poitnlna platana v gotovini. teto XVIII. KRANJ, 16. junija 1934 rjredniatvo In uprava se ca- j Lajata v Kranju ftev. 173. j Telelon itev, 73. Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Din Izhaja vsak« soboto j Tednik za gospodarstvo, socialno štftV. 20 3 Dopioe aprejema nredni&tve i de torka aveeer. Rokopisi m n« vračajo. — Nefranklrana plama ee ne sprejema}«. Za odgovor priložita cnaa&fe» Qovorfluc nre srednÉSrva I on ponedeljki* Ud 10. en 11. are dopoldne. politiko in prosveto Nedeljski počitek Svet je poin grenke ironije. Na eni strani lakota, pomanjkanje, revščina, na drugi strani pa preobilica pridelkov. Večkrat smo že brali, kako v Ameriki s pšenico kurijo lokomotive, kako v Braziliji mečejo milijone vreč kave v morje, kako kje drugje uničujejo raznovrstne pridelke. To pač jasno dokazuje, da nimajo ti ljudje, ki takšne bedastoče počenjajo, trohico krščanstva v sebi. Človek ne more misliti, da bi bilo kaj takega sploh mogoče, da delajo to še pametni ljudje. Pa to delajo pametni, prebrisani ljudje, veliki trgovci, prekupci in podjetniki. Žalostno! Podobno ironijo vidimo pri praznovanju nedelje in praznikov. Na eni strani množice brezposelnih, ki bi v resnici radi delali, na drugi strani pa vidimo, kako nekateri tovarnarji in podjetniki silijo delavstvo, da mora delati tudi ob nedeljah. Imamo zakone o nedeljskem počitku, imamo zakone o 8 urnem delavniku, pa morajo ponekod delati cele nedelje ali morajo delati pozno v noč, celo do treh ali štirih zjutraj. Seveda pride bolezen, katastrofa nad delavca, pa se opraviči s tem, da se reče, da je bil pač slabega zdravja. O ironija! Žal da imamo tudi v Kranju slučaje, ko se krši nedeljski in prazniški počitek in se delavstvo sili, da mora tudi ob nedeljah delati. Podjetniki pravijo in se izgovarjajo, da gredo delavci »prostovoljno« na delo. No, koliko je pri takem nedeljskem delu proste volje, menda pametnemu človeku ni treba pripovedovati. Če nočeš, pa pojdi, bomo pa drugega dobili — to je pač geslo kapitalista. Zavedati se moramo vendar, da je praznovanje nedelj in praznikov velikega pomena za družino in narod. Kdor dela na to, da bi se ne praznovala nedelja res v krščanskem smislu, tak človek je proti družini in proti narodu Delovni dan razkropi družino na vse strani in se posamezni člani družine ne vidijo cel teden. Nedelja pa zbere dru-družinske člane in jih spet združi v družinsko občestvo, v družinsko enoto. Starši in otroci gredo skupno v cerkev in vsi pomolijo k Bogu in se morda vsi snidejo pri obhajilni mizi. Kako vendar to lepo vpliva na posamezne družinske člane, kako jih nekako obrusi v njihovih slabostih in goji pravo družinsko zavest. Kako prenovljeni se vrnejo na doml In potem doma vsaj enkrat v tednu pose-dejo skupno k mizi in se pogovorijo o vsem tem, kar jim je na srcu, se posvetujejo in zabavajo. Koliko moralne in etične moči je v takšnem družinskem življenju. Človek je vendar čuteče bitje in ne morda brezčuten, mrzel stroj. Marsikaj hudega bi se odstranilo iz naših družin* če bi se družina sešla ob nedeljah in se prijateljsko med seboj pogovorili. Posamezni družinski člani bi se zavedli/ da jih vendar druži neka globja misel da jih druži familijarna skupnost. Nedelja bi morala biti za družine velik blagoslov in bi tudi bila, če bi jo prav praznovali. Praznovanje nedelje je nadalje velikega pomena za celokupni narod. Nedelja nas poziva k češčenju božjemu. Le dobro se zavedajmo; čim manj se bo pripogibalo koleno pred Bogom, tem večje orgije bo hudič uganjal na svetu. Praznovanje nedelje nas pozivlje k skupnosti in edinosti. Oni, kateri nočejo praznovati Gospodovega dne, bodo postali žrtev razporov in sovraštva. Če že dva ali trije, ki so zbrani v imenu Gospodovem, prestavljajo po besedah Kristusovih, veliko silo, koliko večjo silo bo predstavljal šele narod, ki ob nedeljah in praznikih napolni hrame božje in da Bogu dolžno čast. Ali se ne bodo ljudje, ki bodo zbrani v Cerkvi in skupno molili Očenaš. zavedli skupnosti, da so vsi ustvarjeni od Boga in da vsak na sebi nosi odtis božjih rok. V vsem javnem življenju, v gospodarskem, trgovskem in političnem bi prav gotovo tako kruto ne gospodarila kri- vica in brezobzirnost, če bi vsi ljudje