	terapevtsko-pedagoške ali razbremenit-
vene metode,
•	interaktivne igre kot del socialnega
učenja,
•	evalvacija metode.
S pomočjo terapevtsko-pedagoških ali raz-
bremenitvenih metod svetovalec uresničuje
temeljne obravnavne smotre - sprostitev nape-
tosti (sproščen pogovor, igranje terapevtskih
družabnih igric), razbremenitev občutkov soci-
alne neadekvatnosti (metodični pogovor, igral-
na terapija, verbalizacija čustev itn.) in
poskusno učenje uspešnejših oblik vedenja,
osebne aktivnosti, medsebojnih odnosov (sku-
pinska diskusija, spontana igra, metoda pri-
mera, igranja vlog in situacij...).
Velik poudarek je na uporabi interaktivnih
iger kot delu socialnega učenja. (3) Te igre so
sestavni del spodbujanja razvoja širokega po-
dročja kognitivnega in afektivnega dela oseb-
nosti. Cilj uporabe teh iger je vnesti v učno-
vzgojni proces elemente vzgoje, ki so usmerje-
ni k spoštovanju individualnosti in posebnosti,
osebnega zorenja, spoznavanja samega sebe,
svojih potreb in čustev in k izboljševanju
komunikacije s samim seboj in drugimi. Inter-
aktivne vaje ne omogočajo le kvalitativnega
spreminjanja odnosa do sebe in odnosov z
okolico, temveč omogočajo tudi bolj ozavešče-
no spraševanje in odločanje o tem, kako in
zakaj tako ravnamo v življenju.
Po Škoflekovi razlagi (6) rabijo Evalvacijske
metode za ugotavljanje ustreznih vzgojnih, pre-
vzgojnih in drugih postopkov za mladostnika
in za ugotavljanje njegovega razvojnega na-
predka v času obravnave.
Svetovalec z analizo in evalvacijo ugotavlja,
kako primerno je opredeljen individualni
vzgojni program in ah je v okviru vzgojnega
programa dosežen opredeljeni cilj. Pri tem se
opira na različne kriterije, bodisi na kriterije
pravilno načrtovanega ali uspešno izvajanega
programa. Načrt ali program sam po sebi ga
zlasti usmerja pri vzgojnem delovanju.
Brez evalvacije ni mogoč napredek, zato je
treba proces prevzgoje spremljati, kar je osno-
va za spremembe v programu. Terapevtski
program za vsakega obravnavanca mora vsebo-
vati načrt spremljanja rezultatov obravnave in
načrt izpopolnitve programa.
Evalvacija mora odgovoriti na vprašanje,
ali je vedenje mladostnika po odpustu iz disci-
plinskega centra plod obravnave ah drugih
okoliščin, ali pa vplivata na vedenje mladostni-
ka oba dejavnika. Dokler ne vemo natančno,
zakaj je mladoletnik postal storilec kaznivega
dejanja, tudi ne moremo meriti učinka obrav-
nave, ki je je bil deležen. Učinka obravnave pa
ni mogoče meriti, če ne vemo, s čim naj ga
primerjamo.
Vprašanje je, ali se učinek obravnave meri
med obravnavo aH po njej in kdaj sploh je
konec obravnave. Najtežje je izmeriti razlike
med vedenjem mladoletnika pred prihodom v
disciplinski center in ob odpustu.
Kriterijev za uspešne aH neuspešne obrav-
nave ni. Sprememba se lahko izrazi v času ob-
ravnave. Toda aH je to posledica obravnave?
In kako dolgo bo trajala? Kako določiti krite-
rije obsega sprememb, ravni interakcij, priča-
kovanega rezultata?
Imperl (1) pravi, da razčlemba in ocena
danega programa odgovorita, aH je bila pot
prava, aH je bil načrt pomanjkljiv ali ne, ali
smo se z vzgojnim programom približali stvar-
nemu problemu, ki nas je v danem trenutku
zaposlil, aH ne...
Skalar (5) navaja kriterije za dobro izvedbo
programa: "Razvojni kriterij, ki zahteva po-
drobno znanje o značilnostih posameznih raz-
vojnih obdobij, znanje o zakonitosti rasti in
razvoja. Z ustreznimi vplivi razvoj pospešimo,
z neustreznimi vplivi pa ga oviramo ali skre-
nemo."
126
NASTANEK, RAZVOJ IN METODE DELA DISCIPLINSKEGA CENTRA ZA MLADOLETNIKE
SKLEPNA RAZMIŠLJANJA
Izrek vzgojnega ukrepa oddaje v disciplin-
ski center za mladoletnike je posledica ve-
denjskega vzorca mladoletnika: zanemarjanje
ali odklanjanje učenja (šole) in delovnih ob-
veznosti, izostajanje od pouka, tatvine, verbal-
na in fizična agresivnost do oseb in do pred-
metnega sveta, poudarjena upornost zoper av-
toritete, pravila in red.
Slovenska mladinska zakonodaja obravna-
va mladoletnike z opisanim vedenjskim vzor-
cem dokaj represivno. Vemo, da v času razvoja
skoraj vsi občasno kršimo družbene norme,
večina nas je brez sankcij ob svojem dozoritvi
prenehala. Prav zato se mi zastavlja vprašanje,
aH ne bi bilo za mladoletnika, ki le enkrat iz
nepremišljenosti ali lahkomiselnosti stori ka-
znivo dejanje, humanejše, da se proti njemu ne
sproži kazenskega postopka. Zakaj ga ne bi
raje takoj preusmerili v nekaznovalne institu-
cije? S tem bi zmanjšali njegovo stigmo, hkrati
pa bi ga ustrezni strokovnjaki osvestili o nes-
prejemljivosti njegovega vedenja ter mu lahko
ponudili pomoč še na drugih področjih.
Kazenski postopek naj se uvede za čim
manj mladoletnikov. Če socialni delavec že v
pripravljalnem postopku presodi, da bo mlado-
letniku izrečen na sodišču kateri od disciplin-
skih vzgojnih ukrepov, bi lahko mladoletnika
takoj napotili v disciplinski center brez obrav-
nave na sodišču.
Mladoletniku je treba takoj po storitvi
kaznivega dejanja pomagati. Iz prakse pa je
znano, da od ovadbe do izreka vzgojnega ukre-
pa poteče veliko časa. Ali vzgojni ukrep po
enem letu, ko je mladoletnik na kaznivo de-
janje že pozabil, lahko doseže svoj namen? Še
zlasti, če mladoletnik v tem času ni storil nobe-
nega kaznivega dejanja? Mislim, da v tem
primeru vzgojni ukrep ni več potreben.
Samo ime "disciplinski center" ne ustreza
več vsebini dela. V njem je še vedno čutiti del
prvotnega namena tega ukrepa, ki je v pretek-
losti pomenil nadomestilo za telesno kazen,
sredstvo za discipliniranje in "streznitev" mla-
dega človeka, ki je zašel na stranpot. Morda bi
se to lahko spremenilo, če disciplinski center
ne bi deloval v okviru centrov za socialno delo,
ampak bi bil kot posebna svetovalna dejavnost
priključen ustreznejši instituciji, npr. vzgojni
posvetovalnici, svetovalnemu centru ali podob-
ni strokovni instituciji.
Zakonodajalec je dal najširše možnosti za
ustanavljanje disciplinskih centrov. Znano je,
da v center za socialno delo vsak dan prihajajo
mladoletniki med pripravljalnega postopka, z
vzgojnim ukrepom strožjega nadzorstva organa
socialnega skrbstva, mladoletniki iz vzgojnih
zavodov ali iz prevzgojnega doma. Prav tako
prihajajo sem mladoletniki z različnimi psi-
hičnimi motnjami. Iz vsega tega sklepamo, da
se v teh primerih center za socialno delo ne
more izogniti "kriminalni infekciji" za mlado-
letnike, ki prihajajo v disciplinski center. Prav
iz tega razloga se dejavnost disciplinskega cen-
tra ne bi smela razglasiti za funkcijo centra za
socialno delo.
Iz istih razlogov se zdi nesprejemljiva na-
mestitev mladoletnika, ki mu je izrečen vzgojni
ukrep oddaje v disciplinski center neprekinje-
no za določeno število dni, v Vzgojni zavod
Slivnica. Tako delajo v Mariboru.
Hkrati s tem se zastavlja vprašanje smotr-
nosti izrekanja vzgojnega ukrepa v tej obliki.
Vemo, da ima mladoletnik določeno vlogo v
družini, v šoli, na delovnem mestu, med prija-
telji. Če mu z vzgojnim ukrepom odvzamemo
prostost, kar ta oblika vzgojnega ukrepa pome-
ni, mu nenadoma odvzamejo vse te vloge in ga
čisto samega postavimo v povsem novo situaci-
jo. To pa je zgolj represija in kaznovanje.
Individualni vzgojni program je mogoče v
disciplinskem centru načrtovati le ob dobrem
poznavanju vseh psihofizičnih lastnosti mlado-
letnika in okolja, v katerem živi. Zato bi mora-
la biti dokumentacija o mladoletniku, ki jo
dobi svetovalec v disciplinskem centru od so-
cialnega delavca, ki je mladoletnika obravna-
val v pripravljalnem postopku, o tem dovolj
obsežna. Za učinkovito vzgojno-korektivno
delo sta posredovanje golih anamnestičnih po-
datkov ali skrčena socialna anketa s skopim
mnenjem o mladoletnikovi osebnosti neučin-
kovita. Poročilo socialnega delavca naj bi zaje-
malo osnovne smernice za delo svetovalca v
disciplinskem centru. Tako bi imel svetovalec
že pred prihodom mladoletnika zbrano vso po-
trebno dokumentacijo, vključno z napotki za
vodenje. To bi pomagalo tudi sodišču pri
127
IDA BULATOVIČ
izreku ustreznega vzgojnega ukrepa. Za do-
ločitev ustrezne obravnave je najpomemb-
nejše, da so znane mladoletnikova težava,
stopnja regresa v težavi in moč osebnosti mla-
doletnika. Znana mora biti mladoletnikova
vloga v okolju, kjer živi in se giblje (družina.
šola, delovno okolje, vrstniki). Program v disci-
plinskem centru naj bo preventivno naravnan
ob polnem spoštovanju in varstvu mladoletni-
kovih pravic in svoboščin ter njegovega
človeškega dostojanstva.
Literatura:
1)	F. Imperl (1984), Analiza in evalvacija vzgojnih programov. Ptički brez gnezda, 20: 10-27.
2)	Kazenski zakon RS Slovenije. Ljubljana: Uradni list SR Slovenije, 12/77.
3)	A. Kobolt(1990), Interaktivne vaje kot del socialnega učenja. Ptički brez gnezda 39: 60-79.
4)	Odločba Skupščine občine Maribor (10. 7. 1967), 56-4/67-11/IV.
5)	V. Skalar (1981), Program vzgojnega dela v domovih za učence. Ljubljana: študijsko gradivo na Pedagoški fa-
kulteti: 83.
6)	I. Škoflek (1989), Postopki, tehnike in met-ode dela. Ljubljana: študijsko gradivo na Pedagoški fakulteti.
128
Franc Hribernik
KDO SKRBI ZA OSTARELE KMETE?
UVOD
Povečanje človeške produktivnosti in dvig
življenjskega standarda omogočata, da moder-
na država tudi na institucionalni ravni zagotav-
lja svojim državljanom vsaj minimalno socialno
varnost. Kakšne so konkretne oblike socialne-
ga varstva kot ožje področje socialne politike,
je odvisno od dosežene ravni družbeno-eko-
nomskega razvoja, narave družbenih odnosov
in dolgoročno zastavljene socialne politike.
Med najrazvitejšimi zahodnoevropskimi drža-
vami lahko opazimo, da imajo nekatere (še
zlasti skandinavske) izjemno dobro razvito in-
stitucionalno mrežo, ki skrbi za socialno var-
nost (ogroženih) državljanov, druge pa so to
področje manj institucionalizirale. Toda vidna
znamenja svetovne recesije, huda kompetitiv-
nost in ostra tržna konkurenčnost v globalnem
smislu že silijo tudi tiste, ki so vzorno izpopol-
nile sistem t. i. socialne države in družbe bla-
ginje, da korenito posežejo v sistem, ki zahteva
vedno več sredstev za ohranjanje dosežene
ravni socialne varnosti. Ob dobri institucional-
ni organiziranosti pa v teh državah razmeroma
uspešno delujejo tudi različne karitativne or-
ganizacije in prostovoljna združenja, ki skrbijo
še zlasti za tiste, ki jim s staranjem pohajajo
življenjske moči. Proces staranja je skupna
značilnost razvitih držav, zaradi česar se po-
večujejo tako skupno število kot socialno-
varstvene potrebe te kategorije prebivalstva,
pri čemer so sredstva za zagotavljanje materi-
alne socialne varnosti (pokojnine in invahd-
nine ter različni dodatki) glavna postavka
socialnih izdatkov.
V državi Sloveniji je področje socialno-var-
stvene dejavnosti, ki obsega preprečevanje in
reševanje socialne problematke posameznikov.
družin in skupin prebivalstva, zakonsko bolj ali
manj urejeno (Zakon o socialnem varstvu
1992: 3077). Ker se družbene razmere (zlasti
ekonomske) v vseh državah postsocializma za-
ostrujejo, prihaja posledično tudi v Sloveniji
do protislovnih procesov. Na eni strani se
povečuje število posameznikov, ki si sami ne
zmorejo več zagotavljati minimalne socialne
varnosti, na drugi strani zaradi vse bolj omeje-
nih finančnih sredstev država zaostruje krite-
rije za dodeljevanje razhČnih oblik socialno-
varstvene pomoči, s čimer poskuša zmanjšati
število upravičencev in poskrbeti le za najbolj
akutne primere. Omejevanje čutijo tudi tisti,
ki so zaradi starosti potisnjeni na obrobje so-
cialnega sistema in nanj nimajo praktično
nobenega neposrednega vpliva. V okrilje insti-
tucionalnega varstva se zato zateka vse veČ sta-
rih, na kar opozarjajo tudi podatki o večanju
števila oskrbovancev v t. i. splošnih in poseb-
nih socialnih zavodih, med njimi tudi kmetov.
Zlasti o teh bo v tem sestavku tekla beseda.
Dotaknili pa se bomo še nekaterih aspektov
varstva ostarelih slovenskih kmetov.
DRUŽBENO-VEDEIVJSKI OBRAZCI SKRBI ZA
STARE LJUDI SE SPREMINJAJO
Staranje in starost je pojav, ki dobi speci-
fično družbeno težo in vse manj pozitivno
vrednost na prehodu iz tradicionalne (pred-
industrijske) v industrijsko družbo. Vrednost
posameznikov se v družbah, v katerih je gibalo
razvoja nenehno revolucioniranje produktiv-
nih sil, meri po tem, kohkšne so njihove psiho-
fizične delovne sposobnosti v produkcijskem
procesu. Čim začno usihati, kar neizbežno
spremlja proces staranja (Smiuanič 1979: 16),
postane tak človek "odveč". Kapitalska logika
129
FRANC HRIBERNIK
ga izvrže iz delovnega procesa in nadomesti z
mlajšimi, sposobnejšimi, v kolikor same orga-
nizacije in širša družba nimajo vgrajenih so-
cialnih korektivov, ki zavestno skrbijo za to, da
se starajočo delovno silo ob zmanjšani delovni
sposobnosti premešča na ustreznejša delovna
mesta. Populaciji, ki je ostala brez zaposlitve
in še ni primerna za upokojitev, je tudi bistve-
no težje najti ponovno zaposlitev. Navadno os-
tanejo trajno nezaposleni. Ostarela populacija
s takega (kapitalskega) zornega kota razmi-
šljanja zato pomeni precejšen družbeni strošek
in vse večje breme za aktivni del prebivalstva.
Če je v agrarnih družbah prehod iz obdobja
zrelosti v obdobje starosti nezaznaven in po-
tisnjen časovno bistveno navzgor, se s koncem
aktivne delovne dobe pri šestdesetih in po-
daljševanju življenjske dobe v moderni družbi
obdobje, ko je treba skrbeti za upokojeno
(neaktivno) prebivalstvo, povečuje.
Starajoče kmečko prebivalstvo je v mar-
sičem v diametralnem nasprotju z množico
upokojene nekmečke populacije. Pravica do
dela je namreč na kmetiji doživljenjska, kar pa
seveda še ne pomeni, da se s starostjo ne spre-
minjajo tudi socialne vloge. Toda za delo spo-
sobni ostareli starši in "tete in strici" tako
rekoč do smrti opravljajo razna dela na kmeti-
ji. Ob splošnem pomanjkanju delovne sile je
njihova pomoč še kako potrebna in cenjena
(Makarovič 1991: 140). Delovna aktivnost v
obdobju starosti je brez dvoma determinirana
zlasti z zdravstvenim stanjem tega dela kme-
čkega prebivalstva.
Ena posledic deagrarizacije, ki je pogojena
z industrijskim razvojem, je prepoznavna prav
v procesu hitrejšega staranja in devitalizacije
kmečkega življa. Z dokončnim odhodom mla-
dih ljudi s kmetij se hitro povečuje število os-
tarelih kmetov, ki bodisi sami ali s partnerji
živijo na svojih kmetijah. Za slovensko (zaseb-
no) kmetijstvo je precej značilen pojav usiha-
nja vitalnosti oz. pojav odmirajočih kmetij in
naraščanja gerontološke problematike. Maka-
rovičeva (1991: 134) meni, da so v razmerju
med vitalnimi in odmirajočimi kmetijami med
posameznimi slovenskimi območji precejšnje
razlike. V severovzhodnih in deloma jugo-
vzhodnih pokrajinah prevladujejo vitalna
kmečka in polkmečka gospodarstva, ki imajo
zagotovljenega naslednika, v nekaterih jugoza-
hodnih predelih pa prevladujejo odmirajoča
kmečka in polkmečka gospodinjstva, ki nimajo
zagotovljenega prevzemnika kmetije. Na takih
kmetijah praviloma živijo starši ali le eden od
staršev otrok, ki so se v iskanju boljše in lažje
zaposlitve odselili. Tako na eni strani srečuje-
mo kmetije oz. kmečke družine v gospodarski
in populacijski rasti, na drugi strani pa kmetije
v gospodarskem in populacijskem odmiranju, s
tem pa demografsko praznjenje delov sloven-
skega podeželja.
Rahljanje trdnih vezi med generacijami v
vaški in kmečki družini je posledica številnih
spremenjenih determinant načina sodobnega
življenja, ko so mlajši vse bolj okupirani s svo-
jim življenjem, delom in vrednotami izven ožje
družine ter sorodstvenega sistema, starševsko
generacijo pa neredko občutijo kot breme, kar
posledično vpliva na to, da je medgeneracijska
pomoč v vaških in kmečkih družinah manjša.
Medgeneracijska pomoč je le ena od dimenzij
družinske varstvene in skrbstvene funkcije
(First-Dilič 1977: 85). Tudi zato se skrb za
starejše in še zlasti za ostarele ter onemogle
kmete prenaša na ramena organizirane dru-
žbe. Nekoč trdno in samoumevno medgenera-
cijsko solidarnost je nekoliko že nadomestilo
institucionalizirano socialno skrbstvo za (zlasti
trajno bolne in onemogle) starostnike. Ob tem
seveda ne gre spregledati, da imajo poleg
družinske in institucionalne (domske) oblike
varstva za ostarele pomembno vlogo še druge
institucije - humanitarne organizacije, kot je
npr. organizacija Rdečega križa bodisi tiste, ki
delujejo v okviru cerkvene organizacije (npr.
Karitas) ter različne oblike neformalne skrbi
za ostarele (Stephens, Christianson 1985: 25).
Ker ni razpoložljivih podatkov o socialni po-
moči, ki jo te organizacije nudijo kmečkemu
prebivalstvu, te oblike socialnega skrbstva ne
bomo posebej analizirali.
Odgovor na vprašanje, zakaj se ostareli
kmetje tako težko sami odločajo za institu-
cionalno varstvo, je mogoče pojasniti zlasti z
odnosom do posestva in navezanostjo na de-
lovno mesto, ki v pogojih močne depopulacije
kmečkega prebivalstva ne postane niti odveč
niti zapolnjeno z bolj sposobno delovno silo.
Kljub težjemu življenju ostareli kmetje raje
130
KDO SKRBI ZA OSTARELE KMETE?
ostajajo na svojih domovih, kot da bi ŠH v do-
move za ostarele. V primerih, ko mlajši - zlasti
zaradi prezaposlenosti - ne zmorejo skrbeti za
svoje onemogle starše ali pa jih niso pripravlje-
ni prevzeti, in v primerih, ko zaradi zdravstve-
nih razlogov ni druge rešitve, tudi pripadniki
tega socialnega sloja pristanejo v splošnih in
včasih v posebnih socialnih zavodih kot obli-
kah načeloma učinkovitega institucionalnega
varstva starih ljudi.
VLOGA DRUŽINE OZ. KMEČKEGA
GOSPODINJSTVA PRI SKRBI ZA OSTARELE
Specializirane državne institucije ne morejo
prevzeti vsega bremena socialnega skrbstva za
ostarelo populacijo. Med družbenimi instituci-
jami ima zato izjemno pomembno vlogo prav
družina, čeprav ji kakor za materinstvo in
očetovstvo tudi za varstvo starostnikov ne priz-
navamo ustrezne družbene vloge pri najkvali-
tetnejšem (z vidika ohranjanja socialnega
mikro sistema) zagotavljanju starostnega varst-
va. Prav tako se v družbah blaginje, ki so
močno razvile sistem institucionalnega varstva,
ponovno uveljavlja vloga družine, saj obstoječi
sistem socialne politike v okviru teh držav ne
obvladuje več vseh problemov staranja. Druži-
na postane najpomembnejši socialni prostor za
upokojenca, pri čemer je seveda odločilno,
kako stabilna je družinska struktura, saj sta-
rostniki ne morejo več dajati toliko, kolikor
sami potrebujejo. V tej obliki varstva so zato
družinski člani najpomembnejši "pomočniki"
starejšim. Vendar tak odnos navadno traja le
toliko časa, dokler je star človek sposoben op-
ravljati sam zase vsaj primarne potrebe. Ko
postane popolnoma odvisen, preostane le še
institucionalno varstvo (Hojnik1987: 8).
