Letnik XXX – št. 7, september 2023 Glasilo občine Trzin Poplave v Trzinu Zaradi obilnega deževja 4. avgusta 2023 poplavljen Stari Trzin Dan državnosti Občinska proslava s polaganjem venca k spominski plošči Trznfest Organizirali dobrodelni festival kljub poplavi v kulturnem domu Vabila Napovedujemo jesenske dejavnosti za vse generacije VOZILA DACIA ŽE ZA 13.990 €* 6 let jamstva** Pogodba o vzdrževanju*** *Cena velja za Novi Dacia Sandero Essential 1.0 TCe 90. Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. ** V obdobju 3 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija. Po preteku tovarniške garancije za 4., 5. in 6. leto sledi 3 leta podaljšanega jamstva Dacia oz. 100.000 km, kar koli se zgodi prej.***Pogodba o vzdrževanju brezplačno za obdobje treh let oziroma 60.000 km (karkoli se zgodi prej) in velja ob nakupu z Mobilize Financial Services. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8 - 7,8 l/100 km. Emisije CO2 : 106 - 154 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFull. NOx: 0,0095-0,03549 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika avtomobila je simbolična. GA Adriatic d.o.o., Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. Dacia priporoča oglasno sporočilo DACIA.SI Nezgodno zavarovanje Pazi name. Kjer vi vidite likalno desko, otroci vidijo desko za surfanje. Ob sklenitvi zavarovanja prejmete darilo: brezplačen dostop do digitalne knjižnice Mladinska knjiga PLUS za šolsko leto 2023/2024. oglasno sporočilo Vse bo v redu. triglav.si tiskan_oglas_NZOM_185x126_surferka.indd 1 22.08.2023 15:09:19 Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin ➔ Na naslovnici Nazoren posnetek razsežnosti poplav v Trzinu je bil narejen z dronom 4. avgusta 2023. Fotografija: Rok Močilnikar Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Katja Rebolj, Maja Brozovič, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavčar, Nataša Pavšek, Matjaž Erčulj in drugi Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preobl kovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do četrtka, 5. oktobra 2023. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Dogodek, ki ga ne bomo pozabili Ko sem v uvodniku junijskega Odseva zapisala, da je najlepše, ko se človek lahko vrne domov v svoj kraj in v utečeno rutino, ki nas navdaja z občutkom varnosti, nisem niti slutila, da nas lahko doleti naravna ujma takšnih razsežnosti, kot so bile avgustovske poplave. Letošnje poletje je bilo v vremenskem smislu polno pretresov. Po državi so se vrstili vetrolomi in neurja, oblikoval se je celo tornado, na koncu pa je udarila še povodenj, ki je v stisko pahnila veliko Slovencev, na žalost tudi občane Starega Trzina. Prvo avgustovsko petkovo jutro so se začeli vrstiti klici vseh, ki so za občane našega kraja budno spremljali naraščanje Pšate. Drug za drugim so si sledili klici gasilcev, civilne zaščite, župana in podžupanje ter direktorice občinske uprave, ki so dajali informacije iz prve roke za sprotne objave na Facebookovi strani Trzinski Odsev. Ker je bila občina zaradi izpada električne energije odrezana od dogajanja in opozoril pristojni niso mogli objaviti na občinski spletni strani, smo bili pri Odsevu edini vir hitrih informacij za občane, ki so v pričakovanju najhujšega scenarija poskušali zaščititi svoje imetje. Žal je bila voda prehitra in previsoka, zato je zalila številne stavbe in jih poškodovala. O razsežnosti poplav so začeli s fotografijami in videoposnetki poročati številni občani, ki se jim zahvaljujem za poslano gradivo, objavljeno na zidu spletnega družbenega omrežja, saj so bili določeni predeli Starega Trzina tudi nevarni za poročanje s terena. Ko je voda odtekla in je bilo nevarnosti konec, se je na pomoč vsem, ki so utrpeli škodo, zgrnilo veliko število prostovoljcev. V Trzinu smo dokazali, da znamo stopiti skupaj, ko je treba ponuditi roko v pomoč. Preostanek avgusta je bil tako v znamenju solidarnosti in medsebojne pomoči. Čeprav je bilo veliko pomembnih občinskih stavb pod vodo, z njo pa je bilo uničenih tudi precej kulturno in zgodovinsko pomembnih predmetov, bomo v Trzinu na poplavljenih temeljih gradili nove zgodbe. Verjamem, da stare zgodbe ne bodo šle v pozabo, saj so bile marsikatere dokumentirane na straneh Odseva in tudi s septembrsko izdajo bomo popisali košček zgodovine o poplavah, ki so letos zajele Trzin. Hvala Mihi Pavšku, ki je o poplavah spisal podrobno poročilo, in vsem občanom, ki so prispevali slikovno gradivo za objavo na straneh septembrskega Odseva. Hvala tudi vsem, ki ste po svojih močeh prispevali donacije različnim organizacijam, ki ljudem stojijo ob strani v težkih obdobjih življenja. Izgube so del življenja in sprejeti jih moramo, četudi nam prinesejo žalost in občutek nemoči. Če občutite stisko, vam polagam na srce, da poiščete sogovornika in o tegobah spregovorite na glas, se o njih komu zaupate, pokličete ali obiščete katero od ustanov ali skupin pomoči. Naj vas vodi misel, da je jutri lahko dan spet obsijan s soncem. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. september 2023 Foto: Helena Kermelj Kolofon Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Prekinitev projekta gradnje novega zdravstvenega doma v Domžalah in ambulante v Trzinu Občina Trzin ima namen razširiti zdravstveno dejavnost in jo obdržati pod eno streho – v pritličju Centra Ivana Hribarja. Kot smo že pisali v junijskem Odsevu v poročilu s pete redne seje Občinskega sveta Občine Trzin, so se trzinski občinski svetniki seznanili s predlogi novih rešitev prostorske problematike v Zdravstve- nem domu Domžale. Prva predstavljena možnost je bila ohranitev zdajšnjega delovanja zdravstvenega doma, drugi dve pa sta zahtevali naložbo – bodisi gradnjo prizidka k zdajšnjemu zdravstvenemu domu bodisi gradnjo novega zdravstvenega doma. Domžalski občinski svetniki so namero za gradnjo novega zdravstvenega doma v Zaborštu na seji v maju sicer soglasno potrdili, a so nato na junijski seji izglasovali prekinitev točke in s tem tudi projekta za gradnjo nove stavbe. Za pojasnila smo povprašali trzinskega župana in povedal nam je, da se je v začetku septembra udeležil sestanka na to temo. Župani občin Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče so sklenili, da bodo počakali, da se na Občini Domžale zedinijo glede najboljše rešitve za občane vseh občin ustanoviteljic, za katere ta javni zdravstveni zavod opravlja osnovne zdravstvene dejavnosti. V Trzinu medtem načrtujejo širitev zdravstvenih zmogljivosti. S tem namenom je občina kupila pritlični del v Centru Ivana Hribarja, kjer namerava ob sofinanciranju ministrstva za zdravje urediti več ambulant. Besedilo in foto: MPP Izredne občinske seje med poletjem Letos poleti so se svetniki Občine Trzin sestali na dveh izrednih sejah, drugi in tretji po vrsti. Obe sta potekali v sejni sobi v pritličju sedeža občine. Drugo izredno sejo je župan občine Peter Ložar zaradi poplav v Občini Trzin, ki so se zgodile 4. avgusta 2023, sklical v sredo, 9. avgusta, z namenom obravnave posledic tega izrednega dogodka. Prisotni svetniki so se seznanili s stanjem po poplavah, ki ga je v uvodu na kratko predstavil župan. Ker je nastala ogromna materialna škoda tako na javnih kot tudi na zasebnih stavbah, sta o dogodku in nastalih posledicah izčrpno poročala Miha Pavšek, poveljnik Civilne zaščite Trzin, in Borut Kump, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Trzin. Občinski svetniki so nato razpravljali o nadaljnjih ukrepih za pomoč občanom in o poteku odpravljanja nastale škode. V sredo, 30. avgusta, pa so se svetniki z županom sestali še enkrat zaradi sprememb in dopolnitev pravilnika o merilih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči zaradi možnosti sofinanciranja najemnin za družine, ki so zaradi poplav začasno ostale brez domov in so si morale poiskati lastno nastanitev, saj so zmogljivosti nadomestnih občinskih nastanitev omejene. Župan je svetnikom po končani seji podal nove informacije o stanju v občini po poplavah in jih seznanil, da se bo udeležil sestanka županov občin porečja Kamniške Bistrice. Besedilo in foto: MPP Izredna denarna pomoč Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod obvešča, da je za pomoč pri odpravi posledic poplav mogoče uveljavljati izredno denarno pomoč. Na centru je na voljo tudi pomoč v obliki razbremenilnih pogovorov in psihosocialne pomoči. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Če oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, postane materialno ogrožena, lahko vloži vlogo za pridobitev izredne denarne socialne pomoči. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč, in opredeliti, koliko sredstev potrebuje. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za kate4 | Odsev — Glasilo občine Trzin rega mu je bila dodeljena. Vloga je dostopna na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na e-uprava@gov.si, dobite jo tudi osebno na centru za socialno delo. Če pomoč potrebujete sami ali poznate koga, ki bi jo potreboval, nas pokličite na tel. številko 01/724-63-70 ali obiščite v prostorih Centra za socialno delo OSV, enota Domžale, Masljeva ulica 3, 1230 Domžale. Občinske novice Srečanje županov občin ob povodju reke Kamniška Bistrica V samostanu Mekinje je 31. avgusta potekalo srečanje županov občin ob povodju reke Kamniška Bistrica, ki se ga je udeležil tudi župan trzinske občine Peter Ložar. Župani občin Cerklje na Gorenjskem, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin so pozvali Vlado Republike Slovenije, naj podaljša roke za vnos v aplikacijo Ajda za vnos škode, nastale ob poplavah v začetku avgusta, in naj zagotovi dovolj denarja za poplačilo nastalih intervencijskih stroškov v občinah, ki so jih prizadele poplave. Občine ob porečju Kamniške Bistrice so vlado pozvale tudi k rednemu vzdrževanju in sanaciji manjših pritokov in hudournikov. Glede izdelave ocen ogroženosti naj vlada o tem redno poroča občinam, enkrat letno pa naj se poda poročilo o tehničnem pregledu. Župani so na srečanju oblikovali tudi sklep, s katerim so pozvali vlado k pospešitvi projektov, za katere je dokumentacija v pripravi ali že pripravljena. Ob tem so se zavezali, da bodo sodelovali pri pripravi občinskih prostorskih načrtov za odpravo posledic naravne nesreče, kot so predvideni v osnutku interventnega zakona, in pri drugih dejavnostih. MPP Foto: arhiv občine Trzin Športna dvorana ob povodnji ni bila poškodovana Za dostavo impozantnih strešnih konstrukcijskih nosilcev, dolgih kar 30 metrov, sta zaslužna voznika, ki zmoreta vrteti volan filigransko natančno. Z montažo strešnih nosilcev so izvajalci pohiteli in jo končali 3. avgusta, ko je bilo že objavljeno opozorilo pred poplavami in so se na nebu že zbirali temni oblaki. »Čeprav je bila nova športna dvorana med avgustovsko ujmo deloma poplavljena, pa je poplavo preživela brez poškodb, saj ni bil pod vodo noben tak material, ki bi ga voda lahko resneje poškodovala,« je za Odsev zatrdil Matjaž Erčulj, vodja projekta pri Občini Trzin. Zasluga za to gre ekipama dveh glavnih izvajalcev: ekipi podjetja Graditelj, ki je nosilec projekta, in ekipi podjetja Alfa Natura, ki je odgovorna za zunanji leseni del. Obe podjetji sta se izkazali z ažurnostjo in hitro odzivnostjo, saj so delavci povezovalne lesene nosilce, ki nosijo streho, ravno dan pred povodnjo uspešno namestili na svoje mesto in tako preprečili, da bi jih zalila voda in mulj. Nekaj škode na gradbišču nove športne dvorane je nastalo zaradi odplavljenega materiala, ki ga je voda zanesla dokaj daleč po Trzinu, vendar na objektu zaradi vode ni bilo večje škode. Lesene stene so bile zaščitene z UV-folijo, s katero preprečujejo vizualne spremembe zaradi sončnih žarkov. Ko se je voda umaknila, so folijo odstranili in poskrbeli, da se je material osušil, nato pa so s tal dvorane pometli in izmili mulj. Trenutno stanje V dneh, ko je nastajal ta prispevek, so strokovnjaki podjetja Alfa Natura urejali strešno hidroizolacijo in nameščali strešne kupole, medtem ko so s postavljanjem strehe hiteli dan pred zloglasnim 4. avgustom, in to prav zaradi napovedanih poplav. Poleg montaže strehe je bil v dneh pred tem zelo zanimiv tudi prevoz impozantnih konstrukcijskih strešnih nosilcev. Šlo je namreč za osem lesenih nosilcev dolžine 30 metrov in višine 2,5 metra. Zaradi posebnega tovora so organizirali izredni prevoz in začasno odmontirali semafor pri kulturnem domu, voznika dveh to- september 2023 V času nastajanja tega prispevka je na gradbišču nove športne dvorane delalo kar pet ekip, in sicer so delavci izdelovali izolacijo, fasado, termoizolacijo, nanašali algicid in vgrajevali stavbno pohištvo. vornjakov pa sta nosilce s filigransko natančnostjo vzvratno prepeljala med stavbami na Mengeški cesti ter jih varno pripeljala do gradbišča. 3. avgusta, ko so se na nebu že zbirali temni oblaki, so nosilce namestili na streho. V začetku septembra so zaposleni podjetja Alfa Natura začeli postavljati še zunanji del lesene fasade, čemur sledi termoizolacija (vpihovanje celuloze). Do konca septembra bo vgrajeno tudi vse stavbno pohištvo z okenskimi policami. Mojstri podjetja Graditelj so medtem v notranjosti uredili napeljavo in razvode ter suhomontažne strope, medtem ko je Občina Trzin s podjetjem Lavaco, na razpisu izbranim izvajalcem, začela urejevati priključke za elektriko, vodo, kanalizacijo. To je tudi razlog, da je na delu šolskega igrišča delovišče, vendar pa je (in bo) dostop na igrišče zagotovljen ves čas izvedbe del. Po besedah Erčulja je posebnost infrastrukturnih priključkov dvorane ta, da se zaradi zagotavljanja zadostnih zmogljivosti priklapljajo na glavne vode. Meteorno kanalizacijo in vodovodno napeljavo si bo nova športna dvorana delila s šolo, kar pomeni posodobitev tudi za šolo, in sicer bodo zamenjali približno sto metrov šolskega vodovoda, medtem ko bodo priklopi za elektriko, fekalno kanalizacijo in telefonski priključek novi. Še vedno velja, da gradnja sledi terminskemu načrtu in da bo dvorana nared do prvega aprila 2024. Tanja Bricelj Foto: Matjaž Erčulj, Matevž Vrhovnik, direktor podjetja Alfa Natura, in Tanja Bricelj | 5 Občinske novice Dan državnosti Občinska proslava ob dnevu državnosti je v trzinski občini potekala v torek, 27. junija. Po polaganju venca k spominski plošči je v kulturnem domu sledil še bogat program z nastopom Mengeške godbe in Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar ter recitatorske skupine Ivan Hribar. V torek, 27. junija, smo v Trzinu s polaganjem venca k spominski plošči in občinsko proslavo počastili dan državnosti. Glavna organizatorica praznovanja je bila Občina Trzin, pri pripravi pa so se ji pridružili člani Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin z zagnano predsednico Štefko Prelc na čelu. Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti je na deževni torek potekala v trzinskem kulturnem domu, pol ure pred tem so k spominski plošči kljub dežju položili venec v spomin na bitko, ki je leta 1991 spremenila življenja Slovencev. Z minuto molka so se zbrani poklonili Edvardu Peperku in vojakom, ki so padli v trzinski bitki. bam, ki bi lahko bile za našo dokaj majhno državo tudi kritične. V preteklosti smo že bili priče kosanju slovenskega etničnega ozemlja in zagotovo bo treba usmeriti vse sile v ohranitev statusa Slovenije kot samostojne in uspešne države, ki se trudi za socialno blaginjo in splošen napredek, predvsem pa da ostane neodvisna in se razvija v miru. V upanju, da se obdrži ta ugodni mir za Slovenijo, se za trenutek vrnimo v našo občino Trzin. Letos praznujemo 750 let prve omembe Trzina in sto let delovanja kulturnega društva. To sta častitljiva mejnika, ki nas ločita od povprečja in nakazujeta, da je bil kraj ves čas napreden,« je povedal župan in dodal, da je občina Trzin prva v Sloveniji z lastnimi sredstvi zgradila dom za starejše občane. »Ves čas se je poskušalo pripeljati v Trzin zdravstveno oskrbo v najširši meri, kar je nadstandard, ki ga je izredno težko doseči. Pred nekaj leti nam je uspelo pridobiti stalno ordinacijo družinskega zdravnika, nato pa smo se nekaj časa trudili in končno razširili dejavnost z otroškim zobozdravnikom.« Napovedal je, da bodo zdravstveno področje še nadgradili, saj je občina postala lastnica pritličnega dela v Centru Ivana Hribarja s površino čez tristo kvadratnih metrov. Naložba je ocenjena na približno milijon evrov, občina pa računa tudi na sofinanciranje ministrstva za zdravje. Župan je v govoru opozoril tudi na napredek, ki ga bo kraju prinesla zadnja naložba. »Raste tudi nova večnamenska dvorana, ki bo osnovnošolcem omogočala kakovostno vadbo in telesno vzgojo, v popoldanskem času pa rekreacijo za občane in treninge za športna društva in športnike ter prireditve, ki jih društva organizirajo,« je povedal in dodal, da je tudi veliko zanimanja zunanjih najemnikov za najem dvorane. »Strošek gradnje dvorane bo blizu pet milijonov tristo tisoč evrov brez DDV, računamo pa tudi na sofinanciranje Eko sklada v višini milijona dvesto tisoč evrov,« je povedal in dodal, da bo zagotovo še veliko manjših projektov, ki jih bodo skušali izpeljati v prihodnjih letih. »Je pa jasno, da večjih projektov ne načrtujemo oziroma bi jih bilo težko izpeljati brez kreditiranja, ki pa mu v trzinski občini nikoli nismo bili pretirano naklonjeni.« Obiskovalci prireditve v kulturnem domu med Zdravljico V kulturnem domu je Mešani pevski zbor Ivan Hribar skupaj z Godbo Mengeš poskrbel za čudovit uvod v večer z Zdravljico, nato pa je povezovalec dogodka Osmir Ružič napovedal slavnostnega govornika, župana Petra Ložarja. Ta je v svojem govoru poudaril, da je minilo že dvaintrideset let od prelomnih trenutkov v zgodovini, ko se je rodila samostojna država Slovenija. »V luči dogodkov pred skoraj letom in pol, ko se je začela agresija Ruske federacije proti neodvisni državi Ukrajini, je jasno, da bo vedno treba biti pozoren na dogajanje v naši bližnji in daljni okolici. Marsikdo bi lahko pripomnil, da je stanje drugačno, kar se geopolitičnih razmerij tiče, pa vendar je jasno, da se lahko tudi v srcu Evrope hitro začnejo dogajati premiki. Za zdaj je Slovenija dokaj varna znotraj evropskih in transatlantskih povezav, vendar se tudi pri naših sosedah dogaja marsikaj, kar nakazuje na nasprotovanje tem povezavam ali pa naravnost poziva k spremem6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Župan je v govoru poudaril vrednote: spoštovanje, enakopravnost in sprejemanje raznolikosti. Svoj govor je sklenil z besedami: »Pred 32 leti nas je Slovence vodila plemenita ideja, da želimo demokratično državo, lepše življenje za svoje zanamce, enakopravnost in spoštovanje tudi do drugače mislečih. Te ideje so se skozi desetletja naše samostojnosti malo izgubile, zato je praznik dan državnosti priložnost, da se zberemo skupaj vsi Občinske novice Nastop Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar ob spremljavi Blaža Klopčiča Recitatorski vzklik Na zdravje tisti, ki smo zamisel naše samostojnosti podpirali v prelomnih letih, da poskušamo razumeti drug drugega in ponovno poskusimo najti vrednote, ki so nas že zedinile – spoštovanje, enakopravnost in spre- jemanje raznolikosti.