SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate)" vgprejema upravništvo in ekspedieija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove nlice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pigma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 123.
V Ljubljani, v petek 1. junija 1894.
Letnik: XXII
Vabilo na naročbo.
S I. Junijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Četrt leta . 3 gld. Pol leta 6 „ Jeden mesec 1 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec.
Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld. 8 „
četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,,Slovenca".
Otvoritev dolenjske železnice.
Goste, deželne megle preprezale so včeraj v jutro nebo, ko se je odpravljal prvi slavnostni vlak iz Ljubljane proti Novemu mestu. Upati ni bilo lepega dneva; a vendar se je polagoma zjasnilo in slavnostni vlak vozil se je po celi progi v najlepšem vremenu.
Zdi se nam, da je nekako tako kakor z vče-rajšnim vremenom, bilo z zgradbo dolenjske železnice, Težke megle so visele dolgih 25 let nad dolenjskim nebom, odkar so se pričele priprave za to železnico. Vselej pa, kadar se je prikazal za grajenje kak žarek upanja, prihrumel je iz oblakov raznih ovir naliv, s katerim so Dolenjcem tolikrat splavale po Krki vse nade za železnico.
Vkljub vsem tem raznim, toliko letnim zaprekam se je ta železnica vendar zgradila ter se danes izroči prometu. Ni se zato čuditi, da je včeraj vladalo na Dolenjskem izredno veselje in veliko navdušenje, ki se je kazalo na celi progi, koder je vozil slavnostni vlak, vzlasti pa še na kolodvorih, kjer so se vršili obligatni slavnostni sprejemi in pozdravi. —
Točno ob 8. uri in 10. minut odrinil je slavnostni vlak iz Ljubljane, ter vozil brez prestanka do Grusuplja. Ondi vršil se je zajutrek, odlično gospodo pa je pozdravil župan g. Koščak. Slavnostnega sprejema tukaj ni bilo, ker je bil na tem mestu že lansko leto. Precej pa ko je vlak pod Grosupljem zavil na levo po novomeški progi jela je okolica kazati praznično lice. Po raznih hišah visele so zastave, iz vsakega bližnjega sela prihiteli so ljudje do proge, gledat in pozdravljat slavuostni vlak, topiči so pokali ter naznanjali okolici pomembni dan. — Na postajališču v Žalini je bil prvi slavnostni pozdrav. Dalje se je na progi ogledala gospoda izvrstno zdelani viadukt ter izrazila svojo zadovoljnost nad monumen-talno zgradbo. V prazničnem odelu se je kazala ta dan Višnja gora. Župan je v imenu mestu pozdravil sekcijskega načelnika Witteka, kot namestnika ministrovega. Od Višnje gore vil se je vlak urno dalje med zelenimi travniki in žitorodnimi njivami memo postajališča St. Vid pri Zatičini, Radohove vasi in Velike Loke, kjer so povsod pozdravljali načelniki občin udeležence slavnostnega vlaka. Posebno sijajen je bil vsprejem v Trebnjem, katerega je oskrbel slavnostni odbor. Neštete množice ljudstva zbrale so se na kolodvoru, šolska mladina, ženske v narodni noši itd. — Zupan trebanjski v lepih in krepkih bese-
dah pozdravil sekcijskega načelnika, izvažajoč veselje Dolenjcev, da se jim jeotvorila železnica in upanje, da bo železnica prebivaleem v gmotno korist. Slavnostni odbor postregel je na kolodvoru vdele-žencem z izvrstno dolenjsko vinsko kapljieo raznih letnikov, katero so natakale postrežljive Trebanjke. — V Mirni peči pozdravil je gospoda ondotni preč. g. župnik, poudarjajoč, da so Dolenjci srčno veseli današnjega dne, s katerim *e Dolenjska združi po železnici z drugimi kraji cesarstva, vendar pa bo ve-selie Dolenjcev popolnomi še le tedaj, ko se ta železnica podaljša čez Belo 'krajino do meje, ter tako v velikem pospešuje promet v deželi in državi.
Izredno slovesen je bil sprejem slavnostnega vlaka v Novem mestu. Mestni župan Perko in mil. gosp. prošt U r h pozdravila sta ministrovega namestnika ter mu izražala hvaležnost in veselje No-vomeščanov, zaradi otvoritve nove železnice, ki naj bi bila po besedah gosp. prošta v duševni in gmotni blagor lepe dolenjske dežele.
Novo mesto bilo je ta dan vee odeto v krasne zastave. Krasni slavoloki in maji bili so postavljeni vzlasti po potu, kjer so se udeleženci vozili iz kolodvora v mesto. Pri vhodu v mesto so bila napravljena umetno izvršena slavnostna vrata, kjer se je vršil običajen slovesni sprejem. Na čelu mestnega odbora pozdravil je mestni župan došlo odlično gospodo, želeč naj bi uova železnica bila vzlasti v korist središču Dolenjske, lepemu Novemu mestu. Vitez Wittek se je zahvalil za prelep vsprejem ter izražal nadejo, da se bo Novo mesto v novih razmerah, katere provzročuje železnica, krepko razvijalo in napredovalo v blagostanju prebivalcev. Na to se je mnogo vdeležencev peljale na Grm, ogledat si ondotno kmetijsko šolo.
Ob pol 3. uri pričel se je banket. V ta namen priredili so se ua kolodvoru prostori kurilnice v lepo okusno ozaljšano dvorano. Prvi spregovoril je baron Schwegel, ki je z zadoščenjem omenjal, da je s tem dnem končano delo pričeto pred dvema letoma. Zahvali se ob tej priliki vsem, ki so propomogli, da se je delo srečno dovršilo. Zahvalja vlado, deželo kranjsko, podjetnike, stavbarje, vzlasti pa izraža čutila hvaležnosti in udanosti do presvetlega cesarja, pod katerega mogočno vlad o se je izvedlo za deželo kranjsko to zelo pomenljivo delo. Napitnica na cesarja bila je vzprejeta z velikan skim navdušenjem.
Drugi je govoril deželni glavar kranjski blago-rodni gospod Oton Detela, rekoč:
Dovoljujem si v imenu kranjske dežele naj-uljudneje pozdravljati pri tej slavnosti zbrane visoko častite goste.
Danes, ko se je slovesno otvorila toliko zaželena dolenjska železnica, navdaja prebivalce krasne dolenjske pokrajine radost in veselje.
Res so morali Dolenjci dolgo čakati na jim zdavno obljubljeuo železnico. A uresničil se je tudi tu stari slovenski pregovor: .Ustrajnost železne duri prebije."