prav praznovali Gospodove dneve. Pri tej piiliki moramo omeniti še sledeče. Načrt novega obrtnega zakona predvideva, da bo pouk za vajence enkrat med tednom, drugikrat pa v nedeljo in sicer od 8—12 ure. Kaj se to pravi? Fant, vajenec, ki se bo 3 leta učil kake obrti, ne bo mogel tri leta hoditi k službi božji. In kakšnega pomena je vendar to za mladega fanta, mladega vajenca. Torej v najvažnejših in naj-kočljivejših letih bo ostal vajenec brez verskega in moralnega pouka in ne bo mogel zadostiti verski dolžnosti. Potem vendar nikar ne govorimo o surovosti in brezobzirnosti obrtniških vajencev. Prav je imel protestni shod preteklo nedeljo, ko je protestiral proti nedeljskemu pouku na obrtnih šolah, — nih. izven mesta. Takrat bodo dobili kranjski trgovci skomine po okliških vaseh, a bo prepozno. Ne samo iz socialnega stališča, tudi iz trgovsko praktičnega stališča resno svarimo pred tem duhom, ki odbija delavca iz mesta in ga hoče držati v gotovi oddaljenosti od mestnega območja. Kranj in delaostoo Neredko se sliši v Kranju mnenje, da je treba skrbeti, da se delavstvo ne bo naselilo v mestu, da ne pridejo obnemogli delavci v starosti ali bolezni v breme občini. Vsled dosedanjih razmer se je mogel le mal de! delavstva, ki je zaposleno v kranjskih tovarnah, naseliti v območju kranjske občine. Delavstvu se niso preskrbela cenena stanovanja in ne cenene stavbne parcele. Okoliške občine se radi tega upravičeno pritožujejo, da bodo imele čez neka; let polno onemoglih delavcev, ki so pustili svoje najboljše moči v ^kranjskih tovarnah in ki so' pustili 'tudi večino svojega zaslužka v Kranju, ki pa bodo prišli v breme okoliških občin. To je vsekakor nesocialno! Če je Kranj sprejel v svojo sredo industrijo in vleče od nje dohodke, se pač spodobi da nosi tudi slabe posledice industrije in to so ravno onemogli delavci, za katere se ni dovolj poskrbelo. Ogromna večina delavstva v kranjskih tovarnah stanuje daleč zunaj mesta. Delavec pride že od dolgega pota pogosto ves izmučen v tovarno, potem mora pa še delati 8 do 10 ur. Mnogi si z dolgo potjo naravnost uničujejo svoje zdravje. Pozimi in sploh v slabem vremenu prihajajo nekateri po 2 uri daleč v Kranj na delo! Koliko je pri teh dolgih in samotnih potih pa še moralne ne varnosti in škode...! Jasno, da delavstvo stremi po tem da si najde stanovanje v bližini tovarne in v bližini mesta. Ker pa delavstvo ni našlo v mestu gostoljubja in ne možnosti, da se naseli so se razvile v bližnjih vaseh cele delavske kolonije. Okoliške vasi so danes že dobile popolnoma delavsko večino! Pridno in varčno delavstvo si je v okolici Kranja že dogradilo polno malih delavskih hiš, in mnogi se pripravljajo, da si vsaj v bližnji okolici Kranja dograde vsaj mal domek, kjer bi skromno in mirno živeli, da se ni treba potikati po tujih stanovanjih in da ni treba cele ure daleč hoditi v Kranj. A ta buržujski, liberalen in nesocial-ni duh delavcu tudi v bližnji okolici Kranja ne privošči skromnega stanovanja oziroma lastnega doma, in hoče, da bi se delavske kolonije še dalj od Kranja odmaknile. Nad vse žalosno je, da gotove osebe prigovarjajo celo predstavnikom sosednjih občin, čemu puste, da se zidajo v njih občini male delavske hišice, ker si bodo nakopale v občino polno revežev, za katere bo morala občina kdaj skrbeti. Ne smete misliti, da smo si to izmislili! Mi bi mogli navesti osebe z imenom, ki delavstvu niti v sosednjih občinah ne privoščijo skromnega kotička Ta buržujski liberalno-kapitalistični duh je tako umazan, da ga moramo javno obsoditi. Napačno bi bilo, če bi kdo dolžil našo industrijo, da se brani delavcev v bližini. Pribiti moramo, da so naši industrijski kapitalisti stokrat bolj socialni, kakor nekateri, ki poznajo socialni čut le ob gotovih prilikah, recimo za parado ali pa za agitacijo. Vsa industrijska podjetja v Kranju žele, da bi se njih delavstvo naselilo v bližini, ker je to v interesu industrije same, le liberalni, plesnivi in korumpirani buržuj ne privošči delavcu, da bi zgradil v bližini mesta skromen kotiček, ker ga motijo v njegovem estetskem čutu skromne delavske hišice. Ta ne socialni duh pa more prinesti veliko škodo mestu Kranju samemu, Ni treba misliti, da se bo Kranj