Obrtno nadaljevalno šolstvo. Nove knjige za obrtne šole. (Dopis.) Približnb pred 25 leti je bilo slovensko obrtno Šolstvo še v povcCih. V LjubIjani smo irtieli državno obrtno učilišče nainižje vrste. a po deželi je životarilo nekaj obrtnih nadaljevalnih špl. Povsod pa so težko občutili pomanjkanje za na_e razmere primernih učnih pripomočkov, bodisi za risanje, bodisi za merkantilne predmke. Ko so bili prirejeni prvi rokopisi za hierkantilne predmete, ni bilo v Ljubljani dobiti založnika za te knjige. Te! mizeriji je odpomogla dunajska tvrdfca. ki je izdala in založila nekaj slovenskih obrtnošolskih knjig. Nekaj jih jc iz_lo tudi v c. kr. zalogi šolskih knj;g na [)unaju. kar je šteti v zaslugo takratnim nadzoniikonl, vnetim Slovencem, ki so Iz bratovske ljubezni do nas Slovencev upoštevali naše žalostne razinere. Vse te knjige so že razprodane. pomoči za nove izdaje pa ne moremo nikdar več pričakovati iz tuj ne. Zato >je tembolj hvalevredno, da se' je »Učiteljska tiskarna« odločila natisniti in založiti neka.i novih kny.g. HvaJevredno je to tembolj, ker je zalaganje slovenskih obrttnih strokovnih knjig še vedno riskantno podjetje. Ne rečem, da bi se pri sedanjem številu šol in učencev ne dalo kaj zaslužiti, če bi se knjige sedaj še tako prireiale kakor pred leti. Pomisliti pa je, da je pouk na obrtnih učiliščih že skoro povsod ločen po obrtnih strokah in morajo to upoštevati tndi nove knjige. Kolikor več strok pa je upoštevati pri spisovanju knjige za cn predmet, tem manj izvodov ie treba za posamezne stroke. Majhne izdaje pa podražujejo ceno posamezni tajigi. Učitoljska tiskarna se teh stroškov ni ustraš:la. Nasprotno: izdala je najprej ^odkrajškovo »Pomočniško izkušnjo za rokodelske obrte«, potem pa v kratkih oresledkih Podkrajškovo »Računstvo za zenske obrte« in istega pisatelja »Knjigovodstvo za ženske obrte«. 1 O vrednosti teh knjig ni da bi govor"i tukaj, ker jih izobražen učitelj lahko °ceni sam. Pač pa je namen tem vrsticam, opozoriti učiteljstvo na nekaj drujtega. V mislih nam je pred vsem šolnifova samoizobrazba. Učitelj, ki hoče biti «a višku časa, mora iz lastnega študija Poznati vso sodobno strokovno literatujo- Učitelji obrtnih nadaljevalnih šol so *e po službi prisiljeni, da se seznan.o z rvsebino novih knjig te vrste. Učitelji, ki ! Je pončujejo na takih šolah, pa naj jih či«io, da se vsaj deloma pripravijo za jouk na teh šolah, če bi bili kdaj pokli- ; ^ni v to. Učitelj, ki pozna te knjige, naj jih *uai razširja. Na obrtni nadaljevalni šoli jjaj ne trpi prl pouku učencev brez knjige. Ne samo, da je veliko lažje poučevati in *e učiti s knjigo kakor brez nje, je knjiga *a vsakega vajenca tudi za njegovo po^ejše življenje velikega pomena. Kdor "e uči na obrtni nadaljevalni šoli, naj "oozarja mojstre, pomočnike in vajence ^°]ega šolskega okoliša na vsako novo u°rtnošolsko knjigo. Razloži naj j:m poen knjige in jo priporoča v nakup. Če bo »Učiteljska tiskarna« prvo iz- ?*to založnih knjig hitro razpečala, bo i a»ko priredila drugo in tudi tretjo ter "'evzela v zalogo §e druge za obrtno ,°lstvo važne knjige. Čim obsežnejši pa ° delokrog »Učiteljske tiskarne«. tem ^embnejše bo to podjetje v organiza- ;!gj^ učiteljskega stanu.