Pričakovati smemo, da se bode za Dolenjsko z železnično zvezo pričela nova boljša doba gospodarskega razvitka in napredovanja.
Narava je dolenjsko stran kranjske dežele bogato obdarovala. Kamor se oko ozre, zagleda rodovitno polje, lepe travnike iu s trtami zeleno venčane holmce.
Zemlja pa pokriva premoga bogati zaklad, kateri čaka tisoče let, — da ga vzdigne podjetna roka.
Ni čuda da je Dolenjsko od nekdaj vže slovelo kot krasna rodovitna pokrajina.
Navduševala je našega narodnegafpesnika Blaža Potočnika, da je zapel Slovencem priljubljeno pesem:
»Pridi Gorenje!
Z mrzle planine Vabi Dolenje
V gorke doline.«
Sedaj ko veže železnica Gorenjsko z Dolenjsko in ni več treba truditi se po mnogoštevilnih strmih klancih, bode Gorenjec rad odzval prijaznemu vabilu Dolenjca ter se prepričal, da res:
»Vince z gore Greje srce.«
Da se prebivalci prijaznega mesta Rudolfovo, dolenjske metropole, otvorjenja železnice posebno ra-dujejo, ter današnji dan slavnostno obhajajo, je pač umljivo, kajti v današnjem konkurenčnem boju je za oživljanje trgovine in obrtnije železnična zveza prvi pogoj.
Zato se smemo nadjati da bode za Rudolfovo katero je v teku več ko 500 let prebilo srečne pa tudi jako hude čase, napočila zopet doba sreče in blagostanja.
Za celo Dolenjsko pokrajino pa je današnji dan praznik radosti in veselja, za katerega veljajo besede narodne dolenjske pesmi:
»Prijatlji dans vesel' bodimo, Težave, skrbi pozabimo, Nar lepSi je dan Za dolenjsko stran, Gast Bogu zato recimo.
Nemški nadaljujoč omenjal je veselega navdušenja, ki vlada danes po Dolenjski, pojasnjujoč kako važen je ta dogodek za Dolenjsko ; odkar je namreč nadvojvoda Karol I. 1588 osnoval poštno zvezo med Ljubljano, Novim Mestom in Karlovcem pri tem je ostalo do danes, ker do sedaj je kakor nekdaj vsaki dan poštni rog trobil po Dolenjski. Danes pa se je oglasil stroj s svojim znamenjem, s katerim upajmo, da se pričenja gospodarski napredek Dolenjske. Nato je deželni glavar nazdravil ekscelenci vitezu VVitteku.
Sekcijski načelnik vitez "VVittek se je deželnemu glavarju zahvalil za laskavo napitnico. Omenjal je v svojem govoru izražene želje, naj bi se zgradila ozkotirna železnica v Belokrajino. Rekel je, da se sedaj v trgovskem miuisterstvu drže glede grajenja lokaluih železnic teb načel, da naj dotična dežela prevzame garancijo za zgradbo, država pa naj da primerno podporo. Kakor so vai navzoči z veseljem pozdravljali misel, da se podaljša dolenjska železnica v Belokrajino, vendar je bilo videti, da se ne strinjajo z nazori, ki po besedah sekcijskega načelnika vladajo pri trgovskem ministerstvu. Takih bremen in take odgovornosti pač ne bi uibče hotel množiti posameznim deželam.
Konečno se je oglasil še baron Schwegel ter omenjal nekega telegrama nemško-liberalnega posl. dr. Rusa, s katerim je ta pozdravil otvoritev nove železnice. Baron Schwegel je imenoval dr. Rusa sina naše dežele. Mnogi udeleženci bi ne bili nič proti temu imeli, ko bi nam baron Schvvegel tudi ne bil ob tej slovesni priliki predstavil nemško-liberalnega dr. Rusa kot sina naše dežele.
f
VA\
»V.1
r
Proti šesti uri vrnil se je slavnostni vlak iz Novega Mesta v Ljubljano, kamor je došel okoli 9. ure.
Vožnja po novi železnični progi je jako zanimiva ter bo gotovo mikala občinstvo na izlete v lepe dolenjske kraje. — Jako lepa je vožnja tudi iz Novega Mesta v Stražo, skoro ves čas ob krasni Krki.
Velik korak je za deželo Kranjsko v prometnem oziru storjen z otvoritvijo nove dolenjske železnice. Dal Bog, da bi nova železnica pospeševala gospodarske koristi dolenjskega kmeta ter da bi med naš dobri narod na Dolenjskem tem potom hitreje se širila katoliška in slovenska zavest.
Državni zbor.
Dunaj, 31. maja.
Nemška levica in koroški Slovenoi.
Odkar je minister Baquehem uradno določil, da imajo slov. občinski odbori na Koroškem pravico vlagati pri oblastvih slovenske vloge in zahtevati, da se slovenski rešujejo, odkar je priznal, da se slovenski župani ne smejo kaznovati zaradi tega, ako uradu-jejo slovenski, od tedaj nemški liberalci na Koroškem nimajo več nobenega mirnega dneva. Ta neutemeljena, umetno zasnovana agitacija pa gre vedno dalje, prišla je tudi v razgovor v klubu nemške levice v državnem zboru. — Koroški poslanci so zahtevali od navzočega ministra Plenerja pojasnila, zakaj da vlada na Koroškem podpira Slovence na škodo Nemcev (!) Poslanec Dumreicher je v imenu nemških nacijonalcev napovedal najostrejo opozicijo vladi, ako bi v tem smislu nadaljevala svoje postopanje nasproti Nemcem na Koroškem. — Človek ne ve, ali bi se bolj čudil zagrizenosti teh ljudij, ali pa drznosti, s katero hočejo tlačiti tudi še zana-prej koroške Slovence. Kakor se vidi tudi Mac Ne-vinovo odlikovanje ni potolažilo nervozno-razburjenih Nemcev. Iz tega pa tu ii spoznamo, v kako nevarno propalost zavodi ljudstvo narodni šovinizem, ki se naslanja izključno le na egoizem, ter ne pozna niti sence kake pravičnosti.
Trgovska pogodba z Rusijo.
V	nadaljni razpravi o trgovski pogodbi z Rusijo omenjal je poslanec grof Z e d w i t z, da se bodo tudi v verskem oziru zboljšale razmere Avstrijcev živečih v Rusiji, ker je pričakovati, da se uprav vsled te pogodbe prično pretresati tudi druga določila, ki zadevajo inozemce v Rusiji. Vendar je tudi ta govornik poudarjal, da bo treba za sklenitev te pogodbe marsikaj žrtvovati v agrarnem oziru. Čudno res, da mora ravno poljedelec povsod tepen biti.