otresel socialnih bremen za onemoglo delavstvo. Prepričani smo, da bo prej ali slej na ta ali drugi način moral tudi Kranj poskrbeti oziroma prispevati za one delavce ki so bili zaposleni v kranjski industriji, pa so onemogli in padli v breme drugim občinam. Znan nam je resen projekt, ki je meril na to, da se socialna bremena razdele pravično na vse občine in ta projekt bo prodrl prej ali slej. Poleg tega pa obstoji še druga nevarnost. Delavstvo je najboljši odjemalec! Vsi obrtniki in trgovci že danes vidite, kako je padla kupna moč kmeta. Delavec pa vse, kar potrebuje, kupuje... Ali mislite, da bo delavstvo res hodilo kupovat v Kranj, če se ga bo mesto na vse kriplje otresalo če bo šlo tako naprej in bo prebivalo delavstvo le v gotovi razdalji od Kranja, potem bo postalo sedanje mesto Kranj mrtvo, brez trgovskega življenja, kakor je n. pr. danes trgovsko mrtev oni del Ljubljane, kjer ni prometa in ne delavstva... Velike trgovine se bodo razvile Novo kopališče Poročali smo že, da je Banska uprava na pritožbo nekaterih meščanov razveljavila vse sklepe, ki jih je Kranjska mestna občina napravila glede gradnje kopališča. Mestni očetje bodo morali vsled tega o vseh velikopoteznih načrtih glede kopališča ponovno sklepati ter bo meščanstvo, ki plačuje davke, imelo priliko, da se bo z njimi podrobneje seznanilo. Kakor znano je občina svojčas sklenila napraviti kopališče, ki sme veljati z vsem skupaj največ 700.000 Din. Mesto, da bi se v okviru tega za današnje razmere velikega proračuna skušalo napraviti kopališče, je občina, ne oziraje se na zakonske predpise, dala napraviti načrte, katerih izvedba bi veljala okoli 2 in pol milijona dinarjev, ali pa še več in je taktično že začela ta načrt izvajati. In tako bi se zgodilo, da bi se meščani, misleči, da bodo obremenjeni le za 700.000 Din, naenkrat znašli pred dejstvom, da bi jih zadolžili najmanj za 3 kratno svoto. Tak način gospodarjenja pelje pri vsakemn zasebniku prav gotovo do gospodarskega pogina, tak način mora tudi javno gospodarstvo peljati do katastrofe, tako javno gospodarstvo pa tudi nasprotuje zakonskim predpisom. Zato je banska uprava, čim je o teh namerah kranjske občine izvedela, poslala v Kranj svojega 'uradnika da je na licu mesta proučil položaj, nakai je ves dosedanji postopek občine glede kopališča razveljavila. Odloku, ki ga je Gorenjec že dobesedno prinesel, je priključeno poročilo, ki ga je napravil višji banski svetnik ing. Mencinger in ki ga po našem mnenju mora občina vsakemu davkoplačevalcu na zahtevo pokazati. Iz tega poročila izhaja predvsem, da je bila kritika meščanstva o predragem kopališču in prevelikih stroških za kopališče povsem opravičena. Ing. Mencinger ugotavlja, da bi po predloženih načrtih izvršitev kopališča v navadni izpeljavi veljalo s svetom vred ca 1,850.000 Din, pri čemer pa ne upošteva celo vrsto del, brez katerih bi se kopališče ne dalo uporabljati in ki bi veljali tudi okoli pol milj. dinarjev. Mencingerjevo poročilo pa je še bolj zanimivo v onem delu, v katerem pripoveduje, kako so si občinski možje zamislili finansiranje tako drage naprave, o čemer bomo poročali še pozneje. Kakor pa smo Culi namerava kranjsko gospodarsko društvo prihodnje dni javno razpravljati, nakar že danes opozarjamo naše čitatelje. Banane, hruške in kakteje, Naravno, kakor trgal bi jih z veje, Tone jih ustvari, Za par dinarčkov jih podari. Stran 2 GOEENJEC< Štev. 20 ti* -i TEDENSKE NOVICE KRANJ. Renovaclja župne cerkve je v polnem teku. Sedaj te strga vrhnji omet. Pokazalo se je, da so rebra vsa b'ta v začetku preoblečena z fganira apnom, da se tako nekako konserviri slab kamen, ki rad razpada. Prstna barva stropa je bila slonokoščena, rebra so bila oa barvana z neko rumenkasto barvo. Pri strganju ometa so se odkrile starinske slike, ki so slikane na suhi zid. Kakor vse kaže, so te slike toliko stare, kakor cerkev. Slike so že precej obško-dovane. Ko bodo vse odkrite in pregledane, se bo odločilo od strokovnjakov. Dijaški zavod v Kranju sprejema v vso oskrDO dijake iz dobrih, poštenih družin, ki so lepo vzgojeni in so z odličnim ali prav dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. Pod istimi pogoji se sprejemajo tudi dijaki iz višjih