GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA
CSLJE, PETEK, 2. MARCA 1956
leto Vn. — ST. 9 — CENA 15 DIN
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna —
Uredništvo in uprava: Celie, Titov trg 3 —
Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo
24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-1-266
pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na-
ročnina 500, polletna 250, četrtletna 123 din
— Izhaja vsak petek — Poštnina plačana
▼ gotovini — Rokopisov ne vračamo.
v šoštanjski termoelektrarni zaključujejo
montaže strojnih in kotlovnih naprav
DNEVNO DELA NAD 300 TUJIH IN DOMAČIH MONTERJEV
Prva stopnja velike termoelektrarne
v Šoštanju z dvema agregatoma po
30 MW bo prispevala našemu elektro-
gospodarstvu letno novih 300 milijonov
kilovatnih ur električne energije. To
elektrarno so začeli graditi marca 1954.
Ze več mesecev montirajo v velikih
obratih kotlovne, strojne in druge na-
prave. Nedavno je mraz delno zavrl iz-
vajanje montažnih def. Zaradi tega je
tudi rok za pričetek poskusnega obra-
tovanja prvega agregata preložen na
pozneje. Nadaljnji potek dela zavisi od
ugodnejših vremenskih razmer.
Zunaj mogočnega kolosa ni videti ka-
ke posebne dejavnosti, kajti gradbena
dela so v glavnem že končali. Toda v
notranjosti katerega koli obrata je ži-
vahno kot v čebelnem panju. Tu po-
jejo kladiva, prasketajo električne iskre
varilcev, cvilijo žage, vrtalni stroji in
še vrsta različnih šumov se zliva v ne-
vsakdanjo pesem, ki bo nekega dne tu-
di tu utihnila. Človek prisluhne, si ogle-
duje ter se vzpenja na železna stopni-
šča, da bi dojel, kako daleč je delo že
opravljeno.
V pogonskem objektu — kotlovnici
so te dni pričeli sušiti prvi pKjkončni
parni kotel znamke Sulzer, visok 34 m.
Tik pred nastopom hudega mraza so iz-
vedli tlačno preizkušnjo prvega dela
kotlovnih cevi. Naprave so uspešno
vzdržale poizkusno obremenitev z 200
atmosferami. Za obratovanje je potreb-
na vzdržljivost 100 atmosfer. Zaradi
mraza in pomanjkanja električnega to-
ka so nadaljnje prei^ušnje preložili. V
ugodnejših razmerah bodo priprave na-
daljevali. Tu naj omenimo, da bo vsak
parni kotel dovajal turbini 125 ton pare
na uro pod pritiskom 100 atmosfer.
Temperatura pare bo znašala 515 sto-
pinj Celzija. En kotel bo porabil na turo
45 ton premoga. Dovodne naprave za
paro so tako grajene, da je omogočena
križna uporaba pare, to je, paro prvega
kotla za drugo turbino in obratno, če
bo to potrebno.
V kotlovnici so jeli montirati že dru-
gi parni kotel z vsemi i>omožnLmi na-
pravami, mlini za premog, kompresorji
za zrak itd. V spodnjih prostorih so-
sedne strojnice so že namestili desti-
latorje za parcs kondenzatorje pare ter
številne rezervoarje ter črpalke. Nena-
vadno živahno je tudi v strojnici. Do-
mači in inozemski strokovnjaki dobav-
nih tvrdk dokončujejo tu montažo
prve parne turbine Escher Wyss in ge-
neratorja s 30 MW. Minuli teden so v
strojnici začeli montirati drugo parno
turbino in agregat. Med monterji kot-
lovnih in strojnih naprav vlada nena-
povedano delovno tekmovanje, kajti od
prvih in slednjih je odvisno, ali bo vse
pravočasno pripravljeno za poizkusno
obratovanje. V obeh glavnih pogonskih
obratih je še desetina važnih naprav,
ki jih morajo prav tako skrbno in v
določenem času dokončati in preizku-
siti. Vsak dan je v teh obratih zaposle-
nih po 12 ur nad 300 monterjev, elektri-
karjev, strojnikov, mehanikov in stro-
kovnjakov drugih strok. Komandne,
signalne in relejne naprave montirajo
vzporedno z ostalimi deli. Razna opre-
ma, ki jo morajo montirati v prvi etapi
je težka skupno 6 500 ton.
Izven obeh pogonskih obratov ter-
moelektrarne je prav tako nenavadno
živahno. Med 100 metrov visokim dim-
nikom, ki bo služil štirim kotlom in
glavnim objektom, dovršujejo posebne
naprave: filtre za čiščenje dima. V de-
karbonizaciji rečne vode z zmogljivostjo
400 kubičnih metrov vode na uro, na-
meščajo črpalke ter druge naprave. Tu
je tudi oddelek za odvajanje pepela. S
pomočjo tlačilnih črpalk bodo z vodo
pomešani pepel odvajali po 3,5 kilo-
metrov dolgem cevovodu v usedline nad
rudnikom Velenje.
Med dokončanimi objekti je tudi 60 m
visok in 50 m širok betonski hladilnik,
zgrajen na poseben način. Za rosišča v
notranjosti hladilnika so prvič v Jugo-
slaviji uporabili namesto lesa posebne
salonitne plošče, ki jih je izdelala to-
varna cementa in salonita »15. septem-
ber« v Anhovem. Nakladalna, razkla-
dalna in prekladalna postaja so v glav-
nem že pripravljene za obratovanje,
prav tako 345 m dolga deponija za 70
tisoč ton premoga (pozneje 140.000 ton
premoga), 1800 m dolga žičnica med no-
vim jaškom velenjskega rudnika in
termoelektrarno ter poševni transportni
(Nadaljevanje na 2. strani)
O nalogah
. SVETA ZA GOSPODARSTVO v šoštanfski občini
Med najbolj delavne sveie šošlanjske
občine sodi svet 7a nospodarslvo, ki
ga vodi tovariš Močilnik.
Kol osnovni problem so morali re-
šiti gospodarsko situacijo v šoštanjski
občini. Analiza obrtniške, trgovske in
industrijske dejavnosti je pokazala, da
je treba še marsikaj storiti, da bo
vskladena s potrebami delovnega ljud-
stva.
Trgovska mreža ne ustreza več se-
danjemu stanju. Prebivalstvo Šoštanja
in Velenja stalno narašča. Trgovino in
poslovanje v njej bo treba izboljšati,
saj je število prebivalstva v občini na-
raslo za 5000 ljudi.
Prav isto je z obrtjo. Znano je, da je
obrtniti obratov polovico manj kot pred
vojno. Na eni zadnjih sej so govorin
tudi o davčni politiki občine. Le-ta naj
bo v hK>doče taka, ki bo vsklajevala in-
terese obrtnikov z interesi občine.
Borbo proti šušmarjem, ki jiti je kar
precej, je treba zaostriti na ta način,
da bo pavšalna obdavčitev manjša. Čira
več obrtnikov (prijavljenih!) bo, tem-
boljša bo kvaliteta in zmernejše bodo
cene obrtniškim uslugam.
Gospodarski svet je na podlagi ta-
kih analiz napravil osemletni perspek-
tivni gospodarski plan. Jasno je, da se
bo pri izvajanju opiral na zmogljivost
lastnih sredstev.
Na zadnji seji gospodarskega sveta
so govorili predvsem o izboljšanju tr-
govskega poslovanja. Med pomembne
sklepe sodi oni, ki govori, da naj trgo-
vinska zbornica s Svetom za kmetijstvo
reši problem pravočasne dobave pre-
hranbenih artiklov, predvsem zgodnje
zelenjave.
Kmetijske zadruge v občini naj bi
preskrbele lasten prevoz in nabavljale
zgodnjo zelenjavo vsak dan za vse tr-
govine. Seveda bi morala biti tesna in
nesebična povezava med upravniki
kmetijskih zadrug.
Mati
t) krogu
tirtdine
USPEL OBCNI ZBOR SZDL
V ŠMARTNEM OB DRETI
Pred nedavnim je bil v Smartnem ob
Dreti občni zbor SZDL, ki je zelo dobro
Uspel. Zbor je bil dobro pripravljen,
saj se ga je udeležilo preko 100 članov.
I2 por^il je razvidno, da je bila de-
javnost SZDL v Smartnem ob Dreti
zelo pestra, saj je organizacija bila
t^no povezana z vsemi ostalimi mno-
žičnimi organizacijami, kmetijsko za-
drugo ter krajevnim odborom. Premalo
Pa je organizacija sodelovala z gasilci.
E)a so tudi ostale organizacije v Smart-
nem ob Dreti precej delavne, je v glav-
nem aasluga SZDL.	R. Z.
So mm^miš,
dan naprednih žena
Od 1940. leta praznujemo na pobudo revolucionarke Klare Zetkin
8. marec kol mednarodni borbeni praznik ženš. Praznujejo ga širom
po svetu vsi napredni ljudje, ki' se v sklopu skupnega boja prolelari-
ala za osvoboditev iz okovov kapitalizma bore za osvobodilev žene iz
zaoslalosti in podrejenosli. Izvojevati ženi enakopravnost in položaj,
ki ji zaradi družbeno zgodovinske vloge pripada, je osnovna misel
boja, ki ga je pred 46. leli začela Klara Zetkin in z njo vsi napredni
ljudje sveta. Naši ženi enakopravnost ni bila naklonjena, priborila si
jo je v skupnetn boju vseh jugoslovanskih narodov za nacionalno in
socialno osvoboditev. Ta ženska enakopravnost je pri nas tudi uza-
konjena. Z ozirom na položaj žene in njene pravice v družbi, jo je
naša zakonodaja povsem izenačila z moškim. Naša žena ima pravico
do dela, ima dostop do vseh poklicev in prejema za enako delo enako
plačilo. Temu nekdaj ni bilo tako. V slari Jugoslaviji je žena dobivala
manjšo plačo kol moški, ne oziraje se na poklic. Naše žene pa imajo
danes tudi aktivno in pasivno volilno pravico v vse organe oblasti in
družbenega upravljanja.
Politično in gospodarsko je torej naša žena samostojna, njen po-
ložaj pa je enak položaju moškega, še več! Imamo vrsto zakonov,
uredb in institucij, ki naj ji olajšajo položaj ter pripomorejo, da se bo
lahko vključila v družbeno življenje. Sem spada predvsem zakon o
zaščiti matere in otroka, ki jo ščiti pred opravljanjem težkega dela,
nosečnica ima pravico do lažjega dela, žena porodnica pravico do
plačanega dopusta in mati z dojenčkom do 4 urnega dela. še in še
bi lahko naštevali.
8. marec, ki je poslal praznik žena Jugoslavije zaradi svoje revolu-
cionarnosti, marksistične vsebine in visokih ciljev, je in bo ostal še
vedno borbeni praznik, kajti od uzakonjenih enakopravnosti pa do lega,
da se bo žena resnično osvobodila ter otresla občutka manjvrednosti,
je še dolga pot. Žena, ki se ne zaveda svojega položaja v družbi,
svojih družbenih dolžnosti, svoje človeške veljave in svojih pravic, bo
ostala odvisna in neenakopravna kljub vsem zakonom. Dokler bo še
med mnogimi našimi ženami prevladovala miselnost, da je poleg službe
njena domena le še dom, družina ter skrb za gospodinjstvo in nič
drugega, vse dotlej ne moremo govoriti o resnični enakopravnosti
žene pri nas. Brez aktivne udeležbe ženš v organih ljudske oblasti,
družbenega upravljanja ter na vseh področjih družbene dejavnosti si
ne moremo zamislili vsestranskega socialističnega razvoja.
Toda v tem boju za resnično priznanje žene v družbi vsakodnevno
zadevamo ob številne težave in negativne vplive, ki izvirajo v zaostali
miselnosti samih žena, kakor tudi odnosov družbe do ženš.
V prvih letih naše povojne graditve smo bili priča sijaine, široke
in dotlej še neslutene družbeno politične aktivnosti žena. To ni bila
samo naravna posledica navdušenja nad zmago, ampak isti občutek
ponosa, da so žene prvič v zgodovini bile poklicane k sodelovanju
in soodločanju o vsem političnem, gospodarskem in družbenem živ-
ljenju. Družba je takrat pred njo, kot pred svojega enakopravnega
člana, postavljala naloge ter zahtevala, da se aktivizira. Hkrati pa
družba še ni imela možnosti, da bi našo ženo začela postopoma osvo-
bajati vsakodnevnega drobnega dela, ki ji vsled skrajne zaostalosti
našega gospodarstva jemlje ves prosti čas.
Zato si danes večje aktivnosti žene ne moremo zamisliti brez mo-
dernizacije gospodinjstva, kar je seveda odvisno od našega celotnega
razvoja. Dokler bo žena, ki hoče imeti urejen dom in družino, porabila
ves čas v to svrho, toliko časa od nje ne moremo zahtevati kakšne
posebne aktivnosti, saj je končno naše stremljenje tudi, da bomo imeli
urejene domove in družine.
Vendar imamo danes že velike možnosti, da razbremenimo žene
v gospodinjstvu. Skoraj vsa gospodarska panoga lahko sodeluje pri
tem. Predvsem pa velja to za trgovino, živilsko industrijo ter obrt,
zlasti pa velja to še za razne uslužnostne servise, ki bi lahko z bolj
pestrimi in cenejšimi izdelki ter z nudenjem uslug lahko že danes
občutno razbremenili ženo pri njenem gospodinjskem delu.
Napačno pa bi bilo, če bi premajhno aktivnost žena pripisovali
zgolj zaostalosti naših gospodinjstev in obremenitvi žene doma. Vzroki
so številnejši in njihovo odklanjanje težje. Gre za zgodovinske pogoje
zaostalosti žena, katere moramo vztrajno odpravljali. S splošno, vse-
obsegajočo vzgojo ženš, ki bo obsegala njeno strokovno kvalifikacijo,
zvanje, področje zdravstva, higiene in vse ostale znanosti, bomo po-
magati našim ženam v nadaljnjem razvoju.
Prav tako pa moramo usmerili našo dejavnost proti podcenjevanju
žena, proti miselnosti, da žene spadajo le v kuhinjo. Priznajmo si
odkrito, da tudi nekateri moški včasih ne priznajo naši ženi mesta,
ki ji pripada.
Če upoštevamo, da žene tvorijo polovico državljanov, potem je
njihova udeležba v javnem življenju občutno premajhna. V Okrainem
ljudskem odboru Celje je od 140 odbornikov le 10 ženž, v občinskih
ljudskih odborih je od 404 odbornikov 11 ženš ali 2,7 odstotka. In
vendar ne moremo trditi, da žene niso zainteresirane in ne bi hotele
sodelovati. Nekoliko boljše je stanje v raznih svetih, posebno v zdrav-
stvenih in socialnih, kjer zasedajo največ mest. V našem okraju je
od skupnega števila 65.017 članov SZDL 31.791 ali 49 odstotkov žena
Vsekakor kaže ta številka na veliko zrelost in aktivnost žen^. Toda v
odborih SZDL je od skupnega števila 1.967 odbornikov žena samo
363 ali nekaj več od 17 odstotkov.
Od žena samih pa tudi od razumevanja celotne javnosti je od-
visno, kako in koliko se bodo žene s svojim delom uveljavile na vseh
področjih družbene dejavnosti, kako bodo znale in mogle izkoriščati
svoje pravice do družbenega upravljanja in do sodelovanja v ljudski
oblasti.
OB PRAZNIKU 2ENA
Ob prazniku žena, dne 8. marca, po-
šiljam vsem delovnim ženam celjske
občine iskrene čestitke z zahvalo za nji-
hovo dosedanje delo in z željo, da se
v bodoče vključijo še v večjem številu
v javno življenje in družbeno uprav-
ljanje ter tako pripomorejo k še večje-
mu razmahu socialistične demokracije.
Od mater pa pričakujemo, da bodo do-
bro socialistično vzgojo poskrbele za
vzgojo svojih otrok.
SVETEK ANDREJ
predsednik Obč. LO Celje
PROSLAVA 8. MARCA V CELJU
8. marec, mednarodni dan naprednih
žena, bodo v Celju nadvse svečano pro-
slavili. Na večer pred praznikom
7. marca bo v Mestnem gledališču pro-
slava, na kateri bo imel slavnostni go-
vor predsednik celjske občine tovariš
Andrej Svetek. Po govoru pa bodo
uprizorili Marinkovičevo dramo »Glo-
rija«.
Na proslavo je Mestni odbor SZDL
Celje povabil vse zaslužne in napredne
Celjarike.
Stev. 9 — stran 2
CELJSKI TEDNIK, 2. marca 1956
Holbach, ki je bil eden izmed naj-
bolj revolucionarnih predstavnikov
francoske buržuazije IS. stoletja, se je
zgrozil, ko je razmišljal o lovu za tr-
žišči, brez katerih buržuazija že takrat
ni mogla eksistirati. Marx pa je v prvi
polovici 19. stoletja pozdravljal ta lov
za tržišči, to lakoto za profitom kot
destruktivno silo obstoječe ureditve, kot
pogoj za osvoboditev človeštva.
Tako bi tudi danes lahko pogledali
na francosko kolonialno politiko v
Afriki. Alžir, Maroko, Tunis, vse tri se-
vernoafriške dežele trkajo na vrata
Burbonske palače s svojimi zahtevami.
Alžirsko nacionalno gibanje predstav-
lja Messali Hadž. Tri, štiri stvari je.
pretekli teden ponovno terjal od fran-
coske vlade. Francija naj vendar že
prizna alžirski narod in naj ne govori
o Alžirn kot delu Francije. Izpusti naj
vse alžirske zapornike, tudi tiste, ki
so bili obsojeni pred vojnim sodiščem.
Alžir naj dobi demokratične svoboščine,
o njih pa naj se sklene sporazum po
temeljitih razgovorih na enakopravni
podlagi.
Do sporazuma ni prišlo. Predstavnik
Alžira je izjavil: »S Francozi se lahko
govori samo z orožjem.«
Lacostc je optimist in meni, da bo
pridobil Alžir, če bo odpravil brezpo-
selno^tt. Mollet ne namerava povečati
francoske vojske v Alžiru, čeprav bo-
do Alžirci povečali gverilsko aktivnost.
S'. Bekaj pred'^tavija maroško osvo-
bodilno akcijo. Francija naj razveljavi
pogodbo o protektoratu iz leta 1912 in
naj Maroku prizna pravice do lastne
armade, diplomacije, policije, posest-
30G.000 Francozov pa naj se zaščiti s
posebno pogodbo. Nadaljnja skuvnoft
med Francijo in Marokom naj bi imela
le posvetovalni in koordinacijski zna-
čaj. Maroška neodvisnost ruxj se pro-
glasi, nato pa bi sedli za mizo in se
pogovorili za naprej. Francoska vlada
ni pristala na to. Po njenem bi bilo
treba istočasno določiti vezi medseboj-
ne odvisnosti.
Enako je s Tunisom, ki po predstav-
niku Habib Burgibi terja, da se raz-
trga pogodba iz leta 1881 in da se ji
• priznajo iste pravice, kakršne terja Si
Bekaj.
Istoča^ino ko predstavnik francoske
vlade Pineaii, odhaja na konfercnco •
SEATO pakta, se najavlja pri Nehru-
ju v Indiji. Nehru je velik nasprotnik
tega orodja ameriško-azijske politike.
Vendar je Pineau pripravljen izročiti
francoske kolonije na vzhodni indijski
obali upravičenemu lastniku. Drugačno
liolitiko vodi tudi v Indokini, kjer ame-
riški eksponent Din Diem gazi ženevski
sporazum o Indokini, medtem ko Ir^
dija, SZ in Severni Vietnam terjata
novo konferenco o Indokini. Francija
hi rada vzdržala tisti ženevski spora-
zum. ker se ji zdi, da bi ji Ho Si Minh
nudil večje koristi kot Din Diem. Nauk,
ki ga je dobila v svoji kolonialni po-
litiki v Aziji, ne mara uporabiti v
Afriki.
Tam se tudi ni ničesar naučil Le Pen,
Poujadov pristaš, vodja njegove mla-
dine in organizator francoskih SA. Ka-
že, da bo treba še hujše lekcije zanj
in za Pdujadea, ki se po malem ponuja
kot izvozno blago za Grčijo, Italijo in
celo Holandijo, kjer pa so mu že pre-
povedali javno nastopanje.
V istem času, ko v Parizu razpravlja
15 držav sevemo-atlantskega pakta s
150 vojaškimi in civilnimi predstavniki
v obrambni luči atomskega orožja, je
japonski parlament na svojo drugo re-
solucijo v prenehanju atomskih posku-
sov od SZ, ZDA in VB prejel ugodne
odgovore, ki morebiti naznanjajo, da
bofprišlo vsaj do delne atomske raz-
orožitve. XX. kongres partije v Moskvi
je o tem povedal mnogo tehtnih be-
sed. Govorili so o atomskih elektrar-
nah, ledolomilcih, rekli pa tudi, da vse
teze kongresa temelje na trajnem miru.
Zato je SZ ponovno protestirala proti
nasilni ameriški balonski špionaži, za
katero pravijo ZDA, da nabira le vre-
menska poročila.
vezniške vojske, čeprav je Zap. Nem-
čija pred časom obljubila, da bo eno
leto po okupaciji še dala 750 milijonov
dolarjev. V Diisseldorfu je padel Adcn-
auerjev pristaš Arnold, tako da Aden-
auer ni več politični gospodar v naj-
važnejši nemški deželi. Svobodni de-
mokrati, ki jim zdaj Adenauer očita
nacizem (v kateri nemški stranki pa
ni nacistov!), so se naveličali Adenauer-
jeve diktature in zunanje politike. Ra-
zume se, da je nemška združitev pri
srcu slehernemu Nemcu. Toda Aden-
auerjeva politika jo kani pridobiti s
silo, z ameriškim pritiskom. Kakor da
ni Vzhoda, je dejal liberalec Dehler.
V 10 letih je že postalo vsakomur jasno,
da se Nemčija ne bo združila niti pod
ZDA niti pod SZ. Treba je torej, da
Nemci spremene svojo politiko, spre-
mene status Zap. Nemčije, spremene
pariške sporazume. Toda Brentano je
še pretekli teden izjavil, da se s SZ
sploh ne bo pogajal, ampak z vsemi
velikimi. Diplomatski odnosi da še ne
pomenijo normalizacije, da ho do te
prišlo šele po združitin, ki naj bi jo
prinesle svobodne volitve. Svobodne
volitve! Vsi vemo, kaj si Zapad od njih
obeta in kaj si pod njimi predstavlja!
V luči te politike Zapadne Nemčije
sta pač zanimivi izjavi pobeglih an-
gleških diplomatov Burgessa in Mac-
leana. Nista proti anglo-ameriškemu
prijateljstvu, marveč proti anglo-ame-
riški politiki. Poroštvo za mir je v so-
delovanju med Anglijo in SZ, ki naj
bi nastopilo takoj, ne pa kasneje, ko
bodo nastopili prisilni pogoji. Odprto
nemško vprašanje pomeni nevarnost za
vse. Tako Burgess. Maclean pa je pri-
dejal, da je angleška politika rodila
severno-atlantski pakt iz strahu pred
sovjetsko agresijo.
Tudi Gaitskellova kritika Edenove
politike osvetljuje položaj v Evropi. La-
buristični voditelj se boji znižanja in-
vesticij ne samo zaradi brezposelnosti,
marveč tudi zaradi tega, ker Anglija
potem ne bo mogla več tekmovati s SZ
in Zapadno Nemčijo. Da, tudi že z Za-
padno Nemčijo, pred 10 leti premagano
državo!
Konrad Adenauer
Mnogo pozornosti je vzbujala spet
Zapadna Nemčija. Tretjič je njihov fi-
nančni minister odklonil plačevanje za-
ilodnil pospodorsho wm je sestauilo
Qliyirni nsčrt regulacij in melicrcicij
Na 7Qc'nii ^ji gospodarskega sveia
OLO Celje je inž. Lah poročal o delu
Vodno gospodarske uprave ter o per-
spekMvnefn planu za regulacije in me-
lioracije polokov in rek v okraju. Po
grobem načrtu, ki t)o zavzemal daljše
obdobje, bo treba regulirali tudi gornji,
divji tek Savinje, od Nazarij navzgor.
Kol naslednji sla za regulacijo v načrtu
Voglajna in Hudinja. Pakn je problem
zase, ki je nastal z graditvijo Termo-
elektrarne. Regulacijo bo. treba nada-
ljevati vse do Novega Velenja. Nadalje
je aktualna in za naše gospodarstvo
zelo pomembna tudi rcgulocija Sotle
in Dravinjc (od Ličnice navzgor do
Konjic), s čemer bomo pridobili ve-
like površine boljših zemljišč.