Poslanec Vašaty pravi, da ker je že Nemčija tudi za Avstrijo sklenila pogodbo z Rusijo, ker je namreč Avstrija sprejela isti tar f kakor Nemška pri pogodbi z Rusijo in ker je upati, da se bode tem potom Avstrija tudi v kulturnem oziru približala Rusiji, hoče tudi on glasovati za predloženo pogodbo.
Poročevalec baron Schwegel govoril je vzlasti proti dr. Vašaty-ju in Kramarju, ter njima nasproti zagovarjal vlado in poročevalca za trgovsko pogodbo.
Odgovor na interpelaciji.
V	denašnji seji je odgovarjal minister W e 1-sersteimb dvema mladočeškima interpelacijama in sicer prvi zaradi žaljivih besedij nekega ritmojstra v Pardubicih, rekoč da se je že pričela preiskava. Drugi odgovor je veljal zatožbi, da češki polki v južnih Tirolah zelo bolehajo za jetiko in da zato ta kraj ni zanje. Minister je dokazal s številkami, da je ravno narobe.
Tiskovni zakon.
Danes se je nadaljevala obravnava o tiskovnem zakonu. Največ časa je pobral predlog dr. P a c d k o v. Ta je namreč iz načrta novega kazenskega zakona vsprejel doslovno to-le določbo: „ResniČna, če tudi le posneta poročila o javnih obravnavah v državnem, deželnem zboru, v delegacijah, ali njihovih odsekov ne morejo nikdar biti kaznjiva dejanja". In to določbo je predlagal k tiskornemn zakonu. Minister Schonborn se mu je ustavljal, češ naj se počaka s to določbo, dokler se ne vsprejme ves zakon. Hauck in Hofmann sta podpirala Pae&ka, a brez vspeha; 68 jih je glasovalo za, 132 pa proti njemu.
Tudi vsi drugi predlogi Pac&kori so se odklonili. 8am6 79 proti 140 jih je glasovalo zato, naj se odpravi časniškl kolek. Kronaweter je stavil resolucijo, naj se kolek vrne, če se konfiskacija ne
potrdi, toda ni dobil večine. Vzlasti liberalci kažejo pri tem, da na svoje stare fraze ne drže v praksi nič več, ker tako brez rudečice odklanjajo to, kar so sicer vedno zahtevali. Tiskovni zakon se je konečno vsprejel.
Lokalne železnice
Pri obravnavi, katere lokalne železnice naj se postavijo leta 1894, so se oglasili za protigovoruike Lienbacher in Štirje Mladočehi; za pa nekaj liberalcev in Lahov, in izmej slovenskih poslancev Klun in Vošn j a k.
Lienbacher je za to, da se preje postavijo potrebne državne železnice. Za zvezo s Trstom priporoča železnico črez Ture.
Svoboda pa zagovarja načrt in želi za leto 1895 lokalni železnici mejMarijanskimi toplicami in Karlovimi vari in mej Novidvorom in Vesericami na na Češkem.
Vašaty je za njim žugal, da bo njegova stranka prisiljena predlagati, naj se na tehničnih šolah poučuje ruščina, ker se je pri oddajanju dveh železniških služb v Beljaku zahtevalo, da je prosilec bil v nemški tehniki. S tem se Cehi odganjajo, katerim se godi slabše, nego Židom.
Klun priporoča vladi, naj že prihodnjo jesen zbornici pripravi predlogo, da se postavi železnica K ran j-Tržič. Ta proga je jako važen del lju-belske železnice, ki ima Koroško, Solnograško, Ti-role zbližati Trstu. V tem smislu predlaga tudi resolucijo. Jako toplo zagovarja tudi, naj se podaljša dolenjska železnica od Novega Mesta v Belo-krajino.
Minister Wurmbrand opozarja, da so se v Avstriji železnice malo gradile po kakem načrtu. Tudi se niso ozirali le na gospodarsko stran, marveč i na mnogo druzega. Zato često niso mislili na konec železnici, na tržaško luko. Sedaj je treba popravljati. A pri tem so težave, ker bodo že obstoječe proge manj nesle. To velja o železuici črez Ture, Karavanke, skozi Bohinj itd. Težave veljajo tudi glede podržavljenja južne železnice, ki se brez sporazumljenja z Ogersko ne more izvršiti. Pri vsaki novi železnici je treba gledati, koliko bo nesla, in paziti, da se napravi zveza s Trstom. Po-samnim kronovinam ustrezajo lokalne železnice. Lokalne železnice se del^: 1. v glavne železnice druzega reda, ki so državnega, oziroma vojaškega pomena in morajo imeti široki tir, 2. v prave lokalne železnice, ki imajo lahko tudi ozki tir in 3. v ter-cijarne železnice, ki vodijo v tovarne itd. — Graditi se pa morajo le z ozirom na gospodarske potrebe iu razmere.
Naslednji govorniki Kaftan, dr. Bartoli, dr. Oton Pollak, Malfatti so priporočali vsak nekaj lokalnih železnic za svoje dežele (Strakonice-Blatna-Breznice, Schonwehr - Elbogen na Češkem, Trst-Poreč-Kanfanar v Istri, Riva-Tione-Pinzolo, Trident-Cles-Male iu Lavis Cembra-Cavalese v Tirolah). Vsi so pohvalili ministra, kateremu moramo tudi mi hvaležno priznavati, da se v svojih gospodarskih načelih še ni pokazal liberalnega, marveč da poleg obsežnega znanja kaže gorko srce za ljudstvo in njegove potrebe. Predloga glede lokalnih železnic se je konečno vsprejela.
Vinarstvo.
Govor poslanca Viljema Pfeiferja v drž. zboru dne 17. maja.
(Dalje.)
3. Kako naj se povzdigne vinoreja.
Da se obnovljenje vinogradov hitreje izvrši, mora se ponižati cena trtam ali naj se pa daje zastonj. Država naj bode vesela, da se najdejo ljudje, ki se odločijo za drago obnovljenje vinogradov. Vino-gradar dela le za državo, pred vsem za zemljiški davek od vinograda, potem za vžitnarino od vina, indirektne davke, kakor za sol, tobak itd., ko mu vinograd da sredstva, omogoči obstanek rodovine, iz katere jemlje država zopet vojake. Zatorej je v prvi vrsti v interesu države same, da prebivalstvu preskrbi kruha vsaj z brezplačnim razdeljevanjem trt za drage nove nasade. Trte iz državnih trtnic pa morajo biti brez napake, kar dosedaj ni bilo vselej.