Kmečka družina je imela osrednje mesto v
vseh družbenih sistemih, pri čemer je poleg so-
cialno-psihološke dimenzije posameznikove
varnosti zagotavljala tudi visoko stopnjo eko-
nomske varnosti. Vloga družine je za sloven-
ske kmete tudi ob koncu 20. stoletja še vedno
izjemnega pomena in je zato družinsko okolje
zelo visoko vrednoteno. Kmetje so med raz-
ličnimi "socialnimi prostori" najbolj navezani
na svojo družino oz. na gospodinjstvo, pri če-
mer osebne karakteristike ljudi, kot so starost,
zakonski stan, izobrazba, poklic, zadovoljstvo z
delom, vsekakor pomembno vplivajo na vred-
notenje družinskega okolja. Mlajši, samski in
razvezani ocenjujejo to socialno okolje nekoli-
ko nižje, starejši, poročeni ali tisti, ki živijo v
skupnostih, in tisti, ki so izgubili življenjskega
sopotnika, pa višje (Hribernik 1992: 418). In-
tergeneracijska solidarnost je bila med kmeti
vselej močno navzoča, čeprav je na prehodu iz
tradicionalne v moderno družbo že prihajalo
do sprememb v odnosih med generacijami. Ali
ni morda prav vztrajanje na tradicionalnem ve-
denjskem obrazcu generacijskega predajanja
vloge gospodarja po načelu "Meni luč - tebi
ključ!" v času, ko so spremembe korenito zase-
kale v tradicionalne vaške skupnosti, delovalo
kot jamstvo proti temu, kar je Janko Kersnik
opisal v črtici Mačkova očeta {Kmetske slike) -
da ne bi po prevzemu dominantne vloge v
okviru kmečkega gospodinjstva sin očeta pog-
nal čez prag. V sedemdesetih letih so ruralni
sociologi na območju nekdanje Jugoslavije že
morali ugotoviti, da je tudi stanje družinskih
odnosov močno spremenjeno. Nekdanjo dru-
žinsko kohezijo je zajel proces razpadanja, so-
cialna solidarnost pa je močno oslabela
(Livada 1972:11).
Tudi empirično raziskovanje položaja sta-
rostnikov v različnih socialnih okoljih je poka-
zalo, da je na slovenskem podeželju družinski
okvir še vedno najpomembnejši koordinator
starostnikovega življenja, družina pa za sta-
rejše ljudi primarna varnost (Hojnik 1987: 53).
Sicer pa so poleg družine v zagotavljanju po-
moči ostarehm pomembne še druge oblike po-
moči - sosedska pomoč in pomoč sorodnikov
in prijateljev. Vendar v primeru, ko gre za
vprašanje gopodarske pomoči ostarelim in
osamljenim vaščanom, prej ko slej nastopi pre-
grada, kajti ostareli ne morejo zadovoljiti
načela recipročnosti - ne morejo vračati ponu-
jene pomoči - in so zato izločeni iz sistema od-
nosov medsebojne pomoči in sodelovanja
(Hribernik 1984: 391). Dokler so mobilni, z in-
stitucionalno in s sosedsko pomočjo vztrajajo
na kmetijah, ko povsem omagajo, tudi zanje ni
druge pomoči kot institucionalno varstvo.
Odnos do te obhke skrbstva pa je prav pri
kmečkem prebivalstvu najmanj pozitiven in ga
neredki občutijo kot poniževalnega ah celo
131
FRANC HRIBERNIK
PREGLEDNICA:
Delež vseh in kmečkih oskrbovancev v splošnih in posebnih socialnih zavodih
in po spolu v letih 1980-1992
(Vir podatkov: Zavod Republike Slovenije za statistiko, interno gradivo)
represivnega. Zato je premestitev kmeta, ki je
od svojega rojstva živel na svojem posestvu in v
socialnem sistemu, v katerem je zgradil mrežo
interpersonalnih odnosov, v ustrezni socialni
zavod vselej le skrajni izhod. Hojnikova (1987:
58) je na osnovi empirične analize ugotovila,
da bi v primeru potrebe po pomoči starostniki
v vaškem okolju najprej poklicali na pomoč
družinske člane, v primeru bolezni pa zakonca.
Na tretjem mestu se pojavljajo sorodniki in
prijatelji. Nikoli pa družbena institucija! Ta je
v vaškem okolju tako oddaljen pojem, da se
nanjo še spomnili niso, kar pa ne velja za tiste
starostnike, ki so živeli v primestnih in mestnih
okoljih. Toda tudi zanje so najpomembnejši
referenčni okvir pomoči družinski člani in
132
KDO SKRBI ZA OSTARELE KMETE?
sorodniki in prijatelji, šele nato družbene insti-
tucije. Vlogi družine in krepitvi odnosov med
generacijami bi zato veljalo posvetiti bistveno
več pozornosti, pri čemer seveda ne gre poza-
biti, da neposredna fizična bližina (npr. skup-
no gospodinjstvo) pogosto pomeni tudi izvor
medgeneracijskih nesoglasij ali celo oviro pri
sklepanju zakonske zveze (zlasti zaradi de-
klet). Toda starega človeka bodisi v zdravju ali
v bolezni nikakor ne bi smeli ločiti od drugih
ljudi samo zato, ker je ostarel (Occetto 1968:
33). Humanost med ljudmi se zagotovo kaže
prav v skrbi za ostarelo populacijo.
OSTARELI IIV ONEMOCLI KMETJE V SPLOŠNIH
IN POSEBNIH SOCIALNIH ZAVODIH
Tisti del starejše populacije, ki iz različnih
razlogov, kot so zmanjšanje fizične in duševne
sposobnosti za samostojno življenje, kronične
bolezni, osamljenost, utesnjenost v družini, za-
radi nesoglasij med mlajšimi in starimi, pa tudi
zaradi prezaposlenosti mlajših družinskih čla-
nov itn., potrebuje posebno institucionalno
skrbstvo, zajema kar nekaj odstotkov vsega
prebivalstva. Smiljanič (1979) npr. omenja 6
odstotkov, svetovna organizacija pa prognozi-
ra, da bo v razvitih državah tako obliko varst-
va, ki je organizirano kot institucionalno-
domsko varstvo -, potrebovalo okoli 7 odstot-
kov starih ljudi. Ta oblika socialnega skrbstva
je hkrati najdražja oblika varstva starejših lju-
di, vendar so domovi za ostarele v razvitih
državah postali nujna potreba. Lahko bi celo
rekli, da je to davek, ki ga je civilizirana dru-
žba prisiljena poravnavati za svoj nezaustavljivi
tehnološki razvoj. Skrb za stare ljudi v domo-
vih je sicer lahko human način skrbi zanje,
hkrati pa lahko pomeni tudi obliko socialne in
prostorske segregacije ter družbene alienacije,
še zlasti, če so okoliščine za življenje v domu
bistveno spremenjene od tistih, na katere so
bili navajeni pred tem (Brearlev 1990: 12).
Tako kot se v bolnišnicah kaže naraščajoči bi-
rokratizirani odnos do pacientov, pri čemer je
njihovo dejansko počutje dokaj malo vredno,
in čim manj motijo osebje, tem ljubši bolniki
so (JuŽNič 1991: 7-8), se lahko izkazuje tudi v
socialnih zavodih za stare ljudi, ki v končni in-
stanci pogosto postanejo zgolj "čakalnice na
smrt". To velja še toliko bolj za tiste, ki so pov-
sem odvisni od pomoči drugih.
V nadaljevanju zato zastavljamo vprašanje,
kako pogosto so kmetje udeleženi v obeh obli-
kah socialnega skrbstva za odrasle. Podatki za
preteklo desetletje kažejo na to (gl. Pregled-
nico), da se povečuje tako skupno število vseh
oskrbovancev kot tudi oskrbovancev, ki so
opredeljeni kot zasebni kmetovalci (pred upo-
kojitvijo oz. pred sprejemom v domsko varstvo
so opravljali poklic kmeta). Naglo povečevanje
tako števila oskrbovancev v splošnih socialnih
zavodih (od 6.860 v letu 1980 na 11.178 v letu
1992) lahko po eni strani empirično potrjuje
spremembe v demografskem dogajanju (stara-
nju) slovenske družbe, toda tudi spremembe
družbenega odnosa do ostarele populacije na
drugi strani. Splošni socialni zavodi (domovi
upokojencev, domovi starejših občanov) kot
institucionalno varstvo za starajočo in ostarelo
populacijo so namenjeni občanom, ki zavoljo
starosti ne morejo ali ne želijo živeti doma,
precejšen del oskrbovancev pa potrebuje ne-
pretrgano zdravstveno oskrbo in nego. Occetto
(1987: 23-26) je na primeru analize zdravstve-
nega stanja oskrbovancev socialnih zavodov
mesta Ljubljane ugotovil, da se jih precej sploh
ne more premikati, del pa le omejeno. Pre-
vladujoči razlog za preselitev v zavod je torej
zdravstveno stanje starih ljudi. Večina oskrbo-
vancev pa je v visoki starosti (Vovk 1983). Po-
trebe za varstvo starih ljudi, zlasti v splošnih
socialnih zavodih, so bistveno večje, kot so fi-
zične zmogljivosti le-teh. Leta 1992 je bilo npr.
od 7.983 vlog zavrnjenih kar 3.147, večji del
prav zaradi premajhnih zmogljivosti obstoječih
socialnoskrbstvenih institucij.
Ugotovimo lahko, da se število kmetov, ki
sodijo v kategorijo oskrbovancev splošnih so-
cialnih zavodov, prav tako povečuje in jih je v
preučevanem obdobju povprečno 8,5% vseh
oskrbovancev. Med njimi je več žensk, vendar
je delež kmetov med vsemi moškimi bistveno
večji (v povprečju 11,5%) od deleža kmetic
med vsemi ženskami (v povprečju 7,0%). Višji
delež žensk tako znotraj kategorije kmečkih
oskrbovancev kakor med celotno populacijo
oskrbovancev v splošnih socialnih zavodih je
mogoče najbrž pojasniti z njihovo daljšo živ-
ljenjsko dobo.
133
FRANC HRIBERNIK
Čeprav se interes za preučevanje in izbolj-
šanje položaja starostnikov v družbi povečuje
(na to kaže tudi večanje števila znanstvenih
disciphn, ki se bodisi posredno ali neposredno
ukvarjajo s problematiko staranja), je starost v
percepciji ljudi pogosto vse prej kot zanimivo
življensko obdobje, še zlasti za tisti del popula-
cije, ki se s koncem aktivne življenjske dobe ne
more učinkovito adaptirati na spremenjeni na-
čin življenja. Vse pogostejše prepuščanje skrbi
za ostarele specializiranim socialnim zavodom
se kaže tudi kot spreminjanje vedenjskega
vzorca med generacijami in potiskanje tega
pojava tako na individualno kot na družbeno
margino. Zdi se, da to v določeni meri potrju-
jejo tudi podatki o frekventnosti, s katero obi-
skujejo oskrbovance svojci. Vloga profesional-
nih delavcev, med njimi še zlasti socialnih de-
lavcev, je v tem okviru izjemna (Miloševič
1989: 241-246). Ko postane oskrbovanec v od-
nosu do profesionalnih delavcev, ki zanj skrbi-
jo, zlasti objekt in manj ali nič subjekt, se v
celoti izgubijo vse prednosti še tako dobro or-
ganizirane domske oskrbe.
Poleg splošnih socialnih zavodov imamo
tudi nekaj t. i. posebnih socialnih zavodov, ki
so namenjeni duševno in telesno prizadetim
odraslim osebam. Število vseh oskrbovancev se
v preteklem desetletju kljub nihanju ni bistve-
no spreminjalo. V povprečju je bilo med 982
oskrbovanci 70 kmečkih (7,1%). Število sled-
njih pa je precej variiralo. Podatki kažejo, da
je bilo med kmečkimi več moških kot žensk.
Zaradi specifičnosti obolenj imajo posebni so-
cialni zavodi razmeroma še vedno zelo ne-
ugleden položaj. Bistveno boljšega nimajo niti
splošni socialni zavodi, kar je, kot smo to že
ugotovili, tudi posledica neadekvatnega dru-
žbenega odnosa do kategorije starostnikov.
Primerjava deleža populacije v starosti 65
let in več med kmečkim in nekmečkim prebi-
valstvom razkriva, da je med kmečkim prebi-
valstvom bistveno večji delež te starostne
kategorije. Toda primerjava med udeleženci
splošnih socialnih zavodov je pokazala, da je
delež kmetov vsekakor nižji, kar pomeni, da je
skrb za ostarele kmete prepuščena bodisi
mlajšim članom kmečkega gospodinjstva (če
jih seveda ima) bodisi starostnikom samim ob
morebitni pomoči socialno-skrbstvene službe.
Hvalevredna se zdi ideja Hojnikove (1989:
409), da bi bilo v ruralnem prostoru primerne-
je organizirati institucionalno varstvo starejših
v družinski obliki "kolektivnega gospodinj-
stva", v katerem bi živelo nekaj starostnikov
skupaj z gospodinjo in negovalko. Najpomem-
bnejše pri tem je ohranjanje mreže socialnih
odnosov, tako da ostanejo kmetje v istem bi-
valnem okolju, ki so ga vajeni vse življenje. Zdi
se, da bi bila taka rešitev kot prevladujoča
obhka v praksi zaradi visokih začetnih stroškov
vsaj zaenkrat najbrž še težko izvedljiva. Za
tiste, ki (še) niso odvisni od nege drugih, tako
ostane na voljo še samopomoč, pomembna
oblika socialne pomoči, ki jo je mogoče s so-
dobno informacijsko tehnologijo in širjenjem
mreže servisnih storitev še povečati.
UVAJANJE SODOBNE TELEKOMUNIKACIJSKE
TEHNOLOGIJE PRI SKRBI ZA OSTARELE NA
DOMU
V industrijsko razvitih družbah se starostna
populacija številčno nenehno povečuje, s tem
pa tudi obseg socialno-skrbstvenih potreb. Kot
poroča Hojnik-Zupanc (1993: 626), lahko upo-
raba sodobnih telekomunikacijskih sredstev in
novih tehnologij starostnikom bistveno olajša
bivanje v lastnem stanovanju, kakor tudi pope-
stri in olajša vsakdanje življenje ter jim poma-
ga ohranjati samostojno in neodvisno življenje
v pozno starost. Pri tem igra izjemno pomemb-
no vlogo prav uporabna vrednost informa-
cijske tehnologije, ki vsakdanje življenje ne le
vsebinsko in časovno zapolnjuje, temveč omo-
goča visoko stopnjo individualne samostojnosti
in povezanost z drugimi ljudmi, zagotavlja
dokaj varno bivanje v stanovanju z varovalnim
alarmnim sistemom, omogoča dostopnost do
različnih servisov in zmanjšuje potrebe po na-
porni fizični mobilnosti zunaj stanovanjskega
okolja. S tako tehnologijo, ko se staremu člo-
veku na eni strani dejansko dokaj hitro krči
možnost uporabe fizičnega prostora, se na
drugi strani socialni in komunikacijski prostor
pomembno širi. Telefon je v tem primeru naj-
pomembnejši. Toda ta element stanovanjske
opreme ima manj kot polovica starih ljudi -
nad 60 let - v Sloveniji, pri čemer ni zanesljivih
podatkov o tem, kolikšna je dejanska gostota
134
KDO SKRBI ZA OSTARELE KMETE?
telefonskega omrežja med starajočim kmečkim
prebivalstvom. Ker je telefonsko omrežje na
podeželju bistveno slabše razvito, je mogoče
potemtakem sklepati, da je še vedno veliko
kmetij brez tega, tudi za kmetovanje še kako
pomembnega elementa gospodinjske opreme,
kar tudi kaže, da se številne neenakosti tako
med urbanim in ruralnim prostorom kot med
posameznimi družbenimi sloji ohranjajo.
Socialna aplikacija tehnične inovacije, ka-
kršna je t.i. komunikacijski sistem lifelhie, po-
sebna vrsta telefona, pri katerem uporabnik s
pritiskom na gumb ali pa daljinsko po poseb-
nem sprožilu takoj vzpostavi telefonsko zvezo
z dežurno službo v telekomunikacijskem cen-
tru, s katerim je povezan (Hojnik-Zupanc
1993: 627-628), zadeva pretežno starostnike
višjega socialno-ekonomskega statusa v urba-
nih sredinah. V Sloveniji deluje dežurna služba
"Halo pomoč" na območju občin ljubljanskega
območja. Najpomembnejšo vlogo ima kot ele-
ment občutka osebne varnosti, kajti v sleher-
nem trenutku je mogoče aktivirati zdravstveno
službo oz. nujno pomoč na domu. Množična
uporaba te socialno-tehnične inovacije je seve-
da povezana s številnimi predpogoji, med ka-
terimi je eden najpomembnejših prav razvoj
telefonskega omrežja. Kolikšna bi bila učin-
kovitost npr. v oddaljenih in redko poseljenih
območjih, je zato povsem praktično vprašanje,
še zlasti v obdobju, ko vremenske razmere za
krajši ali daljši čas pretrgajo telefonske linije
ali celo fizično povsem onemogočijo dostop-
nost. Taka pomoč ostarelim in osamljenim
osebam na hribovskih kmetijah bi bila še zlasti
pozimi težko izvedljiva. Vsekakor pa se v urba-
niziranem okolju kažejo pozitivni učinki uve-
ljavljanja telekomunikacijskih tehnologij kot
sredstva učinkovite skrbi za starostnike.
SKLEP
Problematiki ostarelosti kmečkega prebi-
valstva kot integralnemu delu socialne proble-
matike te populacije ob vrsti "pomembnejših
velikih tem" ni namenjena kakšna posebna po-
zornost. Tudi sicer ostaja kmečka populacija
kot celota v skoraj vseh analitičnih aspektih
precej na družbenem obrobju. Urbani pogled.
ki se v glavnem prekriva z institucionalnim,
vidi v kmečki posesti trajni vir preživljanja in
zato pri dodeljevanju socialno-varstvenih in
socialno-skrbstvenih pomoči določa drugačne
kriterije. Če so družbene in ekonomske raz-
mere stabilne, kmetje pa delovno sposobni,
navadno tudi ni potrebe po intervenciji. Pojav
staranja kmetov, ki ga ne spremljata interge-
neracijska kontinuiteta in medgeneracijska
solidarnost, postavlja vprašanje v povsem dru-
gačno luč. Ob upoštevanju specifike načina
življenja kmečkega prebivalstva je zato tudi
mogoče razumeti trdovratno vztrajanje ostare-
lih kmečkih ljudi na lastnih posestvih, ne glede
na spoznanje, da socialne in gospodarske ak-
tivnosti naglo zamirajo. Idealna rešitev bi seve-
da bila, če bi lahko starostniki s takih kmetij
vzpostavili ustrezno socialno razmerje s svoji-
mi potomci, sorodniki ali celo z drugimi za
kmetovanje zainteresiranimi mlajšimi ljudmi,
ki bi jim omogočalo življenje na lastnih domo-
vih, kmetije pa ohranilo vitalne. Ker se breme-
na s starostjo večajo, mlajši pa postajajo vse
bolj indiferentni do lastnih staršev, tudi ni
pričakovati, da bi lahko do takih idealnih reši-
tev sploh prišlo. Bolj verjetna se zdi pot, po
kateri se bodo morale državne institucije že v
bližnji prihodnosti prevzeti še bolj obremeniti
s skrbjo za ostarele in prevzeti onemogle kme-
tovalce povsem na svoja ramena, odnos z oskr-
bovanci pa urediti v obojestransko korist. Pri
tem se materialne obveznosti potomcev ne
morejo povsem socializirati kot splošna obvez-
nost vseh mlajših ljudi do tistih starejših, ki
kljub lastnim potomcem ali ožjim sorodnikom
nimajo zagotovljene družinske socialnoskrbst-
vene pomoči, če že moralne odgovornosti
otrok za lastne starše ni veČ mogoče zagotoviti.
Toda še tako dobro urejena institucionalna
skrb države za ostarele in onemogle ne more
postati ustrezni substitut za humane medčlo-
veške odnose med različnimi starostnimi gene-
racijami, ki so si v krvnem sorodstvu, kakor je
ne morejo zagotoviti niti sodobne informacij-
ske tehnologije. Lahko rečemo, da se prav na
področju odnosa do ostarelih in onemoglih
transparentno razkriva pojav vse večje odtuje-
nosti in formalizacije odnosov med ljudmi. Ne
le v urbanih naseljih, temveč tudi v ruralnem
prostoru.
135
franc hribernik
Literatura in viri:
B.	Accetto (1968), Staranje, starost in starostno varstvo. Ljubljana: Republiški odbor Rdečega križa Slovenije.
—	(1987), Starost in staranje: Osnovne medicinske gerontologije. Ljubljana: Cankarjeva založba.
A. Barbič, m. Pavliha (1993), Evalvacija javnih del v kmetijstvu in na podeželju. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.
Oddelek za agronomijo.
C.	P. Brearlev (1990), Working in Residential Homes for Elderly People. London and New York: Tavistock
/Routledge.
I. Dizdarevič (1986), Psihosocijalne dimenzije starenja i starosti. Pregled 76, 11-12: 1053-1069.
R. First-Dilič (1977), Medugeneracijsko ispomaganje u seoskoj porodici. SocioZo^ya se/a 15, 55-56: 75-85.
Z. HARELe/ al. (1984), Social Integration and Mentol Health of the Aged (form Research of Aging). Beverly Hills:
Sage Publications.