Za melioracije pa pridejo v poštev
predvsem Koprivnica, Sušnica, Pesnica,
Ložnica, Dreta, Bolska, Mestinšca in
druge. Če bi uredili vse te manjše do-
toke proti poplavam, bi pridobili okrog
8'i00 ha melioriranih kmetijskih povr-
šin.
Stroški za regulacije bi predvidoma
znašali 5 milijard, 400 milijonov dinar-
jev, za melioracije pa 3 milijarde, 200
milijonov dinarjev.
Ta grobi načrt bo Vodno gospodar-
ska uprava opredelila, ko bo v okviru
finančnih zmogljivosti vsakoletno do-
ločevala podrobnejši načrt. Prioriteto
bo zaenkrat pač imela regulacija Sa-
vinje, ki je za naš okraj v gospodar-
skem pogledu največje važnosti.
REŠOI BO TREBA TUDI VPRAŠANJE PRESKRBE Z VODO
Danes je v Celjit takšna slsnje, da
prav za prav ni pravega foruma, ki bi
se briga! za objekte za preskrbo z vo-
do. V bodoče bo treba v prvi vrsM bolj
skrbeM za preskrbo z dobro pilno vo-
do. Odbor za asanacije se je sicer
bavil s tem vprašanjem, toda storje-
nega je bilo vse premalo. Na seji go-
spodarskega sveta je zato inž. Lah
pripomnil, da bi moral vsak okraj imeti
po enega sanitarnega tehnika (Celje ga
še nima). Ta sanitarni tetmik bi moral
bili nekaj časa v službi pri tligienskem
zavodu, potem pa tudi pri Vodno go-
spodarski upravi, da bi si pridobil do-
ločene izkušnje ter znanje, da bi lahko
potem na terenu dajal navodila, kako
naj se vas preskrbi z dobro pitno vodo
in kako naj se izvajajo čfsanacije. Brez
takega tehnika tudi odbor za male asa-
nacije ne bo mogel uspešno opravljati
svojih nalog.
Vsekakor pa bi bilo prav, da bi {udi
na občinah bil nekdo, ki bi se bavll z
vodno gospodarskimi problemi, ki so
iz. dneva v dan bolj pereči in vaški
vodovodi kar vrstoma propadaj. Nihče
pa ne skrbi, da bi se popravljali in
da bi se vodovodno omrežje širilo. Po-
trebe so velike, vodovodi pa se na-
vadno danes gradijo samo tam, kjer
to zahteva industrija. Dejansko stanje
pa je takšno, da ljudje pijejo vodo iz
potokov, pijejo pa tudi okuženo vodo
iz vodnjakov.
Tudi pri gradnji novih nasehj se pri-
stojni ljudje prav malo ali nič ne bri-
gajo, kakšno vodo bodo imeli novi pre-
bivalci. V Žalcu r.a prinf;er ras^e na
župnijskem zemljišču novo napelje, so
■pa v tej okolici ogroženi vsi vodnjaki.
Najbolj l:ri!ični primeri zanemarjenja vo-
dovodnega omrežja v nešem okraju so
— kot že rečeno — Žalec, Penkovo
se!o pri Pilštanju, Rakova steza pri
Prankolcvem in novci naselja Šempe-
ter—2alec. Prav teko je v tem pogledu
stanje slabo tudi v občinah Mozirje,
Vransko in Rogaška Slatina.
KANALIZACIJE IN ODPLAKE
Vsi vemo, koliko nam naša industri-
ja škoduje s svojimi odplakami in ven-
dar vsi ukrepi do danes niso rodili
zadovoljivih rezultatov. Mnogi obrati
se ne zavedajo, da čistilne naprove
spadajo k obratu tako nujno, kot stra-
lišče.k hiši. Naša industrija bi pri od-
plakah morala doseči vsaj to, da le-te
ne bi bile škodljive za favno in floro.
Da omenimo samo šoštanjsko Termo-
elektrarnol Celjska vodno gospodar-
ska uprava stavlja pogoje za temeljito
čiščenje, vendar izgleda, da jih elek-
trarna ne upošteva. Odpadna voda se
ne čisti in zastruplja vodo z žveplenimi
odpadki. Ko bo termoelektrarna ste-
kla, bo ta onesnažena voda prihajala
v Savinjo. Celjski okraj bo gotovo ukre-
nil vse polrebno, da se to ne bo po-
navljalo ali celo stopnjevalo, saj bo
pri reševanju tega vprašanja dobil vso
oporo pri Okrajni sanitarni inšpekciji
in vodno gospodarski upravi.
v MOZIRSKI OBČINI ]E ZELO PEREČ E VPRAŠANJE JEZOV
V	gornji Savinjski dolini so pred
vofno jezove vedno v redu vzdrževali,
ker so zanje skrbeli posamezni lastniki
veneciank. Pa tudi spričo nekdanje vlo-
ge splavarstva so morali Jjudje jezo-
vom posvečati posebno skrb. Po vojni
so zasebniki venecianke opustili, zob
časa pa je začel razdirati tudi jezove,
ki jih ni nihče popravljal. La^niki teh
vodnih naprav pa danes pravijo, da bi
bili sicer pripravljeni vzdrževati jez, če
bi smeli potem vodo tudi sami izko-
riščati.
V	splošnem pa so jezovi potrebni,
ker tam, kjer popustijo, si navadno
reka izbere svojo pot in ogroža oko-
lico.
Vseh ogroženih jezov v okraju je
okrog ICO. V bližnji bodočnosti bodo
sestavili posebno komisijo, ki bo z last-
niki skušala urediti to vprašanje.
Sporočilo sodelavcem
in dopisnikom
V	zadnjem časn se vedno čc-
šče dogaja, da nam naši dopis-
niki pošljejo svoje prispevke šele
zadnji dan, ko redakcija že za-
ključuje svoje delo. Zato marsi-
kateri dopis v tekoči številki iz-
pade, kar gotovo povzroči nego-
dovanje tako pri dopisniku, kot
pri bralcih.
Zato uredništvo prosi vse svo-
je dopisnike, da nam dogodke in
vesti iz prejšnjega tedna pošlje-
jo NAJKASNEJE DO TORKA,
ker sicer redakcija sprejetih do-
pisov ne bo mogla pripraviti za
tekočo številko, za naslednjo pa
bi dopis nemara že ne bil več
aktualen.
V	sredo dospele dopise bo re-
dakcija upoštevala samo v pri-
mera, če bo vest ali poročilo iz
tekočega tedna.
Naj torej velja za vse naše so-
delavce in dopisnike: DOGODKE
IZ PREJŠNJEGA TEDNA NAM
POŠILJAJTE NAJKASNEJE DO
TORKA, DOGODKE IZ TEKO-
ČEGA TEDNA PA DO SREDE!
Uredništvo »Celjskega tednika«
Stanovanisha zadruga bo začela
graditi že aprila
Zadnji sestanok zadružnikov je do-
kazal, da 68 Celjani izredno zanimajo
za gradnjo stanovanjskih hišic, ki jih
bo gradila celjska Stanovanjska zadru-
ga. Pogoji so dokaj ugodni, ^ato se šte-
vilo članstva, odnosno število intere-
sentov, ki bi želeli graditi, veča iz dne-
va v dan. Pravico do gradnje lastnega
doma (hiše ali stanovanja) pridobi za-
družnik s tem, da plača vpisnino (50
din), članski delež (din 5000 — ki ga
lahko plača tudi v obrokih) ter gradbe-
ni delež, ki znaša 25 % gradbene vred-
nosti hiše, odnosno stanovanja. Ta grad-
beni delež pomeni pravzaprav »plačilo
na račun«. Kolikor večji je ta delež, to-
liko manj ostane dolga za odplačeva-
nje hiše. Gradbeni delež se lahko plača
v gotovini, ali z gradbenim materialom,
lahko pa tudi z lastnim delom. Način
plačevanja se določi s posebno pogod-
bo. Prav tako se s pogodbo določi tudi
velikost hiše, število prostorov, oprema
posameznih stanovanjskih delov po že-
lji zadružnika ter pogoji in roki, ko pre-
ide hiša ali stanovanje v last zadružni-
ka. Nadalje se določi predračunska ce-
na hiše ali stanovanja ter rok in obrest-
na stopnja odplačila posojila in višina
mesečnih obrokov, katere mora zadruž-
nik odplačevati v obliki najemnine.
GRADBENI DELE2 BOMO LAHKO PLAČALI V TREH OBROKIH
Kajpak je pri članih zadruge naj-
večji problem, kje dobiti denar za grad-
beni delež. Po načrtu, ki je bil osvojen,
bi trisoono stanovanje s kopalnico in
vsemi pritiklinami stalo približno 2 mi-
lijona 500.000 din (po kalkulacijah grad-
benih podjetij). Zadruga pa bo to vsoto
lahko znižala vsaj za 20 odstotkov, ta-
ko da bi omenjeno stanovanje po
družnih računih prišlo nekako na 1 mi-
lijon 800.000 do 2 milijona dinarjev. Ce
upoštevamo slednjo številko, bi zadruž-
ni delež (25 % gradbene vrednosti hiše)
znašal 400.000 din. Zadružnik bo lahko
ta g.^adbeni delež plačal v treh »brokih.
Prvi obrok bo plačal v začetku grad-
nje, drugega, ko bo hiša pod streho in
tretjega pred vselitvijo.
V JESENI SE BO MOGOCE 2E VSELITI
Točne, vnaprej sklenjene pogodbe bo-
do najboljša garancija za us^šno delo
stanovanjske zadruge. Zemljišče je že
dodeljeno, načrti osvojeni, 60 milijon-
ski kredit s strani občine pa tudi za-
f^otovljen. Vse priprave za gradnje so
v teku. Toda sklenjene pogodbe za vpla-
čani gradbeni delež so pogoj, da lahko
zadruga sploh začne graditi, ker sme
črpati 60 milijonski kredit iz stanovanj-
skega sklada šele takrat, če so grad-
beni deleži zadružnih članov zajamče-
ni. In če bo zadioiga začela v aprilu me-
j;ecu z gradnjo, pg-edvidevajo, da bodo
prvi gradbeni objekti zaključeni že v
jeseni in zadružnik se bo lahko vselil
Že pred zimo.
LETOS BO PREDVIDOMA DOGRAJENIH 34 STANOVANJ
Se preden so bili zazidalni načrti
osvojeni, se je zadruga odločila, da bo
gradila predvsem na tistih področjih,
kjer so komunalne naprave že ureje-
ne. (Plin, vodovod, elektrika.) Letos bo-
mo gradili v zazidalnem okolišu za Sa-
vinjo, zahodno od gimnazije. Tu je prav
zaprav najlepši prostor in stanovanja
bodo imela dovolj zraka in sonca. Na
tem prostoru bo v poznejših letih pred-
vidoma okrog 2000 stanovanj, tako, da
bo tu lahlco zadruga gradila najmanj
10 let.
Po načrtu, ki je bil osvojen, bodo
stanovanja obsegala tri do tri in pol so-
be, klet, pralnico, shrambo za kolesa ali
drugo, kuliinjsko shrambo ter kopal-
nico s straniščem. Pri sprejetem pro-
jektu je del opreme vzidane. Vsak sta-
novalec bo imel tudi 200 m- vrta pri
hiši. (To dejstvo ne bo vplivalo na zni-
žanje otroških doklad, kot so se neka-
teri bali!)
OSNOVNI PRINCIP ZADRUGE BO, SOLIDNO IN POCENI GRADITI
Da bo stanovanjska zadruga dosegla
solidno in ceneno gradnjo, bo organizi-
rala lastne mizarske, cementninarske,
ključavničarske, inštalaterske in par-
ketarske delavnic/ ter lastne gradbene
ekipe. Uporabljali bodo opeko lastne iz-
delave, ki bo polovico cenejša od ope-
kamiške. Opeko Jaodo izdelovali iz ugas-
kov žlindrovega betona in bo po trpež-
nosti morda celo prekašala opekarniško
opeko. Pocenitev gradenj bodo dosegli
ludi s serijsko izdelavo montažnih grad-
benih elementov. Jamstvo za cenejšo
gradnjo pa je tudi v dejstvu, da bo
zadruga imela ugodnosti pri nabavi
materiala, da ji bodo dosti pomagali
zadružniki sami ter da ne bo delala z
dobičkom. Vodstvo zadruge je v do-
brih rokah, treba pa bo urediti še mo-
čan upravni in nadzorni odbor in nad-
zor na gradbiščih. Odbor bo še pred
začetkom gradnje večkrat razpravljal
o načinu, kako bi zadruga dosegla zni-
žanje plošnih gradbenih del.
Vsak zadružnik bo dobil točen pred-
račun. Material in delo se bo obraču-
navalo tako, kot predvideva predra-
čun. Za vsa težaška dela bo veljal
akordni sistem.
Kot že omenjeno, bo zadnažnik pred
vselitvijo v lastno stanovanje plačal
določeni gradbeni delež (400.000 din v
treh obroidh). Ostali znesek po odpla-
čeval v 50 letih. Za dolg 1,500.000 din
bo moral mesečno odplačevati 2800 din.
i*ri manjšem dolgu se bodo sorazmerno
znižala tudi mesečna odplačila.
Občni zbori vaških odborov
5ZDL na Kozjanskem
Pregled enoletnega dela sta podala
skupaj vaška odbora Lesično in Pil-
štanj. Poročilo za oba je zajel tov. Jaka
Leskošek. Ker smo bili v mesecu dva-
najste obletnice, ko je naše območje
prečkala XIV. divizija, so se zborovalci
spomnili tudi tega pohoda. Število član-
stva se je dvignilo, tudi članarina je
bila pobrana. Med letom je bilo spre-
jetih več predlogov, od katerih so bili
nekateri ugodno rešeni, zato je v inte-
iresu vsakega posameznika, da obiskuje
sestanke in na njih sodeluje. Čeprav je
včlanjene precej mladine, se odbora ne
moreta zadovoljiti, dokier ne bo včla-
njena prav vsa mladina. Kmetijski te-
čaj mladina prav rada obiskuje in tudi
disciplina je dobra. Prav tako je bil
uspešno zaključen tečaj RK za žensko
mladino. Na občnem zboru smo slišali
CELJSKI JEDNIK
V VSAKO mSO!
V š0štanlski termoslektrsrnl zaključujejo
montaže strojnih in kotiovnlh naprav
(Nadaljevanje s 1. strani)
most. Iz razkladalne postaje bo droben
premog drsel po več sto metrov dol-
gem transportnem traku direktno v
drobilce — mline za premog, ki jih ima
vsak kotel po 4, ali prek prekladalnega
mostu na deponijo. Žičnica bo lahko v
eni uri prepveljala 220 ton premoga, za
sedaj pa bo obratovala le s polovično
zmogljivostjo.
Žičnica in svojevrsten prekladalni
most sta izdelek »Metalne« v Mariboru.
To podjetje je izdelalo tudi mogočna
ogrodja za oba stoječa parna kotla, za-
pornico na Paki, žerjave in drugo opre-
mo. Z izdelki in montažo »Metalne« zo
strokovnjaki termoelektrarne zelo za-
dovoljni. Razno opremo so izdelali še
Hidromontaža, Strojne tovarne Trbov-
lje, Eleiktrosignal Ljubljana in drugi.
Med inozemskimi dobavitelji so tvrdke
Sulzer, Escher Wyss, Oerlikon, Siemens,
Schukervs^erke ter nekatere druge.
Gradbena dela na največjem tovrst-
nem energetskem objektu v Sloveniji je
uspešno opravilo po načrtih »Elektro-
projekta« industrijsko gradbeno pod-
jedje »Gradiš«. Pod nadzorstvom do-
mačih in tujih strokovnjakov montira-
jo sedaj vse naprave monterji dveh ve-
likih podjetij Jugomontaža in Hidro-
montaža.
Ce ne bo posebnih ovir (doslej so ino-
zemske tvrdke za 2,5 meseca zakasnile
z dobavo opreme; pred nedavnim hud
mraz), bo prvi agregat termoelektrarne
v Šoštanju meseca aprila začel poskus-
no obratovati.	F. K.
poročila množičnih organizacij, pred-
vsem prosvetnega društva, njegove
knjižnice in dramske sekcije, o pomoči
ljudskim knjižnicam, kratka E>oročila
gasilskega društva, Zveze borcev in RK.
Ko so govorili o vzgoji članstva v or-
ganizacijskem in političnem smislu, so
našli veliko vrzel, ki jo bodo letos s
sestanki zamašili.
Socialno skrbstvo ima pri nas težko
nalogo. Skrbstveni odsek si je ogledal
nekatera stanovanja. Stara, onemogla
ženica M. P. stanuje v razdrapani bajti
brez vsake postrežbe in jo bo treba
kakor koli rešiti njenega bednega sta-
nja. Je še nekaj drugih primerov, ki jih
je treba bolje podpreti. Potem so obrav-
navali tudi primere štipendiranja učen-
cev iz gospodarstva in strokovnih šol.
Ciani ZK so premalo
sodelovali
2e na dveh sestankih v februarju so
člani terenske osnovne organizacije ZK
na II. četrti razpravljali o pripravah za
občni zbor Socialistične zveze. Le-ta
bo do 10. marca. Med drugim so tudi
ugotovili, da so člani ZK lani premalo
sodelovali v delu množičnih organiza-
cij in da so zato slabše delale terenske
organizacije, kot je ZB NOV, RK in
druge. V II. četrti je tudi več članov
ZK, ki so organizirani po podjetjih,
a na terenu ne prihajajo na sestanke in
bore malo sodelujejo. — Sestanki raz-
nih organizacij so bili slabo obiskani.
Vzrok za šibkejšo dejavnost je delno
tudi v tem, da organizacije na tej četr-
ti nimajo nobenega kotička, kjer bi se
lahko sestajali odbori in članstvo. Čud-
no, da se pa za vse druge namene naj-
dejo ustrezni prostori.
Na bližnjem zboru Socialistične zveze
II. četrti bodo o vsem temeljito raz-
pravljali. Zato je tudi pričakovati, da
se bo občnega zbora udeležilo več čla-
nov kot lani. V omenjeni četrti je nam-
reč nad 800 volilnih upravičencev in
so večinoma vsi člani SZDL. Dosedanje
priprave dajo upati na večji uspeh.
Prav tako je pričakovati, da bo no-
voizvoljeni upravni odbor SZDL le-
tos smeleje usmerjal politično delo na
terenu.	F. K.
CELJSKI TEDNIK, 2. marca 196fi
Stev. 9 — stran 3
^ TEDNI KOVA TRIBUNA
AKTUALNIH VPRAŠANJ
Danes začenjamo z novo rubriko v prepričanju, da jo bodo pozdra-
vili vsi naši bralci. Pod tem naslovom nameravamo odslej razpravljati
o vseh političnih in gospodarskih vprašanjih, ki nas trenutno najbolj
zanimajo. Upamo, da v tej rubriki ne bodo razpravljali samo novinarji,
temveč, da bomo pritegnili k sodelovanju vse, ki bi lahko s svojim pri-
spevkom pomagali reševati posamezne probleme. Zlasti delovni ko-
lektivi, zadruge, društva in organizacije bodo pod tem naslovom lahko
razpravljali in izmenjavali svoja mnenja o posameznih aktualnih vpra-
šanjih s katerega koli področja naše družbene dejavnosti. Pa tudi
razna vprašanja nam bodo dobrodošla in bomo o njih prav radi pisali
ali govorili.
V Tednikovi tribuni ne nemeravamo kritizirati, prinašali pa bomo
dejanske podatke s posameznih področij, spregovorili o svojem mnenju,
še bolj pa pričakujemo vaših mnenj glede posameznih vprašanj. Le
s šorokim medsebojnim izmenjavanjem misli in izkušenj bomo najlaže
in najprej rešili marsikatero vprašanje.
UREDNIŠTVO
PRKMIJSKO IVAGRA JEVAPfe JE
Pretekli teden je na pobudo sindi-
kalne podružnice Cinkarne bilo v tej
tovarni posvetovanje o premijskem na-
grajevanju. Udeležili so se ga zastop-
niki Tovarne glinice in aluminija v
Kidričevem, Kemične tovarne v Mo-
stah pri Ljubljani, rudnika živega sre-
bra v Idriji, rudnika svinca v Mežici,
predstavnika republiškega odbora sin-
dikata rudarjev in metalurgov tova-
riša Drago Bratina in Stegenšek, pred-
sednik OSS v Celju tov. Albin Med-
ved, tajnik Občinskega sindikalnega
sveta tov. Krivec in predstavnik Komi-
sije za plače pri OLO v Celju tovariš
Ogorevc.
POSLOVNIK POr^JETJA, POGOJ
ZA SESTAVO DOBREGA PREMIJ-
SKEGA PRAVILNIKA
Ker je premijsko nagrajevanje od-
visno od organizacijskih in drugih po-
kazateljev, so najprej razpravljali o
sami organizaciji podjetij. Glede tega
vprašanja je direktor Cinkarne tov.
Hilbert Kamilo poročal, da pri njih
nastaja vprašanje kadrov tako pereče,
da se jim zaradi tega vprašanja vsi-
ljujejo nove organizacijske oblike, sicer
pa je organizacija v Cinkarni podobna
organizacijam vseh večjih podjetij. V
Cinkarni so se že odločili, da bodo na-
mesto sekretarja podjetja imeli ne-
kakšen kadrovski štab. Le-ta naj bi vo-
dil evidenco o vseh zaposlenih in vzga-
jal ljudi, ki bi bili vsak čas sposobni
nadomestiti katerega koli v podjetju.
S tem bi bila zamašena občutna vrzel
in ne bi bilo potrebno razpisovati de-
lovna mesta.
Dalje je poročal, da so v Cinkarni
izdelali poslovnik tehnološkega procesa
in nov premij ski pravilnik, ki pa še
ni potrjen.
Udeleženci so v razpravi poudarili,
da je poslovnik nujno potreben za se-
stavo dobrega premijskega pravilnika.
V takem poslovniku so namreč določena
področja vsakega delovnega mesta in
pristojnost vsakega zaposlenega. Hkrati
omogoča poslovnik, da je tehnološki
proces znan celotnemu kolektivu in ne
samo posameznikom. Tajnik republi-
škega odbora sindikata rudarjev in me-
talurgov tov. Drago Bratina je ob tej
priložnosti tudi omenil, da so sindi-
kalne organizacije vsa leta govorile o
izboljšanju proizvodnje, niso pa imele
oprijemljive osnove za izboljšanje, kot
je to poslovnik.
PREO OBC]VlMl ZBORI
KMETIJSKIH ZADRUG
Kdo nof podpisale za zadrvgo?
Bližajo se občni zbori kmetijskih za-
drug. Izvoljeni bodo novi člani uprav-
nega in nadzornega odbora, določene
bodo osebe za podpisovanje za zadrugo.
Kdo sme podpisovati za zadrugo?
Najvišji organ v kmetijski zadrugi je
občni zbor vseh članov zadružnikov.
Zadruga je sredi poslovnega življenja,
Ireba je oseb, ki jo zastopajo v raznih
poslih, pred sodišči itd Ves občni zbor
vsi zadružniki ne morejo nastopati
pri sklepanju pogodb in podpisovati za
zadrugo. Treba je določiti manjše šte-
vilo ljudi, ki zastopajo zadrugo. To je
uprcvni odbor. Slednji ima navadno
5—13 članov. Tudi to število je še pre-
veliko. Zato upravni odbor izmed sebe
določi 2—3 osebe, ki smejo podpisovati
za zadrugo.
V našem okraju imajo vse zadruge
v pravilih določilo, da podpisujeta za
zadrugo po 2 člana upravnega odbora.
Upravičence za podpisovanje določi
upravni odbor izmed sebe, kot sopod-
pisnike pa lahko pooblasti tudi enega
ali dva uslužbenca zadruge, ki nadome-
ščata enega člana upravnega odbora.
Obvezno mora biti registriran kot upra-
vičenec za sopodpisovanje računovodja.
Kot člane upravnega odbora je tre-
ba voliti najbolj gospodarsko razgleda-
ne ljudi. Podpisniki za zadrugo pa mo-
rajo biti elita upravnega odbora.
Kako morajo poslovati podpisniki?