Poleg trt je treba tudi umnega ročnega dela; to pa dosedaj ni bilo v navadi. Mora se še le priučiti in privaditi. To je najtežja stvar pri vsem ob-novljenju vinogradov. Tu gre kar za veliko izvež-banih delavcev, če se hoče delo izdatno in obširno izvršiti. Od kod naj jih pa vzamemo? Majhno število tistih, ki so se izobrazili na kmetijskih šolah,
poskuševalnih postajah in pri zasebnikih ni v nobeni primeri k velikanski mijožiui dela, ki še čaka. Delati jih mora kar na tisoče, ako se hoče sploh kaj doseči.
Dosedanje obdelovanje vinogradov bilo je mogoče le, ker niso v vinogradih delali le pravi vin-carji, temveč vse odraslo prebivalstvo v vinskih krajih. Tudi ljudje v sosednih krajih, kjer ni vinogradov, so delo razumeli in prihajali za plačo v vinograde delat, kadar je bilo potreba. Le s tako porabo vseh slojev prebivalstva je bilo moč zmagati delo v kratki dobi.
Tudi za novo obdelovanje bode treba gledati, da se ljudje dobro izurijo.
Ta naloga je izredna, morajo tudi sredstva in pota, da pridemo do smotra, biti izredna. Poskusiti hočem jih omeniti. Spomin na rimskega cesarja Proba, ki je s svojimi v naših krajih vpeljal vino-gradarstvo, me je pripeljal na misel, bi li ne bilo umestno in dopustno, da se vojaki seznanijo z novim obdelovanjem. Seveda mislim pri tem le na moštvo onih čet, ki so iz dopolnilnih okrajev, v katerih se prideluje vino in so nastanjeni v tacih krajih, kjer se morejo praktičuo učiti, to je v vinskih deželah.
Vsak bister mlad mož se vsega, lesnega in zelenega cepljenja nauči v dveh dneh, gotovo pa ne bode potreboval celega tedna. Jeden teden pa že pogreša vojaka, ne da bi kaj trpelo njegovo vojaško izvežbanje.
Učenje bi se lahko vršilo v kakem zasebnem vinogradu, ki bi se v ta namen nalašč najel, ali pa v nalašč napravljenih nasadih. Možje bodo pridobljeno izurjenost, ko se povrnejo od vojakov domu, dobro porabili. To bi bilo malo nadomestilo za to, da vojaška služba odtegne toliko delavnih sil kmetijstvu, torej ni nobena pretirana zahteva.
Rimski vojaki delali so ceste. Tudi v Bosni in Hercegovini so vojaki delali ceste in celo ob žetvi pomagali žito spravljati. Da se tej zahtevi ustreže, pač ne more biti nobenih postbnih težav. K večjemu, če bi se vojaki, ki so se že stvari naučili, še poslali na dopust, kadar je čas za cepljenje trt.
Ravno tako bi se v vinskih deželah lahko pri-siljenci in kaznenci učili cepljenja trt in ko bi že znali tudi porabili za taka dela na večjih zemljiščih pod nadzorom svojih paznikov, kakor so se pri vodnih gradbah. Kar bi se naučili, to bi jim tudi pozneje prav prišlo v življenju.
Naposled bi želel obligatorične tečaje za mlajše poukaželjno prebivalstvo obeh spolov v vinskih krajih, tako da bi se vsakdo, ki je sposoben za to, lahko priučil novi metodi. To je zahteva občne blaginje in narodnega gospodarstva. To siljenje bi tudi ne bilo nič novega. Vsaj imamo nekaj podobnega v prisilni šoli in raznih tlakah, kakor kidanje snega na državnih cestah, potem pomaganje pri gozdnih požarih, požarnih in vodnih nevarnostih, nadalje se prebivalci silijo, da morajo pokončavati kebre in gosenice, odpravljati plevel s polja i. t. d.
Tudi ni potrebno, da bi se poučevalo vselej v vinogradih in o cepilni dobi.
Lesno cepljenje uči se lahko na vsakem kraju in tudi na suhih trtah, kakor tudi uče plavati v sobi brez vode, ker se plavalno gibanje lahko uči tudi brez vode. Učeči se plava v zraku na pas privezan v sobi in maha z rokami.
Zeleno cepljenje bi se seveda moralo učiti v vinogradu ob določenem času. Ko se na ta način zadosti delavcev izuči, potem se bode znanje novih del brez težave razširjevalo.	(Konee sledi.)
Politični pregled.
V L j u bij a n i, 1. junija.
Papeževa enciklika do poljskih škofov ni popolnoma ugajala ruski vladi, četudi se T njej priporoča pokorščina do svetne vlasti. Ruski vladi ni bilo prav, da se papež obrača do vsega poljskega naroda in tako priznava narodno skupnost Poljakov. Rusi bi namreč najrajše videli, da bi nikdo o poljski narodnosti ne govoril. Ruska vlada ni dopustila, da bi se precej bila prečitala po cerkvah papeževa okrožnica. Dolgo so preudarjali v Peterburgu, kaj je storiti. Te dni se se vendar odločili, da naj se okrožnica pusti razglasiti. V Peterburgu izhajajoči »Kraj" jo je že priobčil in katoliškim škofom v Rusiji se je že doposlala, da jo dajo po cerkvah razglasiti.
Mladočehi. Radikalnejši mladočeški listi napadajo mladočeške poslance zaradi njih neodločnosti. Posebno jim zamerijo, da jih mnogo ni bilo pr.
glasovanju o nujnem predlogu zastran nemških govorov v državnem zboru. V tem oziru imajo mladočeški listi popolnoma prav, in je le želeti, da bi Bploh silili mladočeške zastopnike, da bi vestneje izpolnjevali svoj mandat. Kdor se d.i voliti v državni zbor, naj se tudi udeležuje zborovanja. »Češka Straž" graja mladočeške poslance, ker niso za Vašatyjev nasvet, da naj se zopet predlaga državnemu zboru, da naj se minister grof Schonborn toži. V tem oziru pa moramo pač reči, da imajo po naših mislih zmernejši mladočeški poslanci prav, ker s takim predlogom bi se češki poslanci pač le osmešili, ker zanj niti znatne manjšiue ne dobe.