I. Hojnik (1987), Sociološki aspekti preventivnega dela v procesu zdravstvene nege v lokalni skupnosti (s posebnim
poudarkom na starosti populacije). Ljubljana: Raziskovalni inštitut Fakultete za sociologijo, politične vede in
novinarstvo.
—	(1989), Institucionalna oblika bivanja kot nesamostojnost in nepovezanost starostnikov. Socialno delo 28, 4:
405-411.
I. Hojnik-Zupanc (1993), Starostnik v bivalnem okolju in telekomunikacijska tehnologija. Teorija in praksa 30, 7/8:
625-633.
F. Hribernik (1984): Odnosi na vasi - medsebojna pomoč in sodelovanje. V: A. Barbič (ur.). Mešane kmetije kot de-
javnik razvoja kmetijstva in podeželja II. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo.
—	(1992), Kmetom je družina temeljna in najpomembnejša socialna skupina. Sodobno kmetijstvo 25, 10: 417-421.
S. JuŽNIč {1991), Antropologija smrti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Z. Kaučič (1987), Aktualna problematika socialnih zavodov za varstvo odraslih. Ljubljana: Skupnost socialnih zavo-
dov Slovenije.
S. Livada (1972), Naše društvo i stari seljaci. Sociologija sela 10, 37-38: 5-14.
M. Makarovič (1991), Družine z vitalnih in odmirajočih kmetij v luči nekaterih odnosov. V: A. Barbič (ur.). Prihod-
nost slovenskega podeželja. Novo mesto: Dolenjska založba.
V. Smiuanič (1979), Psihologija starenja. Beograd: Nolit.
Statistično poročilo za splošne in posebne socialne zavode v Sloveniji v letih 1980-1992. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za statistiko.
S. A. Stephens, J. B. Christianson (1985), Informal Care of the Elderly. Lexington: Lexington Books.
m. vojnovič et al. (1986), Organizacija pomoči starim na domu - ugotavljanje potreb ter spremljanje in evalvacija
akcij te pomoči. Ljubljana: Zavod za zdravstveno in socialno varstvo (1. del).
M. Vovk (1983), Slovenski domovi za stare ljudi. Ljubljana: Urbanistični inštitut SR Slovenije.
The World Aging Situation: Strategies and Policies (1985). New York: United Nations.
Zakon o socialnem varstvu (1992). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije 2, 54: 3077-3087.
136
Milko Poštrak
KJE SO SUBKULTURE DANES?
(II)
V prvem delu smo se najprej bežno dota-
knili razsežnosti človekovega bivanja, ki jo -
zgolj v analitske namene - razpoznavamo kot
entiteto, imenovano kultura. V njen okvir smo
umestili še drug pojem, s katerim se poskuša-
mo osredotočati na določen izsek, na tem
mestu opredeljen kot subkultura. Poleg tega
smo ponudili eno od možnih izhodišč, zornih
kotov ali matric za preučevanja nastanka
subkultur.
POPULARIVA ALI SODOBNA KULTURA?
Raymond Williams predlaga tri obširnejše
definicije kulture. V prvem sklopu se pojem
veže na "splošni proces intelektualnega, du-
hovnega in estetskega razvoja" (Storev 1993:
2). S tega vidika bi, recimo, če bi govorih o
kulturnem razvoju Zahodne Evrope, imeli v
mislih pravzaprav velike filozofe, velike umet-
nike in podobno. Drugi sklop bi pojmoval
kulturo kot "poseben način življenja, tako
ljudi, obdobja ali skupine" (ibid). S tega vidika
bi, če bi spet govorih o kulturnem razvoju Za-
hodne Evrope, mishli ne le na intelektualne in
estetske dejavnike, temveč na razvoj izobraže-
vanja, poČitnikovanja, na šport, religijo itn.
Kot tretji sklop navaja Williams "dela in dejav-
nosti intelekta in zlasti ustvarjalne aktivnosti"
(ibid). Torej zlasti tiste dejavnosti, ki se ukvar-
jajo s produkcijo pomenov. Kultura, pojmova-
na v tem smislu, je primerljiva s tistim, kar
strukturalisti in poststrukturalisti imenujejo
"signifikantne prakse" (ibid.).
Storey s tem v zvezi meni, da ob govorjenju
o "popularni kulturi" ponavadi uporabljamo
druga dva sklopa fx)jmovanj kulture. V okviru
drugega sklopa, "določen način življenja",
lahko govorimo o dejavnostih, kot so počitnice
na morju, proslava Božiča, pa tudi o mladinski
subkulturi kot primeru ali vrsti kulture. V
okviru tretjega sklopa pa bi lahko govorili o
"milnatih operah" (soap operas), pop glasbi,
stripu in podobnem kot o prunerih kulture. To
ponavadi imenujemo kulturne tekste (ibid.).
Storey pravi, da je "popularna kultura"
pravzaprav prazna konceptualna kategorija
(1993: 1) in ob tem navaja Tonyja Bennetta, ki
je izpostavil, da je "koncept popularne kulture
dejansko neuporaben, nekakšen tahlni lonec
zmedenih in protislovnih pomenov, sposobnih
zavajati raziskovanje v številne teoretične
slepe ulice" (ibid.). Kljub temu Storey navaja
šest definicij popularne kulture. Pred tem
omenja še Williamsovo mnenje, da bi lahko o
popularni kulturi govorili v štirih pomenih:
"priljubljena med veliko ljudmi", "manjvredna
oblika izdelka", "izdelek, narejen zato, da bi
ugajal" ter "kultura, ki jo pravzaprav ustvarja-
jo ljudje zase" (ibid.: 6).
Prvi sklop pojmuje popularno kulturo kot
priljubljeno v čim širšem krogu ljudi. S tega
stališča naj bi zadoščalo, da pregledamo pro-
dajo knjig, filmov, slik, nosilcev zvoka itn. Ozi-
roma, da pogledamo, koliko ljudi je obiskalo
določeno kulturno ali športno prireditev. Ali
pa z raziskavo ugotovimo, katere so najbolj
priljubljene oddaje na TV in radiu. S tem naj
bi dobili podatke o popularni in nepopularni
kulturi. Storey pravi, da je po eni strani ta
delitev problematična tudi zato, ker pove ali
zajame preveč. Ker se izkaže, da bi s tega vidi-
ka v okvir popularne kulture sodila množica iz-
redno raznolikih segmentov kulture. S tem bi
popularna kultura postala natanko tisto, kar
pravzaprav sploh edino lahko je: segmenti, ki
so - v določenem času in prostoru iz teh ali
onih razlogov - priljubljeni. S čemer pa nismo
137
MILKO POŠTRAK
povedali nič drugega, kot le to, da je pojem
"popularna kultura" v trenutku, ko hoče biti
specifičen, ko hoče opredeliti določeno (kva-
litativno) vsebino, neprimeren, neuporaben.
Tudi zavajajoč in netočen. Letna poročila in-
dustrije zabave namreč kažejo, da se le majhen
odstotek izdanih nosilcev zvoka iz okvira t. i.
"popularne glasbe" proda v zadostni količini,
da sploh pokrije stroške izdelave (snemanja,
distribucije, reklame itn.), kaj šele, da bi ustva-
ril dobiček (Storey 1993: 8-10, prim. tudi:
Frith 1986:149 in Frith, Goqdwin 1990).
Druga definicija popularne glasbe pravi, da
je to kultura, ki preostane, ko smo definirali
"visoko kulturo". Popularna glasba v tem smis-
lu je rezidualna kategorija, preostanek, ki se ni
uspel umestiti v okvir visoke kulture. Za tako
umeščanje pa potrebujemo merila. Ta so lahko
zelo raznovrstna in lahko privzamejo bolj ali
manj prepričljive videze zanesljivosti. Merila
so lahko: formalna kompleksnost, moralna
vrednost, kritičen uvid in podobni relativistični
konstrukti, ki vse preradi privzamejo videz ab-
solutne merodajnosti, ničesar pa ne povedo o
družbeno-kulturnem kontekstu, v katerem so
nastali. Recimo o povezanosti ali razmerju s
posameznimi družbenimi centri moči. Tako s
tem v zvezi francoski sociolog Pierre Bourdieu
pravi, da se kulturne distinkcije uporabljajo na
ta način, da bi podprle razredne razlike. V tem
smislu je okus globoko ideološka kategorija
(Storev 1993: 8).
Tretja možnost govorjenja o popularni kul-
turi le-to opredeljuje kot "množično kulturo".
Ta način gledanja se navezuje na predhodne-
ga. Popularna kultura naj bi bila brezupno
komercialna, množično proizvajana za mno-
žično uporabo. Nekateri avtorji iz tega okvira
nastanek popularne kulture umeščajo v Ame-
riko, natančneje, kar v New York. Še natan-
čneje: v ulico Tin Pan Alley, kjer je imela
svojčas pisarne večina poslovnežev in obrtnih
"skladateljev" industrije zabave. Ob tem operi-
rajo s pojmom "amerikanizacija" (ibid: 11).
Drži, da ima na določen način Amerika daljšo
tradicijo izkušnje s t. i. popularno glasbo ali
vsaj s tistim, kar mislimo, da umeščamo v ta
okvir, in hkrati drži, da je vpliv ameriške kul-
ture na evropsko nedvomen, vendar je narava
ali vrsta tega vpliva zelo raznolika in tudi
protislovna. Nekaj malega bomo poskušali o
tem povedati v nadaljevanju, nekaj pa smo go-
vorili tudi že na drugem mestu (Mlinar,
PoŠTRAK 1991, prim. tudi: Frith, Goodvvin
1990:160-180).
Četrti sklop govori o popularni kulturi kot
izvirajoči "iz ljudstva". V tem smislu naj bi bila
jKjpularna kultura avtentična kultura ljudi.
Popularna kultura kot ljudska kultura. Kultura
ljudi za ljudi. Prvo vprašanje, ki se postavi,
pravi Storey, je: kdo so tisti, ki jih opredelimo
za "ljudi"? Naslednji očiten problem s to defi-
nicijo je, da protagonisti popularne kulture ne
ustvarjajo le-te iz grobih materialov, ki bi jih
sami izdelali, temveč so komercialno zago-
tovljeni (Storey 1993: 12).
Peta definicija popularne kulture je ute-
meljena v delu italijanskega marksista Antonia
Gramscija, zlasti v njegovem pojmu hegemo-
nije. Gramsci uporablja ta pojem, ko govori o
načinu, s katerim dominantne skupine v družbi
skozi proces "intelektualnega in moralnega
vodstva" dosegajo soglasje podrejenih skupin v
družbi {ibid.: 13). S tega stališča naj bi bila
popularna kultura kraj spopada med silami od-
pora podrejenih skupin v družbi in sil inkor-
poriranja dominantnih skupin v družbi.
Popularna kultura naj torej ne bi bila niti
vsiljena kultura, kot menijo teoretiki množične
kulture, niti "kultura za ljudi" iz četrtega sklo-
pa definicij, temveč prostor izmenjave med
njima. Prostor, določen z odporom in vključe-
vanjem. Teksti in prakse popularne glasbe naj
bi se gibale znotraj tistega, čemur je Gramsci
rekel "kompromisni ekvilibrij": "Proces je his-
toričen (določen pojav je v določenem trenut-
ku opredeljen kot popularna kultura, v drugem
pa kot drugačna oblika kulture), hkrati pa tudi
sinhroničen (v vsakem danem zgodovinskem
trenutku se giblje med odporom in vključeva-
njem). Počitnice na morju so bile, na primer,
najprej aristokratski dogodek, po sto letih pa
so postale primer popularne kulture. Film noir
je bil prvotno zaničevan popularni film, tri-
deset let pozneje pa je postal umetniški film"
(ibid.: 13).
Šesta definicija popularne kulture se veže
na sodobne razprave o postmoderni. V okviru
razmerij med postmoderno in popularno
kulturo naj bi bila postmoderna tista kultura.
138
KJE SO SUBKULTURE DANES? (II)
ki ne prizna več distinkcije med visoko in
popularno kulturo. Postmodernisti trdijo, da je
sedaj vsa kultura postmoderna kultura. Še več,
to dejstvo slavijo: "Primer interpenetracije ko-
mercialnega v kulturo (zabrisanje distinkcije),
kar naj bi bila sestavina postmoderne kulture,
lahko najdemo v povezavah med televizijskimi
reklami in pop glasbo. The Clash, Ben E.
King, The Hollies, Free in Steve Miller Band
so vsi imeli uspešnice na vrhu lestvice kot po-
sledico pojavljanja njihove pesmi v TV rekla-
mi" {ibid: 15).
Wolfgang Sandner govori o pop glasbi kot
pop-artu in kot o splošnem nazivu za popular-
no glasbo (1988: 147). Tako navaja, da izraz
pop-art pripisujejo angleškemu umetnostnemu
kritiku Lavvrencu Allowayu, ki ga je nekje v
drugi polovici petdesetih (torej v času uveljav-
ljanja ročk and rolla) vnesel v pogovorni jezik
{ibid). Sandner navaja: "Hanz Ohff trdi, da je
Alloway naletel na izraz 'pop' na kolažu Ri-
charda Hamiltona z naslovom 'Le kaj je tisto,
zaradi česar so današnji domovi tako drugačni,
tako privlačni?', razstavljenem leta 1956 na
znameniti razstavi This Is Tomorrovv' v lon-
donski Whitechapel Gallery. Alloway je sprva
uporabljal izraz 'pop' v kombinaciji 'pop-cul-
ture\ da bi s tem ustvaril pojmovno razliko
med proizvodi množičnih medijev in 'umet-
niškimi' deli. Pozneje je izraz 'pop' sam prešel
tudi na področje umetniške produkcije"
{ibid.). In nadaljuje: "Izraz 'pop-art' je pri tem
bolj zbirni izraz, bolj metoda refleksije na novo
opaženega okolja, kot pa enotni slog. Kljub
temu, da je pop-art zabrisal meje med višjo
kulturo in subkulturo, med umetniško lepim in
reklamo, je pripeljal k novim zaznavam in oce-
nam; načelo pop-arta ne dovoljuje, da bi bile
preproste slike in vizuelni proizvodi dokončni
- potrebno je raziskovati njihov izvor in uči-
nek" {ibid).
V nadaljevanju Sandner opozarja, da bi
bilo zgrešeno obravnavati pop glasbo petdese-
tih let kot glasbeni petidant pop-artu, kot
glasbeno obliko ene izmed paralel umetno-
stnega razvoja. Pop glasba tistega časa ni bila
pop-art sam po sebi. Glasba je stregla pop-artu
zgolj kot predmet obdelave {ibid). In dodaja:
"Zgodnjo pop glasbo, tj., glasbo petdesetih let
razlikuje od pop-arta pomanjkanje umetniške
zavesti glasbenikov (...) Pop glasba petdesetih
je bila mladostniška kultura" {ibid: 148). O
pop glasbi v smislu pop-arta lahko - po Sand-
nerju - govorimo šele od pojava skupine The
Beatles s preloma petdesetih in šestdesetih na-
prej {ibid).
Na podlagi navedenega lahko ugotovimo
zgolj to, da je pojem popularna kultura tako
disperziven, da je dobesedno neuporaben.
Skupno vsem definicijam je mogoče vsaj to, da
se ukvarjajo z vidiki kulture v sodobnosti, v
času urbanizacije in industrializacije (Storev
1993: 16). Storey navaja Williamsa, ki je zapi-
sal: "(...) izraz popularna kultura se je začel v
svoji sodobni obliki pojavljati v angleški misli v
času, ki ga običajno opisujemo kot industrijsko
revolucijo. (...) Gre za definicijo kulture in
popularne kulture, ki je umeščena v prostor
kapitalistične tržne ekonomije. V tem pogledu
je Velika Britanija prva dežela, kije uporablja-
la pojem popularna kultura v tem zgodovinsko
omejenem pomenu" {ibid).
V zvezi s tem moramo gotovo omeniti, da
Storey (ko govori o tem, da so možni sicer še
drugi načini rabe izraza popularna kultura, da
pa se sam omejuje na navedenih šest sklopov,
ki ustrezajo angleški tradiciji rabe pojma)
posebej izpostavlja, da se pojem popularna
kultura veže na specifične razmere, ki so vla-
dale v Veliki Britaniji v času industrijske re-
volucije. Pred industrializacijo in urbanizacijo
je imela Velika Britanija dve vrsti kulture:
splošno kulturo {common culture), ki naj bi
bila bolj ali manj skupna vsem razredom, ter
ločeno, elitno kulturo, ki so jo proizvajali in
konzumirali vladajoči razredi. Kot rezultat in-
dustrializacije in urbanizacije so se zgodile tri
stvari, ki so spremenile kulturno mapo. Naj-
prej je industrializacija spremenila razmerja
med zaposlenimi in delodajalci. Naprej je
urbanizacija producirala ločevanje razredov
glede na mesto bivališča. Nazadnje naj bi strah
pred uvozom francoske revolucije podžgal ob-
last, da je uzakonjala represivne ukrepe, s
katerimi je poskušala zbijati radikalizem. Poli-
tični radikalizem in sindikalna gibanja s tem
niso bila uničena, temveč so bila porinjena v
podzemlje ter organizirana izven vpliva sred-
njega razreda. Ti trije dejavniki so skupaj pro-
izvedli kulturni prostor zunaj paternalističnih
139
KJE SO SUBKULTURE DANES? (II)
okvirjev prejšnje skupne kulture. Ta prostor, v
katerega so umeščali tisto, kar so imenovali
popularna kultura, je ostajal izven vpliva in
nadzora vladajočih razredov (ibid.: 17).
V	tem času, torej v zadnjih nekaj sto letih,
se je skozi kulturne in družbene procese, ki so
spremljali in odslikavali tudi razvoj komunika-
cijske tehnologije (tisk in druge reprodukcijske
tehnike, film, nosilci zvoka itn.), spreminjal
tudi način posredovanja kulture (v vseh pome-
nih in razsežnostih, ki smo jih poskušali naka-
zati doslej). Sčasoma je večina reprodukcijskih
tehnik in komunikacijske tehnologije postala
dosegljiva širšemu krogu ljudi, s tem pa so se
radikalno lomile možnosti za vzpostavitev
izoHrane, ehtistične oblike kulture. Seveda te
možnosti niso popolnoma odpravljene. Po eni
strani lahko posamezne kulturne grupacije
("kulturne" tokrat v smislu "ustvarjalne kul-
ture" ali umetnosti) same poskrbijo za to, da
njeni izdelki niso "komunikativni" in da so
težko dosegljivi, po drugi strani pa je seveda
tudi celoten sistem posredovanja informacij
vedno znova vezan na različne nosilce moči in
nanje vezanih interesov, s tem pa posamezne
kulturne vsebine zanemarja ali jih ne posre-
duje. Take razmere so vidne na posameznih
osrednjih množičnih posrednikih informacij,
kot je recimo prvi program osrednje TV po-
staje ah MTV.
V	zadnjih (desetih) letih se v demokra-
tičnih družbah - tudi zaradi vse splošnejše do-
stopnosti množičnih občil (privatne radijske in
televizijske postaje, časopisi itn.) - odpirajo
širše možnosti za kulturni pluralizem. Za kul-
turni pluralizem v smislu, da ima vsaka družbe-
na skupina, ki se veže na določen segment
kulture, dostop do ustvarjalnosti na referen-
čnem področju (posamezni kanali na osred-
njem radiu in televiziji in specializirani
programi privatnih radijskih in TV postaj, spe-
cializirane revije in časopisi itn.). Seveda z
razvito tehnologijo in njeno dostopnostjo ne
bodo rešena vsa vprašanja kulturnega pluraliz-
ma in konec koncev demokracije nasploh, saj
je urejanje le-teh vezano na družbeno organi-
zacijo nasploh, torej na to, kako posamezna
družba ureja in usklajuje medsebojno učinko-
vanje različnih interesov in interesnih skupin,
distribucijo in kontrolo centrov moči itn.
Razmerje med kulturo ah umetnostjo in dru-
žbeno močjo razumemo na tem mestu zlasti v
kontekstu vprašanja, katera kultura v dani
skupnosti je privilegirana, izstopa kot uradna,
osrednja itn., katera pa je odrinjena, opre-
deljena kot subkultura, manjvredna ah celo
sploh ne kot kultura. Makarovič govori o tem
razmerju v nekoliko drugem kontekstu. Govori
namreč o "družbeni vlogi umetnosti". V zvezi
z izvorom besed "moč" in "umetnost" se spra-
šuje: "In ah morda ni tudi bistvo umetnosti v
nekem smislu ravno - moč? To sledi že iz be-
sed, ki jo opredeljujejo. Latinska beseda 'ars'
pomeni zlasti moč, spretnost, znanje, sposob-
nost" (1986:178).
V	tem pogledu je videti, da so teoretiki
postmoderne ostali na pol poti: slavijo (mo-
goče dokončen) zlom ehtističnih ločevanj na
visoko in popularno kulturo, hkrati pa zane-
marjajo vprašanja realno obstoječih razdelitev
moči med posameznimi akterji. V postmoder-
ni se slavijo televizija in ostah tehnološki
dosežki moderne dobe pa kulturni izdelki,
producirani v njih okrilju, zanemarjajo pa se
vzroki za različno stopnjo prisotnosti le-teh v
javnosti. Tehnologija je sama po sebi zares pri-
nesla možnost, da so kulturne dobrine do-
stopne za vse, selekcijo in distribucijo pa še
vedno izvajajo ljudje in skupine s svojimi inte-
resi (in ne, recimo, nevtralna tehnologija).
V	zvezi s tem Storey navaja, da se levičarji
v kontekstu postmoderne bojijo, kaj bo z opo-
zicijskimi sposobnostmi popularne kulture,
desničarji pa, kaj bo z resnično, pravo kulturo
(1993:16).