« Vsem navzočim je čestital ob prazniku in se jim zahvalil za udeležbo na prireditvi. Po županovem govoru je sledil kulturni program, ki so ga pripravili nastopajoči pevci in recitatorji ter godba. Kot prvi so nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar. Ob spremljavi Blaža Klopčiča na harmoniki so zbranim v dvorani postregli z dvema Avsenikovima skladbama, Pri Joževcu in Gremo na Pokljuko. Marija Juteršek je recitirala pesem O domovina, recitator Tone Žižek je nastopil z recitalom Tebi domovina, Iva Ravnikar pa je recitirala Žlahtna je slovenska kri. Po treh recitalih je ponovno sledil glasbeni nastop, tokrat je Mengeška godba odigrala skladbo Pozdravljena Slovenija v priredbi Vinka Štrucla. Nato je še enkrat nastopil Mešani pevski zbor Ivan Hribar s skladbo Moja Slovenija. Z domoljubnimi tematikami so prireditev dopolnili še trije recitatorji. Stane Zevnik se je na odru predstavil z recitalom Slovenec biti. Recitatorka Tatjana Strajnar je doživeto recitirala pesem Na zdravje, recitatorski nastop pa je z recitalom Ponosen kot pav zaokrožila še Meta Selan. Pred pogostitvijo ob dnevu državnosti je Mengeška godba odigrala še domačo Trzinko. Besedilo in foto: MPP Nastop Mengeške Godbe Spominsko srečanje pri Oddajnem centru Domžale 2. julija je minilo 32 let od letalskega napada jugoslovanske armade na radiotelevizijski oddajnik Domžale. Ob tej priložnosti smo se domžalski veterani vojne za Slovenijo zbrali ob oddajniku in s krajšo slovesnostjo obudili spomin na dogodek, ki se je globoko vtisnil v spomin prebivalcev Domžal in bližnje okolice. september 2023 Pred postrojem praporščakov in častne straže smo se spomnili tistega dopoldneva, ko sta prileteli dve letali jugoslovanske armade in raketirali oddajnik. Na območju oddajnika so bili razporejeni okrepljen vod zaščitne čete Teritorialne obrambe Domžale, lahka baterija protiletalske obrambe, protidiverzantski vod in oddelek lahkih raketnih minometov 128 MM. Dobro uro prej je bil napaden RTV-oddajnik Krvavec, ob 11.35 je bil na vrsti domžalski oddajnik. Teritorialci, ki smo bili na oddajniku, smo sicer streljali na letali MIG 21 JA, a s tistim orožjem, ki smo ga takrat imeli na voljo (dva stara nemška protiletalska topova FLAK M 30-38 in avtomatske puške), nismo bili posebej nevarni. Z minuto molka smo se spomnili treh že umrlih poveljnikov enot, ki so branile oddajnik, Maksa Mava, Staneta Ficka in Toma Cerarja. Tehnični vidik samega dogodka nam je opisal tedanji vodja Oddajnega centra Domžale Emil Gorjan. Izredno pomembno je bilo, da je oddajnik že po 45 minutah s staro rezervno aparaturo, ki so jo delavci na oddajniku usposobili, nemoteno deloval naprej. Za glasbeno spremljavo na prireditvi je poskrbel naš veteran Franc Osterman iz Mengša. Slovesnost smo sklenili z druženjem v senci košatih dreves. Besedilo in foto: Janez Gregorič | 7 Poplave v Trzinu Boj se vode, ne ognja Kako drugače kot s starim pregovorom, ki so ga poznali naši predniki, začeti prispevek, natančneje poročilo Civilne zaščite (CZ) Trzin o vsem, kar se je zgodilo v začetku avgusta, še več – konec meseca je celo dišalo po ponovitvi? Dejstvo je, da so oni precej bolj upoštevali naravo, saj so bili od nje veliko bolj neposredno odvisni kakor današnja družba. Ima jo namreč le za nekakšen »vrtiček«, ki si ga vedno več ljudi ustvarja po lastni podobi in meri, pri čemer ne upošteva naravnih danosti in zakonitosti. Ko smo deležni preobilnega deževja, vlada v pokrajini voda in ne človek, to pa pomeni, da ji moramo med drugim zagotoviti dovolj prostora, da se odvečna razlije; nikakor pa je ne smemo utesnjevati, izravnavati poteka njene struge in pozidati območij, kjer poplavlja redno in občasno. Kjer pa so poplave izjema, grajene stavbe ne smejo biti podkletene, še bolje je, če je pritličje malce dvignjeno in imamo tako imenovano visoko pritličje. Kota (nadmorska višina) za 500-letne padavine zadošča, da se izognemo tudi hujšim poplavam. Včasih pa nas narava preseneti z vso svojo silovitostjo in prav slednje se je žal zgodilo v petek, 4. avgusta, v jutranjih in dopoldanskih urah vzdolž Pšate na območju Starega Trzina. Če kdaj, si zdaj oziroma po tem dogodku zasluži, da ga pišemo z veliko začetnico kot enega od treh sestavnih naselbinskih delov Trzina. Ta dan se je uresničil najslabši od treh predstavljenih padavinskih scenarijev Agencije RS za okolje (ARSO), namreč maksimalni. Poplave na zahodnem kraku Jemčeve ceste Pšata je že v jutranjih urah začela povzročati težave gorvodno od Trzina, kar je bila posledica izjemnih padavin: na letališču Brnik so v nekaj več kot desetih urah izmerili skoraj 200 mm (to je litrov na kvadratni meter ali drugače – 20 cm visok vodni stolpec na tej površini …) oziroma 225 mm v 24 urah (od 19. do 19. ure), v povirju Tunjščice, največjega levega pritoka Pšate, pa v naselju Laniše v 12 urah kar 165 mm, v 24 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin Ulica Za hribom na vrhuncu poplavnega vala urah pa 214 mm. Prve analize kažejo, da gre za več kot 100-letni pojav, natančnejše pa bodo gotovo potrdile, da je bila povratna doba za tak padavinski dogodek 250–500-letna. Struga Pšate, ki ima na območju Komende kar tri pritoke, je bila zjutraj tako polna, da se je v Mostah Tunjšica prelila čeznjo, torej prek svojega desnega brega, in med drugimi zalila vse površine med strugo Pšate pri Topolah – tam je ta že kanalizirana in na obeh straneh obdana z nasipoma – in vznožjem hriba Gobavica, na katerem so tudi mengeške skakalnice. Tako razlita voda se ni mogla več vrniti v strugo in je le še nadaljevala svojo pot dolvodno od tam. Stari most v Mengšu jo je zajezil (pozneje se je spodnji del mostu sesedel v njeno strugo …), zato se je razlila tudi po Slovenski cesti in drugod, vse to vodovje pa je kmalu prišlo do Starega Trzina. Vse to smo lahko pozneje analizirali, saj sta na Pšati dve za nas zelo pomembni vodomerni postaji – Tople in Loka pri Mengšu. Oranžni alarm za vodomerno postajo Loka pri Mengšu je pri pretoku 11 m3 in vodostaju 170 cm. Na tej vodomerni postaji je imela 4. avgusta dopoldne skoraj štirikrat večji pretok in več kot pol metra višji vodostaj od do zdaj najvišje izmerjenega septembra 2007. Najvišji vrednosti sta bili zabeleženi ob 10.30. uri – vodostaj 226 cm in pretok 42 m3; podatek o slednjem smo dobili šele nekaj tednov pozneje, saj v realnem času ni bil na voljo. Sirene so se v Trzinu oglasile malo po 10. uri. Dovolj zgodaj za reševanje življenj in pozno za reševanje vrednejših premičnin! Poplave v Trzinu Raven vode na vrhuncu poplave – ulica Za hribom Slepi krak Jemčeve ceste metroma vztrajal kar štiri ure in pol, natančneje od 10. ure do 16.30. Najhuje poplavljen je bil Stari Trzin, natančneje ulice Za hribom, Habatova in Jemčeva (višja je bila voda v zahodnem kraku), poplavilo pa je tudi veliko hiš na Mengeški cesti med Sparom in transformatorjem na vzhodni strani ceste. Najvišje je voda segala v Habatovi ulici, poplavilo je tako lopo (nekdanje skladišče CZ in PGD) kot tudi cerkev in župnišče, predvsem pa nove večstanovanjske hiše (domačini jim pravijo »kremšnite«) pod hribom. Na gradbišču nove telovadnice je voda dosegla prihodnja tla, ki pa so še v gradnji (zadnji strešni nosilec so namestili dan pred poplavo …). Gregčev most na Ljubljanski cesti na vrhuncu poplavnega vala Na možnost poplav so nas večer prej opozorili mediji, od regijskega centra za obveščanje (ReCO) pa pristojni nismo prejeli neposrednih opozoril, saj je bila tega dne linija 112 preobremenjena z dohodnimi klici. Civilna zaščita Trzin je bila na terenu že od 7.30 zjutraj, nekaj več kot uro prej je poveljnik CZ RS aktiviral državni načrt zaščite in reševanja za poplave, o čemer smo bili obveščeni iz medijev. Nekaj pred 7. uro so dobili trzinski gasilci prvi zahtevek za poplavne vreče za eno od hiš na meji s sosednjo Loko. Že takrat smo se odpravili do Gregčevega mostu, kjer je ARSOVA tablica za visoke vode, in videli, da je Pšata le še kakšnih 20 cm pod to oznako, ki kaže vodostaj iz septembra 2010; tri leta prej (2007) je bil ta še višji. Zato je poveljnik aktiviral občinski štab CZ (OŠCZ), gasilce oziroma PGD Trzin in naročil dovoz peska za protipoplavne vreče in dodatne količine teh. Taktična soba v Domu zaščite in reševanja (DZiR) se je že zgodaj dopoldne spremenila v krizni štab, od koder so potekale vse izmenjave informacij in potreb med vsemi pristojnimi – tam smo se zbrali člani OŠCZ, vsi razpoložljivi gasilci in občinska uprava (večji del je sodeloval na daljavo), dopoldne pa so se nam pridružili številni prostovoljci. Mengeška cesta pri Sparu v času sekundarnega vrhunca poplav Trzinsko »jezero« med DZiR in magistralko Nevarno prečkanje ulice Za hribom na vrhuncu poplavnega vala V drugem delu dopoldneva je stekla do zdaj najširša prostovoljska akcija – v nekaj več kot 12 urah smo pretovoril več kot 150 ton peska v okrog 5500 protipoplavnih vreč. Poplavni val je bil najvišji ob 10.30, sekundarni vrhunec pa je bil ob 12. uri (vodostaj 224 cm in pretok 41,2 m3). Glavni poplavni val je trajal poldrugo uro, vodostaj pa je nad dvema september 2023 Malo igrišče pred osnovno šolo | 9 Poplave v Trzinu kletni prostori in parkirišče za DZiR. Kar nekaj ur smo bili v starem Trzinu ter ob Mengeški in Ljubljanski cesti brez električnega toka. Ker je tako odpadla možnost objavljanja obvestil na spletnih straneh Občine Trzin, je to vlogo prevzela Facebookova stran Trzinski Odsev (FBTO). Na tem mestu moram poudariti odlično, hitro in ciljno usmerjeno komunikacijo med urednico teh strani in vsemi, ki smo bili vključeni v poplavno zaščito in reševanje. Z informacijami, objavljenimi na teh straneh, smo odpravili številne težave in našli pot za ljudi, ki so pomoč ponudili, do tistih, ki so jo potrebovali. Prav neverjetno je, od kod vse so prihajali prostovoljci, prav tako pa smo ponudili vse, kar smo imeli na voljo, tudi prebivalcem sosednjih občin in krajev. Pšata je popolnoma zalila tudi pešpot in Ljubljansko cesto ob Centru Ivana Hribarja Od stavb v lasti Občine Trzin je nad vodo ostala le občinska stavba (parkirišče ne), vse druge pa so bile poplavljene: klet v domu starejših občanov – enota Trzin (tu je v noči s petka na soboto odpovedala črpalka v delu kanalizacijskega sistema), mala in nova telovadnica osnovne šole in zaklonišče s streliščem, vsi trije oddelki vrtca Palčica v osnovni šoli, prostori Mladinskega kluba in Dvorana Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hribarja, dvorana in prostori KUD, Jefačnikova domačija ter celo Priprava protipoplavnih vreč pri DZiR Zahvala poplavljenih občanov Skupina občanov, ki so v poplavah utrpeli škodo, se zahvaljuje podjetjem, ki so jim v najtežjih trenutkih priskočila na pomoč. Protipoplavne vreče, pripravljene na prevzem Zahvala Občani izrekajo zahvalo Gostilni Trzinka (www.trzinka.com) za brezplačne malice in delovno silo, ki je pomagala pri odpravi škode v blokih Za hribom 26–30 in v dveh hišah na poplavnem območju. Zahvaljujejo se tudi Vesni, lastnici indijske restavracije Namaste (www.restavracija-namaste.si/o-nas), ki prav tako stanuje na poplavnem območju v Trzinu, saj je štiri dni skrbela za tople malice na celotnem navedenem območju. Izredna zahvala pa gre kemični čistilnici Depala vas d. o. o. (o njej si lahko preberete prispevek na spletni strani domzalec.si/novice/ podjetnistvo/v-kemicni-cistilnici-depala-vas-d-o-o-so-strokovnjaki-za-ciscenje-sirokega-asortimaja-spalnega-programa), v kateri so poskrbeli za brezplačno čiščenje umazanih tkanin. Neskončno smo hvaležni za nesebično pomoč in vso pozitivno energijo! Foto: MPP 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin Vodna ujma, ki se je 4. avgusta razbesnela nad kraji po Sloveniji, je prizadela številne občane Mengša in Trzina, prizanesla pa ni niti Domu počitka Mengeš in enoti v Trzinu. Deroča voda je poškodovala kletne prostore obeh enot, kjer so shranjena živila in sanitetni material, prav tako pa so bili poplavljeni tudi prostori domske pralnice in šivalnice. Narava nam je s svojo neizmerno močjo pokazala, kako malo je vredna lastnina posameznika, kako minljivo je lahko naše imetje, kako ranljivi smo posamezniki. V trenutkih svoje nemoči spoznavamo, kako pomembno je imeti ob sebi ljudi, ki so v stiski pripravljeni priskočiti na pomoč. Spet se je izkazalo, da solidarnost ni samo stvar preteklosti. Nesebično pomoč so takoj ponudili tako svojci stanovalcev kot nekdanji zaposleni delavci in tudi zaposleni, ki so bili v tem času na dopustu. Pri reševanju imetja in odstranjevanju posledic poplave so sodelovali tudi župan občine Trzin, gasilci, civilna zaščita, zaposleni podjetja Hilti in še bi lahko naštevali. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Stanovalci in zaposleni Doma počitka Mengeš in enote v Trzinu. Barbara Vesel Poplave v Trzinu Polnjenje zadnjih protipoplavnih vreč pozno zvečer Črpanje podtalnice v garažni hiši naselja T-3 Če je bila sprva največja težava poplavna voda, pa je pozneje to postala podtalnica, ki se je močno dvignila in zalila številne podzemne prostore, ki so bili na poplavni petek še suhi, poleg večine kleti v hišah Starega Trzina tudi obe garažni hiši soseske T-3. Pri teh sta se izkazala za najbolj problematična požarna izhoda, ki imata izhod na pšaško promenado. Na vrhuncu poplavnega vala sta bila še odprta, zatem pa pregrajena s protipoplavnimi vrečami. Že v času najhujšega poplavnega vala in pozneje so prejeli gasilci več sto prošenj za črpanje, na suho pa je bilo treba prepeljati nekaj krajanov, ponekod so bili doma – sicer na suhem v višjih nadstropjih, a sami – otroci. Reševanje smo izvajali tudi z višjimi vozili in traktorji, v nekaj primerih so reševalci odšli na pomoč s čolni (kanuji). Nekaj družin je našlo zavetje v prostorih večnamenske dvorane v DZiR, kjer smo pripravili 20 ležišč, še enkrat toliko je bilo pripravljenih nadstropje višje v učilnici DZiR in dodatnih sto v vrtcu Žabica na Mlakah. Dodatne postelje smo dobili v državnem logističnem centru (DLC) Roje, od koder smo pripeljali tudi dodatne potopne črpalke, agregate in pivnike (imeli smo več kot 20 izlitij rezervoarjev s kurilnim oljem). Kljub pripravljenim prenočiščem pa ni bilo treba prav nobenemu krajanu prespati v DZiR. Naslednji dan, v soboto 5. avgusta, se je z veliko intenzivnostjo nadaljevalo že prejšnji dan začeto delovanje (gasilcem so se pridružili kolegi 10 PGD iz Notranjske, v nedeljo 6. avgusta pa na novo več gasilcev PGD z območja Črnega grabna); to delovanje se je nadaljevalo še ves naslednji teden in tudi med podaljšanim koncem tedna vse do praznika sredi meseca. Kmalu po najhujšem so že začele prihajati prve donacije v obliki opreme (znani trzinski obrtnik je že dan po poplavah nov občinski avto opremil z vlečno kljuko), vode, hrane, oblek, čistil in razkuževal za roke in površine (te smo skupaj razdeljevali pripadniki CZ in PGD), vmes celo sveži trojanski krofi, ki so vsem sodelujočim operativcem veliko pomenili. Na dan prostovoljcev, v ponedeljek 14. avgusta, je v različnih akcijah pospravljanja in čiščenja prostorov in brežin Pšate ob promenadi sodelovalo skoraj sto prostovoljcev. Že vse od začetka poplav smo poskušali zabeležiti potrebe po pomoči, da smo lahko tja preusmerjali tiste, ki so se javili prek aplikacije Poplave 2023. Po nekaj dneh smo Novi Nissan Townstar Prostoren in praktičen za vsa družinska doživetja Novi Nissan Townstar Za vsakdanje življenje, polno dogodivščin Prostoren prtljažnik prtljažnik (775 (775 litrov) litrov) Prostoren Sistem kamer kamer 360° 360° Sistem Navigacijski sistem sistem NissanConnect NissanConnect in in povezljive povezljive storitve storitve Navigacijski 8 LET ** LET JAMSTVA JAMSTVA Odkrijte celotno ponudbo Odkrijte celotno ponudbo pri vašem prodajalcu Nissan pri vašem prodajalcu Nissan Kombinirana goriva: 6,86,8 l/100 km.km. Emisije CO : 153 Emisijska stopnja:stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx: 0,0114NO g/km. Emisije trdnih delcev:trdnih 0,00027g/km. delcevg/km. (x1011): Št. 0,54. Vrednosti meritev Kombiniranaporaba poraba goriva: l/100 Emisije CO -: 155 155g/km. - 153 g/km. Emisijska Euro6D Full. Emisije : 0,0114 g/km. Emisije delcev: Št. 0,00027 delcev (x1011): 0,54. x jetako najpomembnejši plin, ki povzročakakovosti globalno porabe emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP usklajen postopek testiranja za lahka vozila). Ogljikov dioksid zrak (CO )in toplogredni plin,(globalno ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo pomembnotoplogredni prispevajo k poslabšanju Ogljikovindioksid (CO ) je najpomembnejši segrevanje. EmisijePrispevajo iz prometazlasti onesnažujejo zrak povišanim in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.ter Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona zunanjega zraka. k čezmerno koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 dušikovih oksidov. delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Podaljšano jamstvo 8 let vključuje 5 let jamstva oz. 160.000 skupno prevoženih kilometrov (3 leta tovarniške garancije in 2 leti podaljšanega jamstva Real Garant) in dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real dodatni 2Versicherung leti Basic podaljšanega jamstva ali 160.000 km, kar nastopi prej. Podaljšano jamstvo Nissan je *Nissan podaljšano jamstvo vključuje 5kilometrov, let jamstva alikar 160.000 km (3prej. leta tovarniške garancije in 2 leti Nissan podaljšanega jamstva) Garant8-letno oz. 160.000 skupno prevoženih nastopi Podaljšano jamstvo je storitev zavarovalnice RealinGarant AG in velja od izteka tovarniške garancije pod pogoji navedenimi storitev zavarovalnice TRIGLAV d.d. in velja od izteka tovarniške garancije podsipogoji navedenimi na zavarovalni polici in knjižici podaljšanega Podaljšano jamstvo velja vse pogodbe aktivirane do 30.4.2023. Nissan Pooblaščeni si pridružuje pravico, da v pogodbi o podaljšanem jamstvu in pogojih jamstva. Nissan pridružuje pravico, da predčasno zaključi akcijo alijamstva. jo podaljša. Pridržujemo si za pravico do napak. Slike so simbolne. uvoznik: GA predčasno zaključi akcijo ali jo podaljša. Slike so simbolne. Pridržujemo si pravico do napak v tisku. Velja preko Nissan Financial Services. Adriatic, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na nissan.si september 2023 | 11 oglasno sporočilo TržaškaTel: 108, 1000 Ljubljana - Tel: +386 (0)1 20 00 628, www.avtohisamalgaj.si Ime prodajalca - naslov prodajalca in mesto0123 456 7890, www.imeprodajalca.si Poplave v Trzinu Posledice poplav v KUD-u Razvoz dodatne opreme in pomoči je potekal na različne načine. pomagali