Boj proti cerkvi na Ogerskem. Mažarski liberalni mogočneži nikakor ne mislijo ostati še pri civilnem zakonu, ako se ga )im posreči uzakoniti, temveč hočejo priti še z raznimi drugimi proticerkvenimi zakoni. Pri tem mislijo posuemati Francijo in Italijo, ki sta cerkev oropali njenega imetja. Te dni je marostordski komitatni zastop sklenit peticijo na zbornico poslancev, da naj država vzame cerkvi posestva. Sklenil je obrniti se z okrožnico do vseh koinitatskih zastopov, da naj sklepajo jeduake peticije. Motili se ne bodemo, ako trdimo, da komitatski zastop ni tega sklenil iz lastne incijative, temveč je dobil migljej od zgoraj. Vlado marveč jezi, da se katoliki upirajo civilnemu zakcnu in je zato poiskala si nova sredstva za agitacije proti cerkvi. Katoliki pa baš sedaj ne smejo odjenjati. Ako bi liberalci zmagali s civilnim zakonom, postali bi tem predrznejši iu bi zares spravili še druge cerkvi nasprotne zakone na dnevni red. Vlada bi seveda rada odvzela cerkvi premoženje, ker bi potem katoliška duhovščina bila bolj odvisua od države, ker bi jo plačevala država. To zavisnost bi si pa liberalci skušali dobro izkoristiti. S takimi sklepi, kakor ga je sklenil gori omenjeni kcmitatski zastop, se bodo pa ogerski katoliki zlasti pa duhovščina bolj vzdramili in začeli odločno borbo proti liberalizmu. Tudi na Ogerskem se morajo duhovi popolnoma ločiti in končati se v katoliških krogih dosedanja malomarnost.
Civilni zakon na Ogerskem. Liberalci so jako potrti, ker Wekerle ua Dunaju ni dosegel, kar je želel. Si.»,er še ni stvar konečno rešena, ali vendar se kaže, da najbrž pride na Ogerskem do ministerske krize. Pogajal se je Wekerle tudi z ministrom vnanjih stvarij, Kalnokyjem, menda moledujoč, da bi zanj porabil vpliv svoj. Liberalni listi pišejo, da krona ni proti civilnemu zakonu, le jamstev, katera zabteva "VVekerle, da bi za svojo predlogo v gosposki zbornici dobil večino, noče dati. Nadejajo se torej, da nova vlada bode morala tudi civilni zakon postaviti na dnevni red, ako se bode hotela obdržati. Z volitvami tudi ne bode dobila drugačne večine v zbornici poslancev, kakor je sedanja. To je pač le besedičenje. Da je Wekerle pri volitvah zmage tako gotov, gotovo bi že sam bil poskusil z novimi volitvami, da pokaže, da je večina naroda za civilni zakon.
V italijanski zbornici se je končala generalna debata o finančnih predlogah. Zadnji je govoril finančni minister Sonino. Njegov govor je bil jako jasen, precej resen in jako temeljit. Dokazoval je, da bi se primanjkljej ne odpravil, ako se vsprejmejo predlogi odsekovi, pa tudi ne, ako se vsprejmejo razni drugi samostojni predlogi. Tako bi po nekem predlogu ostalo na leto še 107 milijonov primanjkljeja. To bi pripeljalo vlado do popolnega finančnega propada. Naj bi se tudi ponižal vojni budget, kakor so nekateri zahtevali v zbornici, vendar bi deficit ne izginil. Le z vladnimi predlogi je mogoče napraviti ravnotežje. Misel na povišanje zemljiškega davka je minister opustil, ker je dobil drugje nadomestilo. Z veliko odločnostjo je finančni minister zagovarjal potrebo in opravičenost obdače-nja obrestij drž. obveznic. Liberalcem je bil ta del govora najbolj zopern. Vedno so se še nadejali, da vlada opusti ta davek.
Dnevne novice.
V L j u bij an i, 1. junija.
(Shod v Trnovem na Notranjskem.) V nedeljo popoldne vrši se shod katol. političnega društva v Trnovem na Notranjskem. Razni govorniki, med njimi deželni primarij dr. V. G r e g o r i č, odvetnik dr. Ivan Susteršič, kapelan Alojzij Rudo I f bodo na shodu razpravljali stvari, ki zanimajo Slovence sploh in Notranjce posebe. Mi želimo shodu obilo vspeha ter se ga nadejamo za go-
tovo, vzlasti radi tega, ker so morali snovatelji tega shoda, vzlasti g. Rud o lt, premagati mnogo ovir, preden da se je shod zagotovil. V tem oziru dobili smo sporočilo, kako so se nekateri uarodni napred-njaki trudili z vsemi silami, da bi shod zabranili. Značilno je vzlas-ti za ondotne razmere to, da brzojavka, katero je odposlal g. Rudolf iz Trnovega na vredništvo »Siovenca" že v soboto gledd shoda, niti do danes ni priromala k nam. Kaj da se je ž njo zgodilo, pokazala bo preiskava. Mnogo se je vzlasti trudil preprečiti shod bistriški notar Janko Raline. Tako ravnanje pač ni liberalno ter se samo obsoja. — Za prireditev shoda je vse lepo oskrbljeno. Želimo torej, da se vzlasti Notranjci v prav obilnem številu udeleže zborovanja ter da v tej priliki pokažejo svojo pravo notranjsko zavednost. Bog daj zborovanju svoj blagoslov!
(Slovenci iz Amerike.) Včeraj sta došla v Ljubljano prečast. gg. S t a r i h a in O g u 1 i n , ki službujeta v šentpavelski škofiji v Ameriki.
(Iz Radeč pri Zidanem Mostu.) Dne 28. t. m. je utonil v potoku Zapoti, ki teče skozi naš trg, nekoliko nad dve leti star otrok nekega kovaškega pomočnika. Potegnili so ga sicer takoj iz vode, a bil je mrtev. Zato je verojetno, da se je najbrže ubil, ko je padel čez jez na kamenje. — Mostove glave bodo v kratkem popoluoma gotove. Ona na štajerski strani je že, ta na naši strani bode pa tudi v nekaj dneh. Tudi zgradba lesenega mostu za silo hitro napreduje. Železni most se pa še ne sestavlja. Ko se bode pa začel, se bode že itak veliko splošno zanimanje brezdvomno še povečalo in število radovednih gledalcev gotovo še pomnožilo. Vsekako bode most koncem julija lahko do cela gotov. Slavnost, pri kateri se bode most blagoslovil in potem izročil javnemu prometu, se bode baje vršila dne 18. avgusta, na rojstni dan našega presvitlega cesarja. — Rujavih hroščev, hvala Bogu, pri nas ni skoraj nič. — Tudi toče, ki bi bila napravila kako večjo škodo, nas je do zdaj Bog obvaroval. Da bi nas pač tudi še v prihodnje! — Postava, ki veli trgovcem z jedili ob nedeljah in zapovedanih praznikih ob 3. uri popoludne prodajalnice zapirati, je pri nas menda še neznana. Istotako je menda tudi neznano, da nikakor ne gre, ob nedeljah prav ob tisti uri, ko je dopoludanska služba božja, javne seje sklicevati. — Podjetniku zgradbe lesenega mostu je pa menda ne-znauo, da brez velike sile in potrebe ni dovoljeno ob nedeljah hlapčevskih del opravljati. Vse o svojem času !