razredov. Redno življenje in verska vzgoja skušata dijaku nadomestiti dom in ga obvarovati pred nevarnostmi mestnega življenja. Podrobne informacije in navodila za sprejem daje vodstvo Dijaškega zavoda v Kranju. Vodovodni odbor za mesto Kranj in okolico je dal z 11. junijem — torej skoro en mesec po vložitvi prošnje — dovoljenje, da se napelje vodovod iz vodovodnega omrežja na parcelirano zemljišče za hujanskim gozdom. V tem odloku pa se pripominja sledeče: Ker bode to ozemlje spadalo najbrž pod regu-lačni načrt mesta Kranja in okolice, ki se izvršuje, se napeljava dovoljuje na vašo lastno odgovornost. V slučaju, da bi bilo potrebno kdaj pozneje napeljavo preložiti, se bode moralo to izvršiti na vaše stroške in nevarnost". Ta pripomba se nam zdi nad vse čudna. Občina Predoslje je vendar samostojna občina, ravnotako kakor Kranj. Kranj je ravno-tako ,,selška" občina kakor druge okoliške občine, ima le naslov mesta, mestnih pravic pa nima, saj voli z podeželskimi občinami in po zakonu ne spada med prava mesta. Nima torej nikakih mestnih predpravic pred deželskimi občinami. Čudno se nam torej zdi, da bi kranjski regulacijski načtt, ki se baje že dela, veljal tudi za okoliške občine. Mogoče, da ga okoliške občine sprejmejo, toda to je od njih odvisno, ne pa od Kranja. Vodovodni odbor piše, da se re-gulačni načrt za Kranj in okolico že iz vršuje. Kdaj pa so bila dela za ta načrt že razpisana? Zdi se nam, da se izvršujejo šele geodetska dela, o kakem načrtu, ki se izvrši na podlagi geodetskih del pa še ni duha ne sluha. Zdi se nam torej, da se regulačni načrt še nič ne iz- Zadnja pot župnika Pibra Teto veličastnega pogreba Šenčur bre/dvorano ie ni videl, kakor je bil pogreb župnika Pibra. Prišli so njegovi fa rani, da ga spremijo na zadnji poti, prišlo je nešteto njegovih prijateljev in znancev is Kranja, Ljubljane, Bleda. Go rij in še od drugod, da bi se poslovili od njega. Kdo bi pač mogel prešteti nepregledne množice ljudstva, ki je spremila župnika Pibra na kraj večnega počitka. Pogreb se je pričel ob 10. uri in se je končal šele okoli pol ene. Pogrebne obrede je opravil stolni dekan g. dr. Franc Kimovec ob asistenci blejskega župnika Zabreta in tržiškega župnika Vovka. Po blagoslovu trupla so pevci lepo in občuteno zapeli žalostinko, na kar se je razvil žalni sprevod. Krenil je ob potočku po vasi navzgor, kakor bi se hotel župnik Piber osebno posloviti od vsake šenčurske hiše posebej. Žalnega sprevoda se je udeležila vsa šenčurska šolska mladina pod vodstvom svojega učiteljstva. Otroci so s cvetjem potresali pot, koder je šel sprevod. V sprevodu so šle nadalje Marijine družbe ki so glasno molile rožni venec. Nekako v sredi sprevoda je bila uvrščena šen- čurska godba, ki je igrala žalne koračnice. Nato so prišli gasilci fn duhovniki okrog 50 po številu. Krsto so nosili gasilci. Za krsto so šli sorodniki in razni odličniki in končno veliko število ljudi. Med odličniki smo opazili ministra n. r. g. ing. Serneca, okrajnega glavarja iz Kranja, senatorja g. dr. Rožiča in še mnogo drugih. Ko se je žalni sprevod vrnil v cerkev, je stopil na prižnico stolni kanonik g. dr. Franc Kimovec, ki je očrtal v kratkem delo pokojnika. Posebno je omenjal pokojnikozo dobrosrčnost, delavnost, skrb za farane, vse to v službi in skrbi za časni in večni blagor svojih župljanov. Po slovesni žalni službi božji so odnesli pokojnikovo truplo na pokopališče, kjer so ga položili tik pod križem sredi pokopališča. Vse žalostno vreme, ves čas pogreba je naravnost lilo ni niti euega odvrnilo, da ne bi vztrajal do konca pogreba in da se ne bi poslovil od župnika Pibra. Po opravljenih pogrebnih molitvah, se je pri odprtem grobu poslovil od svojega Župnika minister n. r. ing. Sernec z lepim govorom Pogreb župnika Pibra je pričal, kako ljudstvo spoštuje duhovnika, ki ima dobro srce in odprte roke za svoje ljudstvo. vršuje. Pa tudi, če se izvršuje radi tega načrta, ki ga še ni, vendar ne more biti omejena občina Predoslje v njeni samoupravi! Radovedni smo pa tudi, koliko časa bo še treba čakati na ta načrt, ki se ,.