Poslovati morajo s skrbnostjo dobrega
gospodarja. Potrebna je ista skrbnost, s
katero posluje dober gospodar na svo-
jem posestvu. Naš kmečki človek pa je
ravno pri podpisovanju v svojih stva-
reh zelo občutljiv. Gotovo ste že bili
na sodišču in opazovali, kako so naši
ljudje, pa četudi gre za malenkosten
znesek, previdni pri podpisovanju. Pre-
den podpišejo zapisnik, ga še skrbno
prečitajo, če je v njem res tako zapi-
sano, kot je bilo govorjeno. S tresočo
se roko nato podpišejo z vso resnostjo,
zavedajoč se, da gre za važno opravilo.
V strahu, da bi si morda škodoval, če
bi podpisal, neredko naš človek celo
na sodišču odreče svoj podpis, češ. ne
bom podpisal iz takih in takih razlogov.
Po vasi gre večkrat glas: »Podpisal
je, zdaj mu je pa žal.« Ali: »Pijan je
bil, pa ni vedel, kaj je podpisal, zdaj
si pa ne more pomagati«. Da, v zadnji
vaški koči vedo, da je podpisovanje
presneto resna &tvar in da je ni vzeti
kar tako. ^
Skrbnosti je treba tudi pri podpiso-
vanju za zadrugo. Tu gre večkrat za
milijone dinarjev, lahko se povzroči s
podpisom huda škoda zadrugi, pa tudi
podpisniku. Vča.sih se dogaja, da član
upravnega odbora podpiše »na prazno«
ček, bančni nalog, češ, da je le podpi-
sano, da me ne bodo čakali, če me ne
bo. V svojem gospodarstvu mož tega
gotovo ne bi napravil. Tak podpisnik
stvari ne vzame resno.
Morda bo nekega dne z začudenjem
pogledal, ko ga bo sodnik na obravna-
vi vprašal: »Ste vi podpisali ta ček, ta
bančni nalog, to pogodbo, ta potni obra-
čun itd.?« — Da, moj podpis je, v na-
glici nisem ix)mislil, zanesel sem se,
mislil sem —... Sodnik pa bo dejal:
»Misliti se pravi nič vedeti!«...
Skrbnosti je treba pri podpisovanju.
Osebe naj bodo previdno izbrane. Go-
spodarsko naj bodo razgledane. Ni tre-
ba, da se spoznajo podrobno na razne
finančne predpise, pač pa morajo go-
spodarsko presojati vsako stvar. Zani-
majo naj se, zakaj je potrebno izpla-
čilo, sklenitev pogodbe itd. Naši ljudje
imajo na splošno zelo dobro razvit
pravni čut, kot pravimo, in hitro vedo,
kam kaj meri. Krog podpisnikov naj ne
bo preširok, ker bi se sicer dogajalo,
da bi se zanašali drug na drugega. Prav
tako pa je nevarno, če bi bil podpisnik
le eden poleg računovodje. Ni dobro za
zadrugo, če se vse niti in vsi posli ste-
kajo izključno v roke enega.
Cim bi podpisnik opazil, da stvaft*,
ki naj jo podpiše, ni v redu, bo od-
klonil podpis. Prav tako ne bo podpi-
sal, če nima pregleda nad poslovanjem
zadruge, ne da bi se prej p>osvetoval z
drugimi člani upravnega odbora. Veli-
ko oporo imajo podpisniki nedvomno
zlasti v tem, če ima zadruga vestnega
in poštenega računovodje, ki je steber
v vsaki gospodarski organizaciji.
Napačno je torej, če ponekod za za-
drugo podpisuje pogodbe le po 1 član
upravnega odbora, morda upravnik. V
neki zadrugi v Zasavju je bila prav te
dni velika pravda pred Višjim gospo-
darskim sodiščem v Ljubljani. Menda
je sklenil pogodbo upravnik, katere iz-
polnitev bi bila za zadrugo izredno pK)-
gubna. Zadruga se je izpolnitvi uprla,
češ, po naših pravilih morata podpisati
pogodbo po 2 člana upravnega odbora.
Torej ni veljavna pogodba, ki jo je pod-
pisal odnosno sklenil upravnik sam. Za-
druga je uspela in se na ta način re-
Sila zgube, ki bi šla v stotisoče dinar-
jev. — Upoštevali je treba vedno to
določilo o kolektivnem podpisovanju
in ne le takrat, kadar se zadruga želi
rešiti obveznosti.
V nove upravne odbore bomo forej
volili najbolj gospodarsko razgledane
zadružnike, za podpisnike pa bomo do-
ločili najboljše med najboljšimi.
Dr. P. P.
PKEMIRAN NAJ BO I.E PRESEŽEK
DELA
O samem premijskem pravilniku so
razpravljali na osnovi osnutka novega
premijskega pravilnika Cinkarne. Več-
uma razprava je bila živahna in zani-
miva glede na dejstvo, da je pri tem
vprašanju še precej nejasnosti in ne-
pravilnosti pri določanju osnov za pre-
mijsko nagrajevanje in ga v marsika-
teri gospodarski organizaciji niso uved-
li prav zaradi teh vzrokov.
Vsa mnenja posameznikov so po kon-
čani razpravi o vsakem posameznem
vprašanju strnili v zaključke, ki naj
bi bili nekako merilo za enotno se-
stavljanje premijskega nagrajevanja.
Ker so zaključki izraz razprave, objav-
ljamo glavne zaključke.
Pot-eben ie poslovnik, ki ureja ce-
lotno organizacijo dela in zadolžitev
posameznih delovnih mest po tehnični
in organizacijski liniji. Kot uvodna
etapa v izpopolnitev premijskega si-
stema je treba napraviti ekonomiko in
organizacijsko analizo konkretnih či-
niteljev v podjetju, ki vplivajo na pro-
duktivnost podjetja in u-^pešnost po-
slovanja. Razen tega je treba tudi ana-
lizirati odnose med planiranimi učinki
in premijskimi zneski z obzirom na
izolirani učinek in celotni rezultat pro-
izvodnje. Predhodno je treba utrditi
normative in norme na realni osnovi.
Premira se naj presežek dela po 100%
izpolnitvi norme, v nasprotnem primeru
pa se naj za neizpolnjevanje norm uve-
dejo penali na račun redne tarifne po-
stavke. Premijo lahko dobi tudi no-
vinec v podjetju, če je njegovo delovno
mesto zajeto v premijskem pravilniku.
Premija pripada tudi zaposlenemu v
odsotnosti, v kolikor je učinek dela v
njegovi odsotnosti odvisen od njego-
vega prejšnjega prizadevanja. Ta čas
se določi posebej. Ce je učinek dela
odvisen od dnevnega prizadevanja, pre-
mija v odsotnosti ne pripada. Glede
višine premij naj bi republiška komi-
sija za plače izdelala poseben odlok za
vsa gospodarska podjetja. Premije ne
smejo biti dopolnilne plače.
Navedli smo glavne zaključke, ki ka-
žejo, da je posvetovanje v Cinkarni
biio koristno in bi podobna posveto-
vanja bila še potrebna in zaželena. Ven-
dar je to posvetovanje glede na mnoga
važna vprašanja bilo časovno le pre-
kratko odmerjeno in marsikatera vpra-
šanja bi bilo treba še temeljito pre-
delati, predvsem, kdo je vse upravičen
na premijsko nagrajevanje.
Težave pivovarne Laško
Na zadnji seji Sveta za gospodarstvo pri OLO v Celju, ki jo je
vodil predsednik NESTL ZGANK in ki se je je udeležil tudi podpred-
sednik OLO MIRAN CVENK so med drugim rapravljali tudi o te-
žavah Pivovarne v Laškem.
Pivovarna v Laškem spada po svoji
notranji ureditvi in opremi med naj-
bolj moderne objekte pivovarske indu-
strije v državi. Ne glede na to okolnost
pa so pivovarni pozna, da nima svojega
obrata za izdelavo slada; nezadostni pa
so tudi stroji za polnjenje steklenic.
Povprečna zmogljivost laške pivo-
varne znaša 60.000 hI piva na leto. Med
vojno pa so v tej pivovarni pridelali
tudi 90.000 hI piva. V povojnih letih,
zlasti pa še v zadnjih letih, je proiz-
vodnja piva zelo padla. Tako so
1954. leta pridelali 27 000 hI piva, lan-
sko leto pa komaj 15.000 hI. Ta izpad v
proizvodnji se je ob koncu lanskega leta
pokazal tudi v velikih finančnih te-
žavah podjetja, saj je bilanca prikazala
3,9 milijona dinarjev izgube. Ne glede
na notranje organizacijske pomanjklji-
vosti, pa je ta izguba, ki jo dopolnju-
jejo še nekatere neplačane obveznosti,
v prvi vrsti posledica neizkoriščene
kapacitete, ki imajo znova svoj začetek
v pomanjkanju surovin, zlasti pa ječ-
mena oziroma slada. Proizvodnja ječ-
mena je v naši državi izredno kritična,
zato je bila vsa pivovarska industrija,
zlasti v preteklem letu navezana na
uvoz. Toda, na žalost, je uvoženi si-
rijski ječmen izredno negativno vpli-
val na kakovost piva, saj je bil zelo
močno pomešan s puščavskim peskom.
Na drugi strani pa so vsaj v Laškem,
tudi ta uvoženi ječmen dobili z veliko
zamudo, tako da je že minil prvi del
sezone, ne da bi se na trgu pojavilo
laško pivo v večjih količinah.
K vsem tem nevšečnostim pa so se
pridružili še defekti v proizvodnji, tako
da so enkrat izgubili okoli 140 hI piva,
drugič pa so morali zaradi reklamacije
na slabo kvaliteto utrpeti škodo v vi-
šini 1,2 milijona dinarjev.
Na velik izpad v proizvodnji in s
tem na izgubo v poslovanju so vpli-
vali tudi polnilni stroji. Potrošnja piva
se je namreč v primeri s predvojnim
stanjem bistveno spremenila. Medtem,
ko je pivovarna v Laškem pred vojno
prodala okoli 20% celotne proizvodnje
piva v steklenicah in 80% v sodih, pa
se je to razmerje v zadnjih letih spre-
menilo v toliko, da tržišče zahteva veS
piva v steklenicah (75% celotne pro-
izvodnje) in manj v sodih (25%). Za-
radi te spremembe v potrošnji piva,
jo ozko grlo v proizvodnji FKJstal od-
delek, kjer polnijo steklenice. Ce bi
hoteli zadostiti potrebam, bi v laški
pivovarni morali napolniti 5000 stekle-
nic piva na uro. Toda zaradi neza-
dostnih strojev, napolnijo komaj 1000
steklenic na uro.
Razen teh objektivnih in proizvodnih
težav, pa so prav gotovo na izpad
v proizvodnji vplivale tudi notranje ne-
urejene razmere. Na splošno je raz-
prava na seji sveta pokazala, da med
upravnimi organi v podjetju ni prave
povezave, temveč da je vsak zase sku-
šal reševati pereče probleme. Kaže, da
tudi organi delavskega upravljanja niso
z večjimi uspehi posegli v odpravo te-
žav in pomankljivosti. Sicer pa je vsaj
do prve polovice lanskega leta precej
šepala komercialna služba. Ta služba
pa je po prihodu novega komercialista
dosegla že lepe uspehe, tako da je tudi
perspektiva letošnje proizvodnje in
prodaje piva v povsem drugačnem sta-
nju, kot je bila zadnja leta. Doslej so
laški pivovarni zagotovljene surovine
za proizvodnjo 24.000 hI piva, in kaže,
da s to koJiičino ne bodo imeli težav pri
prodaji.
V odločilni razpravi, ali naj ljudski
odbor pomaga pri sanaciji podjetja, ali
pa naj dovoli, da se pivovarna v La-
škem likvidira, je v celoti prevlado-
vala misel, da mora podjetje poslovati
še naprej. Zato so člani sveta sklenili,
da bo ljudski odbor podpisal garancij-
sko izjavo za dopolnilna sredstva, s
katerimi bo podjetje lahko poslovalo na-
prej. Razen tega pa bodo iz okrajnega
kreditnega sklada posodili kolektivu
3;9 milijonov dinarjev za kritje izgube.
To posojilo bo vezano na gotove po-
goje, tako da bo kolektiv vendarle ob-
čutil pomoč, hkrati pa, da mu bodo te
težave dobra šola za bodoče. Tako bo
sanacija podjetja odvisna ne samo od
finančne pomoči ljudskega odbora, mar-
več tudi od prizadevanja celotne uprave
ter organov delavskega upravljanja v
podjetju. Razen tega pa so člani sveta
naročili tajništvu gospodarskega sveta,
da s svojimi strokovnjaki stalno bdi
nad delom in razmerami v pivovarni,
tako da bi se podobne težave ne pono-
vile v naslednjem letu.
V preteklem letu je celjska tržna
inšpekcifa preprečila mnoge nepravifnoiti
Naša tržna inšpekcija je bila kljub
pičli zasedbi v preteklem letu zelo
marljiva. Njen trud in delo se je odra-
žalo v mnogih uspehih naših trgov-
skih, gostinskih in industrijskih podje-
tij ter obrtnih obratih. Z ozirom na
važno vlogo, ki jo zavzema tržna in-
špekcija pri naših tržiščih, bi bilo nuj-
no, da bi se ta služba še bolj okrepila,
ker bo zavzemala vedno širši delokrog.
Prav bi bilo, da bi tržna inšpekcija so-
delovala tudi v bodočih svetih potro-
šnikov ter kar na mestu obravnaK^ala
nepravilnosti.
Na intervencijo tržne inšpekcije je
bilo v preteklem letu vloženih v ka-
zenski postopek preko 100 prijav. Go-
spodarske organizacije, pravne in fi-
zične osebe so bile na osnovi izdanih
odločb kaznovane z denarnimi kazni-
mi in z odvzemom neupravičeno pri-
dobljenega dohodka.
PRESKRBA S KRITIČNIMI ZlVILI JE SEPALA
O preskrbljenosti s kritičnimi artikli
v preteklem letu smo v naših časopi-
sih že večkrat p>oročali. Preskrba z
moko je bila do meseca septembra še
dokaj zadovoljiva, v oktobru in no-
vembru pa je Celje prejemalo moko
iz depojev JLA, ki je bila kisla, vča-
sih pa tudi zatohla. S pravilno distri-
bucijo je tržna inšpekcija stanje omi-
lila s tem, da so trgovine prejemale
moko z najnižjo kislinsko stopnjo. Pre-
skrba z maščobami je preteklo leto pre-
cej šepala in mesto ni prejemalo za-
dostnih količin. Dosti razburjanja in
kritike so povzročile dvojne cene ma-
sti in je bil razpon med ceno uvože-
ne in domače masti vsekakor prevelik.
Preskrba s sladkorjem je bila v sre-
dini leta nezadostna, zato je razpo-
ložljive količine razdeljevala tržna in-
špekcija.
BIVSI GOSTILNIČAR KRASOVEC RUDOLF JE SE PO ODVZEMU
GOSTIŠČA TR(^VAL ZASE
Med letom je tržna inšpekcija zasle-
dila precej primerov nedovoljene trgo-
vine. Najznačilnejši je primer Krašo-
vca Rudolfa, bivšega gostilničarja iz
Zagrada, ki je še pol leta po odvzemu
gostišča uspešno trgoval z alkoholni-
mi in brezalkoholnimi pijačami, jedi-
li in cigareti. V tem času je samo pri
enem podjetju nabavil 386 litrov žga-
nih alkoholnih pijač ter 1688 litrov vi-
na. Poleg tega je imel doma okrog 200
litrov sadjevca in 3000 cigaret. Tako
je samo pri registriranih nakupih, upo-
števajoč nabavno in povprečno pro-
dajno ceno za posamezne artikle, oško-
doval skupnost za preko lOO.OOO din.
prometnega davka in dohodnine. Ta
znesek bi se gotovo še povečal, če bi
bilo možno ugotoviti tudi ilegalne na-
kupe. Poleg tega se je ta gostilničar
bavil tudi z žganjekuho, ki je ni pri-
javil pristojnim organom. Za vse te
prekrške je bil predlagan v kaznova-
nje.
Tržna inšpekcija je zasledovala in
uspešno preganjala tudi nedovoljeno
trgovanje s poljskimi pridelki. Konec
preteklega leta je bilo kaznovanih 7
poklicnih prekupčevalcev z jajci, ma-
slom, perutnino, medom itd.
NAVADNO SLANINO SO PRODAJALI ZA »HAMBURSKO«
Pred okrožnim gospodarskim sodi-
ščem in sodnikom za prekrške je bilo
tudi več razprav zaradi prodaje ne-
kvalitetnega blaga. Značilna je bila
obravnava zoper podjetje »Planina«, ki
je prodajalo pod imenom »hamuuršKa«
navadno slanino, na pol svežo, ki v su-
rovem stanju sploh ni bila užitna. Ne-
kaj m.esecev pozneje je isto podjetje
prodajalo črvivo in smrdljivo suho me-
so ter neprimerne klobase, za kar so
bili odgovorni kaznovani še 6 strožjo
kaznijo.
»KRŠČENE« ALKOHOLNE PIJACE IN MLEKO
Tržna inšpekcija je ugotovila tudi
precej primerov prodaje alkoholnih pi-
jač, ki niso ustrezale kvaliteti. Dosti
gostilničarjev je vino in žganje meša-
lo z vodo, ponekod celo do 20 %. Pro-
dajali pa so tudi preveč kisla, zdravju
škodljiva vina. Zabeleženih je bilo tu-
di nešteto primerov prodaje nekvali-
tetnega mleka, smetane in masla. Vse
take primere je obravnaval pristojni
sodnik za prekrške.
GOSTIŠČE »SVOBODA« JE DAJALO
BREZPLAČNA KOSILA SVOJIM
USLUŽBENCEM
Tržna inšpekcija je v preteklem letu
ugotavljala tudi primere prodaje bla-
ga ter nudenje gostinskih uslug last-
nim uslužbencem po nižji ceni, ali celo
brezplačno. Tako je n. pr. gostišče »Svo-
boda« v treh mesecih obstoja izdalo
upravniku 93 brezplačnih kosil in ve-
čerij, kuharici pa 80 brezplačnih kosil.
Razen tega so izdali 288 kosil in 167
večerij po znižani ceni, ki ni krila ma-
terialnih stroškov. Brezplačna kosila
niso bila prikazana v celotnem dohod-
ku gostišča. Nič čudnega ni, da je tako
poslovanje kaj kmalu privedlo gosti-
šče v prisilno likvidacijo.
VERI2NO TRGOVANJE PODJETJA
»AVTO-MOTOR«
Tržna inšpekcija je zasledila tudi
nekaj primerov verižnega trgovanja.
Podjetje »Avto-motor« Celje je regi-
strirano za trgovanje na drobno. Kljub
temu pa je vršilo prodajo blaga dru-
gim trgovinam na drobno in celo na
debelo. Tako je raznim trgovskim pod-
jetjem in trgovinam prodalo blaga za
4,957.000 din ter pri tem ustvarilo
1,468.000 din premoženjske koristi.
Omeniti je še treba, da je poslovodja
pri tej neupravičeni špekulaciji še do-
bro navijal cene. Izkoristil je pomanj-
kanje blaga in nekatere predmete pro-
dajal s pribitkom do 550 %. Iz tega
sledi, da so se nekateri artikli proda-
jali 5 krat dražje od nabavne cene.
Podjetje in poslovodja sta bila pred-
lagana v kaznovanje.
PA SE MNOGO VEČJIH IN
MANJŠIH PREKRŠKOV...
Med letom je tržna inšpekcija zabe-
ležila tudi precej primerov prekora-
čitve poslovanja, tako v industriji, kot
v trgovini in obrti. Podjetja so bila
kaznovana z visokimi denarnimi ka-
znimi. odvzeta pa jim je bila tudi ne-
upravičeno ustvarjena premoženjska
korist.
Nadalje je tržna inšpekcija nadzoro-
vala tudi poslovanje s potrošniškimi
krediti in dejavnost zasebnih obrtni-
kov. Neredki so bili prekrški upo ;ib3
nežigosanih meril, bodisi tehtnic, utež,
steklenine in p>odobno. Prav tako so
bili pogosti tudi prekiški zarac^i ne-
označbe cen v trgovini, gos.in.- .u ia
obrti. Nekaj prekrškov je bilo .jdi v
zvezi z ureditvijo poslovnia prosio.ov
Stev. 9 — stran 4
CELJSKI TEDNIK, 2. marca 1956
Povečanje kmetijsice proizvodnje, glavna skrb KZ Šoštanj
Kmetijska zadruga Spštanj je nastala
sredi preteklega leta po združitvi 6
manjših zadrug. 2e v drugi polovici
preteklega leta je bilo opaziti dobre re-
zultate združitve predvsem v poveča-
nem odkupu kmetijskih pridelkov in
organizaciji zadružne trgovine ter v
pospeševanju in razvoju kmetijstva.
Zadruga ima organizirane naslednje
odseke: živinorejski, sadjarski, po-
Ijedeljsko-semenski, čebelarski, strojni,
kulturno-prosvetni, trgovski, obrtni,
hranilno-kreditni in sekcijo žena-za-
družnic.
Letos bodo sprejeli v službo tri kme-
tijske tehnike, ki bodo skrbeli za po-
večanje proizvodnje v hmeljarstvu, vrt-
narstvu, živinoreji, sadjarstvu, zaščitno
službo in umetno osemenjevanje.
PosF>eševalni odseki so že imeli svoje
zbore in na njih sprejeli program dela
za tekoče leto.
Živinorejski odsek je predvidel v
svojem programu izboljšanje živinore-
je na splošno, izboljšanje mlečnosti pri
kravah, povečanje števila živine sivo-
rjave pasme, nabavo dobrih bikov ple-
men jakov ter organizacijo zbiralnic za
odkup mleka.
Sadjarski odsek namerava urediti sa-
donosnike in doseči obvezno čiščenje
in škropljenje sadnega drevja.
Poljsko-semenski odsek ima v pro-
gramu pKJvečanje površin s krmilnimi
rastlinami, povečanje predelave povrt-
nin in zelenjave ter povečanje pridel-
ka krompirja. Posebno skrb pa bo ta
odsek jx>svetil zaščitni službi rastlin
in bo organiziral 6 skupin, ki bodo pod
vodstvom zaščitnega referenta oprav-
ljale zaščitne akcije (škropljenje, za-
praševanje itd.).
Hmeljarski odsek bo skrbel za po-
večanje hmeljnih nasadov ter izbolj-
šaiije kvalitete pridelanega hmelja. Med
letom bodo zgradili tudi novo hmeljno
svišilnico.
Gozdarski odsek bo po svojem pro-
gramu odkupil razpoložljive količine
lesa, opravil vsa gojitvena in obnovit-
vena dela pri posestnikih, kakor tudi
vsa komunikacijska dela na gozdnih
cestah.
Sekcija žena-zadružnic pa bo sodelo-
vala na vseh področjih kmetijske po-
speševalne proizvodnje. Organizirala bo
tudi nekaj tečajev in strokovnih preda-
vanj.
Kultumoprosvetni odsek bo skrbel
za strokovno izobrazbo članstva s teo-
retičnimi in praktičnimi tečaji. Trgovski
odsek pa bo oskrboval kmetijstvo z
umetnimi gnojili, stroji in zaščitnimi
sredstvi in skrbel za odkup presežkov
kmetijskih pridelkov.
Strojni odsek, ki bo v tem letu raz-
polagal poleg treh traktorjev in avto-
mobilom še s 6 prevoznimi motornimi
škropilnicami, 5 mlatilnicami in raz-
nimi drugimi stroji, bo skrbel za pravo-
časno izvršitev kmetij^ih del kot ora-
nje, mlačev, škropljenje itd.
S področja celotnega delovanja za-
druge predvidevajo letos za 267,000.000
din denarnega prometa.
Predvidevajo naslednje zadružne in-
vesticije: zgraditev hmeljne sušilnice,
zgraditev in ureditev skladišča za od-
kup kmetijskih pridelkov, ureditev
klavnice, ureditev in adaptacijo skla-
dišč in trgovske hiše, izpolnitev stroj-
nega parka, nabavo dobre plemenske
živine, pospeševanje kmetijstva po od-
sekih in vzdrževanje umetnega oseme-
njevanja. Za te investicije so predvideli
15,895.000 din.	g p
Pri živini ne bomo l(upovali sitosti
Dejstvo, da je pri nas meso še vedno
zelo drago, ima več vzrokov. Važno
vlogo igra tu gotovo organizacija na-
kupa, ki pri nas še nima prave, do-
končne in enotne oblike. Mesarska pod-
jetja, odnosno njihovi nakupovalci so
v zadnjem času nakupovali živino tudi
mimo zadrug in so hoteli prikazati za-
druge kot nesposobne za odkup. Preko
zadruge so živino plačevali — in ne-
redko preplačali — z gotovino na do-
mu — in to celo neregistrirani naku-
povalci. Na drugi strani pa so se tudi
naša mesarska podjetja pogosto prito-
ževala, da zadruge zahtevajo previsoke
cene.