(Poslovenjevanje Spodnje Štajerske.) Pod tem naslovom bobnajo kolovodje spodještajerskih Nemcev svoje rojake na shod, ki se bo vršil dne 3. junija ob 5. uri popoludne v Gradcu v mestni redutni dvorani. Namen temu shodu je: Pojasniti svetu, kako se splošno morajo na Spodnjem Štajerskem Nemci umikati Slovencem; posebe pa oporekati zoper nameravano osnovanje slovenskih vsporednih razredov na celjski gimnaziji. — Kakor je videti iz vsporeda, ne smemo še dolgo pričakovati, da bi Nemci pokazali ono pravicoljublje, ki je neizogibno potrebno povsod, kjerkoli hočejo razni narodi v miru in jednakih pravic skupno prebivati in delovati. Slovenci učimo se od tujcev, kako nam treba varovati naše koristi, ki so v resnici v nevarnosti, ne pa le namišljeno, kakor pri Nemcih.
(Imenovan.) Za prošta in mestnega župnika pri sv. Krvi v Gradcu je imenovan č. g. Jož. F r ii h-wirth, kaucelar in stolni kanonik.
(Hujskanje brez konca in kraja.) Iz Celovca dn^ 31. maja: Koroški Slovenci smo res srečni in brezskrbno bi lahko živeli, da bi ne bilo med nami še toliko — nezadovoljnežev! Kajti prav »očetovsko" skrbe za nas Nemci, liberalci in nacijonalci! Kjer koli se jih par zbere pri kozarcu piva, gotovo se pogovarjajo, kako zboljšati položaj Slovencem, ali kakor raje pravijo, koroškim »bindišarjem* I Na vseh njihovih shodih so stalna točka Slovenci in v potu svojega obraza se trudijo, da bi nas prepričali, kako dobro je storila osoda, da je med nas in Vas Kranjce postavila gorostasne Karavanke, ki naj nas od vas ločijo, kakor kitajski zid. Pot bodi prosta samo še kakemu nemčurju, ki pride od te ali one strani, pot mu je vedno prosta! Mi koroški Slovenci pa naj se vržemo na vrat našim „biederenu Nemcem, oni nas hočejo objeti in varovati! To nekako je smisel ali nesmisel vsem nasprotnim govorom! Tako se je govoričilo in delalo minulo soboto tudi v ,treudeutsch"-em Veli k o vcu, kjer je imel shod celovški „Deutscher VolksvOrein". Tu se je govorilo zopet skoro izključno le o nas Slovencih in s pre-
milimi glasovi so nas vabili nasprotniki v svoj krog! Res trdovratni in brezsrčni smo „bindišarji", da se ne damo zvabiti po nobenem še tako ganljivem — jadikovanju. Vabil nas je zlasti mladi dr. A. Lemiš, ki svojo politično kariero nastopa s tem, da prav odločno udriha po Slovencih. Mož je nekako prebrisan. On zna da pri naših Nemcih ravno to še vedno vleče, zat6 rabi to sredstvo, za katero res ni treba posebne nadarjenosti, da splava k višku in doseže svoj cilj. Dokazoval je, kako prepotreben je Slovanom — nemški državni jezik, vjedal se je nad raznimi »koncesijami", ki so se zadnji čas dale Slovencem, in nam prav dobrohotno svetoval, naj se odvračamo od nekoroških zapeljivčev iu kakor doslej udeležujemo nemške kulture ter se vedno spominjamo — Karavank! Koroški Slovenci tudi napram tako prilizljivim besedam ostanemo čisto hladni; nismo čakali premodrega dr. A. Lemiša, da bi nam on še le moral svetovati, česar nam treba. Malo dalje smo pa vendar le že! — Oglasil se je potem dr. Steinwender, ki je obiral razue politične stranke in seve spominjal se tudi nas Slovencev. Pa njegov gOvor je poslušalce malo zanimal; vneli so se pa zopet, ko smo prišli zopet Slovenci na vrsti in ko nas je vodja Jahne kar žive pokopaval. Premleval je znane otrobe in dokazoval, kako resnično je govoril Beu Akiba, da ni nič novega pod solncem. Sklepal je z nadejo, da bo nemško ljudstvo v Avstriji dobilo zopet novo veliko moč in da bodo potem med prvimi njegovimi prijatelji tudi koroški Slovenci. No, bo že tako, če se prej kaka nesreča ne zgodi!
—m—
(Umrla je) včeraj po noči Marija S u h a k , sorodnica prečast. g. Ant. Missie in gospodinja njegova. Blaga rajnca se priporoča v pobožen spomin.
(Koroške novice). V Podkraju blizu Kotelj so zaprli vdovo Fr. Serjav, ker je na sumu, da je zastrupila svojega moža; L. Matauž je umrl 1. 1889, drugi mož pa letos jako naglo. Trupli so zopet izkopali ter našli sledove strupa. — Tridesetletnico svojega obstanka praznuje požarna bramba v Celovcu. — Za izpraznjeni državnozborski mandat na Zg. Koroškem se oglašajo nemškonacijonalni in liberalni kandidatje kar vrstoma kakor glive po dežju. Menda poslaniški kruh še ni tako slab in breme ni tako težko, kakor je tožil poslanec Kiršner v Grebinju.— Poročila o raznih deloma hujih pobojih vedno če-steje prihajajo od raznih stranij. In vse to vkljubu hvalisani novodobni šoli.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca maja t. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 615 strank gld. 179.999-11, 438 strank pa vzdignilo gld. 153,89302.
(Pri c. kr. trgovinski in liavtični akademiji) v Trstu je razpisano mesto docenta za italijanski jezik. Plača je 1200 gold., 360 aktivne doklade ter petkratna petletna doklada po 200 gold. Prošnje se imajo dostaviti v teku meseca junija 1. 1. c. kr. na-mestništvu v Trstu.
(Perilnica na paro v Trstu). Kakor se nam iz Trsta poroča, namerjajo tam sezidati perilnieo na paro — na veliko materijalno škodo tržaških okoli-čank, ki so se s perilom živele. Ako se vresniči ta vest, tedai se gotovo izpolni vroča želja tržaških italijanskih časopisov, da se pride v okom temu ne-dostalku, namreč da se ne da zaslužka od strani italijanskih družin — slovenskim okoličankam.