že izvršuje"? Ali naj tačas počivajo vsa stavbna dela v Kranju in okolici? Ali naj se tako rešuje gospodarska kriza, da naj radi nekega načrta, o katerem se šele govori, počiva vse delo ? Ali naj ta čas zidarji in stavbeniki sedejo pred rotovž, pa naj čakajo, kdaj se bo porodilo to nebogljeno dete,regulačni načrt? Krajevna protituberkulozna liga v Kranju je pričela z delovanjem proti tuberkuloznega dispanzerja pod osebnim vodstvom šef zdravnika g. dr. Neubauei-ja iz Golnika in sicer se vrše ordinacije v ambulatoriju ekspoziture OUZD v Kranju vsak pondeljek in četrtek od 16. ure dalje. V dispanzerju se bo strokovno preiskovala predvsem pljučna tuberkuloza z vsemi modernimi sredstvi sodobne medicine. V smislu čim uspešneje borbe proti tuberkulozi vabimo vse, da poiščejo v dispanzerju potrebno pomoč in primeren nasvet. Delovanje dispanzerja je brezplačno za vsakogar. Pomočniški izpiti. Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča svoje člane, da se bodo vršili meseca julija pomočniški izpiti. Prijave se sprejemajo do 25. junija t. 1. v pisarni združenja. Čas in kraj izpitov bo pravočasno objavljen. Novi kranjski časopis. V zadnji številki našega lista smo poročali, da bo v Kranju pričel izhajati nov časopis. Tedaj še nismo veddi za ime novega lista. Pred kratkim nas pa je prijatelj našega lista obvestil, da se bo novi kranjski list imenoval ,,Kopališčni glasnik"'. Res, prav primeren list, sedaj, ko bomo dobili tako moderno kopališče. I ! Moderno tiskarsko pod-''etje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni. iskarna Tisk. društva v Kranja H&issdampfdichtungs- materijal. Še vedno ne vemo, kaj je Heiss-dampfdichtungsmaterial. Slišimo pa že toliko, da je kranjska občina tega materija i a kupila za okoli 15.000 Din, da je nakup izvršil župan sam in da občina sedaj nima zanj nobene uporabe. Prosimo g. župana, da nam zadevo pojasni, ker se uredništvo ,, Gorenjca" komaj otepa številnih vprašanj glede »Heissdamf-dichtungsmateriala«. V Kranju je umrl pri tastu g. dr. Novoseljskemu g. Vasilij Radionov, bivši kozaški divizijski general. Pokojnik je bil rojen leta 1859 na Ruskem v mestu Novočerkask. Najprvo je študiral gimnazijo; po končani gimnaziji je odšel na vojno akademijo in sprva služboval v atamanskem artilerijskem polku. Med vojno je bil komandant raznih kozaških polkov, postal je brigadni in nato pa divizijski general. 1920 je odšel iz Rusije in se naselil najprvo na otoku Lemnosu v Egej-skom morju. Od tamkaj je pa odšel v Jugoslavijo, kjer je bival največ pri dr. Novoseljskemu, zadnji čas v Kranju. Zadnje tri mesece je bolehal na vnetju pljučne mrene in za oslabelostjo srca. Pokopali so ga preteklo nedeljo na kranjskem pokopališču ob obilni udeležbi ljudstva. Naj mu bo lahka zemlja slovenska ! Slepič razsaja. Zadnji čas se v Kranju neprestano ponavljajo slučaji vnetja slepiča. Več bolnikov in bolnic je moralo iskati pomoči v ljubljanski bolnici. Kako primerno bi bilo, ko bi v Kranju imeli bolnico. Uverjeni smo, da bi vendar v Kranju bila zelo primerna primerna bolnica, katera naj bi služila še ostali Gorenjski. Umri jc na Viru pri Domžalah dne 11. )un;ja tovarnar in lastnik valjčnega mlina g. Franc Majdič. Vse svoje lepo premoženje je volil svojemu nečaku g, Francu Majdiču. trgovcu v Kranju. Za solnčenje vzemite le ECA KREMO, ki Vam najbolj otemni polt in Vas varuje pred opeklino l Škatlja Din 6. — Drogerija B. ŠINKOVEC, KRANJ. Valuazor o Hraniti In Kranjcih V mestu Kranju, čisto nad Savo, stoji grad, ki se sedaj imenuje Kieselstein. Ce gleda človek z njega na Savo vživa izredno lep pogled. Ime Kieselstein (= Kremen) mu je dal enako imenovani kamen, ker je tako grad kakor mesto iz takega kamenja sezidano in tudi stoji na njem. V gradu (to je današnje poslopje okrajnega glavarstva) je tudi dober vodnjak, ki grad preskrbuje z vodo, ker razen njega ni niti v gradu niti v mestu dobiti kakega vodnjaka. Nasprotno pa morajo meščani dobivati vodo iz Kokre ali Save in jo po precejšnji strmini nositi v mesto. V vročem letnem času zaliva pot nosače vode, ko sopihajo po strmini. Radi tega je nastal tudi pregovor, da je v Kranju več vina kakor vode. Mesto ima čiste in lepo zidane hiše, dasi sicer ni veliko. Tesno ob mestnem obzidju stoji kapucinski samostan, ki so ga sezidali 1. 