Nakupovalci pri nakupu živine do-
stikrat tudi niso upoštevali, ali je ži-
vina res debela ali sita. Strokovnjaki
so mnenja, da lahko prodajalec, ki je
malo pred prodajo dobro nakrmil ži-
vinče, pridobi v lastno korist tudi d«
100 kg. Zakon pa določa 12-umi post
pred nakupom živine. Zato so pri na-
kupu živine potrebni strokovnjaki, ki
znajo dobro ločiti sitost od debelosti.
Na zadnji seji komisije za organiza-
cijo tržišča in cen pri Trgovinski zbor-
nici so vprašanje živine znova prere-
šetavali in sprejeJi nekatere sklepe.
Kot prvi je bil sprejet sklep, da b«
odslej ves odkup potekal izključno pre-
ko zadrug. Prodajalci bodo morali stro-
go paziti na to, da bo živina 12 ur pre^
dogonom na sejmišče tešča. V zadnjem
času smo vpeljali v našem okraju te-
denske, odnosno štirinajstdnevne živin-
ske dogone in sejme. Te živinske do-
gone organizirajo zadruge. V času, k«
ni dogonov in sejmov, mora biti pri
odkupu obvezno navzoč poleg mesarja
tudi zastopnik zadruge, obračun pa se
izvrši pri zadrugi.
Pri nakupu živine je zelo važno ugo-
tavljanje standarda, vendar za enkrat
zadružne organizacije in mesarska pod-
jetja nimajo zadostnega števila stro-
kovnjakov, ki bi določali standard pri
živini. Komisija za organizacijo tržišča
je zato predlagala, da bi se v vsaki ko-
muni formirala komisija, v kateri bi
bil veterinar, mesar in zastopnik za-
druge. Ta komisija bi določila standard
pri živini, x>o katerem se bodo marali
ravnati nakupovalci živine.
Osnovna skrb kmetovalcev —
izboljšanje kv^alitete
Prejšnji teden je bil zbor hmeljar-
jev, sadjarjev in poljedelcev Kmetij-
ske zadruge Ljubečna. V prvem delu
so obravnavali hmeljarstvo.
Tovariš Kač iz Žalca je med drugimi
dejal, da imamo garancijo za bodočo
prodajo hmelja samo, če bomo izbolj-
šali kvaliteto. Cene hmelju so v zad-
njih letih znatno padle, zato so bile
druge zemlje prisiljene zmanjšati po-
vršino hmelja. Letošnja prodaja je bila
za prvo- in drugo-razredni hmelj
uspešna. Amerika je odkupila 40% na-
šega hmelja, ostali odstotek pa odpade
na Anglijo, Nemčijo, Belgijo, Švico,
Azijo, Avstralijo, Francoske kolonije
itd. »Hmezad« ima na zalogi še znatne
količine četrto razrednega hmelja, ki
ga bo pa težko spravil v promet. Prav
zato bo treba poskrbeti za izboljšanje
kvalitete hmelja. V Nemčiji na primer
dajo 140 do 150 kg hmelja od 1 ha za
zaščitno službo. Zato so hmeljarji Kme-
tijske zadruge Ljubečna sklenili, da bo-
do nabavili še tri škropilnice, izvršili
5-kratno škropljenje in deloma tudi
povečali površino hmeljišč,
V	drugem delu zborovanja so obrav-
navali sadjarstvo. Tudi ing. Marta Go-
sar je največ govorila o kvaliteti sadja,
ker je edino to najboljša garancija za
dobro prodajo in izvoz. Celjski okraj
je med najmočnejšimi v pogledu sad-
jarstva. Nujno je, da izboljšamo kvali-
teto, to pa bomo dosegli z rednim
škropljenjem, gnojenjem in obrezova-
njem sadnega drevja. Nekaj sadjarjev
se je priglasilo za obnovo sadovnjakov,
kar bodo izvršili jjod kontrolo stro-
kovne komisije, ki jo bo dala brezplačno
na razpolago Okrajna zadružna zveza.
Ti novi nasadi bodo po zakonu osem
let oproščeni davka. Sadjarji so končno
sklenili, da bodo s pomočjo OZZ orga-
nizirali strokovni tečaj o sadjarstvu.
V	tretjem delu zbora so poljedelci
prikazali svoje delo in težkoče. Raz-
vila se je živahna razprava. Zastopnik
OZZ tov, Janžek je obrazložil potrebo
po najnujnejših ukrepih, ki jih bo še
treba storiti v pogledu poljedelstva.
Kmetovalci bodo napravili sortni pKi-
iz lesiCnega
Kmetijska zadruga je kupOa les za
obnovo sadne sušilnice v Lesičnem.
Sadjarji se veselijo, da bodo mogli letos
sušiti že zgodnje sadje, če ga bo kaj.
Lani se je nič koliko češenj posušilo na
drevju, danes bi pa mirsikateri gospo-
dinji prav prišle, če bi jih imela po-
sušene na zalogi.
izkus krompirja in pšenice, zemljo pa
bodo poslali na analizo ter napravili
poizkus s hibridno koruzo.
Za uresničenje teh sklepov bo Kme-
tijska zadruga Ljubečna nudila finanč-
no pomoč iz sldada za kmetijsko i>o-
speševalno službo, vso potrebno stro-
kovno pomoč pa bo še vnaprej nudila
Okrajna zadružna zveza preko svojih
strokovnjakov.	B. D,
Jagodičevje bo v pasivnih
področjili reševalo narodni doiiodek
Pred dnevi je sadjarsko vinogradni-
ški odbor OZZ Celje sklical sestanek
odibora, na katerem so obravnavali iz-
ključno problem jagodičevja v našem
okraju. Poleg domačih strokovnjakov
in članov odbora so se seje udeležili tudi
zastopnik agronomske fakultete, inž.
docent Adamič iz Ljubljane, referent
za jagodičevje pri zdnoženju, tovariš
Skrlep in direktor Slovenija-Sadje, tov.
Fijavž,
Za predelovalno industrijo je podal
referat tov. inž, Krašovec, tehnični di-
rektor Celeia-Sad. Na pobudo tajnika
sadjarsko-vinogradniškega odbora pri
OZZ (tov, Videčnika) so na seji do-
končno določili odkupne okoliše dveh
glavnih odjemalcev jagodičevja — in
to Celeia-Sad, Celje in Slovenija-Sad-
je, Ljubljana,
Navzoči so poudarjali velik gospodar-
ski pomen te panoge sadjarstva. Jago-
dičevje bo v marsikaterih pasivnih i)od-
ročjih našega okraja ogromno dopri-
neslo k narodnemu dohodku, zato ga
bo v velikih množinah pridelovala zlasti
Kozjanska, Šaleška in gornja Sarinj-
ska dolina.
Glede jagodičevih nasadov je pone-
kod še prevladovalo mnenje, da se ne
bi bilo dobro z nasadi preveč zaleteti
in posaditi prevelike komplekse, češ,
da pridelka v primeru dobre letine ne
bi bilo moč vnovčiti. Toda kot je za-
stopnik Celeia-Sad pojasnil, nevarnost
hiperprodukcije sploh ne obstoja, ker je
samo Celeia-Sad dobila iz Amerike ta-
ko številne ponudbe, da jih naša pro-
izvodnja še dolga leta ne bi mogla
kriti.
Celeia-Sad si bo nabavila sodobno
opremo, ki bo omogočila racionalnejše
pridelovanje sadnih sokov, hkrati pa b«
zagotovila vnovčenje celotne proizvod-
nje tudi v ibodoče.
Zanimanje za to kulturo je na tere-
nu zelo veliko, zato bo OZZ že letos
začela z manjšimi demonstrativnimi
nasadi jagodičevja na vseh ix>dročjilfc.
Izredno zanimanje za
sadjarsko-vinogradniške tečaje
Med našimi sadjarji in vinogradniki
so večdnevni sadjarsko-vinogradniški
tečaji zbudili izredno zanimanje, saj
skoro ni sestanka, kjer ne bi bilo na-
vzočih vsaj 60 ljudi. Doslej so bili te-
čaji v Velenju, Šentvidu pri Grobelnem,
Jurkloštru, Bučah, v Polju ob Sotli,
Bistrici db Sotli in Smartnem ob Dreti.
Te dni pa bo v Olimju dvodnevni tečaj
za vinogradnike, ki bo imel poseben
poudarek na racionalizacijo dela v vi-
nogradništvu, spričo težkega stanja v
tej panogi.
Na teh sestankih dajejo organizatorji
tečaja poseben i>oudarek tistim pano-
gam, ki v tem kraju prevladujejo. Tako
so bili v Bučah, Podčetrtku in Polju
ob Sptli ločeni sadjarski in kletarsko-
vinogradniški tečaji (vsak po dva dni),
dočim so bili v ostalih krajih samo
sadjarski tečaji, s p>oudarkom na prak-
tične ukrepe v teh panogah.
Uspehi teh tečajev so se pri naših
vinogradnikih že pokazali, saj se kar
vrstoma odločajo za zeleno gnojenje.
Inštruktorji so jih poučili, da z zelenim
gnojenjem prištedijo velike količine
hlevskega gnoja in več kot tretjino
delovnih dni.
Vsi tečajniki po končanem tečaju
obiščejo vinogradniško posestvo v Vir-
štanju, kjer jim inštruktorji vse nove
ukrepe tudi pokažejo. Na teh ogledih
vzbuja ijosebno pozornost nov nasad na
površini 1,3 ha^ ki je vzgojen na povsem
sodobni način — na žično oporo in se
v celoti — kljub strmini — mehanično
obdeluje. Prav tako veliko pozornost
pa pri teh ogledih vzbuja tudi motoma
nahrbtna škropilnica, ki opravi delo
desetih dni v enem samem popoldnevu.
Ta škropilnica je za naša vinogradniška
področja tem bolj važna, ker porabi le
desetino tekočine, kar je spričo po-
manjkanja vode v naših goricah bistve-
ne važnosti.
Tako so se uspehi prizadevanj OZZ,
pokazati na svojem posestvu sodobne
agrotehnične prijeme v vinogradništvu,
že pokazali, ker so okoliški vinograd-
niki večino novoobnovljenih površin že
uredili po vzorcu virštanjskega nasada.
lahko bi gojili vec zivine
V celjskem okraju je skupno 23 dr-
žavnih in zadružnih kmetijskih pose-
stev z okoli 2990 ha zemlje. V pretek-
lem letu so ta posestva pridelala 15.000
metrskih stotov žita, koruze, krompirja
in povrtnin, nad 1000 metrskih stotov
hmelja in okoli 82.700 metrs'kih stotov
sena, detelje in drugih krmskih rast-
lin. Hkrati gojijo nad 1600 glav goveje
živine in konj ter nad 100 svinj in
okoli 1000 kokoši. Izračun na osnovi
krmskih pogojev kaže, da bi lahko go-
jili nad 200 glav goveje živine več kot
do sedaj.
NAGRADNA KRIŽANKA
IjudsRega magazina Celje
Danes je na vrsti nagradna križanka
veleblagovnice Ljudski magazin, ki je
našim reševalcem namenila prav lepe
nagrade.
Ker je križanka lahka in darila lepa,
pričakujemo, da bo to pot tekmovalo
veliko število križankarjev.
Izžrebani reševalci bodo prejeli na-
slednje nagrade:
1.	moški volneni poluver,
2.	moška srajca,
3.	kombineža,
4.	električni kuhalnik.
Rešitve je treba poslati uredništvu
Celjskega tednika do torka, 6. febru-
arja do 12. ure. Celjani lahko križanko
osebno oddajo v naši upravi.
Lepe nagrade bodo izžrebanci dvignili
v poslovodski pisarni veleblagovnice
Ljudski magazin.
VODORAVNO: 18. doba, vek; 19. naslor zbir-
ke novel, ki ^ih je izdajal Slovenski knjižni
zavod, v povojnih letih (Tone Seliškar: »V na-
ročju domovinec); 20. gostje na ženitvovanju;
21, prevleka preko surovih zidov; 23. sadež iz
katerega se pridobiva nealkoholna pijača; 24.
ve; 48. vrsta cvetlice; 49. prislov, (prav hocb*);
50. predlog; 51. učni pripomočki; 53. reka ▼
Rusiji; 54, močno dežuje; 55. dva različna
glasnika; 56, precejšna množina; 58. neodločem
izidi raznih tekem; 60. živalski glas; 61. pre-
kanjena, tudi omotana; 62. grška črka; 64. dal-
matinsko žensko ime; 65. vhod, (hrvatsko); 66.
potepa, tudi prebadati z nožem; 67. hunski
poglavar; 69. živalski znak; 70. vmes med dve-
ma; 71. moško ime; 72. last nekega nogometaša
splitskega >Hajdukac; 74. spremljan, zasledo-
van, (hrvatsko); 75. odpraviti se; 76. nosim sem
in tja; 77. špansko mesto (v sklanjatvi).
NAVpiCNdI? 1. Nekulturna nepoučena; 2. že-
lezni vložki za betonske konstrukcije; 3. nesto
v Španiji; 4. števnik; 5. kratica za imenovalnik
(latinsko) v slovnici; 6. okrajšava za >evakii-
acijo«; 7. neplodne nekoristne; 8. vBiesni do-
godek; 9. najmanjši delci elektronine; 10. tri za-
poredne črke iz »barautati«; 11. predlog; 12. mo-
ško ime; 13. prve tri črke imena avtorja knji-
ge: »Med vukani in atoli«! 14. mesto na Polj-
skem; 15, otok v Karibskem morju, (v skla-
njatvi); 16, ugotavljajte število; 17. nemški štev-
nik; 22, lahkoatletske panoge; 24. primerno se-
greta; 27. naliti, dodati tekočino; 29. izravnam,
tudi, dam v prvotno lego; 30 nada, domišljija;
34. prehrana, jedača; 36, okraj hrvatsko; 37. za-
misel (dvojina); 41. veznik; 42. prekopicnje; 43.
30., 37. in 36, črka reklamnega napisa; 44. ku-
rir, v množ, sklanjatvi; 51. uničeno, usmrčeno;
52. organska hlapljiva tekočina; 54. denarna
enota sosedne države; 55. zelo stari sorodnik;
56. izda, izroči Ljudski milici; 57. nadzidek; 59.
reka v Nemčiji; 60. sloni s koleni na tleh; 61.
dragocen; 63. moško ime; 65. obrtnik; 66. teko-
za razbremenitev zena v gospodinjstvu
Preteklo soboto so se v Celju sestali
direktorji nekaterih večjih kolektivov in
razpravljali o vprašanju sodobne ure-
ditve okrajnega Zavoda za pospeševa-
nje gospodinjstva. Doslej je največ ra-
zumevanja pokazala Okrajna zadružna
zveza, ki je razen druge pomoči odsto-'
pUa Zavodu tudi primerne prostore.
Zavod namerava predvsem urediti ku-
hinjo z vsemi sodobnimi izsledki ku-
hinjskih pripomočkov. Kuhinja bo
vzorno in okusno urejena, vendar s
takimi pripomočki, ki jih bomo pro-
izvajali doma in ki bi bili dosegljivi
v prihodnosti tudi povprečni družini.
*
DROBNI NASVETI
V mrazu nam perilo ne 'bo zmrznilo
na VTvi, če smo pridali zadnji splako-
valni vodi kuhinjsko sol — in sicer
prgišče soli na vsako vedro.
*
Pri šivalnem stroju se ti je tokrivila
šivanka. Poravnaš jo tako, da jo pri-
držiš nekaj časa nad plamenom. Zarja-
vele šivanke pa namažemo z milom in
jih dobro zdrgnemo.
*
Zelenega volka odpravimo s pribora
ali bakrenih predmetov na več načinov:
predmet zdrgnemo z mešanico oksalne
kisline in kremenčeve pene, z majhnim
dodatkom vode. Nadalje odpravimo ze-
lenega volka z razredčeno solitmo ki-
slino, ki pa jo moramo brž izprati. Za
čiščenje zelenega volka pa uporabljamo
tudi gosto kašo iz gašenega apna, ki mu
dodamo nekoliko razredčene žveplene
kisline.
V načrtu ima tudi ureditev gospodinjske
posvetovalnice. Zavod bo s tako ure-
ditvijo zlasti praktično prikazal pred-
nosti sodobnih pripomočkov in ureditev
kuhinje in kako le-ti razbremenijo že-
no. V ta namen bodo posamezna pod-
jetja prispevala po svojih možnostih in
hkrati v tem zavodu prikazala gospK)-
dinjam, kaj nudi domača industrija za
razbremenitev gosE>odinjstva,
*
Ce se živosrebma nit v toplomeru
pretrga, vtakni toplomer za nekaj časa
v toplo vodo, ki naj nima več kot 50
stopinj C — in nitka se bo spet strnila.
*
Neredna gospodinja pusti včasih uma-
zano vodo v umivalniku ali vedru in
• na umivalnikih ostanejo umazani ro-
bovi. Najhitreje jih očistimo, če jih
drgnemo s cunjo in soljo, oplaknemo z
vodo in suhe obrišemo.
*
Usnjene torbice, ki so postale trde,
se bodo zopet omehčale in dobile lepo
obliko, če jih natremo z oljem. Čistimo
pa jih s terpentinom in mlekom, lahko
pa tudi s čebulo. Glavico čebule prere-
žemo čez pol in drgnemo z njo usnje.
Da dobi usnje spet pravi lesk, ga svihe-
ga zdrgnemo še z jelenovo kožo.
*
Vodovod, ki nam je zamrznil, pire-
plaknemo z vrelo vodo, v kateri smo
raztopili dve pesti soli na 15 1 vode. To
raztopino kuhinjske soli nalijemo na
zamrznjena mesta. Ce še to ne pomaga,
moramo cevi ali pipo obkladati s cu-
njami, ki jih namakamo v kropu.
Znamke, ki smo jih jKMnotoma nale-
pili na pismo, snamemo brez škode, če
jih pogladimo z vročim likalnikom. Ce
pa likalnika nimamo pri roki, pa po-
ložimo vlažen papir na znamko, nakar
jo lahko po nekaj minutah nepoškodo-
vano odlepimo.
Lepe in praktične damske hlače (ki
so lahko napravljene tudi kot krilo)
se nosijo z visoko zaprtimi puloverji,
ali volnenimi bluzami. Zraven bomo
nosile jopico oicrašeno z rumenim
ovratnikona, kakor to vidimo na sliki.
dva soglasnika, ki sta v abecedi za im pred
šumniki; 25. kraj na Primorskem; 26. izdelam
iz industrijske rastline; 28, domača žival, (d'vo-
jina); 29, majhen konj; 31, vežbe; 32, začetnici
imena in priimka slovenskega pisatelja, iz prej-
šnjega stoletja; 33. vprašalnica; 35. kratica za
>Vojni odsek«; 36. kopalnica (dvojina); 39. glej
32 vodoravno; 46. predplačilo; 47. vrsta pesnit-
čina potrebna za človeški organizem; 67. pred-
plačila; 68, sorodnik; 70, jeza, prezir; 72, med-
met; 73, začetnici imena in priimka moža, p«
katerem se imenuje gradbeno industrijsko pod-
jetje »GRADIŠ«, Ljubljana; 74. veznik.
Ob pravilni rešitvi boste dobili reklamni
pis, in sicer pod: 1. in 40. vodoravno, ter pod
45, navpično.
CELJSKI TEDNIK, 2. marca 196fi
Stev. 9 — stran 5
KAKŠNO JE STANJE
LJUDSKIH KNJIŽNIC V ŽALSKI OBČINI
Da naši Savinjčani radi in innogo
bero dokazuje v občini Žalec 34 registri-
ranih ljudskih in sindikalnih knjižnic.
Poleg tega jih v nekaterih krajih še
.snujejo. Tako jo nameravajo ustano-
viti delavci v Zovneku, v Grajski vasi
jo pa bodo obnovili, čim bodo nažli
primeren prostor za to. Na tem pod-
ročju je tudi nekaj parivatnih knjižnic
in to celo v kmečkih domovih, odko-
der romajo knjige iz roke v roko. Zal
pa so te knjige za današnjo dobo ve-
činoma neprimerne, ker širijo še staro
miselnost ali mistidizem. Tudi nekatere
javne ljudske knjižnice ne ustrezajo v
tem oziru popolnoma. Najboljše so jih
uredili sindikati, ki imajo ugodne ma-
terialne pogoje. Bogate in lepo oprem-
ljene sindikalne knjižnice so v Pre-
boldu, na Polzeli in y Libojah. Kmeč-
ke knjižnice pa se morajo boriti z ma-
terialnimi težavami pa tudi prostori so
večinoma pomanjkljivi. Njih oprema je
slaba, število knjig je tako majhno, da
so jih ljudje že davno prečitali. Če-
prav so vzroki takšnega stanja tudi
objektivnega značaja, bi vendar lahko
privatna iniciativa in iznajdljivost do-
mačih prosvetarjev mnogo pripomogla
k izboljšanju. Ker pa čakajo le na po-
moč od »zgoraj« je vse delo v teh
knjižnicah v zastoju. Kako je treba
pristopiti k rešitvi tega problema so
pokazali prosvetni delavci in kmetje
v Dokah pri Taboru in sedaj v Bra-
siovčah. Ločani so pred tremi leti usta-
novili in v tem času ustvarili ljudsko
knjižnico, ki izkazuje danes že 1400 so-
- dobnih knjig, jih namestUi v lepo
opremljeni sobi osnovne šole in to s
pičlo i)odpoiro nekaj tisoč dinarjev.
Drugi primer samoiniciative pri ure-
ditvi prosvetno kulturnih razmer na
vasi ixykažejo v zadnjem času kmetje
in prosvetarji v Braslovčah.
Svojo knjižnico, ki se nahaja sedaj
še v zatohli sobici v privatni hiši, bo-
do te dni premestili in slovesno odprli
s čitalnico v prav razkošno opremlje-
nih prostorih bivše občine. Nabavili so
tudi nove sodobne knjige in knjižnica
bo štela sedaj nad tisoč knjig. Vse to
so omogočili kmetje, ki so za to prispe-
vali več stotisoč dinarjev. Lani so tudi
druge vaške knjižnice pomnožile števi-
lo svojih knjig in vsaj za silo uredile
I>rostore kot na primer na Vransikem,
Reki in Preboldu, Ponikvi, "Taboru,
Sentandražu, Tmavi in Galiciji. Ce
bomo hoteli lostreči upravičenim že-
ljam delovnih ljudi po dobri knjigi, se
bomo morali lotiti problema naših ljud-
skih knjižnic z vso vnemo.
Zaradi tega je bila pri Svetu za kul-
turo in prosveto občine Žalec izvoljena
komisija, ki ji je poverjena skrb za
tamburaSki zbor kud
»franceta prešerna« je
gostoval v storah
Preteklo nedeljo je priznani tambu-
rašM zbor KUD »Franceta Prešerna«
iz Celja priredil v veliki dvorani doma
»Svoboda« v Štorah koncert, ki je bil
razdeljen v dva dela. Prvi del je zaje-
mal: slovenske, hrvatske in dalmatinske
narodne jjesmi, medtem, ko je drugi del
imel razne odlonnke iz oper.
dvig vseh knjižnic v občini. Na svoji
prvi seji so člani te komisije sprejeli
nekaj zelo koristnih sklepov in pred-
logov. Prve dni februarja bo v Žalcu
tudi prvi knjižničarski tečaj. Razen
tega je predlagala komisija nagraje-
vanje knjižničarjev, ki upravljajo
knjižnice z nad tisoč knjigami.
Svet za kulturo in prosveto pri ob-
čini Žalec bo posvetil vso pozornost
vsem knjižnicam, posebno šibkim, in
jim preko svoje komisije z nasveti pa
tudi gmotno pomagaL Ker i>a sred-
stva niso tolikšna, da bi omogočili iz-
datnejše pomoči, je nujno potrebno,
da najdejo prosvetna društva sama na-
čin, kako izboljšati stanje njihovih
knjižnic.
Kulturne težnje v Loki pri Žusmu
bi icazalo podpreti
Pred štirimi leti v Loki pri Zusmu
ni bilo ničesar, kar bi vaščan^ lahko
primemo razvedrilo.