člani OŠCZ, kritične dni je bila v DZiR večina štabovcev in štabovk pa tudi nekaj bodočih, smo ves ta čas skrbeli za redno in sprotno izvajanje naročenih del in opravljanje nalog s področja zaščite in reševanja, redno smo skrbeli tudi za nabavo potrošnega materiala in prevoz na relaciji DZiR Trzin–DLC Roje. Zgledno je bilo poskrbljeno tudi za prehrano (tudi tu so bile številne donacije) vseh, ki smo bili vključeni v pomoč na območju DZiR in kraja, za kar je ves čas skrbela podžupanja, odgovorna za sodelovanje z OŠCZ in CZ na splošno. pri pospravljanju protipoplavnih vreč; začasna deponija za ta namen je bila ob ploščadi na sprednji strani DZiR. Kot zanimivost omenimo, da je bila 4. avgusta dopoldne poplavljena tudi ta! Kljub nekaterim kratkim stikom pa lahko zatrdimo, da smo v vsem tem času vsi poklicno, prostovoljno in naključno sodelujoči dobro sodelovali in se trudili po svojih najboljših močeh. Gasilci in vsi drugi »stanovalci« DZiR smo na široko odprli svoja vrata, s čimer je novi dom potrdil svojo namembnost in potrebnost ter o tem prepričal še zadnje dvomljivce. Seveda pa ne moremo V Zdravstvenem domu Domžale je vzpostavljena telefonska številka za psihološko pomoč Center za duševno zdravje odraslih, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Domžale, je dan po poplavah vzpostavil telefonsko številko za psihološko pomoč ljudem v stiski. Čeprav velik del ljudi, ki se obrne nanje, potrebuje zgolj pogovor s strokovnjakom, so med pomoči potrebnimi tudi posamezniki, ki jih usmerijo v ustrezne skupine, napotijo v nadaljnjo obravnavo v ambulanto ali predlagajo skupnostno obravnavo na terenu. Poplavam se niso izognili niti trzinski svetniki in zavetniki – sušenje na župnijskem dvorišču. Odvoz poplavljenih predmetov v ulici Za hribom Fazi reševanja in prve sanacije sledi zdaj najdaljša, najzamudnejša in najdražja faza – obnova prizadetih površin, prostorov in naprav. Omenimo, da je bilo pestro tudi konec meseca, v ponedeljek 28. avgusta, saj smo bili spet na meji območij oranžnega in rdečega alarma (kljub temu smo spravili v protipoplavne vreče še za dva tovornjaka peska); na srečo se je takrat uresničil manj vodnat scenarij, se je pa prepoznalo strah med poplavljenci, ki so zdaj veliko bolj občutljivi za tovrstne dogodke. Poleg pomoči pri čiščenju in sušenju ter črpanju in zbiranju ter prevažanju kosovnega materiala smo člani CZ in prostovoljci pomagali tudi 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin Če zaradi poplav občutite kakršno koli stisko, pokličite in se odpravite na pogovor s strokovnjakom. Center za duševno zdravje odraslih lahko obiščete brez napotnice. Za čas obiska se lahko dogovorite na telefonski številki 01 724 51 41, na katero lahko pokličete med 8. in 18. uro. O načinu obravnave in dostopnosti strokovnjakov Centra za duševno zdravje odraslih je na spletni strani Domžalec objavljen pogovor z zdravnico Katarino Barbaro Štrukelj, psihiatrinjo in vodjo centra. Pogovor je dostopen na povezavi https://domzalec.si/novice/zdrave-novice/telefonska-stevilka-za-psiholosko-pomoc-je-bila-vzpostavljena-dan-po-poplavah-in-bo-aktivna-dokler-bo-potrebno/. Barbara Vesel Poplave v Trzinu mimo številnih nepravilnosti in pomanjkljivosti ter nefunkcionalnosti te komisijsko izbrane in celo nagrajene novogradnje, ki so se pokazale v krizni situaciji. Verjamemo, da smo zdaj še bolje pripravljeni na takšno in podobna stanja, pri čemer si želimo, da je bilo to enkratno oziroma smo jo vsi Trzinci – poplavljeni in tisti »na suhem«, doživeli in preživeli prvič, zadnjič in nikoli več. Jedrni del štabovcev in štabovk CZ Trzin po opravljenih najbolj zamudnih in najzahtevnejših delih Štabovci pri čiščenju poplavljene opreme iz lope Na koncu le še hvala vsem, ki ste in še boste pripomogli k temu, da bo življenje v našem kraju v prihodnje še lepše, boljše in ne nazadnje tudi varnejše. Miha Pavšek, CZ Trzin, in Maja Keber Furlan, skrbnica načrtov zaščite in reševanja, Občina Trzin Foto: Miha Pavšek, Rok Močilnikar, Metka Pravst Primožič; hvala vsem občanom, ki so fotografije prispevali za arhiv Facebookove strani Trzinski Odsev in za arhiv CZ Trzin. V OŠ Trzin je bilo prepeljanih 20 razvlažilnikov. Pomoč žrtvam poplav in plazov Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo letak Pomoč žrtvam poplav in plazov v avgustu 2023, ki je objavljen na občinski spletni strani pod zavihkom Aktualno, objavili pa smo ga tudi na Facebookovi strani Trzinski Odsev. Vse informacije o možnih oblikah pomoči po poplavah so dostopne še na vladni spletni strani www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/slovenijo-prizadele-najhujse-poplave/informacije-in-ukrepi-za-gospodinjstva-ki-so-jim-poplave-povzrocile-skodo/. Vloge za pomoč Na občinski spletni strani so na voljo različne vloge – vloga za izredno denarno socialno pomoč kot solidarnostna pomoč, vloga za izredno denarno pomoč za kritje stroškov najetega stanovanja in vloga za pridobivanje subvencije tržne najemnine, na voljo sta tudi vloga za občinsko izredno pomoč in vloga za občinsko izredno pomoč za dodatno subvencioniranje najemnine. Vse vloge z dokazili je treba oddati ali poslati na Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, Masljeva 3, 1230 Domžale, lahko pa jih izpolnjene pošljete na elektronski naslov gp-csd.osvzh@gov.si. Klicni center za obnovo po poplavah september 2023 oglasno sporočilo Delovati pa je začela tudi telefonska številka 114. Klicni center za obnovo po poplavah 2023 lahko pokličete vsak delovni dan med 8. in 16. uro ali ob sobotah med 8. in 13. uro, saj je namenjen obveščanju in ozaveščanju prebivalcev na prizadetih območjih, hkrati pa vam bodo uslužbenci ministrstev in vladnih služb na tej številki pomagali pri reševanju konkretnih situacij. MPP | 13 V našem kraju Prostovoljno gasilsko društvo Trzin Dogajanje od junija do avgusta Junij je mesec, ko se počasi pripravljamo na počitnice, in veseli smo bili obiska Deželaka Junaka, ki nas je obiskal na svoji dobrodelni poti po Sloveniji. Pripravili smo mu topel sprejem in ga osvežili s staro ročno brizgalno. Dodaten vtis smo operativci naredili z zgodovinskimi oblačili in čeladami, ki jih uporabimo ob posebnih oziroma slovesnih dogodkih. Na področju izobraževanj smo se 14. junija udeležili meddruštvene sektorske vaje, ki jo je organiziralo društvo Pšata - Dragomelj. Naša naloga je bila reševanje voznika, ki je z vozilom zapeljal v potok Pšata in se ob tem poškodoval. Na vaji so sodelovali tudi naši pripravniki, ki si pod mentorstvom nabirajo dragocene izkušnje za delo v operativni enoti. prvem sklopu smo izvedli izobraževanje o vrvni tehniki – izdelava vrvnih ograj na za padec nevarnem območju in spust do ponesrečenca. Jubilanti V tem letu smo generacijsko precej izenačeni, saj se je v juniju jubilantom pridružila tudi Tanja Kajfež, ki smo ji tradicionalno namesto mlaja postavili trzinsko znamenitost, močvirski tulipan oziroma po domače žerjavček. Praznovanje letošnjih jubilantov smo zaokrožili še s postavitvijo mlaja Jožetu Kajfežu. Obema želimo veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. Spomladanski krog praktičnih vaj smo končali z rednimi vajami, na katerih smo se posvetili reševanju iz globin. Predpostavka vaje je bila reševanje delavca, ki je onemogel obležal v gradbenem jašku. Kljub počitnicam smo izobraževalno delo vseeno nadaljevali, saj smo dobili možnost izvajanja vaj na stavbi ob Mengeški cesti pred načrtovano rušitvijo. Lastnikom se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. V Objestnost in vandalizem ne poznata meja Žal opažamo, da nekaterim v Trzinu primanjkuje zamisli za kakovostno preživljanje prostega časa, zato se raje objestno izživljajo nad zabojniki. V kratkem času smo bili priča trem požigom zabojnika za papir v centru T3. Vseh požarov smo se lotili strokovno ter preprečili širjenje na sosednje stavbe in večjo škodo. Postani mladi gasilec/gasilka Vabimo vas na vaje gasilske mladine, ki bodo potekale predvidoma vsak ponedeljek od septembra do junija. Krožek je brezplačen. Priporočamo vpis otrok od tretjega razreda dalje. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 030 422 352. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Mladinska komisija PGD Trzin 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Intervencije – kratek kronološki pregled 8. junij: goreč zabojnik za papir. Na komunalnem otoku v T3 je spet zagorel zabojnik za papir. Požar smo pogasili in ohladili vsebino. 11. junij: pomoč policiji pri odpiranju vrat. Pri policijski preiskavi smo pomagali odpreti vrata stanovanja. 16. junij: goreč zabojnik. Ponovno namerno zakurjen zabojnik na komunalnem otoku T3. 9. julij: zapuščeno kurišče. Občanka nas je preko ReCo 112 obvestila, da je ob trzinskem bajerju nekdo kuril in da zapuščeno kurišče še tli. Ob prihodu na kraj smo potrdili tlenje in kurišče prekopali ter ga tako dokončno pogasili. 20. julij: posledica neviht – v Ulici bratov Kotar je veter nagnil smreko nad stanovanjsko hišo. Smreko smo požagali. 22. julij: padec in poškodba kolesarja. Na križišču obvoznice in Mengeške ceste je padel kolesar in se poškodoval. Ob prihodu na kraj nesreče smo kolesarju pomagali s prvo pomočjo do prihoda reševalcev. Reševalci so ga prevzeli in prepeljali v nadaljnjo oskrbo. 2. avgust: na obvoznici je obležal slabo odziven voznik. Na avtobusni postaji IOC Trzin je ob poškodovanem vozilu obležal slabo odziven voznik. Poskrbeli smo za protinaletno zavarovanje kraja, posuli tekočine in pomagali reševalcem pri prenosu osebe. Poplave 4. avgust: v jutranjih urah nas je prizadela vodna ujma. V najkrajšem možnem času smo postavili operativni štab, iz katerega smo vodili intervencijo večjega obsega. Na tem mestu se zahvaljujemo Civilni zaščiti Trzin in občini, ki sta nam priskočili na pomoč. Prizadet je bil celoten del starega Trzina, zato smo na pomoč pri črpanju vode poklicali tudi enote iz drugih regij Slovenije. Kljub temu je bilo za obvladovanje potreb po črpalkah in agregatih treba zaprositi državni center Roje. Žal smo imeli tudi v novem gasilskem domu mo- čan vdor vode, tako da smo komaj rešili kompresor in komunikacijsko sobo. Poleg visoke talne vode, ki je v marsikateri stavbi preprečevala črpanje, je težave povzročalo razlito kurilno olje kot posledica premaknjenih in prevrnjenih cistern, ki jih je odnesla poplavna voda. Zaradi vdora vode v inštalacije so se pojavljali tudi manjši požari električnih omaric. Ogromno opreme je bilo poškodovane in kontaminirane, zato jo je bilo treba temeljito očistiti in razkužiti, kar v tem trenutku še ni končano. Intervencija je nepretrgoma trajala ves teden, nekaj dežurnih operativcev je prve kritične dni spalo v Domu zaščite in reševanja. Pozneje je sledila še aktivacija regije za pomoč v prizadetih krajih: Mežici, Komendi in po Koroškem. Klicu smo se odzvali. Poleg domačega so sodelovala še društva PGD Krašce iz GZ Cerknica, GZ Logatec, GZ Lukovica. Skupaj smo obravnavali več kot 200 primerov. Nov val poplav smo pričakovali 28. avgusta, zato je bil spet aktiviran štab za vodenje intervencije. Izvajali so se aktivni protipoplavni ukrepi glede kritičnih občinskih objektov. Zaposlenim v šoli in vrtcu se zahvaljujemo, da so takoj zaščitili stavbi pred morebitnim ponovnim poplavnim valom. Občani so bili tako kot v prvem delu sproti obveščeni o poteku dogodkov in zaščitnih ukrepih. Na srečo smo jo tokrat odnesli brez večjih posledic, imeli smo le nekaj posredovanj zaradi preslabo očiščenih ponikovalnic in meteornih jaškov. Na koncu velja še posebna zahvala vsem občanom, prostovoljcem, gospodinjam za krofe, flancate in palačinke, okoliškim podjetjem za donacijo opreme, čistil in razkužil, kemični čistilnici iz sosednje Depale vasi za čiščenje oblek ter vsem posameznikom za izrečene spodbudne besede. Andrej in Ema Nemec Foto: arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Trzin'c vas gleda Vendarle brez nadležnega in nevarnega nadstreška Videti je, da so avgustovske katastrofalne poplave naposled »odnesle« tudi že dalj časa nenaseljeno Bramarjevo hišo na severni strani trzinske Ljubljanske ceste, ki je več kot desetletje »navduševala« tamkajšnje mimoidoče, da smo ugibali, kaj, kako in kdaj nam bo padlo na glavo. Pred meseci se je sicer pojavila kovinska zaščitna ograja in potisnila pešce čisto na rob pločnika. Vendar to ni zadostovalo za rušenje, ki na veselje vseh uporabnikov tega pločnika poteka šele v teh dneh. S tem pa je/ bo izginilo tudi legendarno opozorilo o strešnikih, ki padajo s strehe ... Besedilo in foto: Miha Pavšek september 2023 | 15 V našem kraju Razstava Kozolci na slovenskem etničnem ozemlju V petek, 7. julija, je bila v Centru Ivana Hribarja odprta fotografska razstava Kozolci avtorja Naceta Perneta. Najprej se je avtor fotografij Nace Perne predstavil obiskovalcem razstave. Povedal je, da se je rodil v Trzinu in je tu preživel zgodnje otroštvo, nato se je družina preselila v sosednje Črnuče. Prav dobro se spominja svoje rojstne hiše, sosedov in vodnjaka pri Fajdigu. Ta ni služil samo za črpanje vode, tam so se zbirali okoliški prebivalci, se pogovarjali in si izmenjevali novice. Zato se še vedno počuti kot Trzinec ter spremlja napredek in razvoj kraja. Z veseljem se je odzval vabilu, da pokaže fotografije kozolcev, ki so nastajale na številnih izletih po Sloveniji in v zamejstvu. Na pomen kozolcev kot spomenikov slovenskega ljudskega stavbarstva je Nace Perne poskušal opozoriti s svojimi fotografijami. Prepričan je, da je vredno ohraniti, prenoviti in obnoviti to edinstveno sušilno napravo. Kozolci so bili v pisnih virih omenjeni že v Trubarjevem času, kot posebnost slovenske pokrajine jih je opisal tudi Valvazor. Na svojih potovanjih je avtor naredil več kot 2000 diapozitivov in ta razstava je le majhen izbor njegove bogate zbirke. Kozolcev ni fotografiral samo v Sloveniji, ampak tudi v Italiji in Avstriji. Ob odprtju razstave je povedal, da najdemo kozolce na širšem alpskem območju, v severni Evropi, Skandinaviji, severni Rusiji, na Kitajskem in Japonskem. Zanimivo je, da je naša pokrajina prepletena z različnimi kozolci in so kot taki del slovenske identitete, saj se edino na slovenskem etničnem ozemlju pojavljajo raznovrstni tipi kozolcev. Vendar tudi v Sloveniji niso povsod –; ni jih v Prekmurju in na Krasu. Kozolci so postavljeni v bližino hiše ali ob njej, med travniki in polji ter so sestavni del kmetije. Po navadi so postavljeni pravokotno na dolino, da veter hitreje posuši nadevano seno ali druge pridelke. Poznamo več vrst kozolcev, in sicer stegnjenega ali enojnega, enojnega s plaščem oziroma s firtaham ali plajšem, ki je imel dve okni, tretje okno je bilo pokrito s streho. Sledijo vezan kozolec ali toplar, kozolec na kozla, prislonjen kozolec, stog in brez strehe. Nekateri kozolci imajo rampo, po kateri so z vozom pripeljali seno v zgornji del kozolca. Navadno so zgrajeni iz lesenih stebrov, lahko pa so iz kamna. Stebri so povezani s prečnimi lesenimi latami in imajo streho. Prostor med enim in drugim stebrom se imenuje okno ali štant in meri v dolžino štiri metre. Včasih je bila streha iz slame, v alpskem predelu iz skodel, zdaj pa imajo obnovljeni in na novo narejeni kozolci streho iz opečnatih strešnikov. Avtor je še povedal, da je v Trzinu leta 1904 pogorel Žankarjev kozolec, ki je po pripovedovanju imel 12 štantov. V našem kraju sta poznana Tajčarjev toplar in pred kratkim obnovljeni Tomšelnov kozolec. 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Kozolci zaradi spremenjenega načina kmetovanja izgubljajo svoj prvotni namen. V današnjem času počasi propadajo in izginjajo, le malo jih obnovijo ali zgradijo novega. V kmetijstvu so stroji nadomestili kmečka opravila, seno se spravlja v bale. Tako služijo kozolci za druge namene: kot shrambe za kmetijske stroje, garaže za avtomobile, shrambe za drva ali celo kot stanovanjske stavbe. Na Dolenjskem v dolini reke Mirne je v kraju Šentrupert postavljen muzej kozolcev ali skansen, tam je lep prikaz določenih tipov kozolcev na Slovenskem. Po koncu predstavitve kozolcev nas je Nace Perne popeljal po razstavi, pojasnil pomen vsake fotografije in z veseljem odgovarjal na vprašanja. Tako je obiskovalki, ki jo je zanimalo, kakšen les se uporablja za izdelavo kozolcev, povedal, da so stebri iz hrastovega ali kostanjevega lesa, vmesne late pa iz smrekovega lesa. Nekatere je zanimalo, zakaj so nekateri stebri leseni, drugi kamniti. Avtor je razložil, da so v alpskem predelu, kjer je več snega, kamniti stebri, drugod pa leseni. Po vodenem ogledu smo se Nacetu Pernetu zahvalili za predstavitev različnih vrst kozolcev in novo znanje, da nikjer drugod ne poznajo toliko različnih vrst kozolcev kot v Sloveniji. Zato je pohvale vredno, da je avtor razstave ta del stavbne dediščine raziskoval, fotografiral in poskrbel, da ta posebnost slovenskega kulturnega prostora ne gre v pozabo. Na koncu je Nace Perne obiskovalce razstave povabil še na pijačo, ob kateri smo ob zanimivem klepetu izvedeli še marsikaj zanimivega o kozolcih in prigodah iz njegovega otroštva. Besedilo in foto: Majda Šilar Projekt mladinc Trzin O projektu mladinc Trzin Občina Trzin se je prijavila na razpis programa EU Erasmus+ Ključni ukrep 1: učna mobilnosti posameznikov, projekti aktivnosti udejstvovanja mladih (KA154-YOU) in za ta namen uspešno pridobila 7500 evrov nepovratnih sredstev. Projekt mladinc Trzin: • poteka 15 mesecev, od junija 2023 do avgusta 2024; • vključuje dejavno udeležbo mladih pri izvedbi devetih različnih dogodkov (od kina na prostem, odstranjevanja invazivnih rastlin, urejanja prostorov za mladinsko dejavnost do izdelovanja novoletnih voščilnic, turnirja v namiznem tenisu, izmenjevalnice, kuharskih delavnic in izobraževanja na temo preprečevanja nasilja); • nagovarja mlade med 13. in 15. letom starosti; • ustvarja priložnosti za pridobitev dragocenih veščin neformalnega izkustvenega znanja, povezovanja in grajenja odnosa do dela. Projekt prav tako spodbuja vzajemno deljenje in razširjanje pridobljenega znanja, kar omogoča rast in napredek udeležencev; • deluje z okolju prijaznimi načini in ukrepi, katerih namen je zagotoviti trajnost rezultatov tudi po izteku trajanja projekta; in • s pomočjo mladinskega koordinatorja omogoča udejstvovanje mladih ter vzpostavlja dialog med mladimi in občino. Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva. Kino na prostem V soboto, 10. junija, je ekipa trzinskih mladincev – Lora, Ema, Maša, Keja, Alan in Kostja – uspešno organizirala kino na prostem. Ogledali smo si kultni mladinski film Sreča na vrvici iz leta 1977. Zaradi neugodnega vremena so bili primorani kino prestaviti v telovadnico Osnovne šole Trzin. Kljub temu je bil obisk odličen, kar kaže na velik interes in navdušenje mladih in širše skupnosti za tovrstne dogodke. Izjemno zadovoljni smo s potekom in uspehom dogodka. Veronika Weixler, Odbor za mlade Občine Trzin september 2023 Delavnica grafitiranja Prvi konec tedna v juniju je bil za trzinske mladince delaven, saj so se udeležili delavnice grafitiranja pod mentorstvom umetnika in grafiterja Simona Vukosava. Delavnica je bila priložnost za razvijanje ustvarjalnosti, pridobivanje novih veščin in spodbujanje umetniškega izražanja med mladimi. Mladinci so s svojim prizadevanjem in sodelovanjem ustvarili izjemne grafitarske mojstrovine, ki bogatijo prostore mladinskega centra. Veronika Weixler, Odbor za mlade Občine Trzin Odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst 11. julija 2023 smo v Trzinu ob Pšati v okviru projekta mladinc Trzin organizirali dogodek Odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst. Dogodka se je udeležilo več članov projekta kakor tudi soobčanov. S skupnimi močmi smo občutno pripomogli k zmanjšanju prisotnosti invazivne rastlinske vrste japonski dresnik. Dogodek je bil poučen tudi glede ozaveščanja javnosti, saj je mentorica mladincev Pina Pečuh poskrbela, da so se vsi seznanili s tem, zakaj japonski dresnik sploh odstranjujemo. Člani projekta mladinc Trzin so z zanosom pokazali, kako močna je lahko mlada generacija, ko združi moči za skupno dobro. Ta dogodek je bil zgleden primer uspešnega lokalnega sodelovanja in prostovoljnega dela v korist okolja. Mladi že nestrpno pričakujejo podoben dogodek, ki bo prihodnje leto avgusta. Pina Pečuh, mentorica mladim Foto: Arhiv projekta mladinc Trzin | 17 Trzinci – naš ponos Trznfest znova navdušil in kljuboval celo povodnji Letošnje poletje je bilo vremensko silno razgibano, predvsem avgustovsko vreme je neprijetno presenetilo tudi Trzin, saj marsikomu ni povzročilo le preglavic, marveč tudi znatno gmotno škodo. Vendar Trzinci ne bi bili Trzinci, če se ne bi kljub hudim posledicam uničujoče ujme lotili priprave vsem poznanega ledolomilca med festivali, Trznfesta. Ja, boste rekli, kaj pa je to takšnega, saj je festival potekal tedne po povodnji! Tisti, ki se dogodka udeležujete vsako leto, dobro veste, kaj vse kudovci ponujajo, koliko različnih dogodkov se zvrsti pod trzinskim šotorom, koliko razgibanega dogajanja se zvrsti pred trzinskim kulturnim domom, ki je prav tako utrpel znatno škodo ob avgustovskih poplavah. Vendar predanosti že tradicionalnemu festivalu posledice ujme niso ohromile. Prav zaradi uničujočih poplav pa je festival letos potekal v dobrodelnem duhu. V sodelovanju z Občino Trzin in organizacijo Truhoma so namreč kudovci vsa zbrana sredstva namenili tistim prebivalcem Trzina, ki so zaradi naravne nesreče najbolj potrebni pomoči. Tako se je barvitemu dogajanju pridružilo še več ljudi, ki ne le da so pogrešali pristno trzinsko zabavo, marveč so želeli tako pomagati tudi žrtvam poplav. Hvalevredno! Čeprav je povodenj med drugim uničila garderobne prostore kulturnega doma, pa nastopajočih to ni motilo. Ko so stopili na oder, je občinstvo lahko čutilo le predanost, ljubezen, vedrino ... Za sproščeno razpoloženje, v katerem se je zvrstilo več raznovrstnih dogodkov za različne generacije in zanimanja, so poskrbeli tudi člani Mladinskega kluba Trzin, ki so v tesni navezi s Kulturnim domom Franc Kotar Trzin in Občino Trzin (s)kovali pot že 22. Trznfesta. Lelee čan nastop pa nam je hkrati ponudil tudi krhkost. Kot druga izvajalka na Fuziji se nam je predstavila makedonska glasbenica, ki jo je slovensko občinstvo spoznalo prvič. Dina Jashari z nežnimi toni poustvarja sanjski svet, ki nas zaziba v svojevrsten ritem in prebudi nepozabna občutja. Mladenka ima večji del svoje glasbene poti še pred seboj, a moč njenih sporočil predaja drugačno zgodbo – pripoveduje namreč zgodbo dekleta, ki se je rodilo v glasbo z namenom njenega ustvarjanja. Iz zasanjanosti pa nas je prebudila tretja skupina, Lelee, avaturistična glasbena zasedba, ki v svojih melodijah poudarja indie pridih s prvinami popa, punka in balkanske glasbene tradicije. Prav zaradi slednje njihove pesmi delujejo lahkotnejše, čeprav nam v resnici predstavljajo močne in poslušanja vredne tematike. Razpad sistema Ustvarjalne delavnice za otroke Dina Jashari Kot vselej je bil tudi letošnji začetek nepozaben. Vnovič smo bili priče izvrstni izvedbi Fuzije svetov, ki se je občinstvu letos predstavila že četrto leto zapored, spet s svežimi obrazi. Na prireditvi, ki jo je spretno povezoval Matija Šmuc, smo kot prve spoznali člane petčlanske rock grunge zasedbe Razpad sistema, ki so nam s svojo posebno mešanico glasbenih ritmov ponudili neverjetno glasbeno svežino. Kot pravijo glasbeniki, navdih za ustvarjanje črpajo iz različnih glasbenih žanrov, da tako občinstvu lahko ponudijo nekaj, česar sicer ni vajeno. Surovo mo18 | Odsev — Glasilo občine Trzin Glasbeno obarvan petek se je iztekel v umetniško soboto, ko so se nam predstavili različni kulturni in drugi ustvarjalci. Kot vsa leta do zdaj je Trznfest tudi letos pripravil številne ustvarjalne delavnice za otroke in mladino, ki so tako potešili svojo umetniško žilico, zadrževali pa se niso niti starši. Družinsko povezovanje je namreč eden najlepših delov tovrstnih ustvarjanj, saj poleg nastajanja umetnin spodbuja tudi poglabljanje vezi med otroki in starši. Dogajanje so organizatorji nadgradili z nastopom Jakoba Berganta, žonglerja, ki je udeležence festival nasmejal, navdušil in ustrezno pripravil na nadaljevanje – predstavo Kozlovska sodba v Višnji Gori. Jurčičevo satiro, ki parodira medčloveške odnose, vsi poznamo, vendar je interpretacija, izvedena na Trznfestu, opomnila, da marsikatera prvina humoreske drži še danes. Nadalje smo si ogledali Pot v Tadam v izvedbi treh uličnih umetnikov, ki so nam prikazali moč in pomen manipulacije ter nas popeljali tja, kamor si želimo vsi – v boljši jutri. Sobotni del pa ni popoln, dokler ne spremljamo še znamenite Ledene dirke, ki tudi letos ni razočarala. Veselje, smeh, tekmovalni duh (a v pravi meri), vztrajnost in sodelovanje so še dolgo zatem odmevali po Trzinu. Trzinci – naš ponos Pot v Tadam Ob tako nabitem urniku ne smemo pozabiti na pijačo in jedačo, ki sta bili tudi tokrat izvrstni. Kafetarna je priskrbela osvežilne napitke in požela navdušene vzklike, saj so bili ti dnevi še kako poletno soparni. Malce večji so se razveselili domačega piva Rokovnjača, s katerim so poplaknili odlično hrano, tokrat so prednjačili različni okusi falafla. Na petkov večer je Fuzijo svetov spremljala pijača dobrodošlice, organizatorje dogodka pa je treba še posebej pohvaliti za češnjico na vrhu smetane. Poleg umetelno izdelane scenografije, odličnih priboljškov, glasbenih poslastic in gledaliških stvaritev so namreč poskrbeli še za varnost, saj so po živahnem petkovem dogajanju ponudili tudi prevoze domov. Kapo dol! Vrnimo se k soboti, ki pa se z Ledeno dirko nikakor ni končala. Med drugim naj omenim, da je v okviru festivala potekalo tudi izobraževanje o uporabi pametnih naprav, ki so ga pripravili v Simbiozi Mobiln@. Pametni telefoni, tablice in računalniki so dandanes del vsakdana in jih hočeš nočeš moramo uporabljati. Trznfest je bil odlična priložnost, da se o uporabi tehnologije poduči tudi tiste, ki tega morda še niso vešči. Prijetno razpoloženje, krasna glasba, odlična hrana – popolno okolje za nadgrajevanje znanja. Barbara Kopač Foto: Barbara Kopač, Peter Hudnik Športno atletsko društvo Mavrica VPISI V VADBENE PROGRAME Termin Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Lokacija Primerno za: Cirius Kamnik Abeceda športa 4 - 10 let 17:00 - 17:45 OŠ Venclja Perka Mavrična abeceda gibanja 2 - 3,5 let 17:45 - 18:30 OŠ Venclja Perka Gibalne urice 19:00 - 20:00 OŠ Rodica Zdrava vadba ABC odrasli 18:00 - 19:00 Vrtec Gaj Abeceda športa 4 - 10 let 17:00 - 18:30 OŠ Rodica POŠ Jarše Gibalne urice + | Telo-vadimo 6 - 10 let 15:30 - 16:30 OŠ Dob Gibalne urice + | Telo-vadimo 3,5 let + 6 - 10 let 5 - 8 let 16:00 - 17:00 OŠ Dob Mavrična žoga 17:00 -18:00 OŠ Roje Atletska abeceda 5 - 7 let 17:30 - 18:15 OŠ Roje Gibalne urice 3,5 let + 4 - 10 let 17:00 - 17:45 OŠ Krtina Abeceda športa 17:45 - 18:30 OŠ Krtina Atletska abeceda 5 - 7 let 17:15 - 18:15 OŠ Venclja Perka Družinska atletika celotna družina 17:15 - 18:15 OŠ Venclja Perka Atletska abeceda 5 - 7 let 17:15 - 18:15 OŠ Venclja Perka Gibalne urice 3,5 let + 17:00 - 17:45 OŠ Dragomelj Gibalne urice 3,5 let + 18:00 - 19:00 OŠ Dragomelj Atletska abeceda 5 - 7 let 19:00 - 20:00 OŠ Dragomelj Zdrava vadba ABC odrasli 17:00 - 18:00 OŠ Rodica POŠ Jarše Igriva gimnastika 5 let + 18:00 - 19:00 Vrtec Gaj Abeceda športa 4 - 10 let 17:00 - 18:00 Vrtec Gaj Gibalne urice 3,5 let + 17:30 -18:30 Cirius Kamnik Atletska abeceda 5 - 7 let invalidi | soc. ogroženi OŠ Roje Posebno aktivno 1 in 2 17:45 - 18:30 OŠ Roje Atletska abeceda 5 - 7 let 17:00 - 17:45 OŠ Venclja Perka Gibalne urice 3,5 let + 17:45 - 18:30 OŠ Venclja Perka Atletska abeceda 5 - 7 let 17:00 - 17:45 OŠ Rodica Mavrična žoga 5 - 10 let 17:45 - 18:30 OŠ Rodica Gibalne urice + | Telo-vadimo 6 - 10 let 17:00 - 17:45 Petek Vadba: 17:30 - 18:30 oglasno sporočilo Ledena dirka Morda bi lahko rekli, da je bila nedelja dan za počitek, vendar je bila le odskočišče za dogajanje v tednu zatem, saj nas je v torek in četrtek čakalo še dosti slikovitih stvari. V torek smo si tako lahko ogledali posrečeno in izvrstno izvedeno situacijsko komedijo Pacienti v čakalnici, za katero je za glavno moško vlogo Borut Batagelj iz Gledališčne skupine Rače prejel tudi Linhartovo nagrado. Ta tematika je vsem poznana: dolge čakalne vrste, nepopisna gneča v čakalnicah, številni zapleti, še preden sploh pritisnemo na kljuko ambulantnih vrat. Kako priti do zdravnika specialista, nas je podučila tudi torkova uprizoritev, ki smo se ji kljub resnosti obravnavanih vprašanj vseeno pošteno nasmejali. Za zaključek pa je bil četrtkov literarni večer z dr. Miho Mazzinijem, pisateljem, scenaristom, režiserjem, kolumnistom in predavateljem, ki se je ob tokratnem obisku Trzina posvetil svojemu najnovejšemu delu, izredno osebnim zapisom, naslovljenim kar Osebno. Knjiga je že pred samim izidom požela silno zanimanje, ko pa se je znašla na knjižnih policah, so pozitivne kritike kar drle na spletne strani in v tiskane medije. Eden od zapisov je med drugim poudaril tudi ključno vprašanje Mazzinijevega dela – koliko poguma potrebuje človek, da njegovo osebno postane javno? To izredno pronicljivo vprašanje je avtorju več kot 20 del postavil tudi povezovalec večera, Tone Peršak, prav tako vsestranski ustvarjalec, pisatelj, politik, režiser in še marsikaj. Lahko si mislite, da je bila literarna razprava vse prej kot duhamorna. Četudi se je nakazovalo, da nam vreme morda ne bo prizaneslo, smo nazadnje imeli srečo in smo lahko popoln zaključek letošnjega Trznfesta doživeli kar pod Tomšelnovim kozolcem, kjer smo se tudi zaradi odprtosti prostora in nezamejenosti skupaj z nekdanjim trzinskim županom in gostom večera še bolj poglobili v odprtost duha in uma, v prostranost naše biti. Med izredno razgibanim pogovorom smo se tako potopili v globino Mazzinijevih besed in raziskovali lastno osebno – lastna čutenja, zadrege in druga življenjska vprašanja, s katerimi lahko tudi naše osebno postane javno ... Prijave: www.sadmavrica.si Izobraževanje o uporabi pametnih naprav september 2023 031 314 870 | info@sadmavrica.si | 19 Šola Pestro dogajanje pred vstopom v novo šolsko leto Osnovna šola Trzin je v petek, 1. septembra, odprla vrata 456 trzinskim osnovnošolcem. Med njimi je šolski prag prvič prestopilo tudi 54 igrivih prvošolčkov. Tako so se za šolarje končale brezskrbne počitnice in začelo se je novo obdobje šolskih obveznosti. Drugače od prejšnjih let pa so bile letošnje poletne počitnice bolj turbulentne kot po navadi, predvsem zaradi katastrofalnih poplav, ki so 4. avgusta prizadele tudi šolsko poslopje z okolico. Nova generacija prvošolčkov Šola je nadobudnim prvošolcem in njihovim staršem tudi tokrat pripravila poseben prvi šolski dan. Po zboru pred šolo so se nasmejani otroci skupaj s starši naprej sprehodili mimo garderobnih prostorov prve triade in si po pozdravnem nagovoru ravnateljice Matejke Chvatal v šolski jedilnici ogledali zabavno glasbeno-pripovedovalsko interaktivno predstavo Murata in Josa iz Siti teatra Ritmično škatlaste pravljice. Potem so novopečeni šolarji skupaj s svojima razredničarkama Nežo Hribar in Laro Krafogel odšli v matični učilnici, kjer so ob različnih dejavnostih spoznavali svoje sošolce, učiteljico in učilnico. Razveselili so se tudi torte, ki jo šoli že vrsto let daruje Društvo prijateljev mladine Trzin. Člani tega društva so jim drugi šolski dan polepšali še s posebnim darilom presenečenja. Medtem so staršem v šolski jedilnici predstavili šolski hišni red in jih ob tem povabili k sodelovanju. Pred koncem prvega šolskega dne so starši, ki so že četrto leto zapored koristili dodaten dan plačanega dopusta za spremstvo otroka na prvi šolski dan, s svojim prvošolčkom v razredu letos prvič posneli spominsko fotografijo. Drugi učenci so po dveh razrednih urah pouk nadaljevali po urniku. Ob tem lahko omenimo še to, da je na šoli sedem novih obrazov: štiri učiteljice razrednega pouka, učiteljica računalništva in dve specialni pedagoginji. S tem so na šoli povečali tudi ponudbo brezplačnih interesnih dejavnosti, ki jih vodijo zaposleni. z ogledom stanja v času, ko bi otroci dejansko odhajali v šolo. Naročena je bila nova študija, ki pa je ugotovila, da pot do šole vendarle ni varna. Tako trzinski osnovnošolci, ki stanujejo v obrtno-industrijski coni, znova tako kot prej varno prihajajo v šolo in nazaj. Mimogrede, njihova pot do šole je dolga vsaj 2,7 kilometra. Poplavljena osnovna šola in vrtec v Trzinu Kurilnica in delavnica Avgustovske poplave v šoli Prvošolci Brezplačni avtobusni prevoz šolarjev iz trzinske cone le ni ukinjen Šolarji, ki živijo v Obrtno-industrijski coni Trzin, se vrsto let vozijo v šolo in domov z brezplačnim šolskim avtobusom, ki ga organizirala Občina Trzin. Letos pa je občina na podlagi sklepa Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da je pot v šolo iz obrtno-industrijske cone urejena (dvignjeni pločniki in kolesarska steza), s 1. septembrom 2023 ta prevoz ukinila. Prevoz so organizirali le za enega prvošolčka in njegovo spremljevalko. Z njihovo namero se niso strinjali starši osnovnošolcev, ki živijo v obrtno-industrijski coni. Na sestanku 15. junija, na katerem so bili ravnateljica šole Matejka Chvatal, župan Peter Ložar in nekaj staršev iz obrtno-industrijske cone, so v jedilnici šole predstavili vsak svoje stališče. Starši so opozorili na nevaren jutranji promet, ko transportni kombiji in različno dolgi tovornjaki iščejo končni naslov za dostavo tovora ne oziraje se na druge udeležence prometa, kar so dokazovali tudi s posnetki. Župan se je izgovarjal, da občina nima več zakonske podlage za tovrstni prevoz. Kljub temu so se dogovorili, da zgoraj omenjeni svet ponovno preuči zadevo, tokrat 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin Katastrofalne poplave, ki so 4. avgusta prizadele Slovenijo, so poškodovale več kot 25 vzgojno-izobraževalnih zavodov po državi, med njimi tudi Osnovno šolo Trzin z vrtčevsko enoto Palčica. »Skupaj z občino, prostovoljci, zaposlenimi, njihovimi domačimi in določenimi izvajalci del smo se takoj lotili najprej čiščenja, odstranjevanja talnih oblog, kjer je bilo potrebno, in sušenja v poplavljenih prostorih,« se spominja ravnateljica, ki je nadvse hvaležna vsem, ki so jim kakor koli pomagali. Dela je bilo ogromno, saj je podtalnica poplavila prizidek, v katerem so pisarne svetovalne službe, jedilnico, delno uničila šolski arhiv, kotlovnico in prostor, v katerem so razdelilne omare za celotno stavbo. Poplavljena je bila tudi mala telovadnica, kjer je bila potrebna popolna obnova tal. Nekoliko bolj optimistični so glede stanja v veliki telovadnici, kjer trenutno poteka izsuševanje. Ocenjujejo, da bi bili za zdaj potrebni le brušenje, večkratno lakiranje parketa in risanje Poplavljena notranjost Šola črt. »Uporabljati bi jo predvidoma začeli po jesenskih počitnicah,« je optimistična ravnateljica. Poplavljeni sta bili tudi učilnici 5.a in 5.b razreda, ki so ju do prvega šolskega dne že uspešno obnovili. Pri črpanju podtalnice iz zalitih šolskih prostorov je poleg domačih gasilcev pomagal tudi 2. vod GZ Cerknice. »Po več kot osmih urah črpanja smo morali priznati premoč podtalnici in stavbo ponovno zaliti, saj je prihajalo do pokanja zidov,« so zapisali na spletnih straneh PGD Rakek. Podtalnica je uničila tudi vrtčevske prostore enote Palčica, kjer še vedno odpravljajo posledice, zato so tri oddelke malčkov preselili v Žabico. Ena skupina je nastanjena v zbornici vrtca, druga v zgornji avli, tretja pa v spodnji telovadnici. Popolnoma so bili poplavljeni tudi kletni prostori, ki jih za svoje delovanje uporabljajo člani strelskega društva Trzin. Skupna škoda je ogromna. »Po prvih ocenah in ob trenutnem obsegu sanacije je škode za okrog 200.000 evrov. Ker pa nismo čisto gotovi, kako bo čez nekaj mesecev s tlaki po zalitih delih in parketom v telovadnici, se številka na žalost lahko vsaj podvoji. Veliko bo pokazal čas,« ocenjuje župan Peter Ložar. Tanja Jankovič Foto: Tjaša Jankovič (prvošolci), arhiv Osnovne šole Trzin Valeta Od osnovnošolskih klopi se je poslovilo 54 devetošolcev generacije 2014/23, katerih razrednika sta bila učiteljica slovenščine in zgodovine Marjana Galjot in učitelj športa Jani Muha. Zahvala 10 Piram id aravni VN 00 % N ARA la ks te a šin ležalna pov r na n 0% LETVENE PODLOGE POSTELJE VZGLAVNIKI 1 S LO V E N S K A P R O I Z V O D N JA K A KO VO S T N I H V Z M E T N I C I N L E Ž I Š Č O D L E TA 2 0 0 1 . O Ravnateljica Osnovne šole Trzin, Matejka Chvatal: »Vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, bi se rada iz srca zahvalila za vso pomoč pri odpravljanju škode in donirana sredstva v šolski sklad, saj bomo lahko pomagali vsem družinam, ki so v stiski, prestrašene, brez domov. Pomagali jim bomo tudi s pogovori, zlasti učencem, ki so od blizu videli to strašno razdejanje. Kadar koli se lahko po telefoni ali elektronski pošti obrnete na šolski svetovalni delavki.« 25% POPUST Marko Peterka s.p. Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si september 2023 www.marsen.si oglasno sporočilo NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. | 21 Šola Bonjour, Paris … Pa smo ga dočakali, naš ljubi Pariz! Po štirih letih vendarle spet ekskurzija v to čudovito francosko glavno mesto. Za nekatere je bil to praktični preizkus znanja francoščine in nagrada za večletno učenje, za druge pouk umetnosti v živo, za vse pa zagotovo iskrivo, zanimivo, nepozabno popotovanje po meni tako ljubem mestu. Oui, oui, c'est Paris! okoli njega še v drugo smer … ves čas pa z vetrom v laseh občudovali: Louvre, Notre-Dame, Musee d'Orsay, Conciergerie ter številne Senine mostove, od katerih je meni najljubši Pont d'Alexandre. Nepozabno. Prehitro je bilo naše plovbe konec in spet je bilo treba vpreči noge, ki so zaradi prehojenih kilometrov po pariških boulevarjih že malo stokale, a peljale so nas na večerjo v eno od številnih pariških gostilnic. Po večerji pa na metro in v hotel. Polni vtisov, zelo utrujeni, pa vendar veseli, da smo v Parizu, smo vsi po vrsti hitro utonili v spanec. Ponedeljek v Parizu je bil bolj prazničen, saj zaradi binkošti za večino Parižanov ni bil delovni dan. Po prvem pravem francoskem petit-dejeunerju smo se podali naokrog. Za lep začetek dneva smo obiskali Musée in parfumerie Fragonard, spoznali zgodovino francoskih parfumerij, proces nastajanja parfumov, nato pa se predali prečudovitim vonjavam brezčasnih francoskih dišav, nakupili darilca zase in za domače, na kratko občudovali še Opero, nato pa zadovoljni odšli do Latinske četrti. V tej slikoviti pariški četrti smo spoznali veličino Panteona in skrivnosti znamenite pariške univerze Sorbone, kjer je, morda še ne veste, mogoče študirati tudi slovenščino. Quartier latin je ena od bolj priljubljenih pariških četrti, sploh za mlade, no, mi smo se v njej vsi dobro znašli, nakupili spominke, francoske barete in se tudi odlično najedli. Pot pod noge, čez reko Seno, do graciozne pariške dame, Mariji posvečene katedrale Notre-Dame. Pričakala nas je žalostno ogrnjena z gradbenimi odri, saj še vedno potekajo obnovitvena dela po nesrečnem požaru leta 2019. Opolnoči smo odrinili iz Trzina proti Benetkam, se tam zgodaj zjutraj vkrcali na letalo in po uri in pol prijetnega letenja pristali na Letališču Charlesa de Gaulla. V hotel smo oddali prtljago, nakupili pijačo in prigrizke za prvi dan in se podali z metrojem in peš naokrog. Metro je bil za nepoznavalce tega praktičnega načina prevažanja prava adrenalinska preizkušnja, pri kateri je treba biti iznajdljiv, hiter, spreten in obenem še previden. Naš prvi nedeljski ogled je bil znameniti Dome des Invalides, v njem pa Musee de l'Armée in ob njem, pod veličastno zlato kupolo, Napoleonova grobnica. V grobnici v sedmih krstah počiva truplo francoskega cesarja. Z zanimanjem smo se sprehodili tudi po vrtovih ob Dome ter se čudili številnim zajčkom – kuncem, ki so sredi Pariza ob cesarju našli svoj dom. Še francoski café, croissant ali dva in pot pod noge na Elizejske poljane; pogled na Slavolok zmage, ki ga bomo spet videli zadnji dan, pa egipčanski obelisk in od tam sprehod proti pomolu za bateau-mouche, znamenito pariško turistično ladjico po reki Seni. Težko smo že čakali, da se malce odpočijemo, in bateau-mouche je bila zato pravi balzam v pravem trenutku. Zapeljali smo se po Seni v eno smer, do otočka in 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin Zdaj pa je bil končno na vrsti svetovni muzejski biser, Louvre. Po strogem pregledu smo vkorakali v njegovo notranjost, se zazrli v špičko njegove piramide in si zastavili cilj, da v uri in pol skušamo videti nekaj glavnih svetovnih umetnin. Nekateri smo se z radovednostjo najprej posvetili še zgodovini in predmetom Starega Egipta, nato pa komaj čakali, da prispemo do znamenite gospe La Joconde ali po naše Mone Lize. Vrsta za njen ogled je bila res dolga, umetnina pa izredno zaščitena, a videli smo jo, vsaj s končkom očesa. Ob drugih slikarskih umetninah, grških kipih, zlatih kronah, se nam je na koncu že vse bleščalo pred očmi … C'est magnifique. Lačni smo bili čisto drugačni. Čas je bil za večerjo v eni od pariških restavracij. Bon appétit, skok na metro in zasluženi počitek. Šola Ponedeljek ja bil dan za palačo Ludvika XIV. v Versaillesu, kjer si je Sončni kralj zgradil prestižno domovanje zase in za svoje ljube plemiške družine. Malce čudaški kralj nas s svojim razkošjem, navadami in dvornimi spletkami ni pustil ravnodušnih. Seveda pa je dvorec Versailles še v 20. stoletju odigral pomembno zgodovinsko vlogo pri pogajanjih po prvi svetovni vojni, tam je bila namreč podpisana Versajska mirovna pogodba. Po ogledu smo sedli na medkrajevni vlak in čez pol ure spet prispeli v Pariz. Namenili smo se na slikovit griček, najvišjo točko v Parizu, Montmartre. Ime je dobil po mučeništvu svetega Denisa, pariškega škofa iz 3. stoletja, danes zavetnika Pariza. Na vrhu Montmartra še vedno kraljuje Bela golobica, bazilika Svetega srca. Nam pa je bilo najbolj všeč vzdušje na trgu, obkroženem s številnimi gostilnicami, kavarnami, na ulicah pa ulični umetniki, slikarji. Tu so nekoč ustvarjali slikarji Monet, Degas, Renoir, Van Gogh, Toulouse Lautrec, Picasso … Malce smo šli peš naokrog, skočili na avtobus, se izkrcali pred Slavolokom zmage na znamenitem Zvezdnem trgu, Place de l'Etoile. Še zadnje dejanje našega popotovanja sta bila sprehod in hitro kosilo na Elizejskih poljanah. Čakala sta nas pot na letališče Orly in let do Benetk, od tam pa mirna nočna vožnja z avtobusom domov v Slovenijo. Bilo je lepo. Au revoir, Paris. Dragica Marinko, učiteljica francoščine in zgodovine Po uri in pol ogledov in nakupov v trgovinicah na Montmartru smo se spustili po hribčku navzdol, se slikali pred znamenitim Moulinom Rouge in se z metrojem odpeljali na večerjo. Po tradicionalni francoski čebulni juhi in puranu po normandijsko, za sladico pa tarte aux fruits, je bil dan popoln. Še pot pod noge in počitek. PRODAJA IZDELKOV GIVOS d. o. o. Srednja vas 73, 4208 Šenčur • Vrtne in balkonske ograje • Dvoriščna vrata • Različne barve in različni ograjni in vratni modeli ALU ograje In že je napočil zadnji dan v Parizu. Prebudili smo se rahlo vznemirjeni, saj je bilo treba še pripraviti kovčke, poiskati vse dokumente, zagotoviti prigrizke … Oh, še zadnji petit déjeuner, potem pa na pot do tistega, kar smo vsi že težko čakali: La Tour Eiffel. Jekleni lepotec iz leta 1889 nas je očaral. Povzpeli smo se do drugega nadstropja, se naužili čudovitih pogledov na Pariz, naredili nekaj romantičnih posnetkov, kaj malega kupili in bili preprosto veseli, da smo tu, na Eifflovem stolpu. Paris, je t'aime. september 2023 Kontaktirajte nas 040/568-000 www.givos.si info@givos.si | 23 oglasno sporočilo PVC ograje Knjižnica Poletne razstave v trzinski knjižnici V veselje mi je, ko lahko napišem, da se v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin vedno kaj dogaja. Trzinski hram kulture je vedno poln razposajenih otrok in navdušenih staršev, nadobudnih bralcev in zagrizenih študentov, ki brskajo med različnim gradivom v knjižnici, hkrati pa si ogledajo razstave, ki pogosto zaljšajo knjižnične prostore. Poleg številnih delavnic za mlade in zrele, bralnih srečanj in drugega, kar privablja ljudi v trzinsko knjižnico, se letos lahko tam pohvalijo s številnimi slikovitimi razstavami, ki so knjižnične prostore in preddverje pred njo krasile poleti in ob prehodu v jesen. na razstavo. Zanimivo, razgibano in privlačno za vse ljubitelje drugačnega knjižnega gradiva. Pravljična vitrina Ob uradnem koncu pravljičnih uric so pravljičarke in pravljičarji pripravili izdelke, ki še danes krasijo vitrino na vrhu stopnišča v Centru Ivana Hribarja. Otroci s pravljičarko Majo so nas z barvito in razigrano razstavo popeljali skozi sezono pravljičnega ustvarjanja. V vitrini pred knjižnico si lahko ogledamo z jesenskim listjem ozaljšane umetnine, ki tako obiskovalce/občudovalce kot tudi ustvarjalce ponesejo v razgibano jesen. Nadalje so na voljo odtenki zime, ko so mladi umetniki pokazali, do česa jim je v mrzlih mesecih največ – od kepanja in postavljanja sneženih mož do božično-novoletnih praznikov. Cvetoča pomlad prežene hladne zimske dni: cvetje, živali, ki se prebujajo iz zimskega spanca, in razigrano sonce – vse to in še več je zajeto v spomladanskem delu razstave. Iz izdelkov sije radost, kipi navdušenje in poganja upanje, ki še tako neprijetne misli hitro odženejo in nas pripravijo na poletno vročino. Ta se v izdelkih izraža z neverjetno domišljijo. Otroci so namreč posegli po različnih materialih, gradili na barvnih odtenkih in gledalcem ponudili vpogled v svoje doživljanje poletja: ne le oddih od šolskih obveznosti, marveč tudi druženje z družino in prijatelji, česar smo vedno veseli tudi odrasli. Knjige velikanke Morda ste ob obisku knjižnice opazili tudi knjige večjega formata, ki poleg svoje velikosti izstopajo po čudovitih barvah, barvitih fotografijah in privlačnih naslovnicah. Ker je tovrstnega gradiva vse več, so se v trzinski knjižnici odločili, da tudi te knjige obiskovalcem podrobneje predstavijo na razstavi. Po večini gre za gradivo, označeno kot mladinsko strokovno/izobraževalno čtivo, namenjeno tako mlajšim bralcem kakor zrelejši mladini, ki se želi poglobiti v določeno področje. Omenjene knjige namreč pokrivajo področja od živalstva in rastlinstva do astronomije, psihologije in še marsičesa. Četudi je strokovnega gradiva, prilagojenega mlajšim bralcem, veliko, so te knjige zasnovane tako, da pri priči pritegnejo. Tudi vsebinsko so polne, prodorne in predvsem zanimive, četudi gre za tematiko, ki mladine običajno ne pritegne. Seveda pa si tovrstno gradivo lahko izposodijo tudi starejši, saj so določene vsebine predstavljene tako, da se niti zrelejšemu bralcu ne bodo zdele otročje. Dogodivščina v žepu Knjižnica je v poletnih mesecih dom ponudila tudi Marti Bartolj, slovenski ilustratorki, ki s svojimi slikanicami vselej vzbuja pozornost. Tokratna izbira, Dogodivščina v žepu, je med drugim vključena v mednarodno zbirko Silent Book Collection 2023, zbirko brezbesednih knjig na Lampedusi v Italiji. To pomeni, da ilustratorka za monologe in dialoge uporablja le ilustracije, ki pa lahko povedo več kot tisoč besed. Ilustracije, ki spremljajo slikanico, si še lahko ogledate na oddelku za predšolske otroke, hkrati pa lahko ob posameznih slikovnih prikazih pobrskate še po razstavljenih knjižnih delih, ki se tematsko navezujejo 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Vabljeni k branju in izposoji, prepričajte se sami. Vabljeni pa tudi k ogledu razstav! Besedilo in foto: Barbara Kopač Knjižni kotiček Slovo od poletja s knjigo Tokratni knjižni kotiček me je ponesel v deželo vzhajajočega sonca, na katero imam sama le prijetne spomine. In čeprav je ta raj precej oddaljen, se lahko vanj potopimo tudi skozi pisano besedo, zato tokratna dela prikazujejo in izražajo japonsko kulturo. Upam, da boste tudi vi, dragi bralke in bralci, v njej uživali, kot vselej uživam sama. Kazuo Ishiguro: IN SONCE KLARA Ishiguro slovi po delih, ki običajno postrežejo s presenetljivim koncem oziroma preobratom, ki ga res ni pričakovati. Tokrat pa ne preseneti le konec, marveč smo nepričakovanim pripetljajem priče že na samem začetku, ko spoznamo Klaro. Klara ni človeško bitje, je pa njegov kar najboljši približek. Delo Kazua Ishigure tokrat popisuje svet, kjer so humanoidni roboti nekaj običajnega. Ti so ustvarjeni, da otrokom, katerih starši si jih lahko privoščijo, omogočijo tkanje prijateljskih vezi. So tako imenovani umetni prijatelji (UP). In čeprav je Klara eden teh prijateljev, od svojih robotskih vrstnikov precej izstopa. Četudi so UP-ji zasnovani tako, da dobro posnemajo človeška čustva in vedenje, je Klara tu očitno drugačna, še boljša, še močnejša, še bolj dovzetna za človeški način bivanja. Ne le da posnema človeška čustva, tudi sama čuti. Ne posnema le človeškega vedenja, temveč se dejansko sama vede kot pristno človeško bitje. In kot takšna umirajoči deklici, ki ji je namenjena, ponuja edinstveno prijateljsko podporo, ki jo dekletce v teh težkih trenutkih potrebuje. Hkrati pa ravno zaradi teh svojih izjemnih človeških zmožnosti predstavlja tudi pristno, mogočno, neodtujljivo ... nevarnost. Kanae Minato: IZPOVEDI Ko mi je naslovna knjiga prišla pod roke, sem, preden sem prebrala naslov in avtorico dela, opazila pripis na dnu naslovne strani. »Gospodar muh sodobnega časa.« Šele ko sem delo prebrala, sem doumela, kako točen je opis. Srhljivo, a hkrati navdušujoče, neizprosno, a hkrati tako osupljivo delo, da te zmrazi do kosti in se od napetega pričakovanja pospeši utrip srca. Izredno čuteče, pretanjeno, a neusmiljeno besedilo bralca ne pusti ravnodušnega, predvsem ker povzema surovost sveta, v katerem danes živimo. Dotika se vprašanj zločina, odgovornosti zanj in ne nazadnje tudi njegovih posledic. Otroci, ki tako radi poslušajo zgodbe, saj se iz njih učijo, iz tokrat povedane zgodbe potegnejo vse prej kot pozitiven nauk oziroma moralo. Prav pripoved, ki jo svojim učencem pove učiteljica, spremeni vse. »Učiteljem nikoli ne moreš zaupati. Ta se obnaša, kot da je ves prijazen in prijateljski, toda v resnici me skuša zgolj zbezati iz sobe in spraviti v šolo, da me bodo lahko ubili.« Zgornja poved je le ena izmed mnogih misli v delu. Ob vsakem tovrstnem zapisu sem dodobra pretresena. Ne ker tovrstnih misli ne bi zasledila že kje drugje, marveč ker gre za podobe, ki se v tem delu porajajo v glavah otrok. V glavah, ki so premajhne, da bi mislile takšne zle misli. V umu, ki je še premlad, da bi bil zastrupljen s podobami ubojev … Kljub strašljivi zgodbi pa se avtoričini zapisi bralcu usedejo v srce, um in dušo, saj živimo v svetu, kjer vse več otrok dejansko tako razmišlja … Haruki Murakami: MESTO IN NJEGOVO NEGOTOVO OBZIDJE To Murakamijevo delo je izjemno in posebno v marsikaterem oziru. Kdor koli je bral, denimo, Norveški gozd, eno Slovencem najbolj poznanih Murakamijevih del, lahko ve, o čem govorim. Tudi izbrano delo ni izjema, je pa za zdaj dostopno le in samo v japonskem jeziku, zato je tudi slovenski naslov moj lastni prevod. Vendar je knjiga tako posebna, da sem si jo drznila predstaviti že kar zdaj, preden vemo kar koli o tem, ali bo sploh na voljo v slovenskem jeziku – seveda upam, da bo, saj je Murakami tudi v Sloveniji silno priljubljen avtor. In verjemite, tudi s tem delom ne razočara, predvsem ker nazadnje le konča zgodbo, ki jo je začel tkati že v osemdesetih letih, vendar tedaj ni bil zadovoljen s samo pripovedjo, zato zgodba nikdar ni ugledala luči sveta. Tokrat pa se avtor vrne v naslovno mesto za visokim obzidjem, kjer biva tudi 16-letna protagonistka. 17-letni pripovedovalec, ki s 16-letnico stke prav posebno vez, želi spoznati njeno pravo podobo, izvedeti več o tem, kdo dejansko je. Dekle se mu namreč predstavi kot oseba, katere srce se odpre šele znotraj obzidja velikega mesta, kjer biva. To mladeniča vse bolj privlači, zato se, ko dekle pred njim dobesedno izpuhti v zrak, odloči, da bo raziskal, kaj skriva to obzidje. Zame osebno je to eno najboljših del zadnjih let in iskreno upam, da se kaj kmalu pojavi tudi na slovenskem tržišču, saj si Murakamijeva beseda nedvomno zasluži, da jo prebere in začuti tudi slovenski bralec. Besedilo in foto: Barbara Kopač ai1694415279336_F3O23_oglas Rokovnjac-85x28 90x60-0911.pdf 2 C M CM MY CY CMY K september 2023 tretje 22. FESTIVAL ZA ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 27.–29. september 2023 od 9. do 18. ure, Cankarjev VSTOP PROST! dom, Ljubljana oglasno sporočilo Y www.f3zo.si | 25 11/09/2 Dogajanje na dlani Poletno delovanje Planinskega društva Onger Pohod ob reki, ki povezuje Več kot 20 članov Planinskega društva Onger se je 17. junija pridružilo številnim pohodnikom, ki so tisto sončno soboto prehodili 18 kilometrov dolg Pohod ob reki, ki povezuje, organizirala ga je ekipa Modrih novic v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport Kamnik ter Zavodom za šport in rekreacijo Domžale. »V prejšnjih letih so nekateri Trzinci že sodelovali na tem pohodu, letos pa smo si rekli, da je prav, da se pohoda udeležimo tudi bolj organizirano. Da se bo vedelo, od kod prihajamo, smo se v društvu odločili, da bodo udeleženci pohoda, ki se bodo akcije udeležili z nami, dobili tudi društvene majice. Zamisel Glavnina pohodnikov se je zbrala pri dimniku pred Mercatorjevim centrom v Domžalah. Nekateri so se na pot odpravili že prej, drugi pa so hodili v nasprotni smeri. očitno ni bila slaba, saj smo prejeli kar nekaj pohval, češ da Trzinci izstopamo in da nam majice pristajajo,« je na Facebooku zapisal predsednik društva Miro Štebe. Pot je pohodnike vodila od izhodišča v domžalskem Parku Martina Krpana mimo zanimivih kontrolnih točk oziroma postojank, na katerih so številna društva, podjetja in druge organizacije pripravili pestro dogajanje. Med drugim ste lahko preizkusili srečo pri nagradnih igrah, se posladkali s prigrizki in okrepčili, sodelovali na raznih delavnicah ali spoznavali dejavnosti planincev, gasilcev, ribičev, papirničarjev, jadralnih padalcev ... Nekje na polovici poti, točneje na Mostu želja pod Homškim hribom, pa sta župana Renata Kosec in Matej Slapar pripela simbolno ključavnico povezovanja in sodelovanja. Končni cilj sedmega rekreacijskega pohoda ob Kamniški Bistrici je bil letos v Eko resortu v Godiču. Zanimivo Štebetovo foto reportažo si lahko ogledate na Facebookovi strani Planinskega društva Onger. Po starih pastirskih poteh nad Vrsnikom Naslednjo nedeljo se je nekaj planincev odpravilo na celodnevno raziskovanje starih pastirskih poti nad Vrsnikom. Izlet so tokrat pripravili v sodelovanju s VO PD Kamnik, trzinski vodja poti pa je bil Miha Pavšek, registriran vodnik Planinske zveze Slovenije. »Premalo poznamo hribe, planine in druge zanimivosti v Posočju. V Planinskem društvu Onger Trzin imamo srečo, da vodja našega vodniškega odseka tiste predele dobro pozna, zato nas je za spremembo popeljal po nekdanjih pastirskih poteh na planine nad vasjo Soča. Nekatere od tistih poti, ki niso označene, so zelo redko obiskane, zato se ponekod izgubljajo med podrtimi drevesi in skalami in so težje prehodne, a naš Miha je dobro vedel, kam nas pelje, in na koncu smo bili vsi zadovoljni, da smo spoznali za nas nov in malo poznan kotiček naše dežele,« meni Štebe, ki je prepričan, da je treba biti za tako turo dobro pripravljen. Planinci so se izpred trzinskega Spara odpeljali najprej do zbornega mesta pri cerkvi sv. Jožefa v vasi Soča in naprej do Vrsnika, ki je bil izhodišče izleta. »V zgornjem delu doline smo poiskali začetek nekdanje pastirske, večinoma v gozdu potekajoče poti na planino za Črnim 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin vrhom, po kateri smo se v treh urah povzpeli na planino. Čez dobro uro smo osvojili planino Za skalo, kamor nas je pripeljala slikovita pot in kjer smo prečkali markirano planinsko pot, ki se malo višje razcepi proti Komni in Triglavskim jezerom. S planine smo se čez stari pastirski prehod, kjer je bila kratka jeklenica, po slikoviti panoramski poti povzpeli na približno 1750 metrov visoko Sedlo, prvi vršič v grebenu Kuk–Travnik, in nadaljevali dveurni spust čez pobočja, porasla z rušjem, preko melišč in skozi gozd Plazjanske Ščanovce do Dola pod plazmi, kjer je bil pred leti obsežen vetrolom. Sledil je polurni vzpon do planine V plazeh. S planine smo se naslednji dve uri spuščali po Na vrhu 1750 metrov visokega Sedla stari planinski poti in zatem še gozdni poti do izhodišča v Vrsniku,« je slikovito planinsko turo na kratko opisal Miha Pavšek. Druženje so