Mimogrede Storey poudarja še, da se
pojem popularna kultura pravzaprav vedno
uporablja v razmerju do neke druge kulturne
vsebine: do množične kulture, visoke kulture,
delavske kulture, ljudske kulture itn. Ob tem
navaja Dicka Hebdigea, ki s tem v zvezi pripo-
minja: "Na Zahodu popularna kultura ni več
obrobna. Večino časa in za večino ljudi je krat-
ko malo kultura" (ibid: 18). Kar seveda vsaj
implicira potrebo po drugačni terminologiji v
okviru kulturnih študij.
Gregor Tome je poskušal rešiti to vprašanje
tako, da je razlikoval med "moderno kulturo"
oz. modernizmom in nanj navezujočim se post-
modernizmom in "sodobno kulturo":
140
KJE SO SUBKULTURE DANES? (II)
"Programski pojmi so proizvod avantgar-
dističnih gibanj modernizma (...), Modernizmu
nasproti pa v umetnosti moderne dobe od
naturalizma naprej ves čas stoji sodobna umet-
nost. V mislih imamo tiste oblike ustvarjal-
nosti, ki so ohranile tako naturalistični kot
racionalni pristop k ustvarjanju in so, za razli-
ko od boem in avantgard, usmerjene na trg du-
hovnih dobrin" (1992a: 158).
Tome naprej pravi: "Ocene modernizma in
sodobne umetnosti se seveda razlikujejo. Mod-
ernistično usmerjeni ocenjevalci razlagajo raz-
cep s tem, da se je del ustvarjalcev podredil
diktatu množičnega tržišča, medtem ko se je
drugi del ustvarjalcev zavestno marginaliziral
in s tem ohranil svojo avtonomijo - v prvem
primeru gre po njihovem mišljenju za mno-
žično trivializacijo, v drugem primeru pa za
elitno ezoterizacijo. Populistično usmerjeni
ocenjevalci pa ravno nasprotno vidijo odvi-
snost od trga kot garant vitalnosti sodobne
umetnosti, v modernistični samozadostnosti pa
slepo ulico" (ibid.: 160).
Razmerje med moderno in sodobno umet-
nostjo moderne dobe izpelje Tome po daljšem
zgodovinskem pregledu spreminjanja položaja
umetnika. Tako ugotavlja, da "gre za dve radi-
kalno različni drži, za dve strategiji mišljenja,
sodobno in modernistično, ki vsaka na svoj
način strukturirata ustvarjalčevo zaznavo sebe
in svoje vloge v izražanju občutij o realnosti"
(ibid.: 168). "Zaznavo sebe" pač v smislu speci-
fično inkulturirane podobe sebe kot bitja, op-
redeljenega z določenimi kulturnimi obrazci,
ki pa jih vsak posameznik na specifičen način
preoblikuje v procesu sprejemanja. Tako vidi
Tome izvor modernizma "v romantiki, ki nare-
di iz umetnosti domeno redkih izbrancev, ki
stojijo nasproti neizobraženi, nerazgledani in
neobčutljivi množici. S tem razločevanjem
vzpostavi romantični umetnik razkol med 'lepo
dušo' in 'grdim svetom'" (ibid.).
V zvezi s svojim pojmom "sodobne umet-
nosti" se je moral Tome med drugim opreti
tudi na zgodovino pojma popularne kulture,
saj umešča sodobno umetnost (katere tri ma-
nifestacije v evropskem kulturnem prostoru so
bile, kot navaja, med drugim tudi plebejska,
ljudska in delavska kultura) v isti referenčni
okvir. Ali drugače: vse tisto, kar smo doslej
navajali kot popularno kulturo, bi lahko s
Tomčevimi besedami poimenovali "sodobna
kultura": "Sodobna kultura moderne dobe, kot
umetnost, ki je priljubljena med ljudmi, izvira
nekako iz 18. in še bolj iz 19. stoletja. Za razu-
mevanje popularne umetnosti 20. stoletja pa
moramo upoštevati še vpliv številnih dejavni-
kov, posebej v obdobju po drugi svetovni voj-
ni" (ibid.: 180). Ti dejavniki so množična
sredstva komuniciranja, ekspanzija šolskega
sistema, urbanizacija, razvoj elektronske teh-
nologije, tradicija druženja mladih v sodobno-
sti itn. (ibid.).
S tega vidika bi lahko torej disperzivni
pojem popularna kultura zamenjali s sicer prav
tako nedoločnim pojmom sodobna kultura, ki
pa vsaj ne bi zavajal s kvantitativnimi oprede-
litvami (saj lahko vanj umestimo vse, kar se
proda v določenem številu enot ali pritegne
določeno stopnjo pozornosti), niti z (že ob
nastanku pojma vgrajenimi) pejorativnimi
razsežnostmi. S tega vidika se pojem sodobna
kultura kaže pač kot le začasna in zasilna reši-
tev, potrebna nadaljnjih obdelav.
V okvir popularne ali sodobne kulture v
glavnem umeščamo tudi glasbeno in kulturno
prakso, imenovano ročk and roll. Prav zaradi
pejorativnih razsežnosti pojma popularna
kultura, pa tudi zaradi dodatne zmede, ki jo
povzroča iz njenega okrilja izvirajoč izraz
popularna (ali pop) glasba, se večkrat pojavi
tudi izraz ročk (and roll) kultura. Omenjali
smo že Roszaka, ki je na ročk and roll vezano
kulturo, razvijajočo se na zahodni obali ZDA,
imenoval "kontrakultura". Po tej sledi so se
pozneje razvili termini "subkultura" in "mla-
dinska kultura".
Ročk and roll kot glasba se je v ročk kritiki
in publicistiki, nato pa tudi v teoriji, kmalu
vzpostavila v razmerju do pop(ularne) glasbe
(Frith 1986). Skorajda bi lahko v mikrokoz-
mosu popularne oz. sodobne kulture govorili o
ponovitvi matrice: o značilnem razmerju med
t. i. "visoko" (v tem primeru ročk) in "popular-
no" (v tem primeru pop) glasbo in nanju veza-
ni (sub)kulturi. Tako recimo Sandner navaja
ročk glasbo kot "klasiko pop glasbe" (1988:
164-165).
Skratka: tudi v polju sodobne kulture se re-
producirajo značilna bipolarna vrednostna
141
KJE SO SUBKULTURE DANES? (II)
razmerja, ki posegajo v polje estetike. V ta
vprašanja se na tem mestu ne bomo spuščali,
poskušali jih bomo obdelati v enem od nas-
lednjih prispevkov iz niza zapisov o subkultu-
rah danes.
Hebdige utemeljuje svojo analizo subkul-
turnih stilov povojnih generacij mladine v Am-
eriki in Veliki Britaniji z napetostjo, ki se je
vzpostavljala ob srečanju in prepletanju dveh
velikih kultur, belske in črnske. Tako ugotav-
lja, da so se pravzaprav vse povojne subkulture
belske mladine navezovale na lastno interpre-
tacijo vsebin črnskih (sub)kultur, da so se
pravzaprav vse stilske oblike belske mladinske
subkulture, nekaj manj pa tudi črnske, rojevale
iz interakcije med belsko in črnsko kulturo.
Tako, recimo, navaja kot vzrok za krizo belske
subkulture v prvi polovici sedemdesetih prav
ločenost, nepovezanost črnskih in belskih kul-
tur v tistem času (1980: 77). Vendar pa meni-
mo, da opisano razlaga le eno plat, saj se v
zadnjem desetletju v okviru mladinske subkul-
ture med belsko populacijo vzpostavljajo nove
stilske oblike, ki se ne navezujejo več nepos-
redno na črnske oblike subkulture, temveč v
glavnem na reinterpretiranje lastne zgodovine,
torej zgodovine belskih stilskih oblik šestdese-
tih in sedemdesetih. Na ta način se je doga-
janje v okviru sodobnih mladinskih subkultur
še dodatno razslojilo na belske rockovske stile
ter na črnske rap stile.
Mogoče s tem v zvezi še naslednja opazka.
Črnske subkulture in stilske obhke so se bolj
ali manj vseskozi razvijale kot nekakšna - bolj
ali manj posredna ali simbohia - reakcija na
vsiljeno kulturo belskih gospodarjev in pozneje
na svoj odrinjen, marginaliziran status v so-
dobnih zahodnih družbah (Cashmore 1979,
Hebdige 1980). Tako so tudi v primerih, ko so
od belcev prevzemali določene kulturne ele-
mente, to počeli z distanco. Te elemente so
vključevali v svoj kontekst tako, da so jim
večkrat spremenili pomen. Lep primer za to je
religiozna in kulturna praksa, imenovana ras-
tafarijanstvo in nanjo vezana glasbena oblika
reggae (Cashmore 1979).
V	Ameriki so se pravzaprav ustvarile nove
obhke kulture tako na podlagi srečanja belskih
priseljencev z ameriškimi staroselci kakor na
podlagi medsebojnega učinkovanja (medtem
že nekoliko modificirane) kulture evropskih
priseljencev in (medtem prav tako spet nekoli-
ko modificirane) kulture črnskih (neprosto-
voljnih) priseljencev iz Afrike. Tako bi bilo
morebiti tej kulturi natančneje reči "evro-
afro-ameriška".
V	ozadju teh procesov lahko odkrivamo
različne oblike soočanja dveh velikih kulturnih
sklopov, ki imata tisočletno tradicijo: belskega
evropskega in črnskega afriškega. Ta soočanja
dveh - medtem tudi že večkrat med seboj
mešanih kultur - so v dvajsetem stoletju dobe-
sedno eksplodirala v množici izredno bogatih
in intenzivnih kulturnih dogajanj.
(Se nadaljuje.)
142
KJE SO SUBKULTURE DANES? (II)
Uporabljena in priporočena literatura:
T. W. Adorno (1986), Uvod v sociologijo glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Z. Bauman (1984), Kultura i društvo. Beograd: Prosveta.
W. Benjamin (1986), Estetički ogledi. Zagreb: Školska knjiga.
P. L. Bercer,T.Luckmann (1992), Sodjalna konstrukcija zbilje. Zagreb: Naprijed.
M. Brake (1984), Sociologija mladinske kulture in mladinskih subkultur. Ljubljana: Krt.
N. COHN (1969), Pop from Beginning. London: Birkenhead, Weidenfield and Nicolson, London.
D.	J. Carducci (1990), Ročk and the Pop Narcotic. Chicago: Redoubt Press.
E.	Cashmore (1979), Rastaman, The Rastafarian Movement in England. London: George Allen & Unwin Ltd..
S. Frith (1986), Zvočni učinki. Ljubljana: Krt.
S. Frith, A. Goodwin (ur.) (1990), On Record. London: Routledge.
D. Hebdice (1980), Potkultura: značenje stila. Beograd: Pečat.
M. jay(1991),/ld[omo. Ljubljana: Krt.
T. Kneif (1987), Ročk glasba in subkultura. Časopis za kritiko znanosti, 101/102: 176-187.
J. Makarovič (1986), Sla po neskončnosti. Maribor: Založba Obzorja.
Z. Mlinar, M. PoŠTRAK (1991), Svetovna homogenizacija in/ali kuUumi pluralizem. Teorija in praksa, 12: 1363-1375.
T. Roszak (1969), The Making of the Counter Culture. New York: Doubleday Anchor.
D. Rupel (1980): Hrup in molk. Teorija in praksa, 2-3: 289-295.
D. Rupel (1987): Ahemativna gibanja v kulturi. Teorija in praksa, 7: 857-868.
W. Sandner (1988), Rock'n'Roll-Rock and roll and Roll-Rock. Časopis za kritiko znanosti, 105/106/107: 145166.
J. Storev (1993), Cultural Theoryand Popular Culture. London: Harvester/Wheatsheaf.
G. Tomc (1989), Druga Slovenija. Ljubljana: Krt.
G. Tomc (1992a), Narava družbenega življenja s posebnim ozirom na kulturno ustvarjalnost in mladinske subkulture.
Doktorska disertacija. Ljubljana: FDV.
G. Tomc (1992b), Osebna konstrukcija realnosti. Družboslovne razprave, 13: 62-78.
143
intervju
Programi Drug-Aiho Nizozemskem
Intervju s Froncom Trautmanom
Franc Trautman je socialni pedagog. Že
več let dela v različnih socialnih projektih, ak-
tivno ali kot prostovoljec, predava na univer-
zah, še zlasti pa je aktiven v tako imenovanih
programih Drug-Aid, ki skrbijo za socialno var-
nost ljudi, ogroženih zaradi uživanja in odvis-
nosti od drog. Je stalni sodelavec interesne
skupine uživalcev mamil MDHG - trenutno je
član upravnega odbora.
Lahko poveste kaj več o MDHG?
Poznam jih že zelo dolgo. Z njimi sem sku-
paj že 10 let. Delal sem z enim od ustanovite-
ljev, zdravnikom, ki je zasvojenim s heroinom
že tedaj predpisoval metadon. MDIIG pomeni
Medicinska socialna pomoč za uživalce drog.
Najprej je bil mišljen kot projekt za razvoj dru-
gih idej programa Dr%ig-Aid, ki takrat, pred
petnajstimi leti, ni povsem ustrezal potrebam
uživalcev, njihovih staršev in zdravnikov. Sku-
šali so razviti drugačen pristop. Začeli so na
primer metadonski program, izmenjavo igel.
Sčasoma je prihajalo več in več ljudi, ki jih je
zanimalo naše delo. Ustanavljale so se nove
skupine, še vedno pa je organizacija mešana.
Uživalci in neuživalci pri nas delajo skupaj.
Kakšno je sedanje številčno stanje ljudi, odvis-
nih od drog?
Uradna ocena je, da je na Nizozemskem
skupno 15 do 20 tisoč uživalcev heroina. V
Amsterdamu naj bi jih bilo 6.700, toda razis-
kave Svobodne univerze v Amsterdamu trdijo,
da bi morali to število najmanj podvojiti. V
zadnjem letu se ocene gibljejo navzdol, toda to
je samo posledica drugačnega štetja. Zdrav-
stvena skupnost vsako leto daje nove podatke,
vendar uporabijo vsakič tudi novo metodo pre-
števanja. Vsekakor je v njihovem interesu, da
prikazujejo zmanjševanje teh številk. Tistih, ki
prihajajo v stik s projekti Drug-Aid, je okrog
5.400, kar je 80% uradne ocene. Mislim pa, da
bi morali to oceno zvišati, ker sedanja uradna
ocena ne upošteva ilegalnih uživalcev, ki
prihajajo iz drugih evropskih držav, še zlasti iz
Nemčije in Italije.
Koliko zdravstvenih ustanov se ukvarja z uži-
valci drog, ki postanejo odvisni ali kako dru-
gače ogroženi?
V Amsterdamu imamo veliko razhčnih pro-
jektov Drug-Aid. Obstaja več tipov metadon-
ske obravnave. Od "metadonskega avtobusa"
do ambulantne terapije. Tudi zdravstvene slu-
žbe skrbijo za ljudi z aidsom, za prevencijo in
raziskave na tem področju. Poleg tega splošne-
ga zdravstvenega modela obstaja poseben pro-
jekt Drug-Aid za Amsterdam, kije kombinacija
različnih programov. Razpolaga z restavracijo,
nočitvenimi prostori in drugim. Imajo program
socialne in denarne pomoči, program razisko-
vanja, rehabihtacije in dela. Imajo ulično delo
za uživalce in za mladino brez doma. Mesto je
razdeljeno na območja, kjer delavci pridejo v
stik s tistimi, ki potrebujejo njihovo pomoč. V
mestu obstaja tudi krščanska organizacija
Mavrica, ki v svoje delovanje vključuje tudi
delo na ulici. Imajo tudi lastno kliniko za de-
toksikacijo in dve hiši za prenočitev. Poleg
tega obstajata še dva centra za odvajanje in
eden za detoksifikacijo. Obstaja še khnični
center za tiste uživalce, ki se raje odločijo za
zdravljenje kot za zapor.
Kako definirajo mehke in trde droge na
Nizozemskem?
Zakon razlikuje mehke in trde droge.
Mehke so produkti konoplje, vse ostalo so trde
droge. Kriterij za definicijo je sprejemljivo tve-
ganje pri uživanju. Medtem ko pravijo, da je
tveganje pri trdih drogah nesprejemljivo, za
mehke velja, da njihovo uživanje ne škoduje
zdravju in ne povzroča fizične odvisnosti.
Zakon dovoljuje posest do 30 gramov mehkih
drog, kar pomeni, da ne greste v zapor, če vas
ujamejo s takim "tovorom", ampak samo
plačate kazen. Drugo načelo pravi, da lahko
samo pravosodje določi prioriteto zločina, kar
145
INTERVJU S FRANCOM TRAUTMANOM
pomeni, da bolj preganjajo tiste delikte, ki
imajo visoko prioriteto, tiste z nizko pa pušča-
jo pri miru. Mehke droge imajo tako nizko
prioriteto, medtem ko imajo trde droge, še
zlasti prodaja na veliko, najvišjo prioriteto.
Prihajajo celo pobude, da bi dali majhnim pro-
dajalcem trdih drog nizko prioriteto in s tem
omogočili tako situacijo uživanja, ki bi jo lahko
nadzorovali in s tem onemogočili širjenja
aidsa.
Ali obstaja nasilje policijc nad uživalci?
Smo najbolj tolerantna država, kar se tiče
odnosa do uživalcev, in to velja tudi za tu-
kajšnjo policijo. V Amsterdamu in Rotterda-
mu policija celo daje uživalcem čiste igle, ko
zapuščajo policijsko postajo. Pred leti so meta-
don, ki so ga našli pri uživalcu, metali v kanal,
kljub temu, da mu ga je predpisal zdravnik.
Zdaj pa se celo dogaja, da prav v policijskih
vrstah podpirajo ideje o disperziji heroina med
uživalce.
Je policija bolj tolerantna od politikov?
Politike zanima ugled pri volilcih. V velikih
mestih, kjer je uživanje drog obsežen problem,
je veliko prebivalcev zelo konzervativnih. Na-
čelno veliko politikov podpira strpnost, in če
organizirate konferenco o uživanju drog, vam
bodo dali vse, le javno vas ne bodo podprli,
ker ta tema ni "popularna".
Ali katera stranka javno podpira programe
Drug-Aid?
Da, zeleni, ki so sestavljeni iz bivših komu-
nistov, socialistov in majhne ekološke stranke,
potem demokrati in Skupina 66.
Ali zakon predvideva obvezno zdravljenje uži-
valcev, ki se znajdejo pred sodiščem?
Vsekakor ne v takem smislu, da bi šlo za
prisilo. Obstaja pa možnost izbire med zapo-
rom in zdravljenjem. Če se uživalec odloči za
zdravljenje in ga še pred koncem zapusti, mora
potem še vedno v zapor. Druga stvar pa je, da
ima vsak, ne glede na bolezen, pravico do
zdravljenja. Te pravice ti nihče ne sme odreči.
Ali se je že kdaj zgodilo, da je uživalec imel
težave v zaporu, ker mu niso omogočili
zdravljenja?
Ne, ker imate tudi v zaporu možnost zdrav-
ljenja v manjšem obsegu. Tako lahko povsod
dobite metadon, če ga zahtevate. Če ste ob-
sojeni na eno leto, boste ves ta čas dobivali
metadon. Lahko pa se odločite za program, v
katerem vas s pomočjo metadona spustijo v
enem mesecu. Na Nizozemskem obstajajo še
posebni oddelki drug-free, kjer strogo nadzoru-
jejo zapornike in njihove obiskovalce, da ne bi
tihotapili drog v zapor. V ta oddelek lahko na
lastno željo pridejo vsi tisti obsojeni uživalci, ki
mislijo resno prekiniti uživanje. Seveda pa mo-
rajo pristati na strog nadzorni sistem. Če tu
koga ujamejo z mamili, ga takoj prestavijo v
navadni zapor.
Vendar pa lahko tudi tu dobi metadon?
Da. Pred petimi leti so bili v provinci zapo-
ri, kjer nisi mogel dobiti ničesar, niti metado-
na. Vendar se je zaradi tega pri zapornikih še
bolj povečalo uživanje mamil, ki so jih tiho-
tapili v zapor od zunaj.
Ali poleg metadonske terapije obstaja še
kakšna druga?
Torej, v navadnem zaporu poleg vzdrževa-
nja z metadonom in spuščevalnega programa
obstajajo še oddelki drug-free. V teh vas v dveh
do treh tednih spustijo, tako da ste popolnoma
"Čisti". Na celi Nizozemski je okoli 15 klinik in
detoksikacijskih centrov. Navadno uživalca po-
šljejo v center za detoksikacijo, kjer v dveh ali
treh tednih reši somatske težave, povezane z
abstinenčno krizo. Na kliniki se potem dokon-
čno reši zasvojenosti, ali pa se odloči, da bo to
storil sam. Veliko ljudi se odloči za samostojno
odvajanje. Vse klinike so drug-free, prav tako
tudi terapije, ki pomenijo izključno reševanje
osebnih problemov in razvijanje perspektiv za
šolanje in zaposlitev. V Amsterdamu obstaja
tudi morfinski projekt za težke zasvojence z
morfinom, kjer je vključenih 40 ljudi. Začel se
je kot raziskava.
Ali lahko ocenite uspešnost teh terapij?
Metoda drug-free ima 10% uspeha na leto,
kar je treba jemati z rezervo, saj v to niso všte-
ti tisti, ki predčasno zapustijo terapijo pred
enim letom. Uspešnost se ocenjuje šele po ob-
dobju enega leta do štirih let trajanja terapije.
Mislim, da je boljša metoda "naredi sam" ali.
146
PROGRAMI DRUG-AID NA NIZOZEMSKEM
kot ji pravijo v ZDA, majoring-out. Tam so ra-
ziskave pokazale, da največ ljudi neha prav z
lastnimi močmi. V nizozemski provinci imate
recimo ambulantno zdravljenje, kjer imate
samo dva sestanka tedensko s celotno skupino.