Leta 1952 pa se je z;brala skupina
ljudi, ki je začela ustvarjati iz nič. Do
prve prireditve so založili lastna sred-
stva in z udarniškim delom uredili dvo-
rano. Led je bil prebit. Ustanovili so
Prosvetno društvo. Ze po nekaj prire-
ditvah so si lahko nabavili material za
opremo odra. Edini prispevek je dru-
štvo prejelo od Kmetijske zadruge Lo-
ka, ki je prispevala za nabavo stolov
110.000 dinarjev.
Vsako leto je bUo na tem odru upri-
zorjenih po več ^ger. Zanimanje za igre
pa iz leta v leto narašča in dvorana po-
staja premajhna. Za namen, ki mu
služi, je sploh neprimerna, ker je pre-
nizka, kar se posebno občuti na odru.
Prav bi bilo, če, bi požrtvovalnemu
kolektivu kakršen je v Loki, dodelili
znesek, s katerim bi si lahko zgradili
primeren prosvetni dom. To tem bolj,
ker so tudi vse organizacije in ostali
vaščani pripravljeni priskočiti na po-
moč.
Tako so tudi v Loki pri Zusmu pri-
redili Prešernovo in Aškerčevo prosla-
vo, za katero so pionirji in mladinci
naštudirali več .i>esmi obeh pesnikov.
Kaj je s kmetijsko nadaljevalno šolo v Smartnem ob Paki ]
Tako se sprašuje ena naših čitateljic, ki nam piše:
»V zadnji številki »Naše vasi« sem
čitala članek o kmetijskih šolah. Pri-
poročajo nam, kako so te kmetijske šole
važne za kmečke fante in dekleta. Pi-
še j o, da se mladina premalo zanima
za to šolo.
Pri nas v Smartnem pa je ravno
obratno. Preteklo zimo je bila pri nas
ustanovljena dvoletna kmetijsko-nada-
Ijevalna šola. Prvo leto je dobro uspe-
la. Sicer ni bilo dosti obiskovalcev, ko-
likor nas je bUo, pa smo pokazali do-
volj zanimanja. Prvo leto smo imeli
le teoretični del, letos pa naj bi začeli
bolj praktično. Sedaj pa ni nič. Vsi se
sprašujemo, kje so vzroki. Jaz pa le
mislim, če sta lahko bili letošnjo zimo
v Smartnem ob Paki kar dve plesni
šoli, bi bili zmožni organizirati vsaj
en kuharski tečaj, ki je še bolj važen
kot plesne šole. Žalostno je, da orga-
nizacije v Smartnem niso zmožne pri-
rediti kuharskega tečaja.
Želimo, da bi bil takšen tečaj,Te
ne prej, vsaj prihodnjo zimo.«
K. F.
kmetijsko gospodarska sola
v pilStanju dobro uspeva
Kakor v mnogih krajih tudi v Pil-
štanju obiskuje kmetijsko gospodarsko
šolo 20 mladink in mladincev. Na pre-
davanjih, ki jih imajo dvakrat teden-
sko, so pridobili že mnogo znanja iz
kmetijstva. Strokovne predavatelje je
dala na razpolago OZZ Celje, splošne
predmete pa poučujejo domači učitelji.
To je zaenkrat najboljši način izobra-
ževanja kmečke mladine. Na podoben
način izobražujejo kmečko mladino tudi
napredne kmetijske dežele, kot so Dan-
ska, Holandija in druge.
S šolo bodo končali sredi marca. Ta-
krat bodo tudi izpiti, na katerih 'bodo
udeleženci pokazali svoje znanje.
C. S.
dramska sekcija v storah
pripravlja »pepelko«
Dramska sekcija DPD »Svoboda« v
Storah je v preteklem mesecu znaitno
izboljšala svoje delo. Sekcija, ki šteje
sedaj 40 članov, od katerih je večina
mladincev in mladink, pripravlja upri-
zoritev »Pepelke«.
Pred dnevi je sekcija uspešno zaklju-
čila šestdnevni šminkarski tečaj, kate-
rega je vodil tovariš Franc Levart.
Sekcija ima za letos predvidenih še
več nastopov in prireditev.
mladinski aktiv je poskrbel
tudi za razvedrilo mladincev
Mladinski aktiv Železarne Store je
sklenil, da bo skrbel tudi za zdravo
razvedrilo svojih članov. Tako so izvo-
lili poseben odbor, ki naj organizira
plesne vaje v prostorih menze vajen-
ske šole v Storah. Na vajah bo igral
lastni mladinski orkester, vaje pa bodo
vsako sredo od 18. do 21. ure. Ne bi
bilo slabo, če bi v ta odbor vključili,
dva starejša, ki nista več mladinca in
bi zastopala »Svobodo« in sindikalno
podružnico.
M. j.
»dr.« na pilstanju
Ze dolgo se niso naši ljudje tako za-
dovoljni vračali s predstave, kakor po
uprizoritvi te Nušičeve komedije. Tu
smo zopet videli tudi mladi kader, ki
uspešno tekmuje s starejšimi in ki vid-
no raste od nastopa do nastopa v dobre
igralce. Ne straši jih mali oder, ne od-
vračajo jih pomanjkljive kulise, dolga
pot k vajam jim ni nikakšna ovira.
Kakor povsod, zmaguje prav posebno
še pri tej pianogi ljudskega izobraže-
vanja dobra volja.
DELOVNIM KOLEKTIVOM, UPRAVNIM ODBOROM, DELAVSKIM
SVETOM, USTANOVAM, ZAVODOM, ZADRUGAM, OKRAJNIM IN
OBČINSKIM LJUDSKIM ODBOROM TER POSAMEZNIKOM!
Pred tremi leti je Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva
Slovenije dal pobudo za ustanovitev Prešernove družbe. Ob ustanovitvi je
bilo Prešernovi družbi naloženo, da na osnovi organizacijskih tradicij širi med
delovnimi ljudmi napredno knjigo in da s svojimi knjižnimi zbirkami in dru-
gimi izdajami razvija socialistično zavest ter politično in kulturno raven slo-
venskega ljudstva. Kako potreben je delovnim ljudem obstoj take družbe tudi
še danes, najbolj dokazuje njena razširjenost. Samo letos je Prešernova družba
poslala med svoje člane okoli 450.000 knjig, v treh letih svojega obstoja pa
blizu milijon. Kulturna in družbeno vzgojna vloga, ki jo lahko odigra taka
množina knjig med delovnimi ljudmi, je prav gotovo zelo pomembna.
Poleg kvalitete in lepe opreme knjig, je eden izmed glavnih vzrokov za
tak uspeh v tem, da je Prešernovi družbi uspelo zbrati toliko sredstev, da lahko
vsakemu nudi knjižne zbirke po zmogljivi članarini. Družba namreč s člana-
rino ne krije niti polovico izdatkov uprave. Polovico primanjkljaja krije s
subvencijo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, za kritje druge
polovice pa mora družba zbrati denarna sredstva od ostalih organizacij, usta-
nov, zadrug, podjetij in posameznikov. Ta naloga Družbe postaja tembolj
nujna, čimbolj se širi krog njenega članstva, zakaj s povečanjem števila čla-
nov se veča tudi primanjkljaj, ki ga Prešernova družba lahko krije le ob
pomoči vse naše skupnosti.
Zato vabimo vse delovne kolektive, upravne odbore, delavske svete, pod-
jetja, ustanove, zavode, zadruge, okrajne in občinske ljudske odbore ter druge,
da se vključite v Prešernovo družbo kot temeljni ali vsaj kot podporni člani
ter s tem omogočate delovnim ljudem, da bodo tudi letos prejeli dobre in
cenene knjige. Temeljna letna članarina je 25.000 din, večja podjetja in druga
pa vabimo, da vplačajo več temeljnih članarin. Podporna članarina znaša za
kolektivne člane od 5 do 25.000 din, za posamezne državljane pa od 1000 do
5000 din.
še posebej vabimo vse ustanove in dosedanje podporne člane, da se
vpišejo med redne temeljne ali vsaj podporne člane Prešernove družbe.
V primeru, da trenutno kdo ne razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi,
vabimo vse, da ob vpisu v Prešernovo družbo navedejo višino, vrsto in število
članarine, znesek pa vplačajo kadarkoli med letom.
Denar, ki ga boste vložili v to, bodo člani Prešernove družbe z Vašegm
področja prejeli nazaj v obliki cenenih knjig.
Denarni prispevek vplačajte na tek. rač. Prešernove družbe pri Komunalni
banki 60-KB-5-Ž-416.
GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUŽBE
Kako Je ra^KŠirJen tisk
^ Smartnem ob Paki
V naš kraj prihaja za odrasle vsega
889 izvodov različnih časopisov, niso pa
všete tudi nekatere revije, kakor n. pr.
Obzornik, Komunist, Ljudska prosveta
in temu podobno. Od gornjega števila
je 122 dnevnikov. Prvo mesto zavzema
Slovenski poročevalec s 75 izvodi, nato
Ljudska pravica z 29 izvodi in še nekaj
drugih. Nadalje prihaja 417 izvodov
tedenskih idzaj. Tu prednjači Celjski
tednik s 165 izvodi, TT s 106 izvodi.
Kmečki glas z 52 izvodi, ostali pa pri-
hajajo v manjšem številu. Zanimivo je,
da prihaja v naš kraj tudi 30 izvodov
Slovenskega vestnika iz Celovca. Štiri-
najstdnevnikov dobivamo 269, mesečni-
kov pa 250 izvodov. Tu ,pa ni vštet mla-
dinski tisk, tako n. pr. Pionirski list ▼
85 izvodih. Pionir v 111 in Ciciban v
93 izvodih.
Na vsakegai sedmega volivca pride p«
en dnevnik, na vsakega drugega i>o en
tednik, na vsakega četrtega po en štiri-
najstdnevnik in na vsakega tretjega p>«
en mesečnik. Mladinski tisk tu ni vštet.
Ce bi prišteli še število naročnikov
na izdaje naših knjižnih družb, katerik
je nekaj čez 200 ter naročnikov na mla-
dinske knjige (mesečno povprečno 61
izvodov) in število bralcev v naši Ljud-
ski knjižnici, katerih število zaradi
dobre organizacije in dobrega izbora
knjig iz leta v leto raste, moramo biti
z uspehi kar zadovoljni.
Taborjenje predvoiaške vzgoje je najprimernejša
oblika pri pripravljanju mladine za službo v JLA
Domala polnih devet let je minilo,
odkar je izšla Uredba o predvojaški
vzgoji delavske in kmečke mladine, ka-
kor tudi mladine v raznih šolah. V vsem
tem času smo iskali najrazličnejših or-
ganizacijskih oblik in načinov dela, ka-
ko bi mladino pred nastopom službe v
JLA čim bolj usposobili tako v voja-
ško — strokovnem, kakor tudi politič-
no-ideološkem pogledu. Vsi zainteresi-
rani organi so pokazali polno razume-
vanja, da bi ta cilj dosegli, saj so vlo-
žili ogromno materialnih sredstev, ki so
bile temelj za razvoj in delo obvezni-
kov v predvojaški vzgoji. To smo lahko
dosegli predvsem zato, ker so se vsi ti
organi zavedali vloge in pomena pred-
vojaške vzgoje, tako v pogledu priprav-
ljanja za nastop službe v JLA, kakor
tudi njegove vloge pri naporih za okre-
pitev obrambne moči države.
Priznati moramo, da je dosedanje
delo na področju Celja prineslo velike
uspehe pa tudi precej izkušenj vodil-
nim organom. Zato lahko prav te izkuš-
nje, ko iščemo boljših in popolnejših
oblik, izkoristimo v naslednjih letih, zla-
sti še, ker se predvojaški vzgoji iz leta
v leto pripisuje vedno večji pomen in
vloga.
V minulih letih se je organizacija
predvojaške vzgoje s kmečko mladino
vršila na podlagi »zborovanja«, v po-
slednjih dveh letih pa smo začeli tudi
že s »taborjenjem«, ki je bilo organizi-
rano v okviru okraja ali občinskega
ljudskega odbora.
Čeprav taborjenje zahteva nekoliko
večje materialne izdatke, ti izdatki ni-
so odveč, če pomislimo na uspehe, ka-
kršne s tem lahko dosežemo. S tabor-
jenjem odpadejo vse pomanjkljivosti,
ki so se pojavile na zborovanjih, hkra-
ti pa taboren je omogoča, da pripadniki
predvojaške vzgoje uspešneje obvlada-
jo vojaškCKStrokovni program in živi j«
v pogojih kasamiškega življenja, kar je
osnovna važnost za njihovo pripravlja-
nje. V vsem času taborjenja živijo nam-
reč pod vojaškim redom in kolektivno.
Razen tega lahko v prostem času po-
litične, družbene in tehnične organiza-
cije izkoristijo možnost, da z velikim
številom kmečke in delavske mladine
delajo na ideološko politični vzgoji in
jih pritegnejo v športno ter vzgojno ali
zabavno življenje mladine.
Na takšen način predvojaške vzgoje
lahko preidejo tudi vsi delavski centri,
ker je predvideno, da se za čas tabor-
jenja delavske mladine ne bodo izpla-
čevali zaslužki za izgubljen čas, ker
spada to pravzaprav v del njihove vo-
jaške obveznosti. O tem, ali bomo or-
ganizirali taborjenja ali zborovanja, od-
ločajo okrajni ljudski odbor, občine in
uprave podjetij sporazumno s pristoj-
nim vojaškim organom. In ker prav ti,
posebno še okrajni ljudski odbor, pri-
pisuje taborjenju izreden p>omen, zato
je le-ta že lansko leto finančno in ma-
terialno podprl to obliko predvojaške
vzgoje. S tem v zvezi je letos tudi Svet
za prosveto in kulturo pri OLO Celje že
izdal nekaj navodil in EK>bud občinam
ter TKKijetjem, da pristopijo k organi-
zaciji tega dela. Kapetan I. klase
Belamarič Nikola
Občni zbor Prostovoljnega industr.
gasilskega društva Železarne Štore
Prostovoljno gasilsko društvo Zele-
j^me Store je imelo pred dnevi svoj
redni letni občni zbor. Iz poročil in de-
lovanja društva smo povzeli, da se je
društvo v celoti zavedalo odgovorno-
sti, ki jo ima do družbe.
Društvo ima 37 članov, 5 članic, 9
mladincev in 9 pionirjev. Od skupnega
števila članov je 42 delavcev, 2 usluž-
benca in 16 dijakov oziroma učencev
v gosF>odarstvu. Ce vzamemo kot pri-
mer, da je v Železarni Store zaposle-
nih povprečno 1600, je odstotek vklju-
čenih zelo nizek. Se bolj porazno je,
da v društvu ni vključen niti eden od
tehničnega osebja. Od 188 zaposlenih
žena sta v društvu vključeni samo 2 in
od okoli 400 zaposlenih mladincev in
mladink, samo 9 mladincev. Društvo
ima mladinsko, pionirsko, žensko, sa-
nitetno in kulturno prosvetno sekcijo.
Organizacijsko je društvo opremlje-
no točno po pravilniku, za svoje delo
pa je sprejelo diplomo kot najboljše
društvo v okraju. S prostovoljnim de-
lom so zgradili bazen, pripravili so
kombinirane vaje z drugimi društvi v
Železarni Store, v obratu šamotarnepa
namestili potrebno gasilsko orodje. Med
letom je društvo imelo 12 praktičnih ia
5 mokrih vaj, poleg tega pa so imeli še
45 vaj. Članstvo je napravilo 960 pro-
stovoljnih ur v vrednosti 160.000 din.
Društvo je sodelovalo tudi pri gašenju
požarov v sosednji vasi Repnem pri
Šentjurju.	M. J.
Knjigovodski centri —
prvi korak k pocenitvi obrtnih storitev
Šibka točka v poslovanju obrtnih
obratov socialističnega sektorja so
predvsem administrativni in knjigo-
vodski posli. Nedavna anketa Obrtne
zbornice v Celju pokaže zanimivo sliko.
Skoraj vse obrtne delavnice ne premo-
rejo lastne knjigovodske moči, deloma
ker jih ni, deloma pa tudi zato, ker
njihova finančna zmogljivost ne prene-
se lastne knjigovodske moči.
Zanimivo je, da srečujemo med ho-
norarnimi knjigovodji v teh delavnicah
vedno ena in ista imena. Nekateri
opravljajo knjigovodske posle, poleg
knjigovodstva tam, kjer so v službenem
razmerju, še v mnogih drugih, pred-
vsem Obrtnih obratih. Jasno je, da ti
ljudje ne obravnavajo svoje honorarne
zaposlitve s tolikšno odgovornostjo in
jim dostikrat ne gre za nič drugega kot
za dober postranski zaslužek.
Dobro organiziran obrat pa mora
imeti dobro urejeno knjigovodstvo. Tisti,
ki imajo dobre knjigovodske moči v
svoji sredini, vedo povedati v kolikšno
pomoč jim je le-ta.
Honorarni knjigovodje povišujejo
stroške zlasti v manjših obrtnih obra-
tih, poleg tega pa je vprašanje, če je
njihovo delo dovolj koristno in uspešno.
Po navadi je v teh obrtnih delavnicah
knjigovodstvo še vedno slabo vpeljano.
So pa tudi primeri prevelikega šte-
vila administrativnih moči v obrtnih
podjetjih. Tako ima nedavno ustanov-
ljena ključavničarska delavnica na de-
vet produktivnih članov kar tri admi-
nistrativjie moči. To je seveda odločno
preveč.
Da bi stroška obrtnih delavnic zni-
žali in vpeljali boljše knjigovodstvo, bi
bilo treba v Celju ustanoviti knjigovod-
ske centre za razne sorodne obrtne
obrate. Tako bi lahko imela oblačilna
stroka svoje knjigovodstvo, manjši go-
stinski obrati svoje, frizerji svoje itd.
Ti centri bi vodili vse tiste knjigo-
vodske in administrativne posle za več
Kianjših delavnic, ki so sedaj jemali
poslovodjem veliko časa, ali pa obre-
menjevali stroške delavnice s previ-
sokimi honorarji honorarnim knjigo-
vodjem.
Združeno knjigovodstvo bo imelo
pregled tudi čez vrsto gospodarskih po-
kazateljev v raznih obratih. Na ta na-
čin bodo iz takih centrov lahko tudi
svetovali kolektivom obrtnih delavnic
in jim pomagali k boljšemu poslovanju.
Na vgak način pa bodo njihove usluge
popolnejše, predvsem pa mnogo cenejše
in s tem v zvezi bodo cenejše tudi obrt-
niške usluge.
Konfiški gasilci so lani rešili
21 milifonsko vrednost
Konjiški gasilci so pred nedavnim
ocenjevali svoje delo. Pregled enolet-
nega delovanja je pokazal dokaj zado-
voljivo bilanco. Dosegli so precejšen
napredek, kar še posebej kaže odli-
kovanje »Gasilsko priznanje III. stop-
nje«, katero je društvoi podelila repub-
liška gasilska zveza.
Skupaj je v društvo sedaj vkljviče-
nih 257 članov, med katerimi je tudi
Okoli 60 članic, od skupnega števila
je 44 aktivnih članov. Razveseljivo je
tudi dejstvo, da je v njihovih vrstah
precej mladincev in pionirjev, kar ka-
že, da skrbe tudi za mladi naraščaj.
Lani so konjiški gasilci imeli 16 mo-
krih in suhih vaj s sodelovanjem 183
članov, šestkrat pa so bile reševalne
vaje z vrvmi, kjer je sodelovalo 98
članov društva. Z gašenjem pri 13 po-
žarih so očuvali nad 21 milijonov din
vrednosti. Tako ogromna številka pri
očuvanju sfcuipnega premoženja nam
kaže njihovo uspešno posredovanje v
vsej bližnji okolici.
Ker v nekaterih okoliških krajih še
nimajo samostojnih društev, so v Spi-
taliču in na Stranicah ustanovili po-
sebne trojike za prvo pomoč, ki so
opremljene z ročnimi črpalkami.
Precej težav ima društvo s prevoz-
nimi sredstvi, saj ne odgovarjajo več
v celoti svojemu namenu. Edini avto
ima za seboj že okrog 20 let vožnje,
poleg tega pa je bil med okupacijo
močno poškodovan. Vendar na področ-
ju, ki ga zajema konjiško društvo, to
je od Poljčan do Vitanja ni nobenega
drugega gasilskega a^omobila, kar
praktično pomeni, da vsi gasilci v gor-
nji Dravinjski dolini nimajo dovolj
prevoznih sredstev.
Na občnem zboru je za 35 letno služ-
bovanje v gasilstvu prejel posebno
značko tov. Jerman Franc, ki je tudi
najstarejši član društva. Razen njega
I)a so za večletno aktivno in dol-
goletno delo dobili značke še nekateri
drugi člani in članica tov. Pekovšek
Pepca. _____
GASILCI OBČINE VRANSKO
SO NAPRAVILI OBRAČUN
SVOJEGA DELA
Preteklo nedeljo je zborovala gasil-
ska zveza vranske občine. Iz i>osamez-
nih poročil smo povzeli, da je Gasilska
zveza Vransko med prvimi v okraju,
ki je organizirala gasilske trojke po
vaseh. To je potrebno, še več, naši hri-
bovski kmetje se ne bodo več počutili
osamljene, ker se bodo zavedali, da
naša ljudska oblast skrbi tudi za nji-
hovo imovino. Z organizacijo trojk, ka-
terih je v vranski občini kar 33, smo
prihranili okoliškim kmžitom veliko
skrb.
Mnogo so razpravljali zaradi prevoza
v primeru požara, ker društvo nima
avtomobila. Sklenili so, da bodo stopili
V stik s kmetijsko zadrugo, ki ima pre-
vozna sredstva.	G. F.
Stev. 9 — stran 6
CELJSKI TEDNIK, 2. marca 1956
Težko je gledati lačnega otroka
Menim, da bi se morala naša druž-
ba, predvsem pa Društvo prijateljev
mladine in šolski sveti resno zamisliti
ob vprašanju, kako je hranjen naš šol-
ski otrok. O prostorih celjske dijaške
kuhinje (obe sta v neprimernih, kletnih
prostorih) nimam namena govoriti —
tudi o jedilniku in kakovosti hrane ne,
ker je kalorično zadovoljiva in dokaj
okusno pripravliena. Toda tovarišica
Vizjakova, upravnica dijaške kuhinje na
I. gimnaziji, ni zadovoljna in mi je prav
z materinskim srcem tožila:
»Vrstoma mi dijaki odpovedujejo zaj-
trk ali večerjo in mnogo jih je med
njimi, ki živijo samo ob enem dnevnem
obrpku. Tako ni nič čudnega, da dija-
ka, ki se vsede tešč h kosilu, skoro ni
moči nasititi. Dvakrat, trikrat in tudi
do štirikrat prosi za dodatek. Včasih je
težko ustreči lačnim želodcem, ker so
obroki pač preračunani na gotovo šte-
vilo abonentov. Toda lačne oči prosijo,
skoro zapovedujejo — in kdo bi mogel
odbiti!«
V dijaški kuhinji na I. gimnaziji se
hrani vsega 110 dijakov. Kosilo stane
50 dinarjev, večerja 40, zajtrk pa 15 di-
narjev, Kljub razmeroma nizki ceni,
starši plačil ne zmorejo in dijaki odpo-
vedujejo hrano.
Socialna slika teh abonentov je na-
slednja: 29 kmečkih otrok, 51 otrok na-
meščencev, 10 otrok iz obrtniških dru-
žin, 13 otrok upokojencev in 22 otrok
delavskih družin. Od teh je 29 eno-
stranskih, 3 obojestranske sirote. Pre-
cej otrok je s plačilom hrane v zaostan-
ku — nekateri celo od lanskega leta
niso plačali hrane. Uprava se je za
vsakega posameznega dolžnika pozani-
mala, v kakšnih rzmerah živi družina,
pa so skoro v vseh primerih vzrok ne-
rednemu plačevanju težke finančne pri-
like in denarja ni mogoče izterjati.
Prav bi bilo, da bi v takih primerih,
ko dijak zaradi pomanjkanja denarnih
sredstev odpove hrano, priskočilo na
pomoč DPM, RK ali Soc. skrbstvo.