(Pred c. kr. kazensko sodnijo v Trstu) sta bila te dneve obsojena dva ljubezniva soproga — zaradi pregoreče ljubezni do svojih zakonskih polovic. Ta dva tička sta: Mestni stražnik Šuligoj, ki je meseca aprila s sabljo pretepel ženo in Ljubljančan Franc Veršola ker je tudi on z nožem večkrat ranil svojo ženo, ki je na veliki čudež zdravnikov vendar ostala živa. Prvi je zaslužil 2 meseca ječe, drugi pa 2 leti.
(Brezsrčna mati). Iz Trsta poročajo, da je v soboto neka Vičič, mati dveh otrok, morala po opravkih z doma; in zaradi tega je pustila otroka doma rekši svojemu štiriletnemu Binčku naj pazi na dveletno sestrico. Nesreča je hotela, da se je deklica splazila na okno stanovanja, ki je bilo v tretjem na-nastropju — in pala na ulico. Precej poškodovanega otroka odnesli so v bolnišnico, kjer ga je mati obiskala. Prišedši domu, je pretepla svojega fantička češ, da je on nesreče kriv. To ni zadostovalo, ampak ga je Še zaprla ▼ neko temno podzemsko izbieo, kjer ga je pustila 6 ur. Na intervencijo hišnih stanovalcev in redarstva izpustila je mati otročiča. Stvar je sodniji naznanjena, ter se bode morala mati ondi zagovarjati.
Telegrami.
Ogerske zadeve.
Dunaj, i. junija. Cesar je vsprejel ostavko ministerstva Wekerlejevega ln naročil banu grofu Kliuenu Heder-variju, da sestavi novo vlado.
Dunaj, 31. maja. Kalnoky je dopoludne jedno uro se pogovarjal z Wekerlom, katerega je cesar na to opoludne vsprejel v avdi-jenci.
BudimpeSta, 31. maja. Zbornioa poslancev je sklenila z ozirom na politični položaj, ko minister Csaky ni nič ugovarjal, da se odloži posvetovanje o zameni jednega dela državnih bankovcev. Odgovarjajoč zaradi gibanja sedmograških Rumunov, je na-glašal minister notranjih stvarij, da to gibanje ni tako nevarno; da je pa ukazal, da se pomnoži žandarmerija, store najstrožje varstvene naredbe in poizveduje po denarnih virih. Vlada se zaveda svoje odgovornosti in dolžnosti, in pojde še dalje, ako bode treba. Pravovodni minister se je izjavil, da so sodniki v pravdi zaradi rumunske spomenice storili svojo dolžnost.
Dunaj, 31. maja. Wekerle ostane še jutri na Dunaju, da počaka odločitve krone. Da so se poklicali že kaki drugi odlični politiki, ni res. Ministra Tisza in Ferjervary tudi ostaneta še na Dunaju.
Dunaj, 1. junija. Ministerski predsednik Wekerle se je dopoldne posvetoval s hrvatskim banom Kuen-Hedervaryjem, ki je prišel semkaj. Poslednjega je cesar vsprejel v av-dijenciji.
Budimpešta, 1. junija. Gospodska zbornica je sklenila obravnavo o ženitvenem zakonu odložiti in je pozvala predsednika, da ob pripravnem času v sporazumijenju z vlado predloži zbornici predloge zastran obravnavanja te zadeve.
Novo francosko ministerstvo.
Pariz, 31. maja. Izjava, ki se je pre-čitala v zbornici, apeluje na sodelovanje parlamenta, da se rešijo obstoječe težave, in pravi, da bode vlada javni red odločno branila proti agitacijam, vedno bode gledala na točno izpolnjevanje republikanskih zakonov in bode marljivo podpirala demokratična dela, s katerimi se ima pečati sedanja zakonodaja. Vlada si bode prizadevala, da pripravi do rešitve mnogobrojne parlamentu predložene načrte zakonov, zlasti tiste, si so v korist delavcem. Kar se tiče vnanje politike, bode si vlada prizadevala ohraniti ono stalnost nazorov in odnošajev, ki je Franciji vzlic tekmovanju raznih političnih mnenj pridobila mej državami mesto, vredno njenega imena in njene zgodovine. Močni po vaši pomoči in prešinjeni kakor vi z narodnim čustvom, bodemo odločno branili interese in pravice Francije. Kar se tiče gospodarskih stvarij, bodemo obračali posebno pozornost težnjam narodne produkcije, zlasti z vinstvom se bavečih ljudskih razredov.
Pariz, 31. maja. V zbornici jeLeherine interpeloval zaradi Turpinove zadeve. Poprej se je vže po časopisih zatrjevalo, da bode razprava o tem zanimiva in burna. Vojni minister je pa odgovoril, da je Turpin Frey-cineta slepil. Tujim oblastvom je Turpin pi-
krinovo kislino, namesto melinita ponudil. Turpin je pač presleparil vlastij, ali francoskega vojnega ministerstva ni preslepil. Kaka nova iznajdba Turpinova ni nevarna Franciji, ker jo bode vlada vže pridobila za denar. Vsprejel se je potem s 416 proti 102 glasom dnevni red, da naj vlada preiskuje vse iznajdbe, ki se tičejo deželne obrambe. Ministerski predsednik je opomnil, ko se je ta dnevni red vsprejel: Vi torej hočete, da izumitelji najdejo simpatičen sprejem v vojnem ministerstvu." (Odobravanje. Klici proti vojnemu ministru: To velja vam.) V poslanskih krogih se govori, da najbrž vojni minister odstopi.
Kriza v Bolgariji.
Dunaj, 31. maja. „Pol. Corr." poroča se iz Sredca. Da so tudi v Varni bili boji med privrženci in nasprotniki Stambolova.
V	Sredcu priredili so tovariši včeraj ranjenega in danes umrlega dijaka demonstracije. Policija je vmes posegla in zaprla več dijakov. Nujno je potrebno, da se kmalu reši kriza.
Sredeo, 31. maja. Po mestu je jako živo.
V	ljudskem vrtu stražijo vojaki ali sprehajalcev ne ovirajo. Govori se, da so nekaj tajnih policistov zaprli, mej drugim tistega, ki je včeraj streljal. Zjutraj so se zopet ljudje zbirali ali vendar manj nego včeraj večer. Govori se, da so pretili policiji. Mogoče ni vedeti, koliko je resnice v govoricah, ki se razširjajo.