planinci končali pred eno od tamkajšnjih počitniških hišk (nekdaj ovčjim stanom) in nato še pri bližnjem sirarju, kjer so se okrepčali, založili z ovčjimi siri in se utrujeni, a polni prekrasnih vtisov v poznih večernih urah vrnili domov. Več v Štebetovi fotoreportaži na društveni Facebookovi strani. Tanja Jankovič Foto: arhiv PD Onger, Miha Pavšek VABILA Vabilo v Plezalni krožek Tudi letos bo Planinsko društvo Onger Trzin za osnovnošolce, ki si želijo plezati na umetni steni, pripravilo plezalni krožek. Otroci bodo pod vodstvom izkušenih plezalnih inštruktorjev lahko spoznavali osnove športnega plezanja ob ponedeljkih od 18.30 do 20. ure in ob torkih od 17. ure do 18.30. Krožek bo tokrat začel delovati šele prve dni novembra, saj šolsko telovadnico po nedavnih poplavah še sušijo in pripravljajo za sprejem mladih športnikov. Vabilo na planinska druženja ob četrtkih Planinsko društvo Onger Trzin bo letos za svoje člane in vse druge ljubitelje gorske narave ob četrtkih v Centru zaščite in reševanja organiziralo druženja s potopisnimi predavanji, prikazi veščin za varno hojo po gorah, izmenjavo mnenj in izkušenj ter tudi možnostmi za dogovarjanja o morebitnih skupnih izletih po gorah. Druženja bodo neformalna in brezplačna, večinoma pa bodo v sejni dvorani v drugem nadstropju Centra. Prvo takšno srečanje bo v četrtek, 28. septembra, po 18. uri. Takrat bo Miro Štebe med drugim predstavil svoje izkušnje iz hribov v Mongoliji. Miro Štebe Dogajanje na dlani Nastop na prvem Festivalu nabiralništva Pevci Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar in Ženski pevski zbor Trzinke so nastopili na prvem Festivalu nabiralništva. Mešani pevski zbor Ivan Hribar na prvem Festivalu nabiralništva pred prireditvenim šotorom s predsednico države Natašo Pirc Musar in dr. Katjo Rebolj Kulturno društvo Ivan Hribar je s svojim nastopom podprlo dr. Katjo Rebolj za trud pri pripravi prvega Festivala nabiralništva 2023, ki je na Pogačarjevem trgu v Ljubljani potekal v nedeljo, 4. junija 2023. »Spominjam se, kako je naša članica dr. Katja Rebolj začela svojo poslovno pot, ko nas je na trzinskih vrtovih začela izobraževati o rastlinah, ki jih lahko uporabimo sebi v prid. Takrat sem ugotovila, kaj vse zamujam. Na drugem predavanju nam je spekla pico, ampak ne klasične. Pica izpod njenih rok je bila tako barvita, da bi jo kar z očmi pojedel, pa še zdrava in poceni je bila! Katja je poskrbela tudi, da sem ob prehodu v novo leto svoje poslovne partnerje lahko presenetila s posebnimi piškoti, v katere je vmešala zelišča,« nam je zaupala Štefka Prelc, vodja Kulturnega društva Ivan Hribar, ki je sklenila, da bo s pevci nastopila na Festivalu nabiralništva. »Z mojo desno roko Mirjano Seljak sva najprej šli v dopoldansko izvidnico na Pogačarjev trg, saj sva imeli na prvem Festivalu nabiralništva skrito nalogo. Morali sva poiskati kotiček, kamor se bomo pevci po končanem nastopu lahko zatekli. Na kraju prireditve sta naju pričakala prekrasno sončno vreme in bogata ponudba prvega festivala nabiralništva. Bolj se je približevala ura nastopa, bolj smo pogledovali proti nebu, nato pa se je nenadoma ulila ploha. Ker nam je organizator pripravil streho nad glavo, smo svoj nastop izpeljali brez težav. Odpeli smo devet pesmi, sprva v izvedbi Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar ob spremljavi harmonike našega nepogrešljivega Blaža Klopčiča, nato pa še kot Ženski pevski zbor Trzinke. Naš nastop si je ogledalo veliko število gledalcev. Naša oblačila so bila opazna, ujeli pa smo tudi pozornost predsednice naše države Nataše Pirc Musar, s katero smo se fotografirali,« nam je še povedala Štefka in dodala, da sta z Mirjano nazadnje le našli skrivni kotiček, kamor sta pevce in pevke po koncu nastopa odvedli na prijetno druženje. MPP Foto: Štefka Prelc Zaključna delavnica projekta Učenje za življenje – GREMO V KINO Ob koncu šolskega leta smo v Centru za socialno delo osrednja Slovenija – vzhod, enoti Domžale, v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale pripravili ogled animirane pustolovščine z naslovom Elementi. V mestu, kjer živijo elementi ognja, vode, zemlje in zraka, sta ognjevito mlado dekle Žarna in pogumni vodni fant Val odkrila nekaj elementarnega: koliko imata pravzaprav skupnega ne glede na to, da sta ogenj in voda. Risanka nam je dala lepo sporočilo za življenje: ne glede na to, da smo si med seboj tako različni, lahko september 2023 vedno najdemo nekaj skupnega, kar nas povezuje in bogati. Zagotovo so med nami prijateljske vezi, ki jih uspešno tkemo ob sodelovanju z otroki in prostovoljci v okviru našega projekta. Iskreno se zahvaljujemo Kulturnemu domu Franca Bernika za ogled risanega filma in Lučki Berlot za poučen pogovor o ogledani risanki. Tjaša Vehovec in Katja Orehek, CSD OSV | 27 Dogajanje na dlani Solčavska panoramska cesta Prvi torek v juniju pohodniki Društva upokojencev Žerjavčki potujemo z avtobusom po Sloveniji. Letošnji cilj je bil obisk Solčavske panoramske ceste. Kljub dežju smo ob dogovorjeni uri krenili iz Trzina proti Vranskemu. Da je čas na avtobusu hitreje minil, smo iskali rešitve na različna vprašanja, kot so: naštej kraje v Sloveniji, kjer stojijo katedrale in bazilike, naštej vsaj pet starih obrti … vse z namenom, da se pripravimo na ogled katedrale v Gornjem Gradu in na ogled Vasi starih poklicev v Lučah. S pomočjo pametnih telefonov so bili vsi odgovori pravilni. Na Vranskem smo se zapeljali na prelaz Lipo in od tam skozi Rovt pod Menino proti Šmartnemu ob Dreti. Večina pohodnikov te poti ni poznala, so pa komentirali, da je boljša cesta kot čez Černivec. Ob dogovorjeni uri smo se dobili z vodnico v Gornjem Gradu, ki nam je z veliko vnemo naštevala vse znamenitosti mogočne katedrale sv. Mohorja in Fortunata. Po popiti kavi in pojedenih rogljičkih smo nadaljevali pot skozi Radmirje, kjer si je večina v preteklosti ogledala zbirko mašnih plaščev, in naprej skozi Ljubno ob Savinji, kjer smo pogledovali proti skakalnicam. V Lučah smo se ustavili ob Savinji in se sprehodili med devetimi hiškami starih poklicev. Tudi spominsko fotografijo smo naredili v srcu, spletenem iz srobota. Postanek smo nato imeli še v Solčavi, kjer smo se zadržali še v Centru Rinka. Od tam večina turistov potuje v Logarsko dolino, mi pa smo krenili na panoramsko cesto. Kar nekaj zavojev je v strm breg, da dosežeš nadmorsko višino 1200 metrov, potem pa se po makadamski cesti voziš kakšnih 10 kilometrov in imaš Kamniško-Savinjske Alpe na dlani. V Podolševi smo si ogledali cerkvico Svetega duha in se na kmetiji Strevc najedli slastnega divjačinskega golaža. Gospodar je potožil, kako je težko kmetovati, ko ti tropi jelenjadi pojedo krmo za živino. Pot smo nadaljevali do izvira kisle vode in Klemenškovih, kjer smo nakupili zgornjesavinjski želodec. Ker je dež vedno bolj padal, smo se vrnili proti Solčavi in čez Černivec proti domu. Kljub slabemu vremenu so bili pohodniki zadovoljni, ker so doživeli veliko novega. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi Društvu upokojencev Žerjavčki za sofinanciranje avtobusnega prevoza. Besedilo in foto: Milica Erčulj Razstava ročnih del Društev upokojencev Gorenjske Komisija Pokrajinske zveze Društev upokojencev Gorenjske za kulturo je v sodelovanju z Društvom upokojencev Javornik - Koroška Bela pripravila regijsko razstavo ročnih del za leto 2023. Razstava je potekala od petka, 2. junija, do nedelje, 4. junija, v Kolpernu, muzejskem območju Stare Save v starem mestnem jedru Jesenic. Organizator je želel predstaviti različno ustvarjalnost rokodelcev in rokodelk iz gorenjskih društev upokojencev. 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin Na razstavo se je prijavilo tudi trzinsko Društvo upokojencev Žerjavčki. Svoje izdelke sva razstavljali Marjeta Rink in Majda Šilar. Marjeta se je predstavila s čudovito okrasno in uporabno keramiko ter s posebnimi voščilnicami, ki jih krasi z zvijanjem drobnih trakcev. Sama sem razstavila prtičke v tehniki rišeljeja, voščilnice s suhim cvetjem in nekaj umetniških slik. Upam si trditi, da je bila naša miza med lepšimi, saj je bila najbolj občudovana in največkrat fotografirana. Bili smo lepo sprejeti in organizator predsednik Društva upokojencev Javornik - Koroška Bela Marjan Veber se je s pomočnicami trudil in bil pripravljen pomagati pri razstavi in pogostitvi. Razstaviščni prostor je bil prava paša za oči, saj je bilo razstavljenih veliko različnih vezenin, kvačkanih del, klekljane čipke v prtičkih in nakitu, razstavljeni so bili različni pleteni izdelki iz volne in bombaža, polsteni izdelki, lutke in okrasni predmeti, umetno cvetje iz papirja in kvačkano cvetje. Moški del rokodelcev je razstavljal rezbarske izdelke iz lesa, izdelke iz gline, umetniške slike, pletene košare in zanimive izdelke iz odpiračev pločevink. Na petkovem odprtju razstave je nastopil Ženski pevski zbor Večerna zarja, ki deluje v okviru Društva upokojencev Javornik - Koroška Bela, šole Jesenice, recitatorke in godčevska skupina Suhe hruške. V nedeljo ob koncu razstave se je gospod Veber zahvalil vsem sodelujočim razstavljavcem za udeležbo na razstavi in zaželel še veliko ustvarjalnih uspehov. Upokojenci, ki se ljubiteljsko ukvarjamo z raznimi rokodelskimi dejavnostmi, smo dokazali, da tako ohranjamo kulturno dediščino v svojem okolju in tudi širše. Besedilo in foto: Majda Šilar Pokukajmo Dogajanje k sosedom na dlani Piknik in poletne dejavnosti Društva upokojencev Žerjavčki Kakor vsako leto so člani Društva upokojencev Žerjavčki tudi letos 6. junija pripravili piknik v Dolgi dolini. Predsednica Olga Stopar je pripravo in izvedbo piknika prepustila nekaterim že izkušenim članom, nekateri smo bili prvič odgovorni za posamezne naloge in smo se morali še marsičesa naučiti. Število prisotnih članov je bilo letos nekoliko manjše, je bilo pa razpoloženje toliko boljše, saj smo se bolj družili med seboj in se več pogovarjali. Na žalost se piknika ni udeležil prejšnji predsednik Zoran Rink zaradi izobraževanja v čebelarstvu, razveselil pa nas je prihod nekdanjega predsednika Francija Pavliča, ki je s svojo dobro voljo in šalami nasmejal prisotne. Presenetil nas je z lepimi darili, namenjenimi srečelovu. Letos se je še posebej izkazala ekipa, ki je skrbela za peko mesa in zelenjave na žaru. Dopolnjevala jo je skrbna ekipa natakaric, ki so poskrbele, da smo bili hitro postreženi in smo vedno imeli na voljo hladno pijačo. Bogato obloženi krožniki z okusnimi jedmi so teknili in med pogovorom je čas hitro mineval. Po kosilu je bil na programu težko pričakovani srečelov, ki nas vedno razveseli, saj ima čakanje na dobitke poseben čar. Sledili so odpiranje dobitkov, razne menjave pa tudi podarjanje. Zaradi bližajočega se dežja smo se morali na hitro posloviti in končati prijetno druženje. Predsednica Društva upokojencev Žerjavčki Olga Stopar in vsi, ki smo sodelovali pri pripravi in izvedbi piknika, se iskreno zahvaljujemo donatorjem, ki so poskrbeli, da nam je bilo lepo. Naj naštejem nekaj večjih: Občina Trzin, Zavarovalnica Triglav, KIMI, AC Tavčar, Lekarna Trzin, Frizerstvo Limoni Marjeta, Frizerstvo Petra in Primož, Cvetličarna AnaEva, Pekarna Arena, Bife Motorino, Pizzerija Olivia. Zahvaljujemo se tudi drugim donatorjem, članom društva, ki so prispevali darila, in vsem članom, ki so sodelovali pri pikniku. Tudi za člane društva upokojencev so se začele težko pričakovane poletne počitnice. Večina »športnikov« v društvu pa ni počivala. Tako je kolesarska sekcija kolesarila ob primernem vremenu in temperaturah. Odpravljali so se na krajše ture, se vmes ustavljali, popili osvežilno pijačo in varno prikolesarili do bifeja Muc ter srečanje končali z zasluženo kavo. Zelo dejavni so bili naši balinarji, ki so pridno trenirali v športnem parku, se udeleževali tekem z bližnjimi balinarskimi društvi in dosegali presenetljivo dobre rezultate. To je dokaz, da se z vztrajnostjo in treningi marsikaj doseže in se lahko kosajo tudi z boljšimi ekipami. Med počitnicami so bili najbolj dejavni člani društva, ki se vsako jutro razen nedelje udeležujejo jutranje telovadbe v športnem parku in v Jefačnikovi domačiji. V prijetnem jutranjem hladu razgibajo telo od glave do pet in so tako bolj čili in odpornejši proti težavam, ki spremljajo starejše. Majda Šilar Nepozabna kolesarska diagonala Slovenije: z Goričkega v Piran Včasih se rodi zamisel, ki je tako noro navdušujoča, da se ji ne morete upreti. In tako se je zgodilo tudi nam, štirim članom kolesarskega društva Felixi, da smo se odločili za izjemen izziv: v enem dnevu prekolesariti diagonalo čez Slovenijo – z Goričkega v Piran – razdaljo, ki meri neverjetnih 355 kilometrov in vključuje 2700 višinskih metrov vzpona. Naša avantura se je začela v soboto, 17. junija 2023, ob 4.25 zjutraj v naselju Martinje tik ob meji z Madžarsko. Bilo je nekaj posebnega v tem občutku pričakovanja in razburjenja, ko smo sedli na kolesa in se podali na tako epsko pot. Pot nas je vodila po slikovitih podeželskih cestah skozi Cankovo in Radence, kjer smo ob sončnem vzhodu uživali v pogledih na vinograde in zelene griče, vse do našega prvega postanka na Ptuju. Nato smo se podali skozi slikovite pokrajine preko Ptujske Gore in Žičke kartuzije do naslednjega postanka v Celju. Sledila sta pot čez Vransko in prvi daljši vzpon na Trojane, kjer smo zmazali zaslužen krof. september 2023 Na Dobu pri Domžalah smo si privoščili malce daljši postanek, da smo pojedli pico in se napolnili z energijo. Števec je tam pokazal, da je za nami 198 km poti. Nadaljevali smo pot skozi Ljubljano proti Vrhniki, se povzpeli v Logatec ter se preko Planine, znane po njenih kačjih ridah, spustili do naslednjega postanka v Postojni. Za nami je bilo 275 km poti in noge so bile že nekoliko utrujene, a naša skupinska vztrajnost je bila neomajna. Po okrepčilu so sledili še zadnji vzponi mimo Razdrtega in Divače, nakar smo se skozi Kozino in Črni Kal spustili do Kopra. Pogled na morje nam je izvabil še zadnje atome moči in izboljšal naše razpoloženje, saj smo se zavedali, da smo tik pred ciljem. Vse od Celja do Kopra smo premagovali tudi neizprosen veter, ki nam je dodatno oteževal vožnjo, a naša volja ni nikoli popustila. Končno smo prispeli v Piran, kjer nas je pričakal prekrasen sončni zahod, ki je bil kot nagrada za ves naš trud. Občutek ponosa in zadovoljstva je bil neizmeren, močno smo si stisnili roke, si čestitali in nazdravili s šampanjcem. Naša 355 kilometrov dolga pustolovščina v obliki diagonale čez Slovenijo je bila uspešno končana. Za nas je bil ta podvig več kot le telesni napor. Bil je dokaz naše vztrajnosti, volje in poguma. Vsak kilometer, vsak vzpon in vsak zasuk pedala je postal del naše skupne zgodbe. In kar je najpomembnejše, ustvarili smo izjemne spomine, ki bodo vedno živeli v naših srcih. Bogo, Jože, Gregor in Dušan, »diagonalci« društva Felixi Foto: Dušan Pristavec | 29 Dogajanje na dlani Trzin pleše! Čas je da se spet združimo ljubitelji plesa v Trzinu in se skupaj zavrtimo na plesnem parketu. S septembrom pričenjamo plesne večere, ki bodo potekali ob petkih ob 19. uri v Studiu Eviana na naslovu Špruha 19 v Trzinu. Vabljeni prav vsi, ki iščete priložnost, da lahko zaplešete, se družite in razgibate na zabaven način. Plesni večeri pa niso edina novost v našem kraju, vsak teden potekajo tudi začetni in nadaljevalni plesni tečaj družabnih plesov ter solo tečaj latinskoameriških plesov. Bom za začetek jaz prebil led in se na kratko predstavil. Sem Jure Bergant, profesionalni plesalec latinskoameriških in standardnih plesov, večkratni državni prvak Slovenije in Švice ter plesni učitelj. Sem pa tudi mnogo več kot to. Sem večni optimist, nenehno se trudim za osebnostno rast, spodbujam ljudi h gibanju, še posebej k plesu, in uživam v branju knjig. Prvič sem v svet plesa vstopil pri rosnih šestih letih in od takrat mi ples sledi na vsakem koraku. Zadnjih nekaj let želim plesno znanje, ki sem ga pridobil na treningih in tekmovanjih po vsem svetu, deliti in podajati naprej vsem željnim plesnega znanja. V okviru plesne organizacije Experience dance (Izkusi ples) vodim plesne tečaje, poučujem poročne plese, organiziram plesne timbildinge, vodim plesne vadbe za podjetja in pripravljam plesne večere. Ples je del mojega življenja in zato bi rad tudi z vami delil to ljubezen do njega in veselje ob gibanju po glasbi. Na začetni plesni tečaj ste vabljeni vsi, ki osnovnega plesnega znanja še nimate in se želite naučiti osnovnih plesnih korakov angleškega valčka, tanga, fokstrota, dunajskega valčka, quickstepa, disco hustla, ča ča čaja, salse ... Naj povzamem, po opravljenem tečaju boste znali zaplesati vse plese v paru, ki vam pridejo prav na veselicah, druženjih, obletnicah, rojstnih dnevih, porokah … Nadaljevalni tečaj, ki bo potekal ob ponedeljkih od 18. ure in ob torkih od 17. ure, je primeren za vse, ki ste se že kdaj spoznali s plesi v paru in želite obnoviti in nadgraditi svoje plesno znanje. Na plesnem tečaju se bomo naučili težje plesne korake, vodenje plesalke in sledenje plesalcu, sestavo glasbe posameznega plesa in še mnogo več. Pozor vsi, ki nimate plesnega partnerja in vseeno želite zaplesati! Letošnja novost naših tečajev je solo tečaj latinskoameriških plesov. Tečaj poteka vsak četrtek od 19.30 in je odlična priložnost, da se dobro raz- gibamo s plesom, naučimo plesnih korakov brez partnerja in uživamo v prijetni družbi. Mesta v skupinah se hitro polnijo, zato vas vabim, da se čimprej prijavite in si rezervirate svoje mesto v skupini. Prijavite se lahko po elektronski pošti na e-naslov jure@experience-dance.si ali po telefonu na številko 070 708 256. Spoznajmo se in skupaj izkusimo ples. Vesel bom vaše udeležbe na plesnih tečajih in večerih. Če še niste prepričani, da je to za vas, pa dobrodošli na eni izmed vaj, da preizkusite, kako se počutite v plesni skupini. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.experience-dance.si, na e-naslovu jure.bergi@gmail.com ali po telefonu na številki 070 708 256. Besedilo in foto: Jure Bergant Nastop na Festivalu plesnih skupin na vroč poletni dan Na vroč poletni dan, 4. julija, sta se Kulturno društvo Ivan Hribar in Plesna skupina Lepi čeveljci udeležila četrtega Festivala plesnih skupin v Goriških brdih. pesem. Pred svojim nastopom smo si z zanimanjem ogledali odlične nastope in komaj čakali, da nas voditeljica pokliče in predstavi Trzin, naše društvo in plesno skupino. Naše plesalke niso prav nič zaostajale za drugimi skupinami, ki so se predstavile, lahko celo trdim, da so bile med boljšimi. Prav za ta nastop so namreč pripravile dodaten program in zaplesale na kar dve pesmi skupine Abba. Verjemite, da jim ni bilo lahko v plesnih oblačilih odplesati več kot pet minut programa pri 34 stopinjah Celzija! Gledalci so jih nagradili z bučnim ploskanjem. Po nastopu so vidno nasmejane plesalke odhitele v zakulisje, kjer so se hitro preoblekle, saj so vedele, da jih čaka še ena nagrada – velik vrč piva. Tako smo premagali vročino in si v spomin zapisali še en lep nastop. Kulturno društvo iz Ložnice nas je našlo na spletu in povabilo na festival, na katerem je nastopilo šestnajst plesnih skupin iz različnih slovenskih krajev. Vsaka skupina je pripravila poseben nastop na izbrano 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Besedilo in foto: Štefka Prelc, predsednica Kulturnega društva Ivan Hribar Pokukajmo Dogajanje k sosedom na dlani Uspešen prvi del sezone za Anžeta Kosmača Anže v potegu Prvi del sezone olimpijskega dviganja uteži se je za Anžeta Kosmača iz Trzina končal sijajno. Spomladi je dosegel enega svojih dolgoletnih kariernih ciljev: na tekmi ekipnega državnega prvenstva je v kategoriji sunek dvignil okroglih 170 kg. Na tej tekmi je v potegu zmogel 130 kg, s čimer je izpolnil še enega izmed njegovih tekmovalnih ciljev, to je 300 kg v olimpijskem biatlonu (seštevek potega in sunka). Navedena rezultata sta hkrati tudi klubski rekord v šestdesetletni zgodovini Težkoatletskega kluba Domžale. Tudi sicer je Anže ves prvi del sezone nizal izvrstne rezultate. Anže pa se ni izkazal le na tekmovalnih odrih, temveč tudi na poklicnem področju. Kot magister kineziologije, sicer zaposlen v zdravstvu, je spomladi uspešno opravil strokovni izpit za poklic kineziologa. Od uvrstitve kineziologov na seznam strokovnih sodelavcev se je tako kot Od leve proti desni: izr. prof. dr. Vedran Hadžić, Sara Rojnik, mag. kin., Anže Kosmač, mag. kin., prodekanja za pedagoško dejavnost izr. prof. dr. Katja Tomažin za vse zdravstvene sodelavce ustvaril pogoj opravljanja obveznega šestmesečnega pripravništva, ki mu sledi strokovni izpit. Strokovni izpit je razpisalo ministrstvo za zdravje. Obsežen in zahteven izpit obsega štiri dele, in sicer področno zakonodajo, izbrane vsebine nujne medicinske pomoči, kakovost in varnost zdravstva in strokovne vsebine poklicnega področja (kineziologija). Anže se je z opravljenim izpitom zapisal v zgodovino slovenske kineziologije, skupaj z Nino Misotič in Saro Rojnik je postal prvi kineziolog v Republiki Sloveniji z opravljenim strokovnim izpitom! Valentin Orešek Foto: Arhiv Fakultete za šport v Ljubljani, Valentin Orešek Joga in meditacija v Trzinu Vabim vas k udeležbi v programu joge in meditacije, ki bo potekal v Trzinu. Program je zasnovan sistematično, se nadgrajuje in poglablja. Ponuja temelj za samostojno domačo prakso joge in delo na sebi. Na urah boste deležni osebne obravnave, jasnega prikaza in številnih prilagoditev asan ter energijske podpore učitelja. Za vadbo potrebujete udobna športna oblačila in blazino za jogo. Tečaji potekajo v novem Domu zaščite in reševanja v Trzinu v zgornjih prostorih ob sredah od 19. ure do 20.15 in ob nedeljah od 19. ure do 20.15. Pridite preizkusit, prvi obisk je brezplačen! Nekaj osnovnih informacij o jogi Ure joge in meditacije ponujajo sistematično postopno učenje in izpopolnjevanje elementov: telesni položaji (asane), dihalne tehnike (pranajame), energijske tehnike (bande), tehnike umirjanja uma in redukcije čutilnih izkušenj (pratjahara), tehnike sproščanja (joga nidra), tehnike globoke koncentracije, pozornosti in vizualizacije (dharana), kontemplativno poglabljanje, meditacija (dhiana). Celotna vadba traja uro in 15 minut. Ura se začenja z izvajanjem različnih dihalnih tehnik. Nato sledi dinamično ogrevanje (pozdrav soncu ali pozdrav zemlji). V glavnem delu ure zadržujemo asane (tako iz položajev dobimo kar največji učinek). Med izvedbo asan izboljšujemo zavedanje posameznih delov telesa, mišic, organov. Zavedamo se pretoka energije in prane v telesu. Zavedamo se lastnih čustev, misli in energijskih blokad. Gre za urjenje prisotnosti, biti tu, v sedanjosti. Bistvo v asanah je povezati telo, um in dih v eno. Joga je povezovanje in meditacija v gibanju. V vsem semestru metodično obdelujemo: zaklone, predklone, inverzne asane, ravnotežne asane, zasuke. V zadnjem september 2023 delu ure se bomo posvečali sproščanju, vajam za globoko koncentracijo in introspekcijo. Program je namenjen vsem tistim, ki potrebujete čas in prostor, da se lahko energijsko očistite, nadihate in vnesete novo življenjsko energijo vase, se umirite in predelate stvari, ki so se dogajale v zadnjem tednu. Besedilo in foto: Ana Ugrinovska Kapun, učiteljica joge (www.apsara.si) | 31 Okolje Thunbergov češmin je pogosta okrasna rastlina v Trzinu Thunbergov češmin (Berberis thunbergii), ki izvira iz Vzhodne Azije, je pogosta in priljubljena okrasna rastlina. V Sloveniji je prisoten od leta 1990. Je gosto razrasel listopadni grm s tankimi vejami. Listi so enostavni, lopatičasti ali narobe jajčasti, z zaokroženim vrhom in postopno zoženi proti dnu. Listi so zeleni do rdečkasti (pri različnih sortah tudi rumeni, beli, pisani, rdeči ali škrlatno rdeči). Prilisti so spremenjeni v tanke, ostre enojne trne. Cvetovi so rumeni do rdečkasti, združeni v zalistnih grozdih. Os socvetja je lokasto ukrivljena. Plodovi so svetleče rdeče podolgovate jagode, ki na vejah ostanejo tudi pozimi. Vrsta je pogostejša v osrednjem delu Slovenije, od koder se širi v naravna okolja. Podobni vrsti sta domorodni navadni češmin (Berberis vulgaris), ki ima nazobčane liste, cvetovi pa so v mnogocvetnih previsnih grozdih, in tujerodni kanadski češmin (Berberis canadensis), ki ima lopatičaste liste, a so nekoliko odebeljeni in imajo trnato nazobčan listni rob. Socvetja so podobna kakor pri navadnem češminu. Pogost je kot okrasna rastlinska vrsta v živih mejah v naselju. Z njegovimi rdečimi plodovi se prehranjujejo ptice in s tem širijo tudi semena, tako da se lahko mlade rastline pojavljajo daleč od mate- rinske. Grm se razširja tudi vegetativno (s potikanjem vej). Opazimo ga na nekaj rastiščih v gozdu v Mlakah, pojavlja se že tudi na naravovarstveno pomembnih mokrotnih površinah v Mlakah. Obrezane ali odstranjene rastline s svojih zelenic in vrtov odlagamo v rjave zabojnike za organske odpadke ali na mesta za zeleni odrez, od koder jih odpeljejo na deponijo. Ne odlagamo jih na gozdne robove oziroma v naravno okolje, saj je njegovo odstranjevanje zaradi močne zakoreninjenosti in trnov precej težavno. Namesto thunbergovega češmina v živih mejah zasadimo domorodne rastline, na primer navadni češmin, liguster, beli gaber, tiso in pušpan. Besedilo in foto: Maja Brozovič V Odsevu bomo pisali o okrasnih tujerodnih in invazivnih rastlinah z naših vrtov in zelenic. Ker se te širijo v naravno okolje, ogrožajo in izpodrivajo naše vrste, predlagamo nadomestitev in zasaditev domorodnih rastlin. RAZPORED ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI TRZIN (JESEN 2023) DATUM URA 15.30–17.00 11. 10. 2023 17.30–19.00 NASELJE Trzin Trzin LOKACIJA Na parkirišču pred trgovino Mercator Na dvorišču Mengeške 9, Trzin KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI? Nevarne odpadke hranite v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da med prevozom na zbirno mesto ne pride do razlitja vsebine. Tekoči odpadki naj bodo v zaprti posodi. Ostri odpadki morajo biti v zaprti posodi iz stekla ali trde plastike. Pomembno je, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj to lahko povzroči nepredvideno reakcijo med različnimi snovmi. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. Dokler nevarnih odpadkov ne oddate v akciji zbiranja, jih hranite na suhem, varnem in otrokom nedosegljivem mestu. KAJ SPADA MED NEVARNE ODPADKE? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, topila, razredčila, lepila, kozmetika, čistila, neonske cevi, odpadno jedilno in motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi … PO MEMB NO ! Pomembno! Nevarni odpadki lahko zaradi svoje sestave ob nepravilnem odlaganju onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo. Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. Savska 34, 1230 Domžale I 01/729-54-30 info@jkp-prodnik.si I www.prodnik.si Izdelki, ki vsebujejo nevarne snovi, so označeni s posebnimi simboli, kot so: Eksplozivno 32 | Odsev — Glasilo občine Trzin Jedko Okolju nevarno Vnetljivo Zdravju škodljivo Strupeno Okolje Dan odprtih vrat Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik Obveščamo vas, da bo v soboto, 7. oktobra 2023, med 9. in 13. uro na kraju naše Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik na Študljanski 91 v Domžalah potekal dan odprtih vrat, ko bomo vsem obiskovalcem podrobno predstavili procese čiščenja odpadne vode. Ob 9.30 bomo udeležence povabili na posebno prizorišče, kjer se bodo ekipi čistilne naprave s kratkimi nagovori pridružili tudi županja in župani, predstavniki naših občin lastnic. Med gosti bomo pozdravili predstavnike ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije RS za vode, Agencije RS za okolje, Na- cionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Instituta Jožef Stefan, Nacionalnega inštituta za biologijo, komunalnih podjetij, krajevnih skupnosti in društev, s katerimi uspešno sodelujemo. Program bodo s pevskim nastopom popestrili učenci Osnovne šole Domžale. Dan odprtih vrat na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik bo v soboto, 7. oktobra 2023, od 9. do 13. ure. Vabljeni! Na obisk vljudno vabimo vse uporabnike naših storitev čiščenja komunalne in industrijske odpadne vode iz občin Domžale, Kamnik, Trzin, Mengeš, Komenda in Cerklje na Gorenjskem, prevozna podjetja, ki na čistilno napravo dovažajo tekoče odpadke, predstavnike medijev in drugo zainteresirano javnost. Za udeležence smo pripravili zloženko o pomembni vlogi naše čistilne naprave, ki z zahtevnimi tehnološkimi postopki odpadni vodi in tekočim odpadkom v procesu čiščenja postopoma vrača njeno vrednost, iz vode pa tudi pridobiva energijo. Predstavili vam bomo koncept prihodnje čistilne naprave, ki se bo spremenila v tovarno virov novih strateških surovin, kot so voda za ponovno uporabo, gorivo in fosfor. Tudi občani imajo pri tem pomembno vlogo, zlasti pri ravnanju s tistimi odpadki, ki ne spadajo v hišne odtoke in straniščne školjke ter močno obremenjujejo kanalizacijski sistem. Ozaveščeni prebivalci vseh generacij nam tako pomagajo pri našem delu vračanja vrednosti vodi. Udeleženci bodo ob obisku prejeli priložnostno darilo – kantico za zbiranje odpadnega jedilnega olja v gospodinjstvih, saj ga bomo odslej zbirali tudi na naši centralni čistilni napravi. Ogledi obratovanja naše čistilne naprave bodo potekali po skupinah po pripravljenem urniku od 10. do 13. ure. Informacije o dnevu odprtih vrat so na voljo tudi na naši spletni strani www.ccn-domzale.si. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite! Dr. Marjetka Levstek, direktorica Foto: Blaž Oman Centralna čistilna naprava iz zraka JP CČN DOMŽALE-KAMNIK d.o.o. FOTOUTRINEK Foto: Maja Brozovič september 2023 info@artik.si, 040 554 000 oglasno sporočilo Trzinski taborniki so prvo septembrsko soboto na začetku obeh strani 'bele ceste' v uri in pol odstranili 11 vreč invazivnega japonskega dresnika in žlezave nedotike. Zanesljiv partner pri prodaji, oddaji in nakupu vseh vrst nepremičnin – od prvega vprašanja do končne realizacije. | 33 Obvestila in zahvale Jesenski odvoz kosovnih odpadkov Javno komunalno podjetje Prodnik poziva uporabnike, da na svojem računu za komunalne storitve preverijo jesenski datum odvoza kosovnih odpadkov. Pravi datum odvoza kosovnih odpadkov za svoje odjemno mesto boste našli na računu za komunalne storitve v preglednici z navedenimi datumi odvoza pred specifikacijo računa. Posebnih obvestil – kot za odvoz nevarnih odpadkov – v Odsevu ne objavljamo več, prav tako Prodnikovih obvestil uporabniki ne prejemajo več po pošti. Naj pa spomnimo, da med kosovne odpadke spadajo leseno in oblazinjeno pohištvo, športni rekviziti in večje igrače, razna oprema ter vrtna oprema iz plastike in lesa. Med kosovne odpadke štejemo še vzmetnice in preproge, svetila in senčila. Tudi veliki gospodinjski aparati in kopalniška oprema so kosovni odpadki, ki jih na dan predvidenega odvoza odložite na vidno mesto ob cesti pred svojim domom tako, da ne bodo ovirali prometa. Besedilo in foto: MPP Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija FRANCA VALENČAKA (1943–2023) se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja in tolažbo v teh težkih trenutkih. Hvala družini Smolnikar, ki je s svojim pevskim vložkom njegovo zadnjo pot naredila posebno. Hvala gospodu župniku Bogdanu Dolencu za lepo zadnje slovo. Največja zahvala velja vsem, ki ste z njim delili mnoge trenutke v življenju in ga z nami pospremili do njegovega groba. S tem se pokazali spoštovanje in srčnost, ki sta neprecenljiva. Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi. T. Pavček Bil si žarek toplih človeških odnosov in Dobrote ZAHVALA V SPOMIN (1945–2013) Četudi vedno greje nas ljubezen in dobrota svojcev nas bodri, utrudi nas življenje in bolezen, na koncu nam poidejo moči. 1. julija letos je poteklo deset let, odkar se je od zemeljskega življenja poslovil naš dragi mož, oče, dedek, brat, svak in prijatelj BOJAN OGORELEC Vsak dan, vsak trenutek, ko se misel poveže s tabo, se slika o tebi izostri: moški drobne postave, ki nosi v sebi veliko skromnosti, poštenosti, predanosti družini in svojemu poklicu, naravi ter predvsem slehernemu človeku. S svojim nasmehom in taktnimi nasveti si znal razveseliti in opogumiti ljudi okrog sebe … Zelo zelo te pogrešamo in nam manjkaš ob pogovorih, objemih … Vendar upanje, da se nekoč spet snidemo, nam ogreje srce. Svojo življenjsko pot je v petinosemdesetem letu starosti sklenil naš dobri mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak PETER TROJANŠEK, po domače Fingretov Peter Hvala vsem, ki čutite z nami in ga imate v lepem spominu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala župniku Bogdanu Dolencu za lepo opravljen mašni obred. Hvala Branki Kavaš, ki je Petru v slovo poklonila čustven nagovor. Hvala pogrebni službi Urbančič, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Žalujoči domači 34 | Odsev — Glasilo občine Trzin Zahvala Francu Valenčaku – Frančku v spomin Prostovoljec je človek z velikim srcem. Človek, ki mu ni vseeno za soljudi, za kraj, kjer živi, in je pripravljen del svojega znanja, energije in časa žrtvovati za druge in za vse skupaj. Tak človek je bil Franc Valenčak, Franček, kot smo mu rekli. Ko smo pri organizaciji dogodkov v Trzinu razmišljali, kako bi na prireditveni prostor ali z njega prepeljali opremo in drug potreben material, smo se vedno lahko zatekli po pomoč k Frančku. »Bo že Franček to prepeljal s svojo prikolico!« Nikoli ni rekel ne! Trzinskim planincem, »turistom«, športnikom, upokojencem in drugim trzinskim društvom je bil vedno pripravljen nesebično pomagati. Spominjam se, kako je prevažal klopi in mize za trzinske veselice, stojnice za sejme, šotore, odre in drugo opremo, tudi les za kresove in celo odpaden gradbeni material, ko smo odstranjevali zrušeno hišo, ki ni bila več v ponos našemu kraju. Na prizorišča je že navsezgodaj, ko so drugi še spali, začel dovažati opremo, na koncu, ko smo prizorišča podirali, pa se spet ni oziral na pozno uro in napore, ki so bili za nami, in so drugi udeleženci prireditev že utrujeno počivali. Vztrajal je, dokler delo ni bilo opravljeno. Tak je bil Franček. Pa ni bil le prevoznik. Na pomoč je bil pripravljen priskočiti, kadar koli je bilo treba. Vedno je bil nasmejan in s svojimi spodbudnimi besedami je vlival optimizem tudi, ko je »kaj škripalo«. Bil je med pobudniki ustanovitve trzinskega planinskega društva. Na ustanovno listino društva se sicer ni podpisal, ker je dal prednost ženi Jožici, ki je takrat postala tajnica novega društva, takoj pa je bil pripravljen kot markacist pomagati pri vzdrževanju planinskih poti, za katere skrbi naše društvo. V paru s Tonetom Ipavcem sta vsako leto pregledovala in popravljala poti, ki so jima bile zaupane, sodeloval pa je tudi pri vseh drugih akcijah markacijskega odseka in seveda društva. Občasno je prevzel vlogo društvenega praporščaka, za svoje delo pa je prejel več planinskih priznanj. Rad je zahajal v hribe, verjetno pa je bila zanj največja planinska nagrada, ko se je z drugimi člani društva povzpel na najvišji vrh Afrike, Kilimandžaro. Podobno zavzeto je pomagal tudi ob prireditvah turističnega in športnega društva. Z veseljem se je vključil v delo folklorne sekcije in se ponosno oblačil v narodno nošo, nadvse rad se je zavrtel tudi v ritmu ljudskih plesov. Zadnjih dvajset let je redno sodeloval v sprevodu narodnih noš v Kamniku, kamor je največkrat s traktorjem ali zapravljivčkom zapeljal druge člane trzinske folklorne skupine. Bil je član mešanega pevskega zbora Žerjavčki, igral pa je tudi na harmoniko. Njegov smeh in veselje sta bila nalezljiva. Ko je športno društvo v Dolgi dolini urejalo trzinsko smučišče in tam postavljalo brunarico, je bil eden od najbolj zagnanih delavcev, pozneje se je rad na smučeh spustil po smučišču, zelo rad pa je vijugal tudi po drugih smučiščih in je za smučanje navduševal svoja sinova in vnučke. Čeprav je pogovore in življenje vedno poskušal začiniti s smehom, mu življenje, še zlasti pa mladost nista kazala tako prijaznega obraza. Rodil se je na Veterniku, kjer je skupaj z bratom Rudijem zgodnjo mladost preživljal s staro mamo. Bili so revni in ni jim bilo lahko, a že takrat se je naučil, da se je treba zahtevam življenja upreti s pridnim delom in iznajdljivostjo, predvsem pa dobro voljo in smehom. Še ko je odrasel, se je rad vračal na Veternik in se je tam v manjšem vinogradu poskušal celo v vinarstvu. Pozneje sta se z bratom preselila v Ljubljano k mami Anici, kjer je dobil novo, večjo družino in nove prijatelje. Takrat se je navdušil tudi za motorje, kar mu je ostalo še do poznih let. Ko je spoznal bodočo ženo Joži, se je zanj začelo novo življenje. Po poroki se je priselil v Trzin, kjer se je s svojo pripravljenostjo pomagati in vedrim značajem hitro vključil v okolje in si pridobil naklonjenost in spoštovanje sosedov. Kaj kmalu si je med Trzinci pridobil »domovinsko pravico« in ni čudno, da so ga že kmalu šteli za »starega Trzinca«. Za svoje zasluge pri prizadevanjih za izboljšanje življenja v Trzinu je leta 2004 prejel tudi srebrno priznanje Občine Trzin. V zakonu sta se mu rodila sinova Franci in Tomaž, na katera je bil zelo ponosen, posebno veselje pa so mu prinesli vnučki. V zadnjem času je postal celo pradedek. V Trzinu se je poskusil s kmetovanjem. Ker se dela ni bal, je vedno znal pri tem najti veselje in tudi čas za druge. Svojo njivo je obdeloval celo na hrvaškem polotoku Kamenjak, v zimskem času pa je bil še eden redkih Trzincev, ki kuhajo žganje. Njegova »lekarna« je bila ob žganju dobro založena tudi z vrhunskim vinom iz njegovega vinograda, kar se je vedelo daleč naokrog. Vsa leta pa je iskal svoje korenine, očeta in morebitne brate in sestre. Nekaj let nazaj jih je končno našel. Izjemno vesel je bil, ko je