Stvar celotne družbe je, da v takih pri-
merih otroku pomaga, če hočemo od
njega zahtevati, da v redu izpolnjuje
dolžnosti, ki mu jih nalaga šola in
družba.
pomembna pridobitev
olo celje
Okrajni ljudski odbor v Celju je po
treh letih skrbnega dela uredil svoj
arhiv. Le-ta obsega skoraj vse po-
membnejše spise in drugo gradivo od
leta 1954 dalje. Urejujejo tudi arhiv
bivšega šoštanjskega okraja. Arhiv OLO
v Celju je eden izmed prvih urejenih
arhivov v Sloveniji, Ta bo koristil ta-
ko ljudskemu odboru kot tudi neka-
terim drugim ustanovam, zlasti pri re-
ševanju raznih spornih vprašanj. Hkra-
ti je marsikatero gradivo zgodovinskega
pomena za razvoj oblasti po osvobo-
ditvi.
pregledali bodo svoje delo
V	nedeljo bo v Celju okrajna letna
skupščina Ljudske tehnike, na kateri
bo okoli 70 delegatov zastopalo 25 or-
ganizacij Ljudske tehnike, kolikor jih
je v celjskem okraju. Razen tega se
bodo letošnje skupščine udeležili tudi
direktorji nekaterih naših podjetij, v
katerih pridobiva Ljudska tehnika vse
večji pomen; prvič pa bodo prišli tudi
zastopniki občinskih odborov Ljudske
tehnike. Glede na to, da je letos 10-
letnica LT, bo ta skupščina toliko bolj
pomembna, kolikor več zaključkov bo
prinesla za prihodnje delo in utrditev
organizacij Ljudske tehnike za čim šir-
šo tehnično vzgojo naših delovnih ljudi.
KAJ PRAVI NA TO ZELEZNISKA
UPRAVA?
V	železniškem podvozu pri hotelu
»Pošta« je bil marsikdo deležen »bla-
goslova« od zgoraj, bodisi v obliki vo-
de, kropa ali pa umazane brozge. Ve-
liko se je že razpravljalo o tem pod-
vozu, toda ramere se niso prav nič
izboljšale, nasprotno celo poslabšale.
Pred dnevi je šla pod prelazom neka
žena, ko se je naenkrat vsul nanjo slap
vroče vode iz lokomotive, V prvem pre-
senečenju je še obstala, tako da je bila
v trenutku mokra do kože.
Smatram, da bi takšno polivanje z
vodo lahko izostalo, če bi strojevodje
in kurjači imeli samo nekaj dobre vo-
lje in več obzirnosti do pešcev, Svoj-
čas je bil strojevodja kaznovan, če je
obstal s strojem nad mostom ali, če je
puščal vodo na most,
Ce je šlo včasih, — zakaj bi pa da-
nes ne.	A. K,
MORDA IMATE TUDI VI?
Pretekli torek se je prvič sestal pri-
pravljalni odbor pri Okrajnem odboru
Ljudske tehnike za pripravo razstave
v Celju ob 10-letnici Ljudske tehnike.
Razstava bo meseca maja, prikazovala
pa bo, podobno kot republišlra razstava,
izume, novatorska dela in druge novo-
sti, v kolikor bo le-teh lahko našel pri-
pravljalni odbor na področju našega
okraja. Razen tega bodo podjetja raz-
stavila industrijske proizvode, ki ka-
žejo novost in napredek. V ta namen
bodo člani pripravljalnega odbora
obiskali v teh dneh posamezna podjetja
in poiskali primerne izdelke za raz-
stavo. Zanimiva bo miniaturna ma-
keta, ki bo v velikosti 56 m- prikazo-
vala razdrobljeno in neurejeno vas,
prav tako pa tudi urejeno vas z aron-
diranim zemljiščem. To bo zlasti pri-
vlačno za prebivalce s podeželia, saj
bodo prvič videli nazorno prikazani
vasi z vsemi njenimi pomanikljivostmi,
hkrati pa prednostmi sodobno urejene
vasi s strnjenim zemljiščem. Dalje bo
razstava prikazovala elektrifikacijo in
tehnični napredek našega okraja, iz-
delke po<;ameznih društev Liud=!ke teh-
nike. foto razstavo in marsikaj.
Razstava bo toliko boli zanimiva, čim
več bo na niei raznih novosti in znn'-
mivo'?tt. Znfo bi b'lo prav, Hn hi v^i.
ki so karkoli 'ZDrnMi ali i^m^clili- kakšno
novost, to č'mprej priiavni prinrnv-
lialnpmu odboru pri okrain^m odboru
l-iudsko tfhn^kf' tom bi ra-^stnvn dala
rri7n''njo tom ljudem 'n rf^Vara^a m-
prr>dpk v našem ok^-aju. lihko dh hi s
takimi deli obogatili ttidi rmubUfko
razstavo, bodisi 7. '-^delkom ali osnut-
kom OTiroma načrtom.
Razon to vel'kp rn-^^+av^ bodo lO-
letn^co I iMd=:ko tehnike	v
T^o^ncfitpv lOO-ictn^V" "Ojc^v-T Niknle
Toslo. pr-^v	p-i tudi	o^-f-
rpd''tvf?. ki --h bodo nripravila razna
društva Ljudske tehnike.
kulinarična razstava na
i. gostinskem plesu v celju
V okviru Okrajne gostinske zbornice
v Celju so minulo soboto gostinski de-
lavci priredili svoj prvi gostinski ples.
Svoje plesne prireditve niso omejili
zgolj na lastno zabavo, marveč so to
priliko združili z bogato kulinarično
razstavo, ki je žela vsestransko prizna-
nje in pohvalo. V stranski dvorani Na-
rodnega doma so bili razstavljeni umet-
niško izdelani proizvodi slaščičarske in
kuharske stroke. Hladna jedila v obliki
okusno, omamen talno in umetniško se-
stavljenih plošč so bila predmet obču-
dovanja in priznanja.
Naše gostinstvo je s to razstavo do-
kazalo, da zmore ustreči tudi najzahtev-
nejšim nalogam gostinstva. Preprost
opazovalec ni mogel verjeti, da je to
delo gostinskih umetnikov, ki se skri-
vajo za vrati čarodejnih kuhinj naših
prijaznih gostišč.
Med glavnim odmorom so goste
postregli še z gostinsko juho; izbrana
buteljčna, desertna in peneča se vina so
nudila gostom prijetno pokušnjo vin,
ki so dobro zamakala okusna topla in
mrzla jedila.
Ljubljanska gostinska šola je poslala
k postrežbi gostinskih delavcev in šte-
vilnih gostov 10 gojencev II. letnika,
da pokažejo svoje v šoli pridobljeno
znanje.
Višek napetosti je povzročilo žreba-
nje dobitkov, sestoječih iz 6 razstavlje-
nih plošč iz kulinarične razstave. Sreč-
ni dobitniki so lahko občutili dobrote
naše domače in priznane kulinarične
umetnosti.
Razstava je bila prirejena v okrajnem
merilu. Z velikim razumevanjem in po-
žrtvovalnostjo so gostinska in slašči-
čarska podjetja razstavila 36 predme-
tov, ki so vsi brez izjeme bili deležni
splošne pohvale in priznanja. Posebna
strokovna komisija je nagradila naj-
boljše izdelke: I. Zdraviliški dom. Rog.
Slatina, II. Hotel Savinja, Celje, IIL
Zdravilišče Dobrna, IV, Hotel Evropa,
Celje, V. Restavracija Pošta, Celje, VI,
Vino Koper, Celje, VII, Gostinsko pod-
jetje Bohor, Rog. Slatina in VIII. Slo-
venski dom, Rogaška Slatina. Za naj-
boljši izdelek slaščičarjev je bila na-
grajena slaščičarna Rugo.
Tako prireditelji kakor navzoči go-
stje so bili mnenja, naj bi bile v bo-
doče take razstave odprte širšim ljud-
skim množicam.
cene na trgu v tem tednu
(Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor)
Krompir 14 (—), čebula — (100), česen
—	(150), fižol, vis. — (65—80), fižol, niz.
—	(50—65), peteršilj — (150), zelena 46
(60), zelje, gl. 20 (35), zelje, rib, 35 (40
do 50), repa, rib, — (30—40), korenjček
—	(25—80), pesa 30 (40), redkev 20 (40),
hren — (150), jabolka 18 (25—35), sadje,
suho — (70), jajca — (20), mleko — (35),
smetana — (200), skuta — (140), med —
(400), vino — (130), Žganje — (300—350),
koruza — (50), ječmenova kaša 80 (—),
koruzni zdrob 70 (—), koruzna moka 48
V fasn ed 18. do 25. februarja je bilo rojenih
JO dečkov in 25 deklic.
Poročili go se:
Herman Dercko, strojni ključavničar in Vida,
Ileitvilvu Vojsk, optikarska pomočnica, obu
Lflj«, Alojiij Lorcnčič, strojni monter iz Gra-
jrnščukn in Veronika Wcnc, deluvLa iz Su,
Trnovelj. Anton Selih, trgovski poslovodja
Jo/.efn Helena Vreter, trgovska poinočuica. obu
iz Celja, Stanislav Rel>ersak, avtvgenovarilec in
Stnnisluva Tomažič, avtngenovarilka, obn iz
Celja. Prane Razpet, elektrotehnik in Adela
Coh, knjigovodkinja, oba iz 2alca.
Umrli so:
Zofija Bizjak, gospodinja iz Celja, stara 25
let. Jiikob Završek. kmet iz Voduc, star Irt.
!»bn Zclen.šck. otrok iz !sempetra v S«v. dolini,
8l«r 1 dan. Veronika Schlosser. otrok iz Be/.ine.
• Im-, Slov, Konjice, stara 1 leto. jo/.efii Kruni-
|>«k, gospodinja i/. I.očeiidola. stiim 60 Id. jo-
žrfa 0/,imck. gospodinja iz Pro/.iuske vasi, Ma-
ra 77 let. Friinc jakše. npitkojiiifr i/ (fiju,
ftar "6, let. llnRo Rojuik. apokojonrc iz Celja,
KiHr 58 let. Marija Ramiiak, gok|»odiHja u bloT,
-&l«r« 43 let.
Umrla fe Marija Žveglar
iz Breze nad Laškim
Pred kratkim so položili k zadnjemu
počitku Marijo Zveglar z Brez.
Kdor je v času NOB hodil okrog
Sentruperta nad Laškim, jo je moral
poznati, saj je v najtežjih okoliščinah
nudila pomoč ranjenim partizanom in
marsikateremu rešila življenje. Njena
borna kočica v gozdu malo nad tistim
mestom, kjer je končala svojo kratko
a uspehov polno pot I. celjska četa, je
bila včasih polna lažjih in težjih ra-
njencev — partizanov.
Ljudje se je spominjajo kot eno naj-
bolj požrtvovalnih žen tega kraja. Ra-
njenec, ki ga je prevzela, je bil pri
njej na varnem, kot pri svoji materi.
S ponosom se je včasih spominjala na
tiste mlade partizane, ki jim je nudila
zavetišče in pomoč.
Množične organizacije v Brezah so
ji po svojih močeh njeno skrb in po-
žrtvovalnost poskušale tudi vračati, saj
je bila pravzaprav socialno ogrožena,
čeprav sama ni nikdar iskala pomoči.
Marija Zvegler je bila primer po-
žrtvovalne, nesebične, preproste žene,
ki je bila pripravljena žrtvovati za so-
človeka in za splošno korist vse. V ime-
nu krajevne organizacije ZB se je od
nje poslovil tov. Omahne.
_ 2. F.
BORBA PROTI ALKOHOLIZMU BO
USPESNA LE TEDAJ CE BO
VEC DRU2BENE
KONTROLE
Uredba, odnosno sklep Gostinske
zbornice, da gostišča vinjenim osebam
ne smejo več izdajati alkoholnih pijač,
se v Celju praktično ne upošteva. Do-
kaz za to so še vedno pogosta nočna
razgrajanja in tihe družinske tragedije,
ko se vinjeni oče z robantenjem in te-
pežem znaša nad nesrečno ženo in
otroki. Osamljeni tudi niso primeri —
zlasti na periferiji — ko zahajajo sta-
riši z otroki v gostilno in v poznih
nočnih urah pijančujejo, medtem ko
otrok kima za mizo, utrujen in marsi-
kdaj tudi lačen. Službojoči natakar no-
če ali ne more razumeti otrokovega oči-
taj očega pogleda in prinaša bokal za
bokalom na mizo.
Na sestanku odbora RK I. četrti so
zato člani pretekli teden sklenili, da
bodo na svoji četrti budno spremljali
vse take primere, kjer bodo gostišča že
vinjenim osebam še nadalje izdajala
alkoholno pijačo. S tem bodo Gostinski
zbornici pomagali vršiti kontrolo in
zahtevali, da se bodo nad kršitelji tudi
izvajale kazenske sankcije.
V PETIH HISAH JE PRIDOBIL
80 ČLANOV RK
Dejstvo je, da imamo v Celju v orga-
nizacijah RK še vse premalo članov. V
nekaterih ulicah je v članstvo zajet le
neznaten odstotek od mnogoštevilnega
prebivalstva. Dolžnost vseh članov RK
pa je, da pridobijo na svojem terena
čim več novih članov v to človekoljubno
organizacijo.
Tov. Konheisler iz I, četrti je v petih
hišah pridobil kar 80 članov RK. Od-
bor SZDL mu je dal listo vseh prebi-
valcev na njegovem terenu, nakar je
šel od hiše do hiše in številne člane
družin pridobil za vpis v članstvo,
Posnemajmo ga!
kratke iz cinkarne
Preteklo soboto' so v Cinkarni za-
ključili enotedenski sindikalni tečaj, ki
ga je organizirala sindikalna podruž-
nica. Tečaj so obiskovali mladi odbor-
niki sindikalnih odborov te podružnice
in 5 sindikalnih funkcionarjev iz drugih
podjetij. Na tečaju so se seznanili z
vlogo in organizacijo sindikalne orga-
nizacije, družbenim upravljanjem in
nekaterimi najvažnejšimi političnimi in
gospodarskimi' vprašanji.
Na pobudo uprave Cinkarne bo v tej
tovarni vsakih 14 dni posvetovanje z
vodilnimi uslužbenci, člani upravnega
odbora in delavskega sveta ter s sindi-
kalnimi funkcionarji. Razpravljali bo-
do o tekočih vprašanjih z gospodarske-
ga in političnega področja ter o posa-
meznih gospodarskih vprašanjih kolek-
tiva, stanju na industrijskem trgu in
podobnem,
«
V Cinkarni je že -nad 400 naročnikov
Prešernove knjižnice. Precej zaslug za
tak razvoj Prešernove knjižnice v tem
kolektivu ima pr:dvsem marljiva po-
verjenica Nada Zerjal, ki je znala čla-
nom kolektiva pravilno prikazati po-
men dobrega čtiva.
S takšnim odnosom župnika Šolinca se ne strinjamo
Nedavno tega je v Šentjurju pri Ce-
lju umrla članica sindikata in Zveze
komunistov ter SZDL Milica Plavštaj-
ner. Na željo moža in organizacij, kjer
je bila vključena, so odločili, da bo po-
greb brez duhovnika. Pokojnica je le-
žala v Spodnjem trgu in je do pokopa-
lišča (večina po klancu) pol ure. Ker je
edini mrtvaški voz v tej občini last
župnišča Šentjur pri Celju, je zastopnik
občine tovariš Josip Kos šel prdsit go-
spoda župnika Solinca za posojilo voza
proti plačilu. Čeprav je bil ta dan eden
najbolj mrzlih dnevov in je pihal stru-
pen veter, je župnik Soline posojilo
voza odklonil. Ker bi pogrebci ob ta-
kem vremenu zelo trpeli, če bi krsto
nosili na rameh, so si voz izposodili v
Železarni Store.
Pogreb je bil kljub temu svečan in
tudi sama udeležba je pokazala, da je
bil pogreb vzorno pripravljen, pokoj-
nica pa med domačini zelo priljubljena.
Od pokojnice so se poslovili štirje go-
vorniki, pevski zbor KUD iz Šentjurja
in godba na pihala »Svobode« Store pa
sta zai)ela oziroma zaigrala žalostinke.
Z ozirom na to, da sta bila župnik
Soline in njegov kaplan zaradi sličnega
delovanja in odnosov že izgnana iz raz-
nih krajev, bi bilo prav, da se o žup-
nikovem odnosu in pieteti do mrtvih
kaj več pogovorimo, zlasti še, ker so
se nad tem dejansko zgražali vsi ljudje.
Ker je na teritoriju občine precej
državljanov, ki ne želijo v tem pogledu
hiti po 10 letih odvisni od gospoda žup-
nika Solinca, naj bi občina takšen voz
čimprej nabavila in ga dala v uporab-
ljanje ustanovi, pri kateri bo dostopen
vsem državljanom ne oziraje se na nji-
hovo versko prepričanje.
_ M. j.
DRUSTVO PRIJATELJEV MLADINE
v	žalcu je spet razveselilo
mladino!
V okusno dekorirano dvorano Doma
»Partizan« je privabilo na pustni po-
nedeljek popoldne nad sto osemdeset
okusno napravljenih mladih mask od
predšolske mladine do dijakov in di-
jakinj najvišjih razredov nižje gimna-
zije. Zares pestra slika, kakršnih smo
le malo videli. Posebno upadljiva je
bila črnska družinica, ki je štela poleg
črnega poglavarja in njegove ženice še
troje srčkanih črnčkov. Nič manj se
niso uveljavili razigrani in drzni kow-
boji, Kitajci, Indijanci, »bidermajer-
jevci«, orientalci z lepo Šeherezado na
čelu, cigani in ciganke, gobe mušnice,
srebrno se lesketajoče ribe, jamski mo-
žički in vse ostale zares presenetljivo
lepo in domiselno oblečene maske.
Večlanska komisija je imela polne
roke dela, da bi pravično razdelila šest-
najst nagrad za najboljše maske. Ko-
misija se je odločila, za načelo dvoj-
nega nagrajevanja. Nagradila je nam-
reč osem najoriginalnejših in osem naj-
lepših mask. Tako so prišli na svoj
račun eni in drugi.
iz kozjega
Povedati moramo, da so Kozjani zo-
pet pokazali svojo kulturno zavest, ko
so ob Prešernovi proslavi do kraja na-
polnili veliko dvorano in vedro sprem-
ljali odličen spored, ki so ga izvajali
učenci in dijaki s sodelovanjem učitelj-
stva.
iz mozirja
Znano je, da je nekdaj bilo dru-
štveno življenje pri nas zelo razgiba-
no, Zal tega, razen za TD »Partizan«,
ne moremo več trditi. Res je, da so
šege in navade pustnih dni razgibale
staro in mlado, toda to je premalo.
Čudiš se, ko ti povedo, da je knjižnica
prosvetnega društva zaprta, in to ravno
v času, ko si ljudje najraje izposojajo
knjige. Se bolj čudno pa je to, če izveš,
da je peč, ki je prej stala v knjižnici,
nekam izginila in sedaj knjižničarka
zaradi mraza ne more izposojati knjig,
V	času izposojanja je prišlo v knjižnico
50—60 ljudi, sedaj pa se knjige ne iz-
posojajo več. Edina sekcija društva, ki
je žela uspehe, sedaj spi spanje pra-
vičnega, Le kako dolgo še in po čigavi
krivdi?
V CREŠNJICAH SO BILI CLANI
SZDL PREMALO AKTIVNI
To je preteklo nedeljo ugotovil občni
zbor SZDL, V delo organizacije bo po-
trebno vključiti zlasti mladino. Prebi-
valstvo je bilo seznanjeno z novimi
davčnimi ukrepi, ki jih terja gospo-
darska politika na vasi zaradi pospe-
ševanja kmetijstva,
zb frankolovo v svoje
Članstvo Se ni zajela vseh
Preteklo nedeljo je bil redni letni
občni zbor Zveze borcev Frankolovo.
Iz poročil je bilo razvidno, da organi-
zaciji ni uspelo doslej najti prave po-
vezave s člani, V preteklem letu je
število članov sicer naraslo na 69, kar
pa je za kraj, v katerem je bUo osvo-
bodilno gibanje zelo močno, res pre-
majhno število. Vso skrb pa je orga-
nizacija posvetila otrokom padlih bor-
cev ter skrbi za njihovo izobraževanje
in usmerjanje v poklic,
Tovarišica Helena Borovšak je v raz-
pravi nakazala tudi potrebe vključe-
vanja žena v organizacijo. To vpraša-
nje je bilo doslej zanemarjeno, čeprav
so žene ogromno prispevale k razvoju
narodnoosvobodilnega gibanja. Pouda-
rila je tudi potrebo po močnejšem po-
litičnem udejstvovanju članov organi-
zacije.	D.
TO IN ONO IZ SLOV. KONJIC
Telovadno društvo Partizan v Slo-
venskih Konjicah je pretekli teden or-
ganiziralo smučarsko tekmovanje za
pionirje, mlajše mladince in mladince
v starosti do 16 let. Razen konjiških
so prišli še iz Zreč, Poljčan, Oplotnice
in Loč, tako da je skupaj bilo 125 na-
stopajočih. Tekmovali so v teku na 1000
do 2000 01 ter v veleslalomu in v skokih
na 10-metrski skakalnici.
Čeprav , je bilo največ nastopajočih
Konjičanov, so tudi mladi gostje iz oko-
liških krajev odnesli več prvih in dru-
gih mest. Najboljši mladinci in pionirji
so dobili razen pohvalnih diplom še
praktična darila, kot na primer smuči,
knjige, perilo itd., kar so darovala ko-
njiška podjetja in vodstvo TVD Parti-
zan.
Odborniki sindikalnega sveta v Ko-
njicah so na svoji zadnji seji razprav-
ljali o pripravah na volitve novih de-
lavskih svetov. Predlagali so, naj bi
v večjih podjetjih volili po volilnih
enotah. Prav tako so menili, da je tre^
ba največ skrbi posvetiti kadrovskim
in političnim pripravam ter na tak na-
čin omogočiti, da bi prišli v nove de-
lavske svete taki člani, ki bodo znali
pravilno voditi in usmerjati gospodar-
stvo podjetja. Še pred volitvami pa naj
bi dosedanji delavski sveti poročali
svojim kolektivom o delu v preteklih
dveh letih in o gospodarskih načrtih
za letošnje leto.	L, V.
Občinski svet zveze Svobod in pro-
svetnih društev v Slov. Konjicah je na
zadnji seji razpravljal o predlogu pro-
računa za letošnje leto. Odborniki so
bili na splošno mnenja, da bo s fi-
nančnimi sredstvi treba najbolj pod-
preti knjižnice, ki jih je 14 v občini.
Finančno bo treba podpreti tudi ostale
panoge izobraževanja.	l. v.
Delavcu Stavbeju iz tovarne usnja
KONUS v Slov. Konjicah je pred ne-
davnim pogorela stanovanjska hiša in
precej pohištva. Vse skupaj je imel za-
varovano le za 50.000 din. Sindikalni
odbor v tovarni, kjer je zaposlen, je v
okviru nabiralne akcije zbral kot prvo
pomoč preko 37.000 din.
MLADINA IZ GRI2
SE PREBUJA
Mladinci v Grižah so imeli že dva-
krat priložnost obiskati predavanja
profesorja Svarca iz Celja. Prvič jim
je govoril o socialistični morali, dru-
gič o lepem vedenju, prihodnjič pa bo
na sporedu zanimivo predavanje: Mla-
dina in vprašanje ljubezni.
Poleg predavanj obiskujejo naše mla-
dinske tudi tečaj RK in pripravljajo
proslavo Dneva žena. Zelja vseh mla-
dink je bila, da naj bi bil gospodinjski
tečaj, saj se je zanj prijavUo kar 36
kandidatk.	Erna.
V času od 18, do 25, februarja je bilo rojenih
15 dečkov in 16 deklic.
Poročili s« se:
Anton Lipovšek, delavec in Kristina Kroflič,
gospodinjska pomočnica, oba iz Malih dol, obč.
Vojnik, Franc Dokler, kmečki sin in Marija 2e-
rovnik, gospodinja, oba iz Višnje vasi, obč.
Vojnik, Anton Pilih, delavec iz Vojnika in te-
rezija Stagoj, poljska delavka iz Konjskega
obč, Celje. Anton Cvikel, tes. pomočnik in
Frančiška Klančnik, poljedelka, oba iz Letuša.
Alojz Vodovnik, poljedelec iz Dobrovlja in Ve-
ronika Labohar, poljedelka iz Gubnega. Sta-
nislav Rakun, trg. pomočnik ia Šentjanža i«
Ljudmila Korber, trg. pomočnica iz Letuša, Av-
gust Mošnik, poljedelec iz Tešova in Genovefa
Potočnik, poljedelka iz Dobrovelj, Vincenc Per-
ger, poljedelec iz Preserja in Marija Potisek,
poljedelka iz Topovelj. Leopold Crešnar, kmeč-
ki sin iz Zlogone vasi in Ivana Založnik, kme-
tica iz Pake, obč. Slov, Konjice, Viktor Marin-
šek, posestnik iz Stranic in Ljudmila Fijavž,
kmečka hči iz Vitanja, Alojz Kovačič, poljede-
lec iz Nimnega in Veronika Conč, poljedelka iz
Jerčina. Albert Grobin, poljedelec iz Cmereške
gorce in Jožefa Zupanec, poljedelka iz Rogin-
ske gorce. Peter Lipovšek, soboslikar in Dra-
gica Gunzek, strojna delavka, oba iz Konca.