Sredeo, 31. maja. Vlada bode tako-le sestavljena: Stojilov predsedstvo in notranje stvari, Načevič vnanje stvari in začasno javna dela, Gešov finance, Radoslavov pravosodje in začasno nauk, polkovnik generalnega štaba Petrov vojno, Tončev trgovino in poljedelstvo.
Sredeo, 31. maja. Dopoludne so se demonstracije nadaljevale. Ceste, ki peljejo k hiši Stambolova, so polne otrok in ljudij brez dela, ki kriče in rjovč. Preti se policiji, dasi je jako zdržljiva.
Koburg, 31. maja. Mati bolgarskega kneza, princesinja Klementina, je semkaj prišla.
Dunaj, 1. junija. Pri mnogobrojnem poslušalstvu se je začela danes obravnava proti Politzerju zaradi nevarnega žuganja in zaradi razžaljenja časti, ker je napadel poslanca Kaiserja. Zatoženec trdi, da je Kaiser dobil napačne informacije od uradnika Geyderja, katerega je družba odpustila ali si prizadeva, da bi ga zopet nastavila. Zatoženec pravi, da je v razburjenju vsled vpliva Kaiserjeve interpelacije o družbi „Riunione" provzroče-nega hotel tega poslanca pač razžaliti, ne pa mu pretiti.
Praga, 31. maja. Pogorela je predilnica bratov Perruth v Warnsdorfu. Ogenj se je hitro širil. Ravnatelj in jeden mojster sta zgorela, ker sta skušala pogasiti. Škode je pol milijona, 200 delavcev je zgubilo delo.
Rim, 31. maja. K stoletnici rojstva papeža Pija IX. došli italijanski romarji in zastopniki rimskih katoliških družb in deputa-cije škofij, katere so se udeležile olepšanja Pijevega groba, vkupe 5000 oseb, so bili danes pri maši, katero je imel papež. Papež
je videti zdrav. Po maši je papež vsprejel vodje deputacij in naglašal jim, da je Pij IX. poveličal cerkev. Opominjal jih je, da naj spoštujejo apostolski stol in mu bodo pokorni ter se naj nikar ne menijo, če jih nekateri od tega odvračajo. Papež je omenil, kako se je spominjal Pija IX. v prvem kon-zistoriju 1878. leta in da so se besede njegove uresničile.
Tujci.
30. maja.
Pri Mmw: Knez Auersperg z Dunaja. — Julij vitez Aigner iz Beljaka. — Albin grof Margheri iz Soteske. — Emil pl. Malberg iz Trebijega. — Weninger, Werkowitsch, Ehrenzweig, Kurz, Nasch, Vfeinlich, Deutsch, Polak z Dunaja.
—	Troller iz Brna. — Reiter iz Zagreba. — Oplatek iz Prage.
—	Fischer iz Budimpešte. — Comigliano, Mreule iz Trsta.
—	Učakar iz Moravč. — Raba«, Runel iz Višnje Gore. — Spitzer iz Krapine. — Hrovat, gospa Majdifi iz Kranja. — Graf iz Winterthur-a. — Svetio iz Logatca. — Vock iz Wohlen-a.
—	Boneelj it Železnikov. — Broek iz Pulja.
Pri Medidus Fr. Šuklje, Mayr, Axmann, Hartmann, KtSnigsberg, Illek, Loffler, Bolgeri z Dunaja. — Kiirosy z Budimpešte. — Hflsserl iz Prostejova. — Friedrich iz Lip-sije. — Opalk iz Šmarija. — Drufovka iz Sežane. — Laurič, Pokorny, Cora iz Trsta. — Alb. pl. Lehmann, Habl, Gerdešič, Golia, Langer iz Novega Mesta. — Pfeifer s Krškega. — Vitez Ficbtenau iz Gradca. — Grof Barbo iz Rakovnika. — Goriani z Dolenjskega. — Smolik k Reke. — Herden iz Trbovelj. - Stelinovič iz Našic. — Baron Apfaltrern iz Kamnika. — Bachmann iz Ilir. Bistrice. — Kuralt iz Pulja.
Pri avstrijskem caru: Sartori iz Radovljice. — Huplja iz Črnomlja. — Rauter iz Ljubljane.
Pri bavarskem dvoru: Lock iz Beljaka-Pri Južnem kolodvoru: Bohm iz Krnova. — Klein iz Budimpešte. — Jelen« iz Welsa. — Jak iz Trsta.
Vremensko sporočilo.
a a O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> a b .S » _ t »
opazovanja		Erakomera ▼ mm	toplomer* p« Ctliiju			•gN s a
31	7. n. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč.	7354 734-5 734-3	11-6 20-6 14-6	si. vzh. si. jvzh. brezv.	megla del. oblač. n	000
Srednja temperatura 16-6', za 1-3 pod normalom.
GLAVNO S KLAD I STE
najSlstlje lužne
KISEUNE najboljše mizne in osve-v žujoČe pijače, 51 is
preiskušene pri k&ilja, vratnih boleznih, želodčnem in meharnem kataru.
Henrik Mattoni, Karlove vari io na Dunaju.
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
in
« _ i> e
508 50
_32 za vozarenje
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
0F~ Ceniki zastonj in f ranico.
Dunajska b o r za.
Dn6 1. junija.
Papirna renta 5 16* davka . . Srebrna renta 5%, 16* davka . . Zlata renta 1%, davka prosta . .
avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije. 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini .......
Nemških mark 100.....
kr.
98 gld. 30 kr.
98		25	-
120		80	„
97		80	1
9:13		—	„
350		75	„
125		25	
9		97	m
5		90	n
61	rt	32'	f«.
On« 31. maja.
| Ogerska zlata renta 4% ..	120 gld 10 kr.
! Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	95
i 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. .	146
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gid. .	153
; Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . .	—
i Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4*	98
' 4% kranjsko deželno posojilo.....—
! Kreditne srečke. 100 gld.......196
St. Genois srečke. 40 gld.......70
15
60
__Nakup ln prodaja *£S
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U B"
KollzeilB it. 10 Dunaj, lariahilfarctraMB 74 B.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	142	gld.	—
Avstr. redečega križa srečke, 10 gld. , .	18	„	50	„
Rudolfove srečke. 10 gld..............22	,	25	.
Salmove srečke, 40 gld........74	,	—	.
Waldsteinove srečke, 20 gld. .....	50	.	—	,
Ljubljanske srečke.........25	.	—	.
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	.	—	.
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st v	3065	,	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . .	99	.	25	.
Papirnih rubeljev 100 ............134	M	12l/.„
JSJT Pojaanlla :&tt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (flnvnic.