Od teh je eden za pogovarjanje in neke vrste
skupinsko terapijo, drugi pa je za šport, zaba-
vo, preživljanje prostega časa. Terapevti stimu-
lirajo paciente, da sami pripravljajo sestanke
in dajejo nove pobude. Imam izkušnje s takim
načinom - je boljši od terapije, kjer ni prostora
za avtonomne pobude pacientov.
Kaj pa metadonska terapija; nekateri trdijo,
da seje težje odvaditi metadona kot heroina?
Metadonska terapija se je začela kot pod-
pora pri spuščanju. Osem odstotkov vseh
metadonskih terapij je vzdrževanje, vse ostalo
je spuščanje. Vzdrževanje pomeni možnost so-
cialne stabilizacije. Po obdobju enega leta do
treh let vzdrževanja se morda kdo odloči za
drugačen način... Metadon je bolje doziran,
lahko spreminjate dozo po miligram. Maksi-
mum je 60 miligramov. Po tej logiki lahko ne-
koga spustite s 60 na 59, 58 miligramov itn. Pri
heroinu te možnosti ni, razen pod strogim
medicinskim nadzorom.
Ali ni ljudem, ki se hočejo odvaditi uživanja
drog, potrebna kakšna, vsaj neformalna
organizacija?
Če ni ničesar, potem je naloga projekta
Drug-Aid, da to vzpostavi. Za ljudi z aidsom
imate tako imenovani projekt buddy, ko ljudje
prihajajo k bolnikom na dom in skrbijo za njih.
To pa hkrati pomeni, da se morate odpovedati
predstavi o socialnem delavcu kot o terapevtu.
Namesto tega postane samo pomočnik, nekdo,
ki gre v trgovino po kruh. Taka sprememba v
stališču je zelo pomembna in potrebna.
Ali dobi Drug-aid projekt zadosti denarja?
Za Amsterdam dobimo okoli 20 milijonov
guldnov na leto in to bi zadostovalo, če bi vsi
projekti delovali optimalno. Ta denar je na-
menjen samo nam. Bolnice, zapori, policija se
napajajo iz drugih virov.
Kolikšen delež policijskega dela odpade na
narkotične delikte?
Dvajset odstotkov policijskega dela v državi
odpade na primere z mamili, od tega pet od-
stotkov samo za preganjanje trgovine s trdimi
drogami.
Kakšna je starost uživalcev?
Povprečna starost raste, kar pomeni, da se
zmanjšuje število novih mladih uživalcev. Naj-
pogostejša starost uživalcev heroina je 20-25
let.
Ali je res, da legalizacija mehkih drog vodi v
uživanje in odvisnost od trdih?
Ne, absolutno ne. Jasno pa se vidi, da je
dekriminalizacija uživanja mehkih drog pripe-
ljala do delitve trga. Tako imate na eni strani
prekupčevalce z mehkimi drogami, ki zaslužijo
manj, vendar ne trepetajo pred pregonom, in
na drugi strani velike prekupčevalce s trdimi
drogami, ki zaslužijo več, vendar z veliko več
tveganja. Prodajalci, ki bi imeli oboje, tako ne
obstajajo več. V coffee-shops, ki prodajo 90%
mehkih drog, ni nobenih trdih drog. Raziskava
je tudi pokazala, da po uživanju mehkih drog
ne narašča uživanje trdih. Druga, še bolj zani-
miva raziskava pa je pokazala, da tudi ni na-
raščanja uživanja z defacto legalizacijo mehkih
drog. Osebno mislim, da gre tudi za rahlo na-
raščanje, vendar to še ni zaskrbljujoče.
Kolikšen je odstotek aidsa med uživalci
heroina?
Aids ima tretjina uživalcev z iglo. Ti pa so
ena tretjina vseh uživalcev. Seropozitivnih je
800. S čistimi iglami pa je problem, ker jih
dobijo samo domačini, ki poznajo sceno, tujci
so tu izgubljeni.
Ali prihaja do novih trendov v politiki do uži-
vanja in trgovanja z mamili?
Preganjanje postaja bolj vidno, kot je bilo
pred leti. Če berete časopise in druge publika-
cije, vidite, da nihče ne piše o dostojnem živ-
ljenju uživalcev, vse zanima samo kontrola in
nadzor nad njimi. V Amsterdamu izvajajo
predpis o začasnem pregonu iz določenega
predela mesta, če motite javni red. To se vam
lahko zgodi, če se potikate naokoli ali proda-
jate drogo na ulici.
Kakšno vlogo ima raziskovanje?
Raziskovanje ima velik pomen. Išče nove
147
INTERVJU S FRANCOM TRAUTMANOM
možnosti in potrjuje, da ima liberalen pristop
več uspeha kot represija. Na žalost se pre-
večkrat zgodi, da to dokazovanje postane edini
namen. S tem pa se samo opravičuje obstoječi
sistem in njegovo navidez uspešno delovanje.
Raziskava na primer pokaže, da programi
Drug-Aid dosežejo 8% uživalcev. Kaj storiti s
tem podatkom, če ni dodatnih obrazložitev,
dodatnih analiz?
Torej gre bolj za stabilizacijo obstoječe poli-
tike kot za iskanje novih možnosti?
Da. Še več. Gre za nekakšno restavracijo
konservatizma. Vsi projekti, ki so temeljili na
sprejemljivosti uživalcev - imeli pa smo jih v
zadnjih letih kar precej - so odpravljeni.
Je potemtakem legalizacija uživanja trdih
drog utopija?
Da, mislim, da je. Osebno se bolj zavze-
mam za opuščanje zakona kot za legalizacijo,
kar pa ne pomeni, da predlagam uživanje
drog. Očitno pa se mi zdi, da zakon o drogah
povzroča več problemov, kot pa jih rešuje. Če
opustite zakon, boste problem zmanjšah.
Ljudje bodo še vedno uživali droge, kot uživa-
jo alkohol in tablete, vendar bodo to počeli na
bolj varen način, ker bi obstajal nadzor nad
trgom in kvaliteto mamil. Zdravstveno in so-
cialno stanje uživalcev bi se močno izboljšalo,
ker ne bi bilo več neugodnih zunanjih dejavni-
kov, ki ju povzročajo. Varnost uživanja bi se
povečala tudi zaradi boljše obveščenosti. 90%
projektov Drug-Aid se sedaj ukvarja s posledi-
cami kriminalizacije uživanja in prodajanja
trdih drog, ki jo povzroča zakon.
Ali je možno, da bi prišlo do konservativnih
sprememb zakonodaje o drogah?
Mishm, da ne. Nizozemska ima kljub vse-
mu premočno liberalno tradicijo za kaj takega.
Mogoče bo prišlo do ostrejših zahtev za reše-
vanje problema, češ, da se dosedanja liberalna
načela niso obnesla. Toda to je nesmisel, saj se
tega problema ne da odpraviti, vse, kar lahko
storite, je, da ga napravite vidnega, dostopne-
ga javni in socialni kontroli. Nikoli pa ne more
priti do takih zasukov, ki bi nas približali
Nemčiji ali ZDA. Za ilustracijo naj povem, da
na Nizozemskem na leto umre zaradi preveli-
kih doz 80 ljudi, v Nemčiji pa jih je lansko leto
umrlo 2.000.
V januarju je bilo večje srečanje skupin užival-
cev za samopomoč iz vse Evrope. Kakšni so
načrti za prihodnost?
Res je. Zasedba je mednarodna, in sicer so
prišli iz Španije, Italije, Jugoslavije, Nemčije,
Anglije, Norveške in Nizozemske. Srečanje je
nastalo pod pokroviteljstvom MDHG, ideja pa
je bila, da ustanovimo močnejšo skupno skupi-
no za samopomoč. Prizadevamo si pridobiti
status pravne osebe, ker bi tako lahko dobili
denar od države. Pripravljamo memorandum,
poročilo iz različnih držav, še posebej o pro-
blemu aidsa, o človekovih pravicah uživalcev
in o naših zahtevah. Ker imata Anglija in Ni-
zozemska podoben pristop do uživanja, smo
zbrali in primerjali podatke o številu in vzrokih
smrti pri uživalcih in o številu ljudi z aidsom.
To bo naš argument za to, da je v prihodnjih
pogovorih z vladami držav, iz katerih prihaja-
mo, potreben hberalen pristop. Tudi v eko-
nomskem smislu je to bolje, vendar zaenkrat
še nimamo številk, ki bi to podprle. O naših
stališčih bomo obvestili politične stranke in
skušali dobiti podporo zlasti tam, kjer užival-
cem ni tako lahko kot na Nizozemskem.
Podprli jih bomo z obiski, s publiciteto in jim
svetovali v praktičnih stvareh. MDHG je na
primer začel z izmenjavo igel ravno zato, ker
tega ni hotel nihČe drug. Včasih se da storiti
več, kot bi si kdo mislil.
Terminološke opombe:
Spuščanje: premagovanje simptomov absti-
nenčne krize pri uživanju trdih drog.
Odvajanje: premagovanje psihičnih težav, ki
sledijo spuščanju.
Vzdrževanje: večletno ali doživljenjsko na-
domeščanje uživanja heroina ah ostalih trdih
drog z uživanjem metadona.
Spraševal je Dore BožiČ
148
poročili
Socialno in kulturalno oloniran e na Nizozemskem
V	okviru projekta Tempus je Hogeschool
Nijmegen na Nizozemskem pripravila seminar
o družbenem planiranju. Seminar je potekal
od 10. do 21. januarja 1994 na omenjeni šoli v
Nijmegnu pod vodstvom Jana van Dijka in
Uarryja Hendrixa. V okviru seminarja smo
obiskali tudi Urad za socialno in kulturalno
planiranje (Sociaal en Kultureel Planbureau,
SCP) v Rijsvvegu, ki se med drugim ukvarja
tudi s planiranjem na področju socialnih služb.
SCP je raziskovalna ustanova, ki je trdno
vpeta v strukturo državne administracije in
političnega odločanja na Nizozemskem. Njen
položaj odraža pojmovanje planiranja kot pri-
prave za smotrno in racionalno vodenje poli-
tike. Tako pojmovanje planiranja se je razvilo
postopoma, zato ne bo odveč, da preletimo
zgodovino planiranja na Nizozemskem.
Na Nizozemskem je ideja o družbenem
planiranju izšla iz delavskega gibanja, pozneje
pa tudi iz znanstvenih krogov. Že v kriznih
letih pred drugo svetovno vojno sta takratna
Socialdemokratska delavska stranka (SDAP)
in Nizozemska federacija sindikatov (NVV)
pripravili ekonomski plan, s pomočjo katerega
bi se lahko bojevali z brezposelnostjo. Izdelali
so različne predloge za plansko gospodarstvo
in ukrepe za kontrolo ekonomskih ciklov. Na
podlagi teh predlogov so leta 1946 sprejeli
zakon, na podlagi katerega je nastal Centralni
urad za planiranje (CPB). Plani, ki so jih
sprejemali, niso bili preskriptivni, temveč bolj
uravnotežena zbirka predvidevanj in napotkov.
V	šestdesetih letih je začelo prevladovati
mnenje, da bi lahko družboslovne študije bolj
prispevale k podlagi za odgovorno vladno poli-
tiko. Na planiranje so začeli vedno bolj gledati
kot na znanstveno pripravo politike. Tako sta-
lišče je bilo med drugim tudi podlaga za nasta-
nek Urada za socialno in kulturalno planiranje
(SCP). Ustanovljen je bil 30. 3. 1973 s kralje-
vim dekretom in je začel delati 1. 1.1974.
Poznejše ugotovitve so idejo o znanstve-
nem vodenju politike postavile pod vprašaj.
Postalo je jasno, da razvoja družbe ni mogoče
planirati, še manj popolnoma usmerjati. Tako
se je koncept sinoptičnega planiranja sčasoma
umaknil mehkejšemu konceptu odprtega, stra-
teškega planiranja, ki bolj poskuša najti najpo-
membnejša ix)droja, na katerih so spremembe
možne in zaželene.
Ko so v osemdesetih letih na Nizozemskem
začeli demontirati državo blagostanja, kot sa-
mi pravijo procesu racionalizacije in privati-
zacije državnih služb na področju prometa,
sociale, zdravstva in podobno, pojma socialne-
ga planiranja niso zapostavili. Ostalo je po-
memben sestavni del priprave politike.
Z različnimi vidiki vladne politike se na Ni-
zozemskem ukvarjajo trije uradi za planiranje.
Centralni urad za planiranje (CPB) se ukvarja
z ekonomskimi vidiki, Nacionalna agencija za
prostorsko planiranje (RPD) s prostorskimi
vidiki planiranja, in Urad za socialno in kultu-
ralno planiranje (SCP) s socialnimi in kulturni-
mi vidiki.
Urad za socialno in kulturalno planiranje
(SCP) je medresorska znanstvena ustanova.
Ukvarja se z vsemi področji vladne politike, ki
so pod pokroviteljstvom ministra za blaginjo,
zdravje in kulturne zadeve. Ta koordinira so-
cialno in kulturno politiko. SCP neodvisno ra-
ziskuje trende socialnega in kulturnega razvoja
na Nizozemskem in izdaja poročila o tem po
lastni pobudi, na zahtevo državnih organov ali
drugih. Približno tretina študij, ki jih opravi
SCP, je naročenih od zunaj.
Študije in poročila SCP se ukvarjajo s pro-
blemi na področjih delovanja kabineta prvega
ministra, pravosodnega ministrstva, ministrst-
va za notranje zadeve, ministrstva za izobraže-
vanje in znanost, finančnega ministrstva, mi-
nistrstva za ekonomske zadeve, ministrstva za
kmetijstvo, upravljanje z naravo in ribištvo, mi-
nistrstva za stanovanjske zadeve, prostorsko
planiranje in okolje, ministrstva za socialne za-
deve in zaposlovanje in ministrstva za blago-
stanje, zdravje in kulturne zadeve. Značilno je,
da probleme obravnavajo s celostnega vidika
in ne le z vidika politike posameznih resorjev.
149
POROČILI
Za SCP ne moremo reči, da je velika or-
ganizacija. V njem je zaposlenih 70 ljudi, od
katerih je 55 raziskovalcev. Preostalih 15 zago-
tavlja pomožne storitve. Ima tri oddelke, ki iz-
vajajo raziskovanje in svetovanje:
•	oddelek za poročila in svetovanje,
•	oddelek za disribucijo in alokacijo in
•	oddelek za administracijo in politiko.
Ima še dva dodatna oddelka, za statistično
svetovanje in podatke in za splošne in finančne
zadeve.
Že prej smo omenili, da je SCP močno vpet
v strukturo odločanja. Ena od njegovih nalog
je zagotavljanje administrativne podpore za
odbor za socialno in kulturno politiko (CSCB).
Odbor sestavljajo javni uradniki, ki so odgo-
vorni za pripravo sestankov medresorskega
sveta za socialno in kulturno politiko (RSCB),
stalen odbor ministrskega sveta. Odbor svetuje
RSCB in ministrskemu svetu o predlagani za-
konodaji, političnih dokumentih in poročil, ki
jih ministrstva posredujejo ministrskemu svetu
v odobritev. Za to svetovanje s pridom upo-
rablja tudi ugotovitve študij, ki jih je opravil
SCP.
Najpomembnejše dolžnosti urada za social-
no in kulturalno planiranje so:
•	opisati socialni in kulturni položaj na Ni-
zozemskem in pričakovani razvoj;
•	prispevati k razumnemu izboru ciljev in
racionalni alokaciji virov v socialni in kulturni
politiki ter razvijati alternative;
•	oceniti vladno politiko, zlasti medresors-
ko politiko.
Glede dolžnosti planiranja se SCP razen s
problemi, ki so v danem trenutku najbolj aktu-
alni, ukvarja zlasti z napovedovanjem dolgo-
ročnega in globalnega razvoja. Veliko pozor-
nosti posveča tudi medsebojnim odnosom med
dogajanji na različnih področjih. Ugotovitve so
namenjene zlasti vladi, zgornjemu in spodnje-
mu domu parlamenta, vodilnim uradnikom v
ministrstvih, strokovnemu in administrativne-
mu osebju v javnem sektorju in akademskim
krogom. Omogočajo jim spremljanje predvide-
nih trendov v razvoju nizozemske družbe in
projiciranje možnih posledic različnih poli-
tičnih odločitev.
Leta 1988 je ministrski svet naložil SCP do-
datno nalogo, da vsaj enkrat na štiri leta, pred
formiranjem nove vlade, poroča o razporeja-
nju financ in osebja v različne sektorje (izo-
braževanje, zdravstvo, kulturne zadeve itn.).
Predlog razporejanja virov mora temeljiti na
oceni prihodnje uporabe storitev glede na de-
mografske in druge spremembe v družbi.
Ena od predpisanih stalnih dolžnosti SCP
je urediti socialno in kulturalno poročilo, ki ga
izdajo vsaki dve leti v septembru, angleški pre-
vod poročila pa izide septembra naslednjega
leta. Poročilo opiše položaj v nizozemski
družbi in politiko glede socialnih in kulturnih
zadev. Ukvarja se z zdravstvom, socialnimi
službami, zaposlovanjem, socialno varnostjo,
pravosodjem in kriminalnim postopkom, sta-
novanjsko problematiko, izobraževanjem, pro-
stim časom, mediji in kulturnimi zadevami.
Poročilo se ukvarja tudi z vladno politiko na-
sploh, s spremembami v javni administraciji, s
participacijo javnosti v politiki in s pogledi jav-
nosti na delovanje vlade.
SCP vsako leto v juniju na zahtevo spodnje-
ga doma parlamenta objavi tudi socialne in
kulturalne preglede. Ti vsebujejo ključne po-
datke o socialnih in kulturnih spremembah, o
kvaliteti življenja nizozemskega prebivalstva in
natančen opis novejših socialnih in političnih
problemov, ki jih je vlada že obravnavala ah pa
naj bi bili šele postavljeni na dnevni red.
Urad za socialno in kulturalno planiranje
se ukvarja predvsem z dolgoročnimi trendi na
področju kvartarnega sektorja. Ugotavlja tudi
gospodarske trende, vendar se, drugače kot
Centralni urad za planiranje (CPB), loteva po-
dročja bolj globalno in dolgoročno. Tema, s
katero se ukvarja na ekonomskem področju, je
kvaliteta življenja nizozemskega prebivalstva.
SCP objavlja redna poročila o porazdelitvi bo-
gastva med različnimi skupinami prebivalstva
in se ukvarja z njihovim zdravstvenim stanjem,
izobrazbeno ravnijo, stanovanjskimi razmera-
mi, dohodki, ki so jim na voljo, in prostoča-
sovnimi usmeritvami. SCP opisuje razpore-
ditev dohodkov služb, ki se financirajo iz jav-
nih skladov, in korist, ki jo ima od njih
prebivalstvo.
SCP ocenjuje tudi učinke vladnih ukrepov
na dohodke. Družba in vlada se vedno bolj
zanimata za kvaliteto življenja določenih sku-
pin in kako te skupine uporabljajo javne
150
SOaALNO IN KULTURALNO PLANIRANJE NA NIZOZEMSKEM
službe. Temu se je prilagodil tudi SCP, ki ob-
javlja redna poročila o položaju žensk, mladih,
starejših, manjšin in invalidov.
SCP raziskuje tudi socialne in kulturalne
spremembe v nizozemski družbi. Pri tem zbira
dve vrsti podatkov. Z raziskavami javnega
mnenja ugotavlja stališča nizozemskega prebi-
valstva do socialnih, ideoloških in političnih
tem. S časovnim budžetom spremlja obnašanje
nizozemskega prebivalstva, kot se kaže v tem,
kako porabijo svoj čas in koliko uporabljajo
javne službe, ki so jim na voljo. SCP stalno
spremlja te podatke od sredine sedemdesetih,
kar mu omogoča ugotavljanje sprememb v tem
času in predvidevanje nadaljnjega razvoja. S
pomočjo raziskav prostega časa in javnega
mnenja lahko SCP sklepa tudi o različnih
drugih temah, na primer o problemu enakih
priložnosti za ženske, kulturni in politični par-
celizaciji nizozemskih institucij, spremljanju
medijev, participaciji v kulturnih zadevah in
prometnih zastojih.
Neposredni del planiranja na socialnem in
kulturnem podroju, kot ga definirajo na Nizo-
zemskem, je tudi ugotavljanje koristi od javnih
služb. Največji del vladnih izdatkov na social-
nem in kulturnem podroju gre za izobraže-
vanje, zdravstveno varstvo, socialno varnost,
policijo in pravosodje, javni transport. Denar
seveda poberejo tudi kulturne zadeve, učenje
in rekreacija, kolikor sodijo v javni sektor.
SCP izvaja medsektorske in komparativne ra-
ziskave o uporabi uslug v javnem sektorju in o
s tem povezanih stroških. Objavlja tudi študije
o učinkovitosti uslug na posameznih področjih.
Zagotavlja podrobne podatke o temeljnem
razvoju in dogajanjih, povezanih s političnimi
ukrepi na različnih področjih, pri tem pa se os-
redotoča na administrativna razmerja nasploh
in na razvoj, povezan z lokalno upravo.
Evalvacija političnih ukrepov je četrto
področje dela SCP. Vlada pri svojem delu po-
gosto pripravlja ali vpeljuje pomembne spre-
membe politike na različnih področjih socialne
in kulturne politike. SCP s svojimi raziskavami
ugotavlja učinke takih sprememb politike, na
primer na področju skrbstva, izobraževanja od-
raslih, socialnega varstva itn. Nekatere študije
naročajo tudi posamezna ministrstva, da bi
laže ocenila možne posledice svojih predlogov.