1640. V mestu je farna cerkev in več drugih, kjer se pridiga samo rim-katoliška vera. L. 1556 je ljubljanski škof Urban Tekstor pridigal na nekem žegnanju javno proti luteranski veri, ki se je tedaj razširila po vsej deželi. Ta vera je precej dolgo obdržala, tja do leta 1579, ko je nadvojvoda izgnal iz mesta Jerneja Knaflja, evangelijskega pridigarja. Kna-felj pa se je zatekel k baronu Adamu na grad Brdo in tam pridigoval. Kranjski meščani so ga hodili poslušat, dokler jim ni bilo prepovedano, če nočejo zgubiti vseh pravic in vseh svoboščin. Kranjci imajo različne svoboščine in lepe privilegije toda zelo so nenaklonjeni tistemu, kdor bi jih hotel videti. Tudi meni ^ni uspelo, da bi jih videl; večkrat sem o tem govoril, moji dobri prijatelji so mestnemu sodniku o tem pisali in sam sem mu poslal svojega sla. Na svoja pisma mestnemu sodniku nisem dobil nobenega odgovora. Celo svojega pisarja sem v Kranj poslal, ki je govoril z mestnim sodnikom, pa je rekel da imajo sicer lepe privilegije, da pa jih nočejo nikomur pokazati. — Toliko sem zvedel o Kranju od njihovega sodnika. Ko mi je še rekel ali hočem popisati privilegije ali tajnosti, sem ga brez pozdrava zapustil. Privilegiji služijo slovesu mesta, če se objavijo, bolj kot njih skrivanje in sijaj bolj kot senca. Nihče ne skriva svojih častnih pravic in svoboščin pod mernikom. Ti dobri ljudje pa imajo posebne manire in raje puste svoje privilegije moljem in drugi golazni kakor pa avtorju da bi jih objavil. Kakšne namene imajo s tem skrivanjem, ne vem, mislim pa, da imajo od tega več škode kakor koristi. (Tako so n. pr. imeli skupaj z Ljubljančani pravico predlagati in postavljati duhovnika za neko cerkev. Ob času potrebe niso nikogar predlagali in so tako zgubili to pravico, ki je prešla v roke Ljubljančanov). Razumnemu bralcu bojttakoj jasno, da so samo zato zgubili lepo staro pravico predlaganja pri tem beneficiju, ker svojih privilegijev niso hoteli nikomur pokazati, če bo mogel tak ali podoben mestni sodnik pred Bogom dajati odgovor, o tem ne govorim Prisegel je namreč, da bo kar najbolje skrbel za mestno premoženje in ne bo nič opustil, kar bi služilo k njegovi koristi, časti in slavi. Dasi privilegijev še ni videl, si ni vzel urice časa, da bi jih pregledal. Prebivalci kraja se pečajo z rokodelstvom in trgovino ter se pošteno preživljajo. To pospešuje tudi semenj na dan sv. Marka. Takrat priženejo sem mnogo lepih in rejenih konj na prodaja Kakor pišejo, je v Kranju 1. 1311 hrabri vitez gospod Diepold iz Kamnika gospoda 'Baltazarja iz Lanšpreža, enako slavnega viteza, v nekem turnirju ubil in s tem ves rod končal, ^ker je bil njegov poslednji član. Valvazor A7, 112—113 „Dneul nizkih cen" „JHDRHH"- KRHHJ ud 2. 6. do 26.6. 15% popusta za vse vrste damskih, moških in otroških čevljev v prodajalnah Kranj, Jesenice, Kamnik. „Jadran" čevlji so nad vse trpežni in domačega izdelka. Izkoristite ugodno priliko! Štev. 20 Gospod urednik! V zadnjem Gorenjcu so popisane zanimive občinske volitve v Trbojah, ki bi se bile izvršile po načinu ameriških banditov, če bi se bil načrt posrečil. V tem dopisu iz Trboj je pisano o dveh avtomobilih. — Prvi, ki je prispel na volišče, je pripeljal kranjske orožnike, ki so stopili ravno pravi čas v volivni lokal in tam izvlekli izpod postelje dva možakarja. Kdo sta bila ta dva, me ne zanima. — Pač pa bi rad vedel, kdo sta bila ona dva, ki sta sedela v drugem, »močno zaželjenem" avtomobilu, ki je prihupal pred volišče pet minut prepozno — ko so kranjski orožniki že opravili svoje delo — in sta zato morala oditi z dolgim nosom. — Govori se, da je bil eden teh dveh gospodov iz Stra-žišča, drugi pa iz Primskovega. Ali je to res? Tone Radovednež 1. r. ŠENČUR. Občinske volitve v Šenčurju. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile dne 15. oktobra 1933, se je udeležilo volitev 603 volilcev, od katerih je glasovalo po uradnih podatkih za listo Štera Jakoba 334 in za listo Umnika Antona pa 269 volilcev. Pritožba na upravno sodišče je navajala, da je glasovalo za listo Štera Jakoba le 204 in za listo Umnika Antona 399 volilcev. Skupaj torej tudi 603. Upravno sodišče je pritožbi ugodilo, ker se je izkazalo, da predstavnika Umnikove liste nista imela vpogleda v glasovalne zapisnike ter se je vršila ponovna volitev dne 3. junija 1934 katere se je udeležilo 536 volilcev in od katerih je glasovalo za listo Štera Jakoba le še 182 volilcev, za listo Umnika Antona pa 354 volilcev. Ta izid izkazuje razmerje, ki ga je navajala pritožba. Upravno sodišče je torej upravičeno razveljavilo prvo volitev. SMLEDNIK. Občinske volitve v Smledniku. Pri občinskih >olitvah, ki so se visiie dne 15. oktobra 1933, se je udeležilo volitev 60 volilcev, od katerih je glasovalo po uradnih podatkih za listo Bohinjca Jerneja 309 in za listo Burgarja Josipa 299 volilcev. Pritožba na upravno sodišče je navajala, da je glasovalo za listo Bohinjca Jerneja le 215 in za listo Burgarja Josipa 392 volilcev. Skupaj torej tudi 607. Upravno sodišče je pritožbi ugodilo ter se je vršila ponovna volitev dne 3. junija 1934, katere se je udeležilo 561 volilcev, od katerih je glasovalo za Bohinjca Jerneja le 176 in za Burgarja Josipa 385 volilcev. Ta izid izkazuje, da se je razmerje, ki ga je navajala pritožba zboljšalo celo v prid liste Burgarja Josipa. Upravne sodišče je torej upravičeno razveljavilo prvo volitev. CERKLJE. Vprašanje občinskega tajnika vzbuja vedno več zanimanja pri cerkljanskih občanih in dela v njih vročo kri. Ne bomo se spuščali za enkrat v kritiko, kako je z upravo občine Cerklje, le mnenje in sodbo, ki vlada splošno med občani o tej zadevi, tako potrebni razčiščenja, bomo povedali. Zadnjih 17 let je vodil posle občinskega tajnika g. Janez Omers. Med občani je bil splošno priljubljen. Vsakomur je bil vedno na razpolago. Dobro je razumel kmeta in zato ni bil nič kaj pretirano uraden, saj kmet tako sovraži vsak birokratizem, kar je znak njegove zdrave nature. Tudi vsi prejšnji župani, izbrani iz ljudstva svobodno, so ga radi imeli, saj jim je bil pri sitnem poslovanju desna roka. Zadnje mesece pa smo opažali, da poleg starega tajnika nastopa kot nekak delovodja sin šol. upravitelja Julij Lapajne, ki je bil zadnja leta tako brez pravega posla. In tako se je zgodilo, da je dosedanji tajnik spoznal in tudi čutil, kako nezaželjen je postal po 17 letih v občinskem uradu; zato je ostal lepega dne doma, posebno še, ko so se mu začele očitati razne denarne poneverbe. Kdo je to govoril in kaj je na tem resnice, o tem bo imelo zadnjo besedo še sodišče oz. upravne oblasti, saj gre za dobro ime splošno spoštovanega moža. Mi pa ugotavljamo pred vsem to, nad čemer so tudi ljudje najbolj ogorčeni: 1. da je danes na cesti invalid, ki je trosil 17 let svoje sile v korist občini, pa ne ve, ali mu bo sploh odmerjena kakšna pokojnina; 2. da se je odvzela v teh težkih časih možnost preživljanja možu, ki je oče oz. hranitelj 7 nepreskrbljenih otrok; 3. da ljudstvo v občinskem uradu ne najde več njega, ki je tako dobro razumel kmečkega človeka. Zato pričakujemo, da bo občinska uprava vso zadevo v kratkem uredila; če ne, naj v to poseže nadrejena oblast. Občani tako zahtevamo radi rniru in pravice. Kaj pravite na to? G. Omersu pa spoštovanje in zaupanje vseh cerkljanskih občanov! Prostovoljna gasilska četa v Cerkljah pri Kranju, ki jo zastopa dr. Sajovic Stanko, odvetnik v Kranju, je naperila proti odgovornemu uredniku »Gorenjca" zasebno tožbo radi članka v .Gorenjcu" z dne 14. aprila 1934 o ognju v Dvorjah pri posestniku Francetu Korošcu. O poteku in izidu postopanja bomo še poročali. KRIŽE. Dne 9. t. m. je okrog 4. popoldne udarila strela v gospodarsko poslopje Zaplotnika Franca v vasi Gozd, uro hoda od Križ. Vnelo se je takoj in zgorelo tudi drugo gospodarsko poslopje. Rešili niso ničesar. Škoda je velika in je deloma krita z zavarovalnino. Poleg stoječa stanovanjska hiša se je tudi že vnemala, pa so jo s pomočjo domačih gasilcev rešili. — Zaradi tega požara je bila v nevarnosti cela vas. Ako ne bi požara omejevala blizu stoječa lipa, bi ista usoda gotovo zadela blizu stoječo Podrogarjevo hišo. Sreča v nesreči je bila, ker je močno lil dež in tako preprečil nadaljni ogenj. — Toda kaj bi pa bilo, ako bi začelo goreti v poletni vročini? Za Gozd tedaj ne bi bilo rešitve. Tu se vidi, kako potreben bi bil vodovod, čeprav je vas razrita od hudournikov. Tu bi bila potrebna temeljita roka. Vas ima nekaj vodnjakov in korit, toda to je malenkost. Vodovod nam je nujno potreben. Gospodarstvo Propadanje naSega lesnega izvoza Poglejmo samo naše kraje, ki so izrecno navezani na lesno trgovino in gozdno eksploatacijo, kakor je to škofjeloški okraj, posebno poljanska in selška dolina, kjer je dohodek lesa padel za celih 750/° in s tem padel promet v vseh drugih obrtih. V kranjskem srezu je -bilo 1. 