spoznal še svojo sestro Betko in brata Lojzeta in Dominika. Bil je ponosen na svojo dolgo pogrešano družino. Letos januarja je praznoval 80-letnico. Na ta jubilej se je dolgo pripravljal in lahko bi bil najlepši rojstni dan njegovega življenja. Bil je ponosen, da ga je lahko praznoval z vso družino in prijatelji, a zahrbtna bolezen je že krhala njegovo življenjsko silo. Boril se je do zadnjega, a usoda je bila močnejša. Iskreno sožalje vsem njegovim v imenu Planinskega društva Onger Trzin in tudi vseh Trzincev ter drugih, ki so ga poznali in imeli radi. Hvaležni smo mu za vse, kar je naredil, in da nam je znal lepšati življenje. Takih, kot je bil Franček, res ne delajo več! Miro Štebe, predsednik Planinskega društva Onger Trzin Foto: MPP september 2023 | 35 Iz župnije Trzin Kaj nam pripovedujejo vsakdanji simboli Sonce – »vroča zvezda človeških dni« Pri mnogih ljudstvih velja sonce za simbol in razodetje božanstva. Zdi se, da je nesmrtno. Čeprav vsak večer zatone v kraljestvo mrtvih – tako so verovali Egipčani, – se zjutraj vnovič dvigne iz njega. Razdaja svetlobo, toploto in življenje. Njegovi žarki stvari okoli nas napravijo vidne, zato se primerja s pravičnostjo. »Sonce pravičnosti« je tudi eno od imen za Mesijo – Kristusa (prim. Mal 3,20). Ima pa tudi svojo negativno stran: povzroča pripeko, sušo in s tem smrt in uničenje. »Bog je rekel: 'Naj bodo luči na nebesnem oboku! Ločujejo naj dan od noči in naj bodo za znamenja za čase, dneve in leta! (…) Naredil je dve veliki luči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki naj gospoduje noči, ter zvezde« (1 Mz 1,14sl.). V svetopisemskem poročilu o stvarjenju zasledimo navidezno neskladnost, saj Bog ustvari svetlobo prvi dan, nebesne luči pa šele četrti dan. Morda gre za namerno zapostavljanje sonca, meseca in zvezd, ker so nebesna telesa pri narodih okoli Izraelcev veljala za božanstva in so jih pogani po božje častili in s tem malikovali. Zato pisec niti ne zapiše besed za sonce in mesec, temveč govori le o »večji« in »manjši« luči. Pomembno je, da jih je ustvaril edini Bog, jih postavil na njihova mesta in jim odredil naloge. Podobno sporočilo prinaša 104. psalm, ki opisuje veliko delo stvarjenja in poudarja, da pred stvarstvom in nad njim stoji Bog. »Naredil si luno, da določa letne čase; sonce ve za svoj zahod« (Ps 104,19). S tem psalmist odvrača svoje sodobnike, verne Izraelce, da bi nebesnim telesom izkazovali obredno češčenje. Če na starokrščanskih nagrobnikih (epitafih) najdemo naslikano sonce (lat. Sol, gr. Helios) z žarki, ne gre za malikovanje. Predstavlja Kristusa, »sonce pravičnosti« in »luč sveta«, ki sveti človeku tudi potem, ko mu ugasnejo vse luči tega sveta. V poznejši krščanski umetnosti se sonce pojavlja le še v podrejenih vlogah, npr. pri uprizoritvah Jezusovega križanja, ko v žalosti zagrinja obraz in ne daje več svetlobe. Evangelist Luka poroča: »Okrog šeste ure – to je okrog poldne po rimskem štetju – se je stemnilo po vsej deželi do devete ure, ker sonce ni dajalo svetlobe« (Lk 23,44). Sončna ploskev se pojavlja tudi kot žarni krog (svetniški sij, nimb) nad glavo Boga in mnogih svetnikov. V vatikanskih podzemnih votlinah nam pokažejo Kristusa sredi žarnega venca na sončnem vozu. Upodobitev smemo razumeti kot izpoved vere v njegovo vstajenje. Romanska umetnost pa je z likom sonca rada upodabljala Kristusa kot »vladarja časov« (Chronokrator): sonce odmerja dneve in letne čase, Kristus pa je gospodar časov. Ko duhovnik na začetku velikonočne vigilije (bedenja) okrasi velikonočno svečo, govori: »Kristus včeraj in danes, začetek in konec, alfa in omega, njegovi so časi in vekovi, njemu slava in oblast vekomaj. Amen.« Dva svetnika upodabljajo z žarečim soncem na prsih: sv. Tomaža Akvinskega in sv. Vincenca Ferrerja. Sv. Tomaž si še posebej zasluži ta simbol, saj kot cerkveni učitelj s svojo modrostjo in učenostjo že skoraj osemsto let razsvetljuje Cerkev. Ena od mnogih pesmi Gregorja Strniše, ki jih je uglasbil Boris Kovačič, takole opeva »kralja vseh živih reči«: Dober dan, sonce, zmeraj vrneš se k nam, sonce, in preženeš temo noči, toplo luč deliš dan za dnem, vsem ljudem. Boljše si, sonce, bolj pravično od nas, sonce, nikdar nisi bilo sodnik, siješ vsem ljudem brez razlik. Še takrat, sonce, ko okoli nas noč je, ve vse, kar živi, da nas ne zapustiš. Dober dan, sonce, kralj vseh živih reči, sonce, vroča zvezda človeških dni, sij na najino skupno pot. Bogdan Dolenc Romanje na Moličko planino Romarji iz Trzina in Mengša smo se veselili prihajajočega romanja na Moličko planino pod Ojstrico, ki je bilo načrtovano za prvo soboto v septembru. Nestrpno nas je kot vsako leto pričakoval tudi tamkajšnji oskrbnik stare Kocbekove koče. Žal pa smo bili zaradi posledic poplav, ki so med drugim zadele Trzin in Mengeš, še močneje pa Solčavo in okolico, primorani romanje odpovedati. Namesto tega smo se romarji na dan romanja ob 9. uri zbrali v župnijski cerkvi v Trzinu ter povezani v duhu in molitvi z Moličko planino opravili sveto mašo po istem namenu kot jo običajno v tamkajšnji kapelici – za žive in pokojne romarje na Moličko peč – na pobudo pokojnega župnika Pavleta Krta. Darove romarjev na Moličko smo namenili za poplavljene v Lučah – skupaj smo zbrali 900 evrov. Po opravljeni sveti maši smo se trzinski in mengeški romarji skupaj družili na župnijskem dvorišču ob klepetu in obujanju bolečih spominov na dogodke izpred štirih tednov. Gospod Stane Mesar pa je kljub odpovedanem romanju dal izdelati priložnostne podobice z naslednjo priprošnjo: »Sveta družba, Ciril, Metod in Florijan, varujte nas pred ognjem in hudo uro!« Miha Bevk Foto: Franci Gradišek 36 | Odsev — Glasilo občine Trzin Druženje romarjev na župnijskem dvorišču Divje rastline Pomirja in poživlja hkrati Na zeliščnem vrtu pri Muzeju na prostem v Trzinu rastejo številna zelišča in v tem letu jih boste lahko spoznavali v Odsevu. Danes bi vam rada predstavila posebno različico rožmarina, ki je bolj odporen proti nizkim temperaturam kakor njegov divje rastoči bratec. Rožmarin, Rosmarinus officinalis, je trajnica, ki jo poznamo že iz prvih zeliščarskih knjig. Z genskimi analizami so dokazali njegovo bližnje sorodstvo z žajbljem in kaduljami, zato ga nekateri botaniki že uvrščajo v nov rod, pri čemer se spremeni tudi njegovo ime in se po novem zapiše Salvia rosmarinus. Ali se bo novo poimenovanje uveljavilo med ljudmi in zapisalo v botanične knjige, bo pokazal čas. Še vedno pa je to tisti rožmarin, ki smo ga navajeni iz sredozemske kuhinje, pogost pa je tudi v terapevtskih zeliščnih pripravkih. Obstaja več različic rožmarina, lahko jih imenujemo tudi sorte, a vse pripadajo isti vrsti. Različne sorte delimo po načinu rasti, pokrovnosti, pritlikavosti, tudi po barvi cvetov obstajajo vse od bele do rožnate, nekatere sorte pa so izbrane glede na rumeno barvo rožmarinovih listov. Za krajinske arhitekte so posebno zanimive vrste, ki imajo rumeno obarvane vrhnje poganjke. Rožmarin pri nas raste tudi divje v naravi, kjer dobro uspeva na toplih in suhih pobočjih, ostrih zim pa ne prenese. Različica rožmarina, ki raste na zeliščnem vrtu, je po videzu zelo podobna divje rastočemu rožmarinu, a jo odlikuje njena odpornost proti nizki temperaturi, zato dobro preživi zime tudi v notranjosti Slovenije. Zdravilne učinkovine, predvsem eterično olje, antioksidativni flavonoidi in smole, so se v veliki meri ohranile, zato te rastline še vedno uporabljamo v kulinarične in zdravilne namene. Kar mi je pri rožmarinu všeč, je njegova raznovrstnost. Če ga na primer pripravimo kot poparek, bo deloval pomirjevalno, če naredimo iz njega prevretek, bo poživljal. Tudi če pripravimo kopel iz rožmarina pri težavah z revmo, je pomembno, da jo uporabimo zjutraj, saj zvečer po njej ne bomo zaspali. Star ljudski recept je tudi mazilo iz rožmarina, ki so ga včasih pripravili iz svinjske masti ali oljčnega olja in voska. Še danes ga ljudje uporabljajo za izboljšanje prekrvitve, saj njegove zdravilne učinkovine širijo žile. Rožmarin se zato uporablja pri slabokrvnosti, hladnih nogah, leni prebavi, pozabljivosti, pri hudih psihičnih pritiskih, revmi in migrenah. Iz rožmarina pripravljamo tudi tako imenovan rožmarinov cvet (tinkturo), hidrolat in vino. Vsak od teh pripravkov ima svojo zdravilno vrednost in način uporabe. Rožmarinova tinktura se na primer bolj uporablja za čiščenje aknaste kože, prav tako hidrolat, ki je priporočljiv tudi za nego srbečega lasišča, rožmarinovo vino je pater Simon Ašič priporočal za spodbujanje krvnega obtoka in nekatere srčno-žilne bolezni. Uporaba rožmarina naj bo zmerna, saj je to močno zelišče. Pri čezmerni uporabi lahko pride do alergijskih reakcij in zavračanja zelišča. Terapevtska uporaba ni primerna za otroke in je odsvetovana v času nosečnosti. Rožmarin najučinkoviteje razmnožujemo spomladi, tako da odrežemo vejico z matične rastline in jo za nekaj dni postavimo v vodo, kjer bo pognala korenine. Tudi to lahko storite pri Tomšelnovem kozolcu v Trzinu, saj je rožmarina tam več kot dovolj. Vabljeni, da obiščete zeliščni vrt. Besedilo in foto: dr. Katja Rebolj Recept: Rožmarinov napitek Sestavine • 0,5 l vode • vejica rožmarina ali 2 žlički posušenega zelišča • pol žličke klinčkov • pol cm ingverjeve korenine • sok pol limone Priprava Napitek pripravimo kot poparek ali prevretek, odvisno od tega, ali naj pomirja ali poživlja. Pustimo stati nekaj minut. Limonov sok dodamo, ko je napitek že rahlo ohlajen. Še več zeliščnih receptov najdete na www.katjarebolj.com. september 2023 | 37 Vremenska s(e)kir(i)ca Voda je dober sluga, a slab gospodar Letošnji poletni dnevi so že polpretekla zgodovina, žal pa bomo poletje 2023 še dolgo pomnili. Razlog so poplave, ki smo jih bili deležni Trzinci, natančneje prebivalci Starega Trzina. Ulice za hribom, Habatova in Jemčeva skoraj v celoti ter del Mengeške ceste so se tega dne spremenile v podivjano rjavo reko, katere voda je zalivala, potiskala in podirala vse, kar ji je bilo na poti. Vse do zadnjega smo upali, da se to pri nas ne more zgoditi, dokler niso zatulile sirene v sosednji Loki pri Mengšu in kmalu zatem tudi pri nas. Na »poplavni petek«, 4. avgusta, smo bili od nočnih in jutranjih ter opoldanskih ter marsikje še tudi popoldanskih ur deležni najslabšega možnega padavinskega scenarija. Padavin v obliki močnih dežnih nalivov, po količini in intenzivnosti podobnih tistim na Bovškem vsakih nekaj let v jesenskem in spomladanskem času, smo bili tokrat deležni prav v severnem delu Ljubljanske kotline. Ker so edino padavinski podatki z vremenske postaje Osnovne šole Trzin še vedno nezanesljivi, smo si jih tokrat izposodili pri sosedih. Kot vedno si lahko drugo vremensko statistiko za vse tri mesece poletnega meteorološkega trojčka (junij–avgust) ogledate na povezavi http://trzin.zevs.si/summary.html. Če se vam dozdeva, da so v spodnji preglednici podatki o mesečni količini padavin za enega od treh poletnih mesecev, se krepko motite! Opravek imamo z enodnevnimi (24-urnimi) vsotami, pri dveh postajah pa celo s krajšim časovnim intervalom! Kako naj odteče to silno vodovje Pšate in pritokov (samo v Komendi ima tri, enega, ki zaleže za vse tri prejšnje, pa v Mostah), njeno porečje meri nekaj manj kot 140 km2, saj lahko prenesejo precej manjše količine? Poleg tega so vsi ti vodotoki na vplivnem (beri: poplavnem) območju čedalje bolj pozidani. Kot da tisti dan ne bi bilo dovolj dežja, nas je še v dneh pred »poplavnim petkom« že dodobra namočilo, zato so bila tla ob prihodu »mame vseh padavin« že precej namočena. Tako se je ob padavinskem dogodku stoletja (kaže na večstoletno povratno dobo) vodovje razlilo v največji in tudi do sedaj vsem poznavalcem in najstarejšim prebivalcem teh koncev in krajev neznani meri. V poročilu ARSO o tem dogodku je navedeno, da je bila izmerjena višina padavin na tem območju daleč nad srednjo oceno za 250-letno povratno raven padavin! Reke nenehno utesnjujemo in obzidavamo ter spreminjamo potek njihovih strug. Glavni vzrok je, da smo ponekod skorajda pozidali korita struge, če smo bolj natančni, marsikje so njihove prve in na veliko še vse druge, višje ležeče terase rezervirane za »poplavno ravnico«. Pa tako lep je razgled na žuborečo in šumečo vodo v vročih poletnih dneh, dokler vse ne splava po vodi ... Poleg naslovnega je to že drugi slovenski pregovor o vodi – očitno je nekaj na njej, da je z njo povePostaja Padavine (v mm) Postaja Padavine (v mm) Krtina 89 Krvavec+ 165 Brdo pri Lukovici 89 Jablje 106 Letališče Brnik* 198 Tunjice (Laniše) 214 Domžale# 68 Črnivec# 74 Kamnik Zaprice 66 Loka pri Mengšu 73 * – dolžina intervala z največ padavinami med 3. in 6. avgustom: 10 ur 8 minut; + – dolžina intervala z največ padavinami med 3. in 6. avgustom: 11 ur; # – merjeno od 7.00–7.00 (AåRSO), na Črnivcu je padlo tega dne do 7. ure 161 mm (!), v Domžalah pa 43 mm. Dnevna (0.00.–24.00.) količina padavin na »poplavni petek«, 4. avgusta 2023, v nekaterih krajih severnega dela Ljubljanske kotline Viri: ARSO, Agrometeorološki portal Slovenije/MKGP, Vremensko društvo ZEVS/Geostik in zasebne vremenske postaje 38 | Odsev — Glasilo občine Trzin Jabeljski graščaki so dobro vedeli, kam morajo – glede na vodne razmere – postaviti svoje prebivališče, precej manj pa odgovorni s Kmetijskega inštituta Slovenije za svoje hleve in gospodarska poslopja. Še slabše so jo odnesle novejše gradnje v severnem delu Starega Trzina. zanih toliko pregovorov. V Trzinu je Pšata nekoč tekla za današnjim Sparom (oglejte si to na stari avstrijski topografski karti, tako imenovani »specialki« v merilu 1 : 75.000), potem pa smo jo prestavili, bolje rečeno potisnil bližje hribu. Zato ima danes precej manjše območje, po katerem se lahko razlivajo njene visoke vode. Številne okljuke rek smo »zravnali«, zato je potem voda dolvodno hitrejša in močnejša ter višja. Ob takih poplavah, kot so bile letošnje, nekatere reke na določenih delih celo prestavijo strugo in je ta spet bližje svoji nekdanji. Zdaj se je to zgodilo na Kamniški Bistrici pri Homškem hribu. Pot ob reki, ki povezuje, se je zdaj spremenila, saj je vmes voda naredila »pot, ki razdvaja«. Sam sem izkoristil ta izredni dogodek za to, da sem vzel pod drobnogled našo Pšato, ob kateri domujem že več kot dve desetletji. Še več, prav to rečico so moji kolegi geografi pred skoraj pol stoletja kot prvo celostno poplavno obdelali. Študiji so priložili zemljevid pogostih in izjemno velikih poplav. Upoštevali so ga tudi poznejši pripravljavci kart poplavne ogroženosti in nevarnosti. Pri prenosu teh vsebin za umestitev najrazličnejših gradbenih posegov v prostor pa se je »zalomilo«. Krivec ni en in od včeraj, temveč jih je več, kopja med investitorji (kapitalom) in soglasodajalci (uprava) se lomijo že več desetletij. Čeprav se zaradi podnebnih sprememb po eni strani pretoki rek skozi čas zmanjšujejo, pa se po drugi povečujejo ekstremno nizki in visoki pretoki. Ozračje je čedalje toplejše, več toplote pomeni tudi več energije – torej tudi več padavin in njihovo večjo intenziteto (količino padavin na časovno enoto). Poglejmo primer, nad naše kraje so ta dan na nadmorski višini okrog 1500 m prišle zračne mase iznad Balearov (zahodno Sredozemlje, znano je njihovo glavno mesto Palma de Mallorca); ob tem času je bila temperatura tamkajšnje morske vode več kot 3 stopinje Celzija (pozor, vode, ne zraka nad njim!) višja od dolgoletnega povprečja. Nato je v tem delu Sredozemlja nastal še sekundarni ciklon in pozneje dovajal zrak z juga in jugovzhoda, hkrati pa je od severovzhoda prišel okoli Alp pri tleh že nekoliko hladnejši zrak. Vse to je zelo okrepilo intenziteto in povečalo količino padavin, ciklon pa je poskrbel, da se je vse skupaj obnavljalo in zelo počasi premikalo. Glavnina padavin ni bila na gorski pregradi Kamniško Savinjskih Alp, temveč južneje od njih, kjer je porečje Pšate. Upam, da ne bo preteklo veliko vode, preden si bomo opomogli od zadnjih, katastrofalnih poplav, in nam ne bo spet vse (s)plavalo po vodi. Naj bo dovolj pregovorov o vodi, jesen je tudi čas najprimernejših temperatur v letu za dejavnosti na prostem in čas babjega poletja. Zato ga zgrabite z vsem štirimi, če pride mimo, da nam ne uide … Miha Pavšek Foto: Rok Močilnikar, zračni posnetek – z dovoljenjem avtorja Oglasa A ti še vedno mama rihta zdravnika? 7,07 € N A M ES EC ZA PR VO LE TO Zdravje je v tvojih rokah. oglasno sporočilo Izberi paket Mladi zdravnik brez čakalnih vrst, v živo in s kavča! * 080 20 60 vzajemna.si * S sklenitvijo zavarovanja Zdravstvena polica Mladi s 50 % popustom v prvem letu in Dr. Posvetom. V paketu so na voljo še ostale ugodnosti. vz-akcija mladi (185x126mm).indd 1 13. 09. 2023 13:37:39 od 1993 Škrjančevo 8, Radomlje | vodoterm.si Dan odprtih vrat 12. 10. Naši strokovnjaki so vam na voljo po predhodni najavi za vprašanja o energetskih sistemih za novogradnje in prenove: oglasno sporočilo • svetovanje@vodoterm.si o prenovah kopalnic • kopalnice@vodoterm.si www.veto.si september 2023 | 39 www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 31. 8. do 9. 10. 2023 Vabljeni na Festival zdravja 9. 9. 2023, Križanke v Ljubljani izbrano iz kataloga ugodnosti DEZODORANT S TEKOČIM KRISTALNIM KAMNOM ALOEVERA X2 VITAMINI IN MINERALI OTROŠKI PAKET SILVER CARE Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Za otroke, stare 2-6 let Naraven, svež vonj, ki je primeren za moške in ženske, 100 ml. redna cena: 6,50 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 9,96 € cena s Kartico zvestobe 2 POPUST: 5,20 € 20 % 2 POPUST: 7,97 € 20 % Vsebuje kombinacijo eteričnih olj njivske mete, mire, belega čajevca, bosvelije, rdečega bora, timijana in sivke, 50 ml. redna cena: 5,93 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 9,12 € cena s Kartico zvestobe 4,74 € 1 POPUST: 7,30 € 20 % 2 POPUST: 20 % NEGA ZA MOŠKE VITRY Ščipalci za nohte, čistilec za ušesa, obrezovalec nosnih dlak, ter brivniki in britvice. 2po0pu%st tz a ime i k e K ar tn os KRALJEVO OLJE - BALZAMIČNI GEL Kožo neguje in varuje pred škodljivimi vplivi okolja, jo ohranja mehko, gladko in ne ovira njenega dihanja, 50 ml. POPUST: u go dn KREMA Z OGNJIČEM 2 20 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko oglasno sporočilo 5,95 € e z ves tobe redna cena: 7,44 € cena s Kartico zvestobe tic Zobna pasta z okusom žvečilnega gumija in zobna ščetka, katere glava je prevlečena s srebrno protibakterijsko prevleko. Prehransko dopolnilo z vitamini in minerali v obliki tablet, 30 tablet. 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 31. 8. do 9. 10. 2023 oz. do prodaje zalog. DOBRODELNI POHOD MODRIH NOVIC SV. PRIMOŽ 23. 9. Izkupiček prostovoljnih prispevkov bomo namenili prizadetim v poplavah v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. MN_Dobrodelni-pohod-2023_Tiskani-oglas_190x130mm.indd 1 Zlati pokrovitelj: oglasno sporočilo Glavni pokrovitelj dogodkov Modrih novic 2023 06/09/2023 14:35