Seveda SCP ne deluje brez nadzora. Glavni
nadzorni organ nad delom SCP je svetovalni
odbor. Ta med drugim svetuje SCP o delov-
nem programu in Socialnem in kulturnem po-
ročilu. Sestavljen je iz vidnejših posameznikov
in iz predstavnikov nizozemske kraljeve akade-
mije znanosti in umetnosti, znanstvenih ura-
dov političnih strank. Osrednjega urada za
planiranje (CPB), Nacionalne agencije za pro-
storsko planiranje (RPD), Centralnega urada
za statistiko (CBS), uslužbencev ministerstev,
Združenja provincijskih oblasti (IPO) in
Združenja nizozemskih občin (VNG).
Ugotovitve SCP imajo dokaj velik vpliv na
oblikovanje politike na socialnem in kultur-
nem področju na Nizozemskem. Ministrom jih
sicer ne bi bilo treba upoštevati, a jih prak-
tično vedno upoštevajo. Prednost njegovih štu-
dij je namreč interdisciplinarnost in preseganje
meja posameznih državnih resorjev. To in pa
dobro sodelovanje SCP z nizozemsko admini-
strativno in politično strukturo sta dejstvi, ki
omogočata resnično uveljavljanje planiranja
kot priprave za smotrno politično odločanje.
Tako planiranje bi bilo potrebno tudi pri nas.
Nino RODE
151
POROČILI
"Prisilna hospitalizacija v akutni duševni krizi"
Posvetovanje sekcije za spodbujanje duševnega zdravja društva Alpe-Jadran 26. marca 1994
Posvetovanje je bilo na VŠSD v Ljubljani in
so se ga udeležili strokovnjaki iz Italije, Av-
strije in Slovenije, zlasti psihiatri in psihologi,
pa tudi medicinski sestri iz psihiatrične bol-
nišnice iz Linza, defektologinja in pedagoginja
iz Ljubljane. Vse navzoče sta v imenu Društva
Alpe-Jadran in ljubljanske psihiatrije pozdravi-
la dr. Lorenzo Toresini iz Trsta in dr. Jože Da-
rovec, predstojnik Psihiatrične klinike Polje.
Dopoldan smo se pogovarjali v strokovnem
krogu po delovnih skupinah, popoldanski
sklepni, skupni pogovor pa je bil odprt tudi za
javnost. Razdelili smo se v dve delovni skupini,
ki sta se ukvarjali z naslednjima temama:
•	z analizo primerjalne raziskave določenih
dejavnikov prisilne hospitalizacije na področjih
Trsta, Gorice in Pordenona, Celovca in Ljub-
ljane in zakonom, ki se nanaša na prisilno
hospitahzacijo v teh državah; predstavljen je
tudi projekt zagovorništva za ljudi s psihia-
trično zgodovino;
•	s fenomenološkim pristopom k razume-
vanju človeka v duševni stiski.
Prva skupina je dopoldan delala na CMZ,
druga skupina pa na VŠSD. Skupaj smo se po-
novno dobili na VŠSD ob 16.00 na plenarnem
srečanju.
O poteku dela v prvi skupini je poročal dr.
Lorenzo Toresini iz Trsta. Dejal je, da so med
analizo rezultatov omenjene raziskave ugotovi-
h zanesljive razlike med tremi regijami, zlasti
na področjih socialne motivacije za prisilno
hospitahzacijo in glede posrednika med člove-
kom v akutni psihotični krizi in psihiatrično
bolnišnico. Značilno je, da je na področju Lju-
bljane posrednik daleč najpogosteje družina, v
Avstriji pa policija. Na področjih Trsta, Gorice
in Pordenona pa so vsi našteti možni posredni-
ki nekako enakomerno razporejeni. Poleg tega
je še zanimivo, da se v Ljubljani prisilno hospi-
talizira več žensk kot moških, na področju Ce-
lovca je število žensk približno enako številu
moških (enako kot v Trstu in okolici), medtem
ko je v Gorici in Pordenonu situacija obrnjena:
več je moških, ki so hospitalizirani v akutni
psihotični krizi. Razhkuje se zanesljivo tudi
dolžina spremljanja ljudi, odpuščenih po akut-
ni psihotični krizi: spremljanje je najdaljše na
področju Trsta in najkrajše na področju Ce-
lovca.
Skupina, ki je delala na pravnem področju,
je navzočim predstavila posebnost zakonov, ki
urejajo prisilno hospitahzacijo v Avstriji, Italiji
in Sloveniji in jih seznanila s projektom zago-
vorništva za ljudi s psihiatrično zgodovino. Za-
govorništvo pri nas vključuje za zdaj brez-
plačno pravno in psihosocialno pomoč za upo-
rabnike psihiatričnih vslug.
Pravno pomoč ponujajo na področju:
1.	kršitve temeljnih človekovih pravic,
2.	kršitve pri odvzemu opravilne sposob-
nosti in skrbništva,
3.	pri sporih z družino, stanodajalci, delo-
dajalci, zdravstvenimi ustanovami itn.
Psihosocialna pomoč pa zajema:
1.	spodbujanje odgovornosti za učinkovito
odločanje o svojem življenju ter izgrajevanje
pozitivne samopodobe,
2.	razvijanje socialne mreže za uporabnike
psihiatrije,
3.	vključevanje uporabnikov v načrtovanje
novih dejavnosti,
4.	posredovanje v družini v primeru kon-
fliktov,
5.	družabništvo za osebe v duševni krizi za-
radi razbremenitve družine in preprečevanja
nepotrebnih hospitalizacij,
6.	informiranje o naravi psihičnih motenj in
o zdravilih.
Pri tem projektu, ki pri nas deluje od 1. 1.
1994, sodelujejo pravniki, psihologi, socialni
delavci in psihiater.
V tretji skupini smo se pogovarjali o fe-
nomenološkem modelu pristopa k človeku v
duševni stiski. Na začetku je dr. Tanja Lamo-
vec podala nekaj zgodovinskih podatkov o fe-
nomenologiji kot filozofski smeri in potem
prešla na razlago uporabnosti tega modela za
152
'PRISILNA HOSPITALIZACIJA V AKUTNI DUŠEVNI KRIZI'
razumevanje duševne stiske. Primerjala je ele-
mente terapevtskega pristopa v klasičnem me-
dicinskem in fenomenološkem modelu:
medicinski model
strokovnjak
razvrščanje simptomov
diagnoza
namen, da se stanje
zdravi, spremeni
objekt zdravljenja
sprejmi mojo realnost
bolezen
stanje je nedojemljivo
fenomenološki model
učiti se od bolnika
dojemanje stanja
spodbujanje pogovora
potrditev, vrednotenje
spodbujanje
subjektivnosti
sprejemam tvojo
realnost
nezmožnost vsposta-
vitve odnosov in formi-
ranja želja
tvoja izkušnja ima
smisel
Naprej je psiholog dr. Danilo Sedmak iz
Trsta podal svojo izkušnjo tridesetih let dela v
psihiatriji. Govoril je o začetkih svojega dela v
totalni instituciji, psihiatrični bolnišnici Sv.
Janez v Trstu, ki se je nadaljevalo skozi ob-
dobje po odpiranju bolnišnice, ko je pacient
čez noč postal gost in katerega želje in potrebe
so oblikovale odziv in politiko psihiatrije (kar
je omogočilo srečanja s čudovitimi možnostmi
in nekaterimi zablodami tega obdobja). Tretje,
sedanje obdobje svoje izkušnje pa dr. Sedmak
opisuje kot lokalno organizirano psihiatrijo, z
Centri za mentalno zdravje kot temeljnimi
enotami. Centri niso namenjeni le uporabni-
kom psihiatričnih uslug, ampak tudi odraslim v
obdobjih duševne stiske in tudi drugim (kot
neke vrste družabni center). Terenska služba
je precej razvita in rešuje nekatere akutne
primere kar v domačem okolju.
Sledil je pogovor o nekaterih drugačnih
trendih v tržaški psihiatriji, predvsem o trendu
vse večje uporabe medikamentozne terapije v
nekaterih Centrih na področju Trsta.
Na koncu nam je Vito Flaker še predstavil
teorijo izračuna verjetnosti tveganja, ki jo v
Angliji razvijajo za uporabo v psihosocialnih
službah.
Na plenarnem srečanju smo torej eni dru-
gim predstavili vsebino dela in se pri tem ob-
časno ustavili pri določenih žgočih vprašanjih.
Prispevki vseh, ki so sodelovali v pogovoru, so
bili zelo dragoceni pri risanju širšega zemljevi-
da področja, o katerem je tekla beseda.
Biljana Dušic
153
dokumenti
Vprašalnik za nove socialne dejavnosti v Sloveniji
Nadaljujemo predstavitve novejših služb oz. dejavnosti s področja socialnega dela. Vabimo tudi
druge izvajalce podobnih dejavnosti (ustanovljenih leta 1990 ali kasneje), da sodelujejo v anketi, če
sodijo, da je njihovo delo kakršnakoli novost na področju (psiho)socialnih služb.
Prispevkov v tej rubriki ne lektoriramo. Priloge, ki niso zastavljene kot (zgoščen) odgovorna vprašanje,
podvprašanje ali dodatno vprašanje, izpuščamo. Kjer na vprašanje ni odgovora, ga ni v izvirniku.
4
1.	Ime in naslov ustanove
SERVIS DOBROTE MLADIH, Verovškova 38, 61000 Ljubljana.
2.	Ime in naslov (če se razlikuje) službe oz. dejavnosti
Čas dežurstva: ponedeljek in četrtek med 17. in 19. uro
3.	Delovni čas (kdaj je služba na razpolago uporabnikom)
Čas nudenja pomoči: po dogovoru s potrebami oskrbovancev oz. možnostmi članov Servisa dobrote
mladih
4.	Kakšne vrste storitev oz. uslug zagotavlja navedena služba?
Pomoč ostarelim in mladim: OSTARELIM, ki so prepuščeni sami sebi in se ne morejo več povsem
sami oskrbovati, pomagamo pri pospravljanju stanovanj, opravljamo manjše tehnične storitve in
popravila v stanovanju, pomagamo pri oskrbi s kurjavo, z živili iz trgovine, postrežbi v času lažje
bolezni, nudimo spremstvo na sprehodu, na kulturne prireditve, na razpolago smo za pogovore in
informiranje o vsakdanjem življenju,... MLADIM pomagamo pri iskanju sob, zaposhtev, pri študiji;
pomoč v lažjih duševnih in duhovnih stiskah, dvomih, iskanjih; po možnosti pa tudi finančna pomoč,
družabnost; pomoč mladim invalidom pri vključevanju v okolje,... VZGOJA MLADIH za socialno
delo in oblikovanje socialnega čuta, za odnose do ostarelih in do svojih sovrstnikov v stiski, za
seznanjanje in pomoč pri odpravljanju družbenih problemov, za osveščanje in vključevanje širše
javnosti pri angažiranju za samopomoč,...
5.	Katerih temeljnih načel se držite pri delu z uporabniki?
Temeljna načela pri našem delu: (glej PRILOGO 1 - Smernice SDM)
6.	v čem je posebnost te službe oz. dejavnosti - v čem se po vašem mnenju (najbolj) razi ikuje od drugih služb oz. dejavnosti s tega področja?
- delo poteka na prostovoljni osnovi; - vse delo opravljamo brezplačno; - člani so predvsem mladi-
srednješolci in študentje; - člani ne potrebujejo posebne usposobljenosti; - vzgoja mladih; -
povezovanje mladih; - člani-sodelavci se tudi duhovno formirajo in poglabljajo
7.	Kdo je formalni ustanovitelj vaše ustanove?
p. Pavle Jakop, duhovnik in dolgoletni katehet mladih
7.a.	Kdo je dal pobudo za to službo oz. dejavnost?
8.	Izvajalci storitev oz. uslug, kijih nudi služba oz. dejavnost
8.a. Profili
B.a.l. Redno zaposlenih (število?)
redno zaposlenih nimamo
8.a.2. Prostovoljcev (število?)
prostovoljcev: 60
8.a.3.	Pe^odbenih/zunanjih sodel. (število?)
9.	Uporabniki storitev oz. uslug
9.a. Kolikojih je?
redno cca. 110, sicer pa enkratne pomoči posameznim prosilcem
9.b. Kdo prihaja k vam?
glej točko 4.
9.C. S kakšnimi razlc^i se obračajo na vas; kakšne vrste problemov imajo?
glej točko 4.
9.d. Način napotitve (pridejo samoinicitivno, so napoteni od drugod)?
pridejo samoiniciativno oz. jih kdo napoti
9.e. Socialni status in spol (če imate te podatke zbrane)?
9.f.	Število in frekventnost (število obiskov na dan, mesec ali leto; štev. enkratnih in večkratnih obravnav)
priložnostno
10.	Financiranje
155
DOKUMENTI
lO.a. Kdo zagotavlja sredstva? (Ustanovitelj, uporabniki, državni, mestni, občinski or^n?)
10.b.	Kako? (Sponzorji, donacije... Posamezen vir v celoti ali v kombinaciji...?)
-	prostovoljni prispevki članov; - dobrotniki in prijatelji servisa; - župnijski urad Svetega Frančiška
v Siški-Ljubljana; - v preteklem letu nam je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pomagalo
z enkratnim finančnim prispevkom v višini 500.000 SIT
11.	Kdo izvaja nadzor nad službo ali dejavnostjo?
11.a. Formalno
11.b.	Neformalno
-	p. Pavle Jakop, koordinator Servisa dobrote mladih
-	prof. Reza Furst, mentor programa
12.	Kateri so največji problemi, s katerimi se srečujete v svoji ustanovi?
-	večje potrebe od naših zmogljivosti; - finančni problemi; - koordiniranje vseh dejavnosti
13.	Ali se imajo uporabniki pri vas možnost pritožiti zaradi storitev oz. uslug?
13.a. Kakšen je postopek?
13.b.	Se vam je to že zgodilo? Opišite na kratko, prosim, za kaj je šlo.
PRITOŽBE so možne v vsakem primeru, vendar se te običajno nanašajo na omejenost pomoči,
kar presega nase zmogljivosti
14.	Kakšne metode, pristope, teorije uporabljate oz. iz kakšnih izhodišč izhajate pri svojem delu?
Glej prilogo 1 - SMERNICE SDM
15.	S katerimi ustanovami (ali zunanjimi strokovnjaki) največ sodelujete in v kakšni zvezi?
-	S Karitas; - s socialnimi službami; - z zunanjimi strokovnjaki
16.	Fbdatki o uporabnikih
16.a. Katere podatke zbirate?
16.b. Kako jih hranite in obdelujete?
16.C.	Komu in v kakšni obliki so na razpolago?
-	kartoteka članov in oskrbovancev
-	knjiga dežurstev z opisom nalog in opravljenih del
17.	Kakšni so načrti za nadaljni razvoj vaše ustanove?
-	personalna in teritorialna razširitev dela; - ureditev našega centra na Verovškovi 38, Ljubljana
18.	Fbznate v okolici kakšno novo službo, dejavnost, storitev, ki se vam zdi pomembna ali zanimiva novost na področju psihosocialne prakse?
Nimamo posebnih informacij glede tega.
Kontaktna oseba, tel. št.
p. Pavle Jakop
5
1.	Ime in naslov ustanove
Center za socialno delo Postojna.
2.	Ime in naslov (če se razlikuje) službe oz. dejavnosti
Društvo SMISEL ŽIVUENJA
3.	Delovni čas (kdaj je služba na razpolago uporabnikom)
Prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 20. do 22., sicer na uradne dni, t.j. v ponedeljkih, sredah in
petkih od 8.-12 na Centru za socialno delo Postojna.
4.	Kakšne vrste storitev oz. uslug zagotavlja navedena služba?
Preventivno in kurativno pomoč; krožki in interesne dejavnosti za otroke.
5.	Katerih temeljnih načel se držite pri delu z uporabniki?
Načela svobodne odločitve, enakosti, človečnosti, prostovoljnosti.
6.	V čem je posebnost te službe oz. dejavnosti - v čem se po vašem mnenju (najbolj) razlikuje od drugih služb oz. dejavnosti s tega področja?
Delujemo izrazito na osnovi dobrodelnosti in samopomoči z vnašanjem strokovnosti preko socialnih
delavcev, ki so vključeni v skupino kot prostovoljci ter osebnostne rasti - delo na sebi tistih, ki
delajo z uporabniki; delo za druge.
7.	Kdo je formalni ustanovitelj vaše ustanove?
Prostovoljci
7.a.	Kdo je dal pobudo za to službo oz. dejavnost?
Starši zasvojenih
8.	Izvajalci storitev oz. uslug, ki jih nudi služba oz. dejavnost
8.a. Profili
Študentje, socialni delavci, duhovnik, sociolog, ing. organizacije dela, trgovka, medicinska sestra.
S.a.l. Redno zaposlenih (število?)
Redno zaposlenih ni.
8.a.2. Prostovoljcev (število?)
156
VPRAŠALNIK
Število prostovoljcev: 12.
8.a.3.	P(^odbenih/zunanjih sodel. (število?)
9.	Uporabniki storitev oz. uslug
9.a. Koliko jih je?
13 in različno število otrok v krožkih.
9.b. Kdo prihaja k vam?
Odvisni od drog, mladi, ki so se z drogo srečali, njihovi starši, partnerji, otroci.
9.C. S kakšnimi razl(^i se obračajo na vas; kakšne vrste problemov imajo?
Problemi z drogo, problemi v družinskih in medsebojnih odnosih, učni in vzgojni problemi.
9.d. Način napotitve (pridejo samoinicitivno, so napoteni od drugod)?
Samoiniciativno, vabljeni, napoteni od sodelavcev.
9.e. Socialni status in spol (če imate te podatke zbrane)?
Brezposelni, priložnostni zaposleni, pogodbeno zaposleni; ženske: 4, moški: 9.
9.f.	Število in frekventnost (število obiskov na dan, mesec ali leto; štev. enkratnih in večkratnih obravnav)
Srečanja: skozi celo leto na 14 dni, tri mesece spomladi vsak teden (ostalih podatkov nimamo
zbranih).
10.	Fmanciranje
lO.a. Kdo zagotavlja sredstva? (Ustanovitelj, uporabniki, državni, mestni, občinski otgan?)
Del sredstev: preko Centra za socialno delo iz državnega proračuna.
10.b.	Kako? (Sponzorji, donacije... Posamezen vir v celoti ali v kombinaciji...?)
Sponzorje, donatorje...: nameravamo zaprositi v letošnjem letu po registraciji društva.
11.	Kdo izvaja nadzor nad službo ali dejavnostjo?
11.a. Formalno
Redna supervizija: dr. Miran MOŽINA; redni kontakti s Forumom za zasvojenosti in omamo -
sekcija za narkomanijo (Sekcija za alkoholizem: Bogdan POLAJNAR - Inštitut za varovanje zdravja
Ljubljana.
11.b.	Neformalno
Center za socialno delo Postojna; Karitas; dr. Milan KREK.
12.	Kateri so največji problemi, s katerimi se srečujete v svoji ustanovi?
Pomanjkanje časa, prostovoljcev. Pomanjkanje finančnih sredstev za dejavnosti. Prostorska
problematika (zasilno rešena v zadnjem času)
13.	Ali se imajo uporabniki pri vas mcanost pritožiti zaradi storitev oz. uslug?
Da.
13.a.	Kakšen je postopek?
Z našo povezavo z ostalimi inštitucijami seznanimo uporabnika že v prvih razgovorih, lahko se
odloči za neposredne stike, možna je ustna ali pismena pritožba na naslove, ki izvajajo nadzor.
15.b.	Se vam je to že zgodilo? Opišite na kratko, prosim, za kaj je šlo.
Se še ni zgodilo.
14.	Kakšne metode, pristope, teorije uporabljate oz. iz kakšnih izhodišč izhajate pri svojem delu?
Individualni razgovori; skupinsko in skupnostno delovanje; spremljanje; usmerjanje; zakonsko
svetovanje.
15.	S katerimi ustanovami (ali zunanjimi strokovnjaki) največ sodelujete in v kakšni zvezi?
Sodelovanje: Forum za zasvojenosti in omame - Sekcija za narkomanijo; Sekcija za alkoholizem,
Inštitut za varovanje zdravja, dr. Miran MOŽINA - zdravnik - psihiater - zasebnik, dr. Milan
KREK, Karitas, osnovne šole v občini. Gozdarski šolski center.
16.	Badatki o uporabnikih
Uporabniki so anonimni, razen v primerih, kjer n.pr. v kazenskem postopku potrebujejo podatke
sodišča; preko statistike za Repubhški statistični zavod; podatke hranimo v zaprti omari, brez
imen, v spisih, kjer gre tudi za druge pomoči, je omenjena problematika, vkolikor je to nujno.
16.a.	Katere podatke zbirate?
16.b. Kako jih hranite in obdelujete?
16.C.	Komu in v kakšni obliki so na razpolago?
le preko selekcioniranih podatkov v poročilih - za pregled stanja.
17.	Kakšni so načrti za nadaljni razvoj vaše ustanove?
Ustanovitelj društva Smisel življenja; prehod v civilno sfero.
18.	Fbznate v okolici kakšno novo službo, dejavnost, storitev, ki se vam zdi pomembna ali zanimiva novost na področju psihosocialne prakse?
SOS - tvoj telefon
Kontaktna oseba, tel. št.
Julijana KRISTAN: 067 22861, 21044 (predsednik društva); Bogdan VIDMAR: 067 21343 (tajnik
društva); Manuela KONTEU: 067 22861
157
DOKUMENTI
6
1.	Ime in naslov ustanove
Društvo rejnic in rejnikov Ravne na Koroškem, Gozdarska pot 17, 62390 Ravne na Koroškem.
2.	Ime in naslov (če se razlikuje) službe oz. dejavnosti
Isto
3.	Delovni čas (kdaj je služba na razpolago uporabnikom)
Vsak delovni dan, izjemoma tudi ob sobotah in nedeljah. Vsaj lx mesečno poteka neka dejavnost.