Martin Kljun, upokojenec iz Šmurjete in Ka-
tarina Vengust, tovarniška delavka iz Leskovca.
Venčeslav Gorenšek, šoter iz Škofje vasi in Te-
rezija Velenšek, snovalka iz Zg. Hiidinje. Janez
Špeglič, skladiščni delavec iz Arciina in Ljud-
mila Raspet, tkalka iz Prekorja. Jožef Drobnak,
tovnr. delavec in Marija Zibert, poljedelka, oba
iz Trnovelj, obč, Celje,
Umrli so:
Katarina Rezec. poljska delavk« Iz Zigona,
stara 69 let. Janez Maček, poljski delavcr iz
Kladjega, star 7? let, Terezija Oblak, upoko-
jenka iz Laškega, stara 81 let, Jiilijana Suho-
vcršnik, prevžitkarica iz Smiklavža, stara 79
let, Marija Bračko, prevžitkarica iz Imena,
stara 72 let, Neža Gobec, mala posestnica ii
Roginske gorce, stara 63 let, Franc Jančič, po-
Ijcilelec iz Zihike, star "9 let, Brodej Jožefa,
posestnica iz Brezna, star 65 let. Silvo Laznik,
otrok iz Stenice, obč, Konjice, star 2 meseca.
Matija Plaznik, prevžitkar iz Letuša, star 75
let. Marija Braznik, gospodinja iz Letuša, stara
78 let, Marija Orli, prevžitkarica iz Topovelj,
star« 7> let, Franc Turnšek, posestnik iz Pod-
vrha. star 86 let, Auton Kovačič, oskrbovanec
ix Rogaške Slatine, star 85 let, Janez špes iz
Jankove, obč, Vojnik. star 77 let. Franc Kra-
meriek, kmetovalec iz Bezovice. star 39 let.
Ivan Zupane, prevžitkar iz Paridola, star 77 let.
oljski tednik, 2. marca 1956
Stev. 9 — stran 7
mi bo tudi pri prii^^tdniiii vcHtvah zmčsal
Na sliki vidiino predsedTiikn ZDA Eisenliowcrja s pojo soprogo. Kakor izgleda, sta
precej dobre volje. Znano je, da je bil i)rcd^ediuk dalj časa bolan, vendar so po okreva-
nju njegovi zdravniki izjavili, da je njejSovo zdravslveno stanje lako dobro, da bo še lahko
dolgo vrsto let vodil državniške posle. Toda vprašnjo je, če luu bo tudi tokrat pri volitvah
zmaga naklonjena.
Še vrag je zmrznil
Nejfrijetno nas je pestila ostra zima
v preteklih dneh, ki je tudi povzročila
številne smrtne žrtve šfrom po svetu.
K sreči pri nas v Sloveniji teh ni bilo.
Toda malokdo v Celju ve, da je bila
pri nas neko leto tudi tako ostra zima,
da je celo sam vrag zmrznil. Naj vam
naslednja zgodba, katere se bodo naj-
starejši Celjani še morda spomnili, to
potrdi.
Bilo je okrg leta 1880. V Jožefovi
cerkvi je bilo popoldansko nedeljsko
opravilo, kar pridrvi med zbrane ver-
nike skozi stranska vrata čudna ko-
smata pošast, oborožena z vilami —
pravi pravcati hudič na oko. Zakadila
se je naravnost med ženske in povzro-
čila nemalo paniko. Niso si še ljudje
opomogli od strahu, je pošast že izgi-
nila v bližnji gozd.
Preteklo je mnogo let. Iz Amerike se
je vrnil neki priložnostni zaslužkar,
tip pravega žganjarčka. V domovini se
ga je neki dan zopet nekoliko navlekel,
potem pa navzočim razvozljal uganko
pojava čudne pošasti v Jožefovi cerkvi.
Bilo je v dobi narodnostnih bojev in
propagande za protestantizem. Nem-
škutarji za dosego svojih ciljev niso
štedili z denarjem. V konkurenčni ver-
ski borbi pa so bili aktivni tudi misi-
jonarji iz Jožef o ve cerkve, ki so bili
nemškim mogotcem trn v peti. Trgovec
H. jih je imel prav posebno na piki in
si jih je hotel privoščiti. Za svoj načrt
je pridobil nekega priložnostnega za-
služkar ja, ga oskrbel s hudičevo bojno
opremo in ga spustil v cerkev, za uslu-
go pa še bogato nagradil in mu obenem
preskrbel tudi vozovnico za Ameriko,
če bi potegavščina bila slučajno od-
krita.
Načrt sta srečno izvedla in mnogo let
je ostala potegavščina nepojasnjena.
Ker tistega trgovca že zdavnaj ni med
živimi, si je nekdanji »vrag« v pijano-
sti le upal izdati skrivnost.
Pričujoča zgodba pa ne bi odgovar-
jala svojemu naslovu, če se ne bi za-
ključila tako, kot se je. Tisti žganjar-
ček se ga je namreč v neki zimski noči
preveč nalezel in zmrznil v predmestni
šupi.
Torej bo le držalo, da je »hudič«
zmrznil.	F. K.
Zaradi nenadne odjuge nastop duna skih
umetnih drsalceu ponovno odpovedan!
Krajevni odbor Šmartno ob Paki
se je sestal
Pred dnevi so se zbrali člani kra-
jevnega odbora na svojo tretjo sejo, na
kateri so razpravljali o perečih vpra-
šanjih našega območja.
Mnogo neprilik dela most v Rečici,"
preko katerega gre glavni promet v
Zgornjo Savinjsko dolino. Ali bo tre-
ba zaradi nerazumevanja merodajnih
usmeriti promet iz Zgornje Savinjske
doline preko Letuša na Polzelo ali pa
preko hudega gorenjskega klanca na
Gorenje v Šmartno ob Paki. Je to že
četrti provizorij, ki pa je sedaj v jako
slabem stanju in se sme preko njega
voziti samo do 3 tone teže. Koliko de-
narja se zmeče po nepotrebnem stran,
ko se obnavljajo samo provizoriji, na-
mesto da bi se zgradil pošten železo-
betonski most. Koliko manj bi to stalo.
Kaj pa, če se bo zopet zgodilo kaj ta-
kega kot pred tedni, ko je samo malo
manjkalo, da ni šel težek tovorni avto
naložen z lesom v Pako?
V	bližini Smartnega je velik kamno-
lom, ki je splošno ljudsko premoženje.
Dokler je bil ta last privatnika, je ta
dajal domačinom kamenje zastonj. Po
osvoboditvi ga je prevzela Gozdna
uprava. Ta ga je dajala domačinom po
10 din za m^. Sedaj pa, ko ga izkorišča
eThnična sekcija, pa je treba zanj pla-
čati kar 800 dinarjev. Ali je to prav?
V	Rečici bodo za tamkajšnje potrebe
uredili perišče, ki bo služilo vsem va-
ščanom. Razpravljali so tudi o likvi-
daciji trgovine »Oljka«, katero bi pre-
vzela kmetijska zadruga, vendar do
pravega zaključka zaenkrat ni prišlo.
Daljšo razpravo so zahtevali socialni
problemi posameznih družin v Gavcah
in Velikem vrhu. Tu bo treba najti ne-
ko pravo pot, kajti drugače se bo za-
deva zavlekla v nedogled.
MLAKA
Smo vina, žganja, piva požlampali
Celjani lani lepo količino.
Dve sto milijonov smo tako pognali
skoz grla vedno žejnega ožino
in z njimi marsikaj: tri šole nove
ali sto toplih hišic stanovanjskih
in višji standard sploh, ki so njegove
dobrine nam še vedno v meglah
planskih.
Dve sto milijonov. In je stvar pač taka:
Iz njih na kraju le ostane — mlaka.
BONBONI
Kaj, deklica, vame meriš z očmi,
medtem ko bonbone v škrnicelj mi
vlagaš?
Oh, meni srce se ob tebi medi,
da slep sem, ko ti mi bonbone vagaš.
Potem ko doma bonbone stehtam,
pa vidim, da jih je zares premalo.
Pri dekah desetih za cel dekagram
dekletce to zalo me je goljufalo.
O škoda, da nisem jaz tisti fantič,
ki ti mu nosiš bonbone sladke,
prav tiste, ki te ne stanejo nič,
ker tvoje uteži so nekaj prekratke!
.Zdaj vem, čemu zavijaš oči
in mene pri tem v čarobne mreže,
da pamet se meša mi in slepi
in nič ne vidim bonbonov teže.
Ce bil pa bi mož od kontrole jaz,
to stopil bi ti trdo na prste!
Ne zmešal bi tvojih oči me kras,
ne tvojih zobčkov prebele vrste!
Uspešno delo gasilcev v Šoštanju
V prostovoljno gasilsko društvo Šo-
štanj je vključenih 29 rednih članov, 2
rezervna in 6 članic. Pionirslca skupi-
na pa šteje 21 pionirčkov.
Delo društva v preteklem letu je
bilo zelo živahno. Članstvo je v celoti
izpolnilo obljubo, ki jo je dalo na lan-
skemu občnemu zboru. S pomočjo Drž.
zavarovalnega zavoda so nabavili nov
rešilni avtomobil, ki po potrebi služi
tudi za prevoz gasilskega moštva, za
gašenje v hribovitih krajih pa so na-
bavili manjšo motorno brizgalno, ka-
kor tudi precejšnje količine cevi in
drugega orodja. Društvo, ki poseduje
tudi nov moderen gasilski avtomobil,
je na svojem področju v preteklem le-
tu uspešno posredovalo v vseh poža-
rih, mnogokrat pa so pohiteli na po-
moč tudi v sosednje kraje.
Posebno skrb so posvetili strokovne-
mu in političnemu izobraževanju član-
stva. Od 49 članskih sestankov, je bilo
36 strokovnih predavanj, na 13 pre-
davanjih pa so se seznanjali s poli-
tičnimi in gospodarskimi dogodki v
svetu. V velikem številu so se udele-
žili tudi gasilskih proslav in nastopov
v Ljutomeru in Varaždinu, prav tako
pa so tudi sodelovali v večini gasilskih
nastopov v bližnji okolici.
Za svoje plodno delo je društvo pre-
jelo od republiške gasilske zveze ga-
silsko priznanje I. stopnje, ki sedaj
krasi njegov prapor, visoka odlikova-
nja pa so prejeli tudi številni dolgo-
letni in zaslužni gasilci.	b. F.
SLOVITA JAPONSKA IGRALKA MATCIIIKO KYO ŽIVI SAMO ZA FILM
Graciozna japonska igralka Matchiko
Kyo, ki je s filmoma »Rashomon« in
»Vrata k peklu« dosegla svetovno sla-
vo. ne pozna posebnega razkošja, ka-
kršnega so sicer vajene njene sovrstni-
ce. Matchiko se je popolnoma zapisala
filmu. Med filmanjem sploh ne zapušča
študijev ter včasih po ves mesec spi v
majčkeni garderobni sobici, čeprav lah-
ko v svojo hišo prispe z avtomobilom
v pičli uri. Dan na dan je v stiku s
številnimi ljudmi, toda ima le malo pri-
jateljev. Išče si jih le med svojimi ko-
legicami in kolegi. Njeno življenje je
delo/ ne misli na sestanke in poroko.
Za japonske razmere zasluži ta ^igralka
sorazmerno čedno vsoto — več kot 8
milijonov dinarjev.
Matchiko Kyo je začela svojo sijajno
OTROK, KI JE ZAPOSLIL VSO
ANGLIJO
Komaj je mala Anne Hobson prišla
na svet, so se začeli z njo ukvarjati
skoraj vsi časopisi in radio. Da bi lahko
ostala pri življenju, so ji morali izme-
njati kri. Ugotovili so, da ima deklica
posebno krvno ski|pino — na vsakih
6500 ljudi je eden f tako krvno skupi-
no. — Zato so iskali prek časopisov in
radia take vrs?^ darovalcev. Ze v šest-
najstih urah so našli dva krvodajalca
z enako krvno skupino. Izvedli so iz-
menjavo krvi, in ko je Anne bila stara
en dan, so časopisi obvestili radovedne
bralce, da je otrok bil rešen.
kariero kot revijska plesalka v Tokiju.
Njena lepota in popolno obvladanje
boogi-woogi plesov ni očaralo samo ob-
činstva, marveč tudi japonskega film-
skega mogotca Akira Kurosawa, ki ji je
brez obotavljanja p>onudil eno glavnih
vlog v znamenitem filmu »Rashomon«.
V MASKI SVOJE MATERE...
Sedemnajstletna dijakinja Inge K. iz
Essena se je hotela poigrati z učitelji
na svoji šoli. Morda je pri tem hotela
samo preizkusiti svoje igralske sposob-
nosti? Sicer pa, naj bo kakorkoli, kajti
domiselna prevara ji je popolnoma
uspela.
Spomnila se je roditeljskih obiskov
v šoli. S šminko in pudrom si je Inge
svoj obraz postarala za dve desetletji.
Oblekla je tudi mamine obleke in se
tako napravljena pojavila v konferenč-
ni sobi svoje šole. Podrobno se je za-
nimala za svojo »hčerko« in splošno po-
polnoma uspete. Ker pa ji »uspeh« ni
dal miru, je zaupala nekaj tudi svojim
sošolkam in tako se je o njenem deja-
nju pričelo govoriti po mestu. Končno
je to resnico izvedelo tudi šolsko vod-
stvo. Sklenili so Inge izključiti iz šole.
Toda ne. Sola in pristojni činitelji so
dobivali dan na dan številna pisma raz-
nih staršev, kjer prosijo, da se Ingi to-
krat prizanese. Otrok pač! Intervencije
so imele svoj vpliv in tako je- Inge spet
lahko zasedla svoje mesto v razredu.
MOSKOVSKA SENZACIJA V
BRtSSLU
Pred nedavnim je v Briisslu prvikrat
gostoval moskovski državni cirkus, ki
je sedaj na svoji turneji po Zahodni
Evropi. Cirkus je dosegel senzaciona-
len uspeh, tako da so bili vsi listi od
skrajne desnice pa do skrajne levice
polni hvalospevov. Izredno navdušeno
odobravanje je dosegla točka 15 dresi-
ranih medvedov z mladim klovnom
Popovim.
SAMO UCITELJ OSTANE
NEIZPREMENJEN
V pariški osnovni šoli je učitelj dal
učencem svojega razreda temo za spis,
in sicer na izbiro štiri letne čase. Osem-
letni šolar Pierre si je zase izbral po-
mlad. Ko je učitelj pozneje popravljal
spise osnovnošolcev, je v Pierrovem za-
sledil med drugim tudi tole: »Pomlad
je najlepši letni čas; v gozdovih pojo
ptički, drevje se odeva v zelenje, ro-
žice prično cvesti. Skratka, vse dobiva
pomladi novo obleko, le naš učitelj
ostane neizpremenjen, kajti iz leta v
leto nosi isto staro oguljeno suknjo.«
občinska konferenca
gasilske zveze v mozirju
V	nedeljo je bila v Mozirju konfe-
renca gasilske zveze. Udeležba je bila
zelo dobra, saj se je konference udele-
žilo preko 90% izvoljenih delegatov. V
poročilu so nakazali uspehe, pomanj-
kljivosti in težave, s katerimi se je
ukvarjal občinski odbor gasilske zveze
v preteklosti. Razprava pa je nakazala
nujnost sodelovanja z množičnimi orga-
nizacijami ter potrebo po vključevanju
mladine v gasilska društva.	R. Z.
iz Creta
Železniška čuvajnica v Cretu je že
dalj časa opuščena. Dviganje in spu-
ščanje zapornic opravlja uslužbenec iz
sosedne čuvajnice. Toda že nekaj časa
opažamo, da so zapornice stalno dvig-
njene, vlaki pa se »sprehajajo« nemo-
teno mimo. Znano je, da se je tu že
večkrat pripetila nesreča. Možnost ne-
sreče pa je tem večja sedaj v zimskem
času.
V	interesu splošne varnosti bi želeli,
da železniška uprava ugotovi, zakaj se
zapornice ne zapirajo, če so pa po-
kvarjene, naj bi jih popravili.
iz bohora
(Šentvid pri Planini)
Preuredili in dozidali smo našo dvo-
rano in napravili tudi udobnejši oder.
Naši igralci so se postavili z Meškovo
dramo »Pri Hrastovih«, za smeh so pa
poskrbeli z »Lahkomiselnim lahkoživ-
cem«. Ljudstvo je vsakokrat napolnilo
dvorano, kar pomeni, da se mu je igral-
ska skupina priljubila in jo vabijo, da
se večkrat pokaže.
SOBOTA, 10. MARCA OB 20,30
VALČKOV
VEČER
AD KLADIVAR
Narodni dom — umetniški
program — bar — srečolov
Predprodaja vstopnic od 5. do
10. niarca od 15. do 16. ure
pri blagajni kina Union
Srečanje
Pred tremi meseci je v rojstni vasi,
v šoli, začela učiti učiteljica Vera. Ka-
kor vsak začetnik, se je tudi ona z vso
vnemo zatopila v poučevanje. Bila je
zgodaj v šoli in še potem, ko so otroci
že odšli. Sprejemala je tudi starše učen-
cev, ki so se prišli pozanimati za uspe-
he svojih otrok. In mimo tega se ni za
nič drugega zanimala.
Dan se je že nagibal. iSkozi gole veje
dreves se je v rdečkastih pramenih po-
i^avalo sonce na belo pobarvanih ok-
»^ih šolske sobe, v kateri se je pogo-
varjala Vera z Lizo, svojo nekdanjo so-
šolko. Nerodna je bila v šolski sobi,
ona, kmetiška, z malo prevelikimi čev-
lji in z zabuhlimi rdečimi rokami. Gle-
dala je okrog po slikah in zemljevidih.
Skoda, mogoče bi bila tudi ona tako
kot Vera, če bi šla v šole. Lepo bi bila
Pa kdo ve, kaj je bilo, da je zamudila
ta čas in ostala doma za mater svojim
bratom in sestram. Zdaj pa ima take
težave. Kdo bi si mislil, da bo Vera
kdaj učiteljica njenega najmlajšega
brata. Seveda. Takrat sta še ~bili obe
precej otročji, norčavi pa trpljenja in
skrbi nista poznali. Tako je menila Li-
za in na njenem zagorelem obrazu je
ugasnila zadnja veselost, kajti sonce je
zahajalo.
Počasi in molče sta hodili v lep je-
senski večer. Krave so mukale po hle-
vih in na travo je legala zgodnja rosa.
Lizin brat je bil slab učenec, zato je
sestro skrbelo.
Skoraj tema je že bila, ko sta se pri-
bližali kopici kmetij. Zavili sta po bliž-
njici. Vera je poznala doma vse bližnji-
ce v vasi. Ce je kdo kosil travo ali na-
pajal zvečer krave pri koritu, je postal
in gledal za Vero, ki je hodila mimo.
Učiteljica je zdaj, prej pa je garala po
njivah in travnikih. Se nekaj stezic,
hiš in vrtov, pa sta bili skoraj pri Li-
zinem domu.
»Zakaj pia nisi spregovorila z Andre-
jem«, je Liza pretrgala molk.
Vera je dvignila glavo: »S čigavim?«
»E, z Anžičevim. Ga nisi videla?«
»Ne,« je Vera nehote ustavila korak
in zardela.
»Sva že mimo. Za domačim vrtom je
stal.«
Vera je stopila hitreje in se ustavila
na dvorišču kmetije. Otroci, ki so se
igrali, so jo spoštljivo pozdravili, ona
pa je stopila v hišo.
Vas je postala tiha. Se so krave mu-
kale v hlevih, hčere in sinovi kmetij
pa so se shajali pri koritih, na cestah
in križiščih. Sobota je bila. Otroci so
pred hišami zvijali kačo ter kričali.
Takoj se je zvedelo po vasi, da je prišla
Vera k sosedu, da bi učila sina, ki bo
morda nekoč kaj boljšega.
Vera pa se ni predolgo mudila s
fantom. Podučila ga je o tem in onem
in mu dala nalogo. Liza se ji je toplo
zahvalila, p>otem pa je hit^ domov.
*
Njive in travniki so se risali v slabi
svetlobi. Tu pa tam so se zganile veje
dreves v lahni sapi. Zrak je bil nasi-
čen >z duhom, ki je puhtel od odpadle-
ga listja.
Vera je stopala mimo Anžičeve hiše.
Ob vrtu je na ograji slonel Andrej in
jo pričakoval. Ni se ga nadejala. Kot
pribita je obstala.
»Ti?«
Segla sta si v roke brez besed. Leto
dni se že nista videla. Pred štirimi me-
seci, ko je bila Vera doma na počitni-
cah, je Andrej odpotoval v Ljubljano,
zdaj pa ni prišel k njej, čeprav je ve-
del, da je v vasi.
»Pojdi v hišo,« je končno dejal in
odšel pred njo.
»Sedi,« ji je pokazal na stol in na
divan. »Kjer hočeš,« se je zasmejal.
»Rajši na divan, tu imaš lepše spomi-
ne,« je nagajivo omenil. Vera pa je v
naraku zardela.
»Molči,« je rekla in sedla. Nato sta
dolgo govorila o tem, kaj se je zgodilo
med letom, ko se nista videla. Ona je
mnogo študirala in naredila maturo. On
pa je zaživel tako življenje. Ni bil ne
študent, ne kmet; Ne tič, ne miš. An-
drej je bil kmečki sin. Imel je veliko
maturo, a na univerzi ni nikoli končal.
Zdaj se udeležuje sestankov na občini,
ker je odibomik za svoj okoliš, ima kup
knjig in je nekak kulturni organizator
v vasi. Sicer pa pase lenobo, preživlja
dolge samotne dneve tu v poljih, pre-
preženih s kolovozi. Človek pozna vse
ogone, vsako kravo, celo ljudi po ko-
raku v temni noči. To so dnevi napor-
nih misli, ki navdajajo človeka z ne-
jevoljo.
»Zakaj mi nisi nič pisal o tem,« je
vprašala Vera in se naslonila nazaj.
»Pojdi no, misliš, da bom tožil o tem
dolgočasju,« se je zasmejal.
(Nadaljevanje prihodnjič)
POZIV
VSEM, KI ŠE NISO ODDALI
DAVČNE NAPOVEDI ZA
PRETEKLO LETO ODNOSNO
PAVSALISTI ZA TEKOČE
LETO
V smillu čl. 71, 72 in 73 Ured-
be o dohodnini. Ur. 1. FLRJ 56/53,
pozivamo vse davčne zavezance,
ki niso dali davčne napovedi v
določenem roku, da to takoj sto-
re.
Opozarjamo vse, ki davčnih
napovedi niso oddali, da mora
davčni zavezanec plačati na ra-
čun povečanega davka do 6% od
odmerjenega davka ter je ob-
enem lahko tudi kaznovan v
smislu čl. 47, Zakona o družbe-
nem prispevku.
UPRAVA ZA DOHODKE
Obč. ljudski odbor Celje
itev. 9 — stI^an 8
CELJSKI TEDNIK, 2. marca I§66:.
v BRASLOVCAH JE TEKMOVALO 240
SMUČARJEV
Preteklo soboto in nedeljo se je zbralo 240
smučarjev na medruštvenih tekmah v okolici
Braslovč. Tekmovali so v veleslalomu, teku in
skokih. Najmočnejše ekipe so zast(«ale dru-
štvo Partizan BraslovCe, Svoboda Zabukovca
in Partizan Polzela. V borbo pa so posegli
ludi tekmovalci iz Smartnega ob Paki, Letuša
in Prebolda. Organizatorji so imeli polne roke
dela, da so pripravili kar dve skakalnici, zlasti
večja 25 m je bila vzorno zgrajena. Proge za
tek (tri) so bile dobro trasirane z zadostnim
vzponom, dočim je zadnja tretjina proge po-
tekala po položnem terenu. Odlične rezultate
90 dosegali dobro razpoloženi gostje iz Za-
bukovce.
Domače smučarje je uspešno pripravil tovariš
Uratnik Edo, ki si je na uspelem tečaju na
Mozirski planini zelo dobro izpopolnil svoje
znanje. Svoje znanje s pridom prenaša na
mlajše tekmovalce.