1931 ca 180 lesnih podjetij, katerih število se je znižalo za 50% i" ostali obratujejo le v skrajno skrčenem obsegu. Ljudstvo, v krajih, kjer je navezano v glavnem na dohodke gozda, je danes pahnjeno v najhujšo bedo, in nima zaslužka in ker tega ni, tudi ni kaj jesti. Zadeva lesne krize je bolj resna in težja, kakor si jo sami predstavljamo. Dvanajsta ura je lesnemu gospodarstvu odbila in le težko se bode dala zopet spraviti v normalen tir, ker zamudili smo mnogo časa, kattri se ne bo kmalu dal nadomestiti. Ni pa še dovolj za uspešno razvijanje našega lesnega izvoza notranja gospodarska ureditev, s katero se odpravijo vsi navedeni nedostatki. Notranje gospodarsko delo je mnogo odvisno od naSe zunanje gospodarske politike, odvisno v katerem pravcu to vodimo na zunaj, kakšne trgovinske pogodbe sklepamo s tujimi državami in kakšne koncesije dajemo in kakšne zahtevamo. V tem oziru nam je najboljši barometer naša trgovska bilanca. Ta bilanca nam kaže pot, po kateri treba da vozi naša zunanja gospodarska politika. Jasno je, da moramo onim državam, s katerimi imamo aktivno trgovsko bilanco dovoljevati primeroma več ugodnosti za uvoz njihovih izdelkov k nam, kakor onim s katerimi smo v trgovini pasivni, to je, da mi od njih več uvažamo kakor pa oni od nas izvažajo. (Dalje prihodnjič). Vino in žganje — banovinska trošarina. Izza dne 20. majnika 1934 se pobira banovinska trošarina na vino 1*— Din od litra vina in 5*— Din od litra absolutnega alkohola v sadnem žganju Banska uprava je dne 8. junija 1934 izdala finančni kontroli nalog, da se za kritje transporta teh predmetov ne izda-jaje nikaki transportni dokumenti (listine), če se ti predmeti nabavijo neposredno od vinogradnika. Prav tako ne plačajo banovinske trošarine privatniki (torej osebe, ki teh pijač ne prodajajo) na vino in žganje če tako pijačo naba- vijo neposredno od vinogradnika (ali kmeta). Občinski trošarini pa je zavezan vsakdo, ki te predmete prejme tudi za svojo rabo in od kogarkoli. Ta odredba za gostilničarje nima nikakega pomena, ker ti plačajo občinsko trošarino poleg banovinske, najsi prejmejo te pijače od kogarkoli, izziva pa veliko nevoljo med njimi, ker pospe šuje zakotna točenja. Razglas o licitaciji. Tehnični oddelek sreskega načelstva v Kranju razpisuje za nabavo mostnic za rnost čez Pišnico v Kranjski gori I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. junija 1934, ob 11. uri dopoldne v sobi tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din: 18 816 — Predpisana kavcija znaša 1.900 — za naše in Din 3.800 — za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega razdelka. V Kranju, 22. maja 1934. Sresko načelstvo v Kranju. MALI OGLASI »J Za vsako besedo v malih oglasih «e plača 50 par. Najmanjši znesek je 60. Otomane, divane, modroce in vsa v stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana. Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršujem točno, solidno in po nizkih cenah. Priporoča se Jernej Vombergar, Cerklje 30. Dekle išče nameSčenja v trgovini ali kaj sličnega. Razume se tudi na gospodinjstva, gre kamorkoli. Ponudbe na upr. Gorenjca št. 7724. ISČem krojaškega mojstra, ki odda obrt radi ostarelosti v najem. Pogoje poslati na upravo ^Gorenjca" št. 450. Več rabljenih vinskih sodov naprodaj. Hrastje 17. Lepo suho deteljo in seno proda po nizki ceni Košnik Mihael, Primsko-vo št. 39. K vsaki kavi pripada dober dodatek! Torej tudi h Kathreiner Kneip-povi sladni kavi samo pravi „Franck" z mlinčkom! Tudi pri Klandru v Rožni ulici se dobi vsak dan sveže pecivo, sladoled, torte itd. __. Priporoča se Faletič Peter. Podaljšaj si življenje! Življenje moremo podal]-Sati, bofeznA preprečiti, ho- / lezni ozdravit', slabosti oja- ( čiti, nestalne moremo uftvr- ^ stiti in nesrečne osrečiti! Kaj je vzrok vsake bolezni ? Oalabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način Življenja