4.	Kakšne vrste storitev oz. uslug zagotavlja navedena služba?
-	zvišanje kvalitete dela rejnic in rejnikov; - primerno ovrednotenje njihovega dela v širši javnosti;
-	medsebojna povezanost in sodelovanje rejnic in rejnikov oz. rejniških družin (članov društva); -
izobraževanje rejnikov in rejnic; - družabna srečanja; - organizacija kreativnih prostočasnih
dejavnosti za člane
5.	Katerih temeljnih načel se držite pri delu z uporabniki?
Društvo je prostovoljno združenje s socialnočlovekoljubnimi cilji in združenje za napredek skupne
in posamične skrbi za otroke, nameščene v rejniških družinah in s prizadevanji za primemo družbeno
ovrednotenje dela in vloge rejnic in rejnikov. Društvo ima svoje organe: izvršni odbor, nadzorni
odbor in Častno razsodišče in občni zbor oz. skupščino, ki odloča v imenu društva in organizira in
izvaja dejavnosti, s tem, da se poskuša aktivirati vsakega posameznega člana. Programi se oblikujejo
s sodelovanjem in upoštevanjem predlogov vsakega posameznega člana. Učenje medsebojne
komunikacije, graditev in dograjevanje lastne identitete, sodelovanje z drugimi oz. v skupini,...
6.	v čem je posebnost te službe oz. dejavnosti - v čem se po vašem mnenju (najbolj) razlikuje od drugih služb oz. dejavnosti s tega področja?
Otrokom, nameščenim v rejniške družine in njihovim rejnikom, pomeni pomoč pri premagovanju
"privajalne faze", in vseh drugih težav, navezovanje toplih in iskrenih, medosebnih odnosov.
Sodelovanje pri organizaciji in izvedbi družabnih srečanj, skupnih izletih, piknikih, skupnem
preživljanju oz. aktivnem sodelovanju na (poletnih) taborih za rejniške družine jim omogoča, da se
spoznavajo in začutijo na drug, naravnejši in bolj sproščujoč način. Povezava vseh članov rejniških
družin v družino, ki ima čas in ljubezen in razumevanje za vsakega izmed njih. Pomoč rejnikom
(rejnicam) pri izvajanju skrbi, varstva in vzgoje rejencev, pri razumevanju vseh aspektov rejniškega
razmerja,... Trdna povezava s strokovno službo Centra za socialno delo, vendar na dostopnejši
način.
7.	Kdo je formalni ustanovitelj vaše ustanove?
Skupina rejnikov in rejnic iz občine Ravne.
7.a.	Kdo je dal pobudo za to službo oz. dejavnost?
Strokovni delavki Centra za socialno delo, Borislava REPOTOČNIK, soc. delavka. Jelka KOVAČ,
soc. delavka.
8.	Izvajalci storitev oz. uslug, kijih nudi služba oz. dejavnost
8.a. Profili
SOC. del., psih., pedagog, spec. pedagog, študentje različnih usmeritev, upokojenci, poklicna rejnica
s.a.l. Redno zaposlenih (število?)
dve socialni delavki
8.a.2. Prostovoljcev (število?)
deset
8.a.3.	Pogodbenih/zunanjih sodel. (število?)
9.	Uporabniki storitev oz. uslug
9.a. Koliko jih je?
34 rejnikov in njim zaupani otroci, ki zaradi mladoletnosti ne morejo biti Člani društva, vendar jim
neformalno priznavamo članstvo oz. se gremo dejavnosti skupaj z njimi za njih
9.b. Kdo prihaja k vam?
Rejnice in rejniki - aktivni, bivši, bodoči ter strokovni delavci in sodelavci CSD
9.C. S kakšnimi razlogi se obračajo na vas; kakšne vrste problemov imajo?
pomoč pri vzgoji in varstvu otrok - rejencev in lastnih otrok; medsebojno povezovanje in druženje
zaradi "profesionalnega" in čisto osebnega interesa
9.d. Način napotitve (pridejo samoinicitivno, so napoteni od drugod)?
Rejniki, ki želijo pomoč pri svojem delu ali pa spoznati in sodelovati z drugimi; - drugi, ki želijo
pomagati pri uveljavljanju rejništva in si želijo sodelovanja in druženja; - drugi, ki imajo aktivno
preživljanje prostega časa v prijateljski skupini odraslih ali pa skupaj z otroki
158
VPRAŠALNIK
9.e. Socialni status in spol (če imate te podatke zbrane)?
od gospodinj, kmetov, delavcev brez kvalifikacije do tistih s poklicno šolo, srednjo, visokošolsko
izobrazbo. Tudi upokojenke. Nekaj več žensk, so pa moški zelo aktivni.
9.f.	Število in frekventnost (število obiskov na dan, mesec ali leto; štev. enkratnih in večkratnih obravnav)
največ enkrat mesečno vsi člani (predavanje ali izlet, piknik, družabno srečanje,...); - člani izvršnega
odbora društva se dobivajo dvakrat v mesecu (enkrat v ožjem, drugič v širšem sestavu); - odvisno
od oblike in vsebine dejavnosti, včasih tudi dvakrat, trikrat tedensko; - skupine za prostočasne
dejavnosti enkrat tedensko; - poletni tabor od tri do sedem dni; izlet 1 - 2 dni.
10.	Financiranje
lO.a. Kdo ^otavlja sredstva? (Ustanovitelj, uporabniki, državni, mestni, občinski organ?)
Dotacija iz občinskega proračuna, sponzorji, lastni prispevki članov društva in zunanjih članov
(članarina).
10.b.	Kako? (Sponzorji, donacije... Posamezen vir v celoti ali v kombinaciji...?)
V denarju, v naravi (darila). Popusti pri vrednotenju storitev (npr. gostinskih).
11.	Kdo izvaja nadzor nad službo ali dejavnostjo?
11.a. Formalno
nadzorni odbor društva.
11.b.	Neformalno
sami rejniki oz. člani društva, soc. delavki, ki skrbita za izvajanje strokovnega dela društva
12.	Kateri so največji problemi, s katerimi se srečujete v svoji ustanovi?
oddaljenost rejnikov od Raven: zelo oddaljene kmetije, bivanje v sosednjih občinah Dravograd,
Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi.
13.	Ali se imajo uporabniki pri vas možnost pritožiti zaradi storitev oz. uslug?
DA. Kot smo že navedli, upoštevamo pri oblikovanju programa predloge vseh članov oz. si programe
oblikujejo sami. Vse dejavnosti se izvajajo po predhodnem posvetu z vodstvom ali z vsemi člani.
Vsak član ima polnovredno vlogo, enakovredno drugim.
13.a. Kakšen je postopek?
Zaenkrat se s kakšno pritožbo še nismo srečali, prišlo pa je že do nestrinjanja, nesoglasij, kar vse
pa smo rešili s pogovorom.
13.b.	Se vam je to že zgodilo? Opišite na kratko, prosim, za kaj je šlo.
Pritožbe ni bilo.
14.	Kakšne metode, pristope, teorije uporabljate oz. iz kakšnih izhodišč izhajate pri svojem delu?
Skupinsko delo, logoterapija, individualno delo s posameznikom, socialne igre.
15.	S katerimi ustanovami (ali zunanjimi strokovnjaki) največ sodelujete in v kakšni zvezi?
Drugimi društvi rejnic in rejnikov (v zadnjem času precej intenzivno). Studiem 90 (kulturno-
umetniška dejavnost), priznanimi strokovnjaki s področja rejništva, delovnimi organizacijami in
zasebniki, ki se pojavljajo v vlogi naših sponzorjev. Skupaj prirejamo izobraževanje. Družabna
srečanja nam organizira in vodi Studio 90. K sodelovanju vabimo naše "sponzorje".
16.	Fbdatki o uporabnikih
Zapisi s srečanj društva: - poročilo odejavnosti; - fotografije, video posnetki; - zapise o naši dejavnosti
objavljamo v lokalnih Časopisih, lokalnem radiu, RTV Slovenija, glasilu Rejniški glasnik in tudi
drugih slovenskih časopisih in revijah.
16.a. Katere podatke zbirate?
Programi: delovni in finančni - (organizacija in izvedba); - poročilo o dejavnostih; - analize dogajanj;
- razno dokumentarno gradivo (zapisniki, utrinki, video posnetki, fotografije).
16.b. Kako jih hranite in obdelujete?
16.C.	Komu in v kakšni obliki so na razpolago?
Dostopno vsakemu članu društva.
17.	Kakšni so načrti za nadaljni razvoj vaše ustanove?
Dograjevanje in nadgrajevanje programa, oblik in vsebin dejavnosti. - tabori za rejniške družine
(za rejence že potekajo); - organizacija kreativnih prostočasnih dejavnosti; - andragoška skupina -
Univerza za IIL življenjsko obdobje za rejnice in rejnike; - organizacija in izvedba raznih dejavnosti
v povezavi s Studiem 90 in 11. šalo (preventivni program za zdravo življenje mladih) ter drugimi
skupinami uporabnikov in izvajalcev preventivnih in razvojnih programov CSD; - izobraževanje
rejnic in rejnikov v obliki skupinskega dela na domu rejnic in rejnikov - skupno 5-6 rejnikov s soc.
delavko oz. dvema socialnima delavkama (morda psiholog,...)
18.	Poznate v okolici kakšno novo službo, dejavnost, storitev, ki se vam zdi pomembna ali zanimiva novost na področju psihosocialne prakse?
Kontaktna oseba, tel. št.
159
DOKUMENTI
Kontaktna oseba: Metod KONEČNIK, predsednik društva, tel.: 0602 23302, Stražišče 10, 62390
Ravne na Koroškem ali Borislava REPOTOČNIK, Center za socialno delo Ravne na Koroškem,
tel.: 0602 23004, 23399, 20169.
7
1.	Ime in naslov ustanove
Društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam SVIT Koper, Vojkovo nabrežje 4a, Koper
2.	Ime in naslov (če se razlikuje) službe oz. dejavnosti
3.	Delovni čas (kdaj je služba na razpolago uporabnikom)
Delovni čas ni definiran. Zjutraj nas lahko od ponedeljka do petka pokhčejo na Zavod za socialno
medicino in higieno v Kopru, Vojkovo nabrežje 4a, na telefon 066 37662 ali pa kadarkoh predsednico
Nado Cunja na telefon 06632726 v Kopru ter od 12. ure dalje podpredsednico Tinco Vidovič na
telefon 067 31581 v Sežani. Vsak petek ob 18. uri pa imamo na Vojkovem nabrežju 4a v Kopru
redne sestanke članov ter psihoterapijo staršev.
4.	Kakšne vrste storitev oz. uslug zagotavlja navedena služba?
Priprava odvisnikov za vstop v terapevtske skupnosti (TS), - pogovori med starši, izmenjava izkušenj
in samopomoč, - psihoterapija staršev, - sodelovanje odvisnikov, - izobraževanje staršev in
prostovoljcev, - sodelovanje s podobnimi društvi v RS in v tujini, - sodelovanje z ustanovami in
drugimi društvi in organizacijami za urejanje razmer odvisnikov in njihovih svojcev ter za
razreševanje problemov, ki z odvisnostjo so ali pa nastanejo, - organiziranje okroglih miz, srečanj,
predavanj, izletov ipd., - sodelovanje na okroglih mizah, srečanjih, predavanjih, seminarjih ipd.,
5.	Katerih temeljnih načel se držite pri delu z uporabniki?
5. Iskrenost, solidarnost, enakopravnost vseh članov
6.	v čem je posebnost te službe oz. dejavnosti - v čem se po vašem mnenju (najbolj) razlikuje od drugih služb oz. dejavnosti s tega področja?
Člani lahko brez bojazni povedo svoja doživetja, izrazijo svoja čustva, strahove in ker so med sebi
enakimi, so deležni razumevanja in pomoči
7.	Kdo je formalni ustanovitelj vaše ustanove?
Sami starši smo ustanovitelji društva
7.8. Kdo je dal pobudo za to službo oz. dejavnost?
Tinca Vidovič, Vida Artnik in Nada Cunja ob vzpodbudi dr. Milana Kreka in očeta Franca Prelca
8.	Izvajalci storitev oz. uslug, ki jih nudi služba oz. dejavnost
8.a. Profili
Smo starši različnih profilov
S.a.l. Redno zaposlenih (število?)
nihče
8.a.2. Prostovoljcev (število?)
Vsi člani in zunanji sodelavci smo prostovoljci, vendar v pravem pomenu besede imamo 6
prostovoljcev
8.a.3.	Pogodbenih/zunanjih sodel. (število?)
Prostovoljno in brezplačno pomočnam nudi oče Prelc, župnik iz Portoroža, strokovno, prostovoljno
in brezplačno pomoč pa nam nudita dr. medicine Milan Krek in psiholog Aleksander Zadel
9.	Uporabniki storitev oz. uslug
9.a. Koliko jih je?
25
9.b. Kdo prihaja k vam?
Starši, odvisniki in prostovoljci
9.C. S kakšnimi razlogi se obračajo na vas; kakšne vrste problemov imajo?
pomoč pri problemu odvisnosti od nedovoljene droge
9.d. Način napotitve (pridejo samoinicitivno, so napoteni od drugod)?
samoinicitaivno, po pogovoru s katerim od članov, po napotku dr. Milana Kreka ali psihologa
Aleksandra Zadela
9.e. Socialni status in spol (če imate te podatke zbrane)?
20 članov je ženskega, 5 članov pa moškega spola; socialni status ne beležimo
9.f.	število in frekventnost (število obiskov na dan, mesec ali leto; štev. enkratnih in večkratnih obravnav)
skoraj vsak dan smo v kontaktu po telefonu, srečamo pa se vsak petek ob 18. uri
10.	Financiranje
lO.a. Kdo zagotavlja sredstva? (Ustanovitelj, uporabniki, državni, mestni, občinski organ?)
V letu 1993 smo dobih določena sredstva od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, od
članarin in prostovoljnih prispevkov posameznikov.
160
VPRAŠALNIK
10.b.	Kako? (Sponzorji, donacije... Posamezen vir v celoti ali v kombinaciji...?)
Od ministrstev smo sredstva pridobili s sodelovanjem na javnem razpisu za financiranje preventivnih
programov in izdajo določenih publikacij. Zavarovalna družba d.d. ADRIATIC nam je, na podlagi
naše prošnje, dodelila nekaj sredstev za nakup literature. Z dopisom za pospeševanje razumevanja
problema droge in s tem za senzibilizacijo družbe smo nabrali nekaj prostovoljnih prispevkov.
11.	Kdo izvaja nadzor nad službo ali dejavnostjo?
ll.a. Formalno
dr. Milan Krek, kot naš član in zunanji sodelavec ter kot predsednik Odbora za izvajanje nacio-
nalnega programa za preprečevanje zlorabe drog v RS v sklopu Sveta za zdravje RS pri Ministrstvu
za zdravstvo RS; Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve;
11.b.	Neformalno
Psiholog Aleksander Zadel; oče Franc Prelc;
12.	Kateri so največji problemi, s katerimi se srečujete v svoji ustanovi?
Glavni in zelo velik problem je v nepripravljenosti, strahu,... večine članov naše družbe, da bi
sprejeli problem odvisnosti od droge kot resnico sedanjega časa ter da bi pomagali pri reševanju
tega problema, ne pa da si zakrivajo oči oziroma kažejo očitajoče s prstom na odvisnike in njihove
svojce.
13.	Ali se imajo uporabniki pri vas možnost pritožiti zaradi storitev oz. uslug?
Da
13.a. Kakšen je postopek?
Na sestankih ima vsak možnost povedati s čim ni zadovoljen in skušamo to rešiti
13.b.	Se vam je to že zgodilo? Opišite na kratko, prosim, za kaj je šlo.
Bili so bolj nesporazumi kot pravi problemi v zvezi s plačevanjem potnih stroškov za spremljanje
odvisnikov na razgovore v sprejemni center takrat v Cormonsu. Po obrazložitvi in prikazu
dokumentacije je bil nesporazum odpravljen.
14.	Kakšne metode, pristope, teorije uporabljate oz. iz kakšnih izhodišč izhajate pri svojem delu?
Pri svojem delu izhajamo predvsem iz lastnih izkušenj in metodo samopomoči. Z izobraževanjem
in branjem ustrezne literature pa krepimo naše znanje in s tem tudi izboljšujemo kvaliteto dela.
15.	S katerimi ustanovami (ali zunanjimi strokovnjaki) največ sodelujete in v kakšni zvezi?
Največ sodelujemo z ZSMIT, kjer so nam omogočili, da imamo vsaj prostor za naše sestanke in kjer
sta zaposlena dr. Milan Krek in psiholog Aleksander Zadel, s katerima tesno sodelujemo, kot je že
v prejšnjih odgovorih pojasnjeno. - Sodelujemo tudi s slovensko Karitas, ki je krovna organizacija
za don Pierinove TS "Comunita incontro", ki so za enkrat le v Italiji, in edine, kamor lahko gredo
tisti odvisniki, ki se odločijo za zdravljenje. - Sodelujemo z Ministrstvom za zdravstvo in Ministrstvom
za delo, družino in socialne zadeve: izboljšanje in urejanje razmer odvisnikov in njihovih svojcev
ter rešitev problemov, ki so in ki nastanejo zaradi odvisnosti; - sodelujemo z zapori v Kopru:
problem aretiarnih odvisnikov; - sodelujemo s socialnim forumom za zasvojenosti in omame:
izmenjava izkušenj, pomoč, izobraževanje; - lokalne akcijske skupine Izole, Kopra in Pirana:
izmenjava informacij, pomoč; - društvom Komet iz Kopra: izmenjava izkušenj, informacij, pomoč;
- društvom UP iz Ljubljane: izmenjava izkušenj, informacij, pomoč; - društvom Incontro iz Udin:
razgovori odvisnikov za vstop v TS don Pierina v Italijo; - Comunita San Martino al campo iz Trsta:
izmenjava izkušenj, informacij, pomoč; - društvo staršev iz Švice: izmenjava informacij, izkušenj,
pomoč
16.	Fbdatki o uporabnikih
16.a. Katere podatke zbirate?
Zbiramo: ime in priimek, rojstne podatke in podatke stalnega bivališča
16.b. Kako jih hranite in obdelujete?
Hranimo jih kot spisek vpisanih članov v našem arhivu
16.C.	Komu in v kakšni obliki so na razpolago?
Na razpolago so samo članom društva, dr. Kreku in psihologu Zadelu
17.	Kakšni so načrti za nadaljni razvoj vaše ustanove?
Pridobiti čim več članov in jim pomagati pri reševanju problema odvisnosti ter poučiti in spodbuditi
jih k zdravemu in vedremu načinu življenja. Senzibilizirati družbo in vse, ki lahko kakor koli vplivajo
in pomagajo k odpravljanju in razrešitvi problema droge.
18.	Fbznate v okolici kakšno novo službo, dejavnost, storitev, ki se vam zdi pomembna ali zanimiva novost na področju psihosocialne prakse?
18. Ne
Kontaktna oseba, tel. št.
161
POVZETKI
Vesna Leskošek
Kontrola in pomoč v socialnem delu
Vesna Leskošek, socialna delavka in pedagoginja, je vodja
Centra za pomoč mladim v Ljubljani, ki deluje v okviru Centra
za socialno delo Ljubljana Moste Polje.
Avtorica se v članku dotika občutljive teme kon-
flikta med kontrolno in svetovalno vlogo v social-
nem delu. Konflikt razloži s pomočjo pojmov
deviantnost, blaginja in socialna kontrola. Za-
radi koncepta države blaginje in blaginjskega
koncepta deviantnosti imajo klasične ustanove
bolj vlogo nadzora kot vlogo izvajanja pomoči.
Ker je uresničevanje poglavitnih socialnih funkcij
človeka prevzela država, se krog informacij o
interesih in potrebah ljudi širi med ustanovami
in ne prihaja od ljudi samih. Te ustanove pa raz-
polagajo z informacijami, ki kažejo na odstopa-
nja od "normalnega", in ne z informacijami o
dejanskih potrebah. Iz tega sledi, da so odgovori
ustanov naravnani zlasti na korekcijo posame-
znikov in ne v ustrezno socialno akcijo, ki bi
zadovoljevala dejanske interese in potrebe posa-
meznikov in skupnosti.
Srečo Dragoš
Sodalno delo - sistemski vidik (I)
As. mag. Srečo Dragoš predava na Visoki šoli za socialno delo.
Ker je rastoča kompleksnost značilna tako za raz-
voj stroke socialnega dela kot tudi za okolje, v
katerem deluje, postaja sistemski pristop vse bolj
aktualen. Zato je osrednjega pomena vpeljava
in uporaba razločevanj, s katerimi si (profesio-
nalni) sistem olajša usmerjanje navzven in nav-
znoter. Diferenciranje navzven (tj., do svojega
okolja) je nujno za preseganje medsebojne funk-
cionalne odvisnosti (interdependence) na način
prežemanja med sistemi (interpenetracije), kar
je še zlasti pomembno za razmere pri nas. Dife-
renciranje navznoter pa je pogoj za samousmer-
janje oz. za organiziranje interne kompleksnosti
sistema, ki omogoča njegovo nadaljno reproduk-
cijo. Avtor ponazori prvi način s primerom inte-
gracije socialne stroke v evropske tokove, primer
drugega načina vpeljave diferenc pa so npr. kri-
teriji Britanskega združenja za socialno delo.
Daija Zaviršek
Psihiatrični oddelek med boleznijo in njeno kulturno
manifestadjo - Študija primera (II)
As. mag. Darja Zaviršek predava na Visoki šoli za socialno
delo.
Drugi del študije primera analizira simbolne
strukture v instituciji. Psihiatrična bolnica je za-
mejen prostor, prepreden s stigmo, v njej pa raz-
lični prostori določajo način komunikacije in
kodirajo socialne situacije. Prostor z najmočnej-
šimi simbolnimi pomeni je prostor za osamitve,
kije prostor kaznovanja in terapevtske interven-
cije obenem. V njem je proces mortifikacije jaza
najmočnejši. V instituciji vlada specifična kultura
časa, ki spreminja uporabnike in uporabnice v
čakajočo skupino, katere čas ima manjšo vred-
nost kot čas osebja. V psihiatrični instituciji se
producira čakajoča kultura. Simbolna organiza-
cija ustanove je povezana z nezavednimi meha-
nizmi za premagovanje tesnobe.
Tanja Lamovec
Zagovorništvo kot oblika svetovanja
Dr. Tanja Lamovec, redna profesorica na Filozofski fakulteti
v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, vodi Sekcijo za zagovor-
ništvo pri Altri, društvu za novosti v duševnem zdravju.
Članek opisuje psihične poškodbe, ki nastanejo
kot posledica psihiatrične hospitalizacije, in na-
čin, kako lahko zagovornik pripomore k njihovi
ublažitvi. Te poškodbe so: odvisnost od zdravil,
dosmrtna stigmatiziranost, znižano samospošto-
vanje in zaupanje vase, utrditev "lažnega jaza",
ponovno zatrtje "občutenega jaza", spremenjeni
odnosi z družino, prijatelji in na delovnem mestu
in izguba ciljev v življenju. Čeprav je v članku
poudarjeno zlasti svetovalno delo zagovornika,
je treba opozoriti, da je njegov delokrog dosti
širši, saj vključuje tudi pravne in psihosocialne
intervencije v okolju uporabnika. Temeljni cilj
zagovorništva je preusmeritev moči k posame-
zniku, da pridobi čimveč nadzora nad lastnim
življenjem.
163
POVZETKI
Luj Šprohar
Usposabljanje kot ideologija
Luj Šprohar, socialni delavec in sociolog, je delal glasbeno,
lutkovno in pisateljsko kariero, zdaj pa se posveča kritiki
situacij, v katerih se znajdejo slepi ljudje.
Članek govori o načinih nadzorovanja in kazno-
vanja v drugi polovici šestdesetih let v Zavodu
za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Za-
vod je imel vse atribute lažjega zapora, čeprav
so bili gojenci tam le zato, ker so slepi, torej in-
validni. Zato so selekcijo in bJočitev doživljali
kot veliko krivico in pomoto družbe, a tudi kot
samoumevno. Seveda se stvari do danes niso
bistveno spremenile. Še vedno se slepi šolajo v
institucijah, ki so ustanovljene in prirejene pose-
bej zanje, še vedno so izločeni iz domačega na-
ravnega okolja, še vedno jih odtujujejo od vrstni-
kov; posledica sta manjvrednostni kompleks in
odsotnost socialnega imunskega sistema.
Ida Bulatovič
Nastanek, razvoj in metode dela v disciplinskem
centru za mladoletnike pri Centru za sodalno delo
Maribor
Ida Bulatovič, profesorica defektologije za motnje vedenja in
osebnosti in domske pedagogike, je svetovalka v disciplinskem
centru za mladoletnike na Centru za socialno delo v Mariboru
in strokovni sodelavec na referatu za razvrščanje duševno in
telesno prizadetih otrok in mladostnikov.
Disciplinski center za mladoletnike v Mariboru
je bil ustanovljen 1. 1967 in deluje kot posebna
služba pri Centru za socialno delo. Dejavnost je
primarno preventivna in si prizadeva razreševati
razvojne probleme mladoletnikov, ki pogosto
pripeljejo h kaznivim dejanjem. S pomočjo ustre-
znih metod in tehnik skupaj z mladoletnikom
odkriva in krepi njegova močna področja. Vzpo-
redno poteka delo z družino, ki temelji na vzpo-
stavljanju komunikacije v družini, verbalizaciji
aktualnih problemov in konfliktov in uvidu v
njihova pričakovanja in pričakovanja drugih.
Franc Hribernik
Kdo skrbi za ostarele kmete?
Dr. Franc Hribernik je asistent za ruralno sociologijo na Bio-
tehniški fakulteti, Oddelek za agronomijo, v Ljubljani.
S procesom demografskega staranja se naglo po-
večuje delež ostarelega kmečkega prebivalstva,
ki potrebuje različne oblike socialne pomoči. V
glavnem je skrb za kmečke starostnike še vedno
prepuščena tradicionalni intergeneracijski soli-
darnosti v okviru kmečkega gospodinjstva. Ko
ostanejo ostareli kmetje povsem sami na svojem
posestvu in ne zmorejo več skrbeti zase, prevza-
mejo skrb zanje splošni socialni zavodi in - manj
- posebni socialni zavodi. V obdobju 1980-1992
je bilo med 9.704 oskrbovanci v splošnih socialnih
zavodih povprečno 8,5% oskrbovancev, ki so
pred upokojitvijo opravljali poklic kmetovalca,
v posebnih pa 7,1% od 982 oskrbovancev. Število
oskrbovancev v splošnih socialnih zavodih se hi-
tro povečuje; med vsemi kmečkimi so pogostejše
ženske (56%). V posebnih socialnih zavodih pa
število oskrbovancev ostaja kar konstantno; med
kmečkimi oskrbovanci je več moških (62%).
Milko Poštrak
Kje so subkulture danes? (II)
Mag. Milko Poštrak je mladi raziskovalec na Visoki šoli za
socialno delo v Ljubljani.
Avtor poskuša v nadaljevanju svojih razglabljanj
umestiti subkulture v širši sklop pojma kulture.
Navaja bežen zgodovinski pregled nastanka in
razvoja sodobnejših spoprijemov s kulturno raz-
nolikostjo. Razmišljanje se suče zlasti okoli poj-
movanja kulturne večplastnosti kot soočanja ali
nasprotja med t.i. "elitno" in "popularno" kul-
turo. V tem okviru poskuša avtor s preglednim
navajanjem stališč drugih teoretikov prikazati
vso zapletenost in protislovnost takih dualističnih
ločevanj, hkrati pa tudi težavnost definiranja
fenomena subkulture ali popularne kulture kot
take. V sklepu vpelje ročk and roll in s tem iz-
hodišče za naslednji del.
164
A	B	S	T	R	A	C	T	S
Vesna Leskošek
Control and help in social work
Vesna Leskošek, social worker and pedagogue, is team man-
ager of Youth Aid Centre at the Centre for Social Work Ljub-
ljana Moste Polje.
The author deals with the sensitive topic of the
œnflict between the roles of control and coun-
selling in social work. To explain the conflict, she
applies the concepts of deviance, welfare and
social control. Due to the concept of welfare
state and the welfare concept of deviance, clas-
sical institutions are more in the role of control-
ling than of offering help. Since main social func-
tions have been taken over by the state, the infor-
mation on the people's interests and needs is
spreading among the institutions rather than
coming from the people themselves. The in-
stitutions deal with the information on the de-
viation from the "normal" rather than on the
actual needs. Consequently, the response of the
institutions is mainly directed towards the cor-
rection of individuals and not towards a suitable
social action that would satisfy the actual inter-
ests and needs of individuals and the commu-
nity.
Srečo Dragoš
Social work - a system view (I)
Srečo Dragoš, M. A., sociologist, is assistant lecturer at the
School for Social Work.
Since the development of the profession of so-
cial work as well as its circumstances feature
growing complexity, the system approach is be-
coming more and more important. Therefore,
it is essential to introduce and use the distinc-
tions by which a (professional) system facilitates
its own outward and inward orientation. To dif-
ferentiate outward (i. e., towards the surround-
ings) is necessary for overcoming the functional
interdependence by the interpénétration of the
systems, which is particularly relevant in the
Slovenian circumstances. To differentiate in-
ward, however, is necessary for a self-orienta-
tion or an organisation of the internal complex-
ity of the system that enables its reproduction.
The author demonstrates the first with an ex-
ample of the integration of the profession of
social work into European currents, while the
criteria of the British association for social work
serve as an instance of the second.
Daija Zaviršek
Psychiatric ward between illness and its cultural
manifestations - A case study (II)
Darja Zaviršek, M. A., is assistant lecturer at the School of
Social Work.
The second part of the study is an analysis of
the symbolic structures of the institution. A psy-
chiatric hospital is a limited place charged with
stigma, in which different spaces determine the
mode of communication and encode social situ-
ations. The space with the strongest symbolic
significance is the one designed for isolation,
being the space of punishment and therapeutic
intervention at once. There the process of ego
mortification is the most powerful. A particular
culture of time governs the institution and trans-
forms users into a waiting group whose time has
a lesser value than the time of the staff. In the
psychiatric institution, a waiting culture is pro-
duced. The symbolic organisation of the institu-
tion is linked to unconscious mechanisms of
overcoming anxiety.
Tanja Lamovec
Advocacy as a form of counseling
Tanja Lamovec, Ph.D., tenure professor at Ljubljana Univer-
sity, Department of Psychology, is chaiфerson of the Advo-
cacy section of Altra, association for innovations in mental
health.
The article describes the psychic injuries that
originate from psychiatric hospitalisation as well
as how an advocate can help relieving them.
These injuries are: drug dependence, life-long
stigmatisation, low self-esteem and self-con-
fidence, reinforcement of a "false ego", repeated
suppression of a "felt ego", altered relationships
with family, friends and at workplace, and loss
of goals in life. The article stresses on the coun-
selling work of the advocate, but his range of
action is much wider, including legal and psycho-
social interventions into the user's surroundings.
165
ABSTRACTS
The basic goal of advocacy is to redirect power
towards the user, so that he may gain as much
control as possible over his own life.
Luj Šprohar
Qualification as ideology
Luj Šprohar, social worker and sociologist, has been success-
ful as musician, puppeteer and writer; at present he is devoted
to the critique of the situations the blind people find them-
selves in.
The article deals with the ways of control and
punishment in the second half of the sixties in
the Establishment for blind and weak-sighted
youth in Ljubljana. The Establishment had all
the attributes of a mild prison, even though the
inmates were there only on account of their dis-
ability. They experienced their selection and seg-
regation as a major injustice and mistake on the
part of the society, but also as self-understood.
This situation has not met any essential changes.
The blind people are still educated in institu-
tions established and organised specially for
them, they are still separated from their natural
domestic environment, they are still alienated
from their peers; the consequences are the infe-
riority complex and the absence of a social im-
mune system.
Ida Bulatovič
Formation, development and methods of work of the
Juvenile Disciplinary Centre at the Social Work Centre
in Maribor
Ida Bulatovič, defectologist, specialist for behaviour and per-
sonality disorders and penal pedagogy, is counselor at the Ju-
venile Disciplinary Centre of the Social Work Centre in Mari-
bor and expert collaborator at the categorizing office for men-
tally and physically handicapped children and adolescents.
The Juvenile Disciplinary Centre was established
in Maribor in 1967 as a special service of the
Social Work Centre. The activities are basically
preventive, aiming to solve the juveniles' devel-
opmental problems that often result in criminal
actions. Using suitable methods and techniques,
they include: finding and encouraging, together
with the juvenile, his/her strong points; work on
re-establishing dialogue within the family, ver-
balising their current problems and conflicts; and
finally, helping the juvenile to realize his or her
expectations and the expectations of others.
Franc Hribernik
Who is taking care of aged farmers?
Dr. Franc Hribernik is Assistant Lecturer of Rural Sociology
at Biotechnical Faculty in Ljubljana, Department of Agro-
nomy.
The number of aged peasants who need various
forms of social care has increased rapidly along
the process of demographic ageing. The care for
the aged peasants is in most cases left to the
traditional intergenerational solidarity within the
individual household on the farm. When aged
peasants are left to themselves on their farms,
unable to take care of themselves, general so-
cial institutions and in some cases social asylums
take them in. In the period between 1980-1992,
among 9,704 persons institutionalised in general
social institutions 8.5% were peasants by pro-
fession, while in special social asylums, the share
was 7,1% of 992. The number of persons insti-
tutionalised in the general social institutions is
rapidly growing, and among all the peasants,
there are more women (56%). However, the
number of persons institutionalized in special
social asylums remains fairly constant; among all
the peasants, men are more numerous (62%).
Milko Poštrak
Where have all subcultures gone? (1!)
Milko Poštrak, M.A., is a junior researcher at the School for
Social Work in Ljubljana.
In this sequel of his considerations of subcul-
tures, the author attempts to place them within
a wider concept of culture. He cites, briefly, the
historical survey of the origin and development
of the more contemporary struggle with cultural
variety. In particular, he considers the notion of
cultural segmentation as related to the conflict
and contrast between the so-called "ehte" and
"popular" culture. In this framework, the author
endeavours, by citing the views of other theo-
rists, to show the complexity and controversy of
such dualist distinctions, as well as the difficul-
ties of defining the phenomenon of subculture
or popular culture as such. In conclusion, he in-
troduces rock and roll as the starting point for
the next sequel.
166
Ponudba - preberite to!
če želite, da Socialno delo objavi obvestilo ali informacijo o vaši dejavnosti, npr. o seminarju ali
kongresu, ki ga prirejate, o publikaciji, ki ste jo izdajali, ali o kakšni drugi zadevi, ki bi zanimala
strokovno javnost, nam jo, prosim, pošljite. Čdiso^is Socialno delo najhitrejši način, kako obvestite
veliko ljudi s tega področja in v tega poklica!
Pišete?
Časopis Socialno delo v letu 1994 pripravlja naslednje teme:
-	nove psihosocialne službe,
-	ljudje (skupine) s posebnimi potrebami,
-	supervizija.
Še zlasti vas vabimo, da napišete in nam pošljete članek, če se ukvarjate s katerim od teh področij.
Lahko nas prej tudi pokličete.
Vabljeni ste tudi z drugimi besedili: s primeri iz prakse, poročili, intervjuji, mnenji, odgovori itn.
Prosimo, da se držite navodil, ki so objavljena na naslednji strani.
Druge izdaje VŠSD
Darja Zaviršek
ženske in duševno zdravje
David & Aithea Brandon
Jin in jang načrtovanja psihosocialne skrbi
Naročite ju lahko s pismom ali po telefonu.
Kako naj bo urejeno besedilo za objavo v časopisu Sodalno delo
1.	Rokopis teoretskega članka, raziskovalnega poročila in druge poglobljene študije je lahko dolg do 16
strani (30.000 znakov), daljši izjemoma s privoljenjem uredništva. Druga besedila lahko imajo do 8 strani.
2.	Rokopis je lahko vrnjen avtorju v dopolnitev ali popravek. Uredništvo si pridržuje pravico preurediti ali
spremeniti dele besedila, če tako zahtevata jasnost in razumljivost, ne da bi prej obvestilo avtorja.
3.	Besedilo je treba oddati hkrati na disketi in v izpisu. Izpis naj ima dvojne razmake (30 vrstic na stran), 65
znakov na vrstico (velikost znakov: 10 pik).
4.	Besedilo na disketi je lahko zapisano v kateremkoli programu za MS-DOS ali MS-WINDOWS, ne sme
pa biti v formatu ASCII.
5.	Besedilo na disketi mora biti brez kakršnegakoli oblikovanja, npr. pomika v desno, pomika na sredo,
brez posebej formatiranih odstavkov, velikosti črk ipd. Ne uporabljajte avtomatičnega številjenja odstavkov.
Vse posebnosti, ki jih želite v tisku, naj bodo zaznamovane na izpisu.
6.	Kurzivo ali podčrtavo (kar je ekvivalentno) uporabljajte zgolj za poudarjeno besedilo, v referencah kakor
na zgledih spodaj in za tuje besede v besedilu, ne pa za naslove ipd.
7.	Ves tekst, vključno z naslovi, podnaslovi, referencami itn., naj bo pisan z malimi črkami, seveda pa
upoštevajte pravila, ki veljajo za veliko začetnico. Če bi zaradi kakšnega posebnega učinka želeli, da so deli
besedila v samih velikih črkah, zaznamujte to na izpisu.
8.	Vse opombe naj bodo v formatu opomb (FOOTNOTES ali ENDNOTES) ali pa pomaknjene na konec
besedila.
9.	Grafični materiali naj bodo izrisani v formatu A4 in primerni za preslikavo. Od barv je dovoljena samo
črna (seveda tudi siva). Če so računalniško že obdelane, se posvetujte z uredništvom.
10.	Reference naj bodo razvrščene po abecednem redu priimkov avtorjev oz. urednikov, in sicer tako:
D. Bell, PCaplan, W J. Karim (ur) {l993),Gendered Relds. Women, men and ethnography London: Routledge.
J. D. Benjamin (1962), The innate and the experiential. V: H. W Brosin (}ii),LecturesmExperimentalPsychiatry. Pittsburg: Univ.
Pittsburg Press.
J. Chaseguet-Smirgel (1984), The Ego Ideal: APsychoanalytic Essay on the Maladyof the Ideal. NewYoik: Norton.
— (1991), Sadomasochism in the perversions: some thoughts on the destruction of reality./ Amer. PsychoanaI. Assn., 39; 399-
415.
G. Čačinovič Vogrinčič (1993), Družina: pravica do lastne stvarnosti. Socialno delo 32, št. 1-2: 54-60.
Didier-Weil etal. {\988),EIobjetodelarte. Buenos Aires: Nueva Visi6n.
A. Miller (1992), Drama je biti otrok. Ljubljana: Tkngram.
D. W Winnicot (1949). Mind and its relation to the psyche-soma. V: Through Pediatrics to Psychoanalysis. NewYork: Basic Books,
1975.
Avtorjevo ime (v zgledih zgoraj inicialke) lahko tudi izpišete.
11.	Reference v besedilu naj bodo urejene tako: (avtor, koavtor leto: stran; avtor^, koavtor^ leto^: stran^) itn.
(enako, če gre za urednika). Na primer: (Beli, Caplan, Karim 1986; Didier-Weil et al. 1988; Winnicott 1949:
145). Če je avtor/urednik omenjen že v besedilu, se njegovo ime v oklepaju izpusti, na primer: ... Miller
(1992: 133)...
12.	Tuje besede (razen imen) in latinarije (kakor ibid., op. cit. ipd.) naj bodo ležeče ali podčrtane.
12.	Uredništvo sprejme tudi neobdelana besedila, vendar s tem nastale stroške odšteje avtorju od honorarja.
13.	Posebna datoteka naj vsebuje povzetek v ne manj od 10 in ne več od 15 vrsticah, v slovenščini in angleščini.
Omembe avtorja naj bodo v tretji osebi.
14.	Posebna datoteka, katere ime je priimek avtorja besedila, naj vsebuje kratko informacijo o avtorju (v
tretji osebi) v slovenščini in angleščini. V datoteki Y bo torej pisalo:
Dt XYje asistentka na Visoki šoli za sodalno delo v Ljubljani, podpredsednica Društva socialnih delavcev Slovenije in pomočnica
■koordinatorja Evropskega programa za begunce.
Dt XY is Assistant Lecturer at School for Social Work in Ljubljana, Vice-Chairperson of The Social VVbrkers' Association of Slovenia
and Deputy Co-ordinator of the European Refugee Programme.
social work (UDC 304+36)
Vol. 33, April 1994, Part 2
F\iblished by School of Social Worl<, University of Ljubljana
AH rights reserved
Editor-in-Chief
Bogdan Lešnik
Editors
Darja Zaviršek (book reviews)
Srečo Dragoš (research)
Jo Campling (international edition)
Editorial Board
Vika Bevc
Vito Flaker
Anica Kos
Blaž Mesec (Chairman)
Pavla Ropoša Tanjšek
Marta Vodeb
Marjan Vončina
Advisory Board
Franc Brine
Gabi Čačinovič Vogrinčič
Bojan Dekleva
Andreja Kavar Vidmar
Zinka Kolarič
Mara Ovsenik
Jože Ramovš
Tanja Rener
Bernard Stritih
Address of the Editor
Šaranovičeva 5, 61000 Ljubljana, Slovenia, phone & fax (+386 61) 1 33-701 1
selected contents
Vesna Leskošek
Control and help in social work	83
Srečo Dragoš
Social work - o system view (I)	91
Darja Zaviršek
PsychiGtric ward betvveen illness and its cultural monifestation. A čase study (II)	99
Tanja Lamovec
Advocacy os a form of counselling	107
Luj Šprohar
Oualificotion os ideology	115
Ida Bulatovič
Formation, development, and methods of work of the juvenile disdplinary centre in Maribor	121
Franc Hribernik
Who is taking care of aged peasants?	129
Milko Poštrak
Where have ali subcultures gone? (II)	137
English Abstrocs	165
Published in six issues per year.
socialno delo (UDK 304+36)
članki
Vesna Leskošek
Kontrola in pomoč v socialnem delu	83
Srečo Dragoš
Socialno delo - sistemski vidik (I)	91
Darja Zaviršek
Psihiatrični oddelek med boleznijo in njeno kultumo manifestacijo. Študija primera (II) 99
Tanja Lamovec
Zagovorništvo kot oblika svetovanja	107
Luj Šprohar
Usposabljanje kot ideologija	115
Ida Bulatovič
Nastanek, razvoj in metode dela disciplinskega centra za mladoletnike pri CSD Maribor 121
Franc Hribernik
Kdo skrbi za ostarele kmete?	129
Milko Poštrak
Kje so subkulture danes? (II)	137
intervju
Programi Dfug-Aid\\Q Nizozemskem (Intervju s Francom Trautmanom) • Dare Božič 145
poročili
Socialno in kulturalno planiranje na Nizozemskem • Nino Rode	149
'Trisilna hospitalizacijo v akutni duševni krizi" (Posvetovanje sekcije za spodbujanje
duševnega zdravja društva Alpe-Jadran) • Biljana Dušic	152
dokumenti
Vprašalnik za psihosocialne službe (II)	155
povzetki
Slovenski	163
Angleški	165
letnik 33 - april 1994 - št. 2