Tekmovanje je potekalo brezhibno. Levji de-
lež pri vsem organizacijskem delu nosita bra-
ta Uratnik, odborniki domačega Partizana in
vodje tujih tekmovalnih ekip.
V GABERJU ZOPET ŠPORTNO DRUSTVO
OLIMP
Pred dnevi so zborovali športniki iz indu-
strijskega predela našega mesta, ki so združeni
v SD Svoboda. Niti polni dve leti ni od tega,
ko je bila ustanovna skupščina tega športnega
kolektiva in že so v tem času vključili v vrste
aktivnih športnikov preko 220 mladih ljudi,
predvsem delavsko mladino. V treh sekcijah
— nogometni, namizno teniški in kegljaški —
je društvo razvilo veliko aktivnost. Največ
je nogometašev, saj so tudi v Gaberjih najbolj
vneti za to športno panogo. V preteklem letu
so pokazali velik napredek pionirji, saj so se
v republiškem merilu uvrstili na 2. mesto,
I. moštvo Svobode pa je v II. skupini CNP v
letu 1954-55 osvojilo naslov prvaka. Nič manjši
niso bili uspehi igralcev namiznega tenisa. Žen-
ska ekipa je bila na moštvenem prvenstvu
druga v Sloveniji, na državnem pa peta! V
Celju je vrsta nadarjenih mladih igralcev na-
miznega tenisa, ki bodo z vestno vadbo vredni
nasledniki Coha, bratov Božiča, Rebevška in
drugih. Kegljači trenutno nastopajo še v celj-
ski kegljaški skupini, kažejo pa stalni na-
predek. Ce upoštevamo, da se to mlado društvo
bori z velikimi težavami, saj nima na razpo-
lago prostorov za društveno delo in vadbo v
zimskem času, na igrišču pa je še vedno brez
garderob in potrebnih sanitarnih naprav, poteni
smo lahko več kot zadovoljni z dosedanjimi
uspehi. Glavno razumevanje in pomoč je dru-
štvo prejemalo od TEP in njihove sindikalne
podružnice, ki je dala športnikom na razpo-
lago vse razpoložljive rekvizite. Plodna raz-
prava na skupščini je pokazala, da bi bili
društveni uspehi lahko še večji, če bi se vsi
ilani upravnega odbora zavedali dolžnosti do
prevzetih obveznosti. To je bila brez dvoma
ena največjih hib v zadnji poslovni dobi, saj
je vse delo bilo na ramenih redkih požrtvoval-
nih delavcev.
Srednja in starejša generacija prebivalcev
Gaberja je živo povezana z bivšim delavskim
športnim društvom Olimp, ki je pred vojno
zbiral delavsko mladino Celja in jo vzgajal
v proletarskem duhu. Zato je na skupščini
zopet bil sprejet predlog, da se mlado društvo
■preimenuje v Olimp, saj veže celotno Ga-
berje na to ime, ki ima med delavstvom že
■itaro tradicijo. Ustanovitelja in predvojnega
predsednika Olimpa, ki je tudi zadnji dve leti
predsedoval SD Svoboda, tov. Andreja Svetka
je skupščina izvolila za častnega člana. Novemu
odboru predseduje tov. Veber Vlado, direktor
TEP, v odboru pa ima za sodelavce predane
športne delavce iz Gaberja iz večine podjetij
tega terena. Prepričani smo lahko, da bo novi
•dbor s tradicijo borbenega Olimpa tudi v na-
ših dneh uspešno nadaljeval z delom in da bo
Gaberje v športnem pogledu Zopet na tistih
pozicijah kot je bilo pred leti.
Smučanje
NA SMUČIŠČIH - PRAVA MNOŽIČNOST!
Ze dolgo vrsto let nismo imeli tako razgiba-
nega smučarskega življenja na belih poljanah
kot v letošnjem letu. V vsem celjskem okraju
je tolikšno število tekmovanj, na stotine, da
celo tisoče nastopajočih, da ne moremo vsega
sproti registrirati. Smo že v mesecu, ko se
nam bliža pomlad . . . Zato naši smučarski de-
lavci hitijo z vso naglico, da bi spravili pod
streho vsaj del tistega, kar so planirali že v
jesenskih dnevih.
Najbolj razgibano življenje je pač na naših
šolah, kjer hitijo s šolskimi zavodnimi in ob-
činskimi tekmami. Tu je na stotine in tisoče
tekmovalcev. Naši učitelji in profesorji telesne
vzgoje niso le pobudniki tekmovanj. V zad-
njem času so organizirali celo kopico smu-
čarskih tečajev, v katerih so naučili smučanja
več sto šolske mladine. Velenjska gimnazijska
mladina je bila na tečaju na Pohorju, v Konji-
cah je tov. Vončina izkoristil za konjiške
gimnazijce kar domača smučišča, tov. Kojc v
Mozirju in Jarnovič v Šoštanju smučišča v
bližnji okolici, mladina učiteljišča je bila na
Golteh, iz I. celjske gimnazije pa na Celjski
koči. »Zlatac so bile vredne nepredvidene
druge semestralne počitnice, to vam lahko po-
trdi šolski smučar!
Ali pogledamo na celjska smučišča tam na
Polulah, na terenih, ki so bili vsa zadnja leta
že v pozabi? V zadnjih dneh je bilo na teh
terenih preko 500 šolskih smučarjev, tekmo-
valcev. Ni prostora, da bi naštevali prvake
f)0«anjeznih zavodov, pa čeprav je na teh tek-
mah nastopilo po več 100 mladine in pionirjev,
oglejmo si le zadnje občinsko šolsko smučar-
sko prvenstvo, na katerem je bilo 250 izbranih
tekmovalcev iz vseh šol celjske občine. Prihi-
teli so iz Teharij, Štor, Kompol, Liubečne,
Smartna v Rožni dolini, iz vseh celjskih šol.
Celox Svetina je poslala svoje zastopnike. Raz-
novrstna je bila oprema teh smučarjev, v vseh
pa veliko volie in poguma in seveda tudi upa-
nja na najboljša mesta. Ugotovili smo lahko,
da so na vseh šolah celjske občine dobri smu-
4arji in da so vneti pripadniki tega zdravega
športa. Brez dvoma bo iz te armade smučarjev
z leti ob pomoči smučarskih učiteljev in vadi-
teljev zrasla tudi potrebna kvaliteta. Poglejmo
si nove šolske občinske prvake in najboljše
smučarje v posameznih disciplinah: pri pionir-
nh do 10 let so bili pri smuku najboljši
Bavcom (I. osn. šola), Kompolšek (osn. Store),
Pilih, Telič in Peperko Roman (vsi II. osnovna
šola). V teku na 1 km pa Koren Jurij (I. osn.
šolaj, Kačičnik (osn. Store), Božič (I. osn. šola),
Fabjan in Stuklek (oba II. osn. šola).
Pri pionirkah od 10 do 14 let je bil vrstni red
v teku na 1,5 km: Lesjak (Polule), Velej (II.
gim.). Golob (I. osn. šola), Koštomaj (I. o«n.
šola) in Novak (Svetina). In v smuku: Lapornik
(II. osn. šola), Zohar (Teharje), Jankovič (II.
osn. šola), Rozman (Polule), Spat (I. osn. šola).
Pri pionirjih od 10 do 14 let je v smuku bil
vrstni red: Roje. Rom (oba II. gim.), Vedlin
(L osn. šola), Makuc (Store) in Lužnik (II.
osn. šola). V skokih — Kisel (II. gim.), Bene-
dek, Bolka (oba I. gim.), Posinek (I. osn. šola)
in Bertok (II. gimn.). V teku na 2 km: Ferme
(1. gimn.), Sterniša, Iskrač, Rajtmajer (vsi II.
gimn.) in Sivka (Store).
Pri mladincih v veleslalomu pa najdemo med
najboljšimi imena: Arzenšek (fl. gimn.), Ajdič
(vaj. šola II.), Rožič (I. gimn.), Sal ej (učit.) in
Požun (II.gimn.), V skokih: Kotnik (I. gimn.),
Cater Herman, Kneževič, Jelen in Kindlhofor
i vsi II. gimn.), V tekih: Verk, Zupane Jože,
liedl (vsi II, gimn.), Strajhar in Krumpak
(učit.).
Pri mladinkah, ki so bile bolj skromno za-
stopane, je bil vrstni red v veleslalomu: Blaz-
nik Marica, Brenčič in Kokol (vse I. gimn.).
In v teku na 3,5 km: Prah (II. gimn.), Dešman
(učit.), Leskošek (II, gimn.), Krašovec in Born-
Sek (učit.).
Svet za šolstvo Obč. LO Celje in DPM Celje
sta obdarila najboljše smučarje s knjižnimi
nagradami, v imenu Sveta za šolstvo pa je
tekmovalcem čestital k uspehu tov, Pogačnik
Janko,
Cela kopica je bilo tekmovanj pri partizan-
skih društvih. Celje-mesto, Polule, Braslovče,
Vojnik, Laško itd. so bila prizorišče tekmovanj
s partizanskimi smučarji. Na Polulah so v
novem partizanskem društvu osvojili naslove
prvakov — pri članih Stoklas v vseh discipli-
nah, pri mladincih v smuku in skokih Cigale,
v slalomu pa Pantner, pri pionirjih v slalomu
in skokih Rom, v smuku pa Suster. Na tekmah
je nastopilo preko 40 tekmovalcev. Celje-mesto
je imelo svoj društveni izlet združen s smučar-
skimi tekmami. Najbolje se je odrezal Arzen-
šek. Pri pohodu na smučeh po hribovitem
terenu Košnice in Lise je sodelovalo preko 50
društvenih pripadnikov.
V Mestnem parku je Celjska garnizija prire-
dila smučarski patrolni tek s streljanjem.
Proga je bila dolga preko 8 kilometrov, vmes
pa je bilo treba pokazati tudi sposobnosti v
streljanju. Od desetih ekip je največje spo-
sobnosti v teku pokazala patrola SD Celje
(Suša, Verk, Sumer), ki je pustila patrolo SD
Tempo za seboj za celih 10 minut in je kljub
temu izgubila zmago zaradi >nesrečnih propo-
zicij«, ki so dajale prednost vsakemu zadetku
— strelu v tarčo kar za celo minuto! Vrstni
red: SD Tempo, SD Celje, SD Cinkarna itd.
Na Celjski koči so se pomerjali med seboj
grafičarji iz vse Slovenije na republiškem
prvenstvu. V skupnem plasmanu so imeli naj-
več uspeha celjski grafičarji, ki so osvojili
ekipno zmago. Naj^boljše moči so imeli v Ho-
čevarju, Novaku, Crepinškovi, Korošakovi, Što-
ru, Pristovšku in Seničarju. Na tekmah je na-
stopilo 75 tekmovalcev.
Na Svetini so se srečali učenci strokovnih
šol celjskega okraja v tradicionalnem vele-
slalomu za prehodni pokal Železarne Store,
Nastopilo je 38 tekmovalcev, vrstni red naj-
Ijših pa je bil naslednji: Cater Jože (vaj. L),
Rozman (MIS Store), Cernovšek (MIS Store).
Roje (IKS), Godunc (vaj. I.) itd. Najboljše
ekipe: MIS Store, vajenska I, in IKS. Prehodni
pokal je zopet ostal v Storah,
Izreden podvig so v nedeljo dosegli v Za-
grebu na Slemenu izbrani celjski smučarji, ki
so v postavi Uršič Dominko, Cetina Janko in
Nunčič ponovno osvojili v >Herucovem me-
morialu« ekipno zmago in lepo prehodno tro-
fejo pred izbranimi ekipami iz Srbije, BiH,
Makedonije in Hrvatske. Tudi ljubljanska Enot-
nost z Budinekom na čelu ni bila kos razpo-
loženim Celjanom. V veleslalomu, ki je oil
dolg okrog 2000 m z višinsko razliko 370 m in
42 vratci, je zmagal Uršič pred Cetino J.,
Nunčič pa je bil na 6. mestu! V propagand-
nem slalomu je bil Cetina prvi, Uršič pa četrti.
Celjski smučarji so prinesli domov kar štiri
pokale.
_Drsanje in hokej na ledn_
.APREDEK V UMETNEM IN HITROSTNEM
DRSANJU
Pred dnevi je HDK Celje organiziral II.
klubsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki se ga
je udeležilo 15 mladih drsalcev, večinoma
žensk. Nastopajoči so pokazali lep napredek.
Najboljši pa so bili: do 7 let — Juršičeva,
Presingerjeva in Lužarjeva. Do 10 let — Aškerc
Alenka, do 17 let — Flajs M., Z^rdoner, Gut-
schreiber, od 17 let Filač Irena, pri mladincih
pa Zimšek, Vračko in Zagoričnik.
Na prvenstvu v hitrostnem drsanju je nasto-
pilo preko 80 drsalcev, prvake pa bomo spo-
znali v prihodnji številki. Tekma v hokeju na
ledu med HDK Celje in Krka se je končala
z zmago Celjanov 6:1.
_Sabljanje_
SALOBIR MARJAN V DRŽAVNI
REPREZENTANCI
Mladi Marjan Salobir, sedanji vaditelj celj-
skih sabljačev, se je v nedeljo na izbirniTi
tekmah za sestavo državne reprezentance od-
lično odrezal v Ljubljani. Med izbranimi mla-
dinci se je uvrstil na 4.-6. mesto in vse kaže,
da bo ta uspeh zadostoval za njegov prvi na-
stop v državnem dresu na letošnjem svetovnem
mednarodnem mladinskem kriteriju.
ŠPORTNI SPORED:
Nedelja, 4. III, ob 10. nri na Celjski koči:
TRADICIONALNO SREČANJE V VELESLA-
LOMU MESTNIH REPREZENTANC
CELJE : ZAGREB
Pokroviteljstvo nad prireditvijo ima Občinski
ljudski odbor Celje.
Četrtek, 8, marca ob 8,30 na Polulah:
OKRAJNO ŠOLSKO SMUČARSKO
PRVENSTVO
Nastopajo izbrane ekipe občin celjskega
okraja, V primeru slabih snežnih razmer bo
tekmovanje na terenih pri Celjski koči ob
10. uri.
gAHISTI SO SE POMERILI
Pretekli petek je bila v domu JLA
v Celju tekma šahovskih sekcij Cin-
karne Celje in Železarne Store proti
moštvu celjske garnizije. Tekma se je
končala z rezultatom 13,5 proti 8,5 v
korist Cinkarne—Železarne.
Cinkarna je nastopUa z 12, Železarna
pa z 10 igralci.
Enako srečanje bo 4. marca v sejni
sobi sindikalne podružnice Železarne v
Storah.
Od kod primanjkljaj 1,259.000 din
v KZ ŠMiHEL NAD MOZIRJEM
V Kmetijski zadrugi Smihel nad
Mozirjem so pred kratkim ugotovili
primanjkljaj 220 m® lesa v vrednosti
1,259.000 dinarjev. Velik del krivde za
ta primanjkljaj nosi lesni manipulant,
ki je svoje posle skrajno površno in
malomarno opravljal. Da je temu tako,
se vidi iz njegovega zagovora reviisij-
skim organom, katerim sploh ni mai
pojasniti, kako in kdaj naj bi ta po:^
manjkljaj nastaL Kdo vse je imel pri
tem početju umazane prste, bodo raz-
isikali organi notranje uprave.
NEPOŠTENA LESNA MANIPULANTA V RECICI PRI LAŠKEM
PONEVERILA 2,233.193 DIN
Pri pregledu. ix)slovanja Kmetijske
zadruge Rečica pri Laškem so pred
kratkim ugotovili vrsto poneverb in
malverzacij v trgovanju z lesom. Gre
za izstavljanje namišljenih računov
Rudniku Laško za 359.710 m» lesa v
vrednosti 2,235.193 dinarjev, katerega
pa rudnik sploh ni sprejel Pri pre-
gledu materialnega knjigovodstva ao
ugotovili 38 namišljenih računov na
gornjo vrednost in količino lesa. Gre za
očitno okoriščanje nekaterih odgovor-
nih uslxižbencev zadruge ter Rudnika
Laško, ki so v medsebojnem dogovoru
»prodajali in k!uix)vali« les, denar 1»
pospravili v svoje žepe. Revizijski or-
gani so ugotovili, da se je v največji
meri pri tem okoristil lesni manipu-
lant rudnika Ivan Lah, kakor tudi les-
ni manipulant zadruge Rudi Kuhta.
Prav verjetno je imel pri tem umaza-
nem poslu vmes prste tudi blagajnik
zadruge Matevž Lipičnik, ki je lani iz-
plačal na^nišljenim dobaviteljem lesa
2,119.792 din.
Pri tem je lesni manipxilant ponaredil
podpise 32-tih namišljenih dobavite-
ljev, nekaj primerov pa še ni ugotov-
ljenih, ker doslej še niso mogli ugo-
toviti bivališča takšnih dobaviteljev
lesa,
Najibolj odgovoren pri tem nepošte-
nem dejanju pa je vsekaikor lesni ma-
nipulant Rudnika Laško Ivan Lah, ki
je potrjeval sprejem namišljenih "ko-
ličin lesa za rudnik. Nič manjša kriv-
da pa ne zadene tudi lesnega manipu-
lanta kmetijske zadruge Rudolfa Kuh-
to, ki je sestavljal namišljene račune
dobaviteljev ter blagajnika zadruge
Matevža Lipičnika, ki je ponarejene
račune izplačeval.
Zaradi slabe vesti in bojazaii pred
kaznijo je Rudolf Ktihta pobegnil. Pre-
iskovalni organi pa bodo v kratkem
ugotovili, kdo vse in v kakšni meri je
bil soudeležen pri tem nepoštenem po-
četju.
Požar v Velenju
v soboto, 25. februarja ob 14. uri je
izbruhnil požar v baraki Geodetskega
zavoda v Velenju. Baraka je bila po-
stavljeru. zaradi namestitve naprav za
raziska vanje ležišč premoga. Čuvaj
Klančnik Vlado je hotel zakuriti v pe-
či. Drva pa so bila surova in ker ni
hotelo goreti, je vlil na ogenj plinsko
olje. Olje se je hitro vnelo, se razlilo
in ogenj se je naglo razširil. Baraka
je zgorela. Zgorel je tudi motor, na-
prava za merjenje talne vode in okrog
40 vidija ploščic z nosilci kron. Skoda
znaša okrog milijon dinarjev. Gašenje
je bilo zaradi pomanjkanja vode te-
žavno. Čuvaja Klančnika, ki je utrpel
precejšnje opekline, so prepeljali v
celjsko bolnišnico.
PRIJATELJ TUJIH KOLES
IN ELEKTRIČNEGA KABLA
24-letni Glušič Ivan, po poklicu pri-
učeni vodovodni instalater, stanujoč v
vasi Kale pri Žalcu, izhaja iz kmečke
družine. Dom svojih staršev je zapustil
že s šestim letom in odšel k svojim so-
rodnikom, Pomanjkljiva vzgoja ga je
leta 1954 pripeljala na kriva pota. Za-
radi tatvin je bil pri okrajnem sodišču
v Celju leta 1954 obsojen na 1 leto za-
pora. Ze takrat je imel na vesti še več
raznih tatvin, ki pa jih je zanikal. Ob-
sojen je bil zato samo~ za tri tatvine in
eno poskusno. Vse ostale tatvine so pri-
šle šele sedaj na dan. Tako se je Glu-
šič zopet znašel pred sodniki in se za-
govarjal še za trinajst raznih tatvin,
ki jih je izvršil v letu 1954 v raznih
krajih v Savinjski dolini, V dveh pri-
merih je ukradel dvoje po 20.000 di-
narjev vrednih koles, raznim kmetom
pa električne kable in električne žar-
nice v skupni vrednosti okrog 140.000
dinarjev. Kabel je razprodaL Obsojen
je bil na 2 leti in 7 mesecev strogega
zapora,
SEKALA STA BREZ DOVOLJENJA
Kmet Sitar Franc iz Črnega vrha pri
Taboru je v svojem gozdu brez do-
voljenja posekal 47 dreves listavcev in
iglavcev, S tem je povzročU golosek na
površini štirih arov. Kazen 3 mesece
zapora, kazen mu je bila odložena za
dobo dveh let. Tudi kmet Spegelj Mi-
hael s Paškega Kozjaka je v svojem
gozdu na površini 30 arov posekal
okrog 70 m3 listavcev in iglavcev. Ni
pa imel zato potrebnega dovoljenja.
Zaradi kaznivega dejanja uničevanja
gozdov je bil obsojen na 6 mesecev za-
pora, jKJgojno za dobo dveh let.
Z 2IVINO JE TRGOVAL
53^etni železničar Urleb Franc iz
Nove vasi pri Šentjurju se je poleg
svoje službe pečal še s prekupčevanjem
z živino, V desetih primerih je na sej-
mih ali pri drugih lastnikih kupil krave
in telice ter jih z dobičkom dalje pro-
dajal. Zaradi kamivega dejanja ne-
dovoljenega trgovanja je bil obsojen
na 5 mesecev zapora. Kazen so mu od-
ložili za dobo dveh let,
PRIJATELJICA TUJE LASTNINE
je 30-letna Jevšenak Slavka, Meseca
decembra lani je v Zgornjih Trnovi j ah
vzela Mahne Mariji obleko v vrednosti
9000 dinarjev. Obsojena je bila na 6
mesecev zapora,
PRIJATELJA ŽELEZNIŠKIH
PRAGOV
sta 20-letni Poklič Rudolf iz Jerneja pri
Ločah in 21-letni Tomažič Ignac iz Lič-
nice pri Ločah, Lani sta na železniški
postaji v Ločah vzela tri železniške
prage v vrednosti 4200 dinarjev, last
KZ Loče, Obsojena sta bila vsak na
tri mesece zapora.
Nogo so si zlomili: pri smučanju Po-
točan Franc iz Šentjurja in Lipovec
Kari iz Celja, Trubarjeva ulica. Pri
padcu na poledenelih tleh pa: Mahne
Anton iz Teharja, Kline Marijana iz
Celja, Teharska cesta, Ogrizek Ivan iz
Rogaške Slatine, Voh Jože iz Zg, Po-
nikve pri Žalcu, Klosternik Alojz iz
Ljubije pri Mozirju, Sumej Franc iz
Jakoba pri Šentjurju, Zagožen Dani iz
Smarjete, Jankovič Jakob iz Pongraca
in Fijavž Anton iz Ljubnice pri Vitanju,
S klorom se je pri delu zastrupil
Krk Jakob iz Matk pri Preboldu,
Arhanič Jurij iz Celja si je pri delu
poškodoval roko.
Pri smučanju si je poškodoval nogo
Vertot Matija iz Tržišča pri Rog. Sla-
tini.
Pri vožnji z avtomobilom si je pri
nesreči zlomil rebra Carli Milan iZ|
Ptuja.
OBJAVA
v pritličju novega stanovanjskega bloka v
Ključavničarski ulici je na razpolago še nekaj
poslovnih prostorov.
Vabimo zainteresirane stranke, da vložijo
prošnjo za dodelitev teh prostorov (poslovnih)
pri Oddelku za gradnje in komunalne zadeve
Občinskega ljudskega odbora Celje,
Upoštevale se bodo predvsem prošnje tistih
interesentov, ki si bodo poslovne prostore v ce-
loti uredili na lastne stroške,
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
CELJE
Oddelek za gradnje in
komunalne zadeve
RAZPIS
Planinsko društvo Celje razpisuje tečaj za
visokogorsko turno smučanje na Korošici,
Tečaj bo pod strokovnim vodstvom in bo
obsegal naslednji program:
1.	tečaj alpskega in turnega smučanja;
2.	vaje v reševanju;
3.	smuške ture v območju Korošice;
4.	predavanja o zimski alpinistiki in smučanju.
Dnevna oskrba v Kocbekovem domu za člane
PD 450 din, za nečlane 500 din. Tečajnina za
vse dni 300 din.
Tečaj bo trajal 7 dni. Datum začetka bomo
pravočasno javili vsem prijavljencem. Za orien-
tacijo javljamo, da predvidevamo tečaj sredi
meseca aprila, ozirali pa se bomo na vreme
in na snežne razmere.
Prijave sprejema PD Celje, Stanetova ulica,
do 15, marca 1956. Število udeležencev do 25,
Ob prijavi je treba položiti akontacijo 500 din,
ki v primeru odpovedi udeležbe zapade.
Pravico do udeležbe imajo vsi smučarji, ki
obvladajo osnove smučanja.
Smučišča na Korošici spadajo med najlepša
v Sloveniji, Prepričani smo, da bo tečaj za
vsakogar nepozabno planinsko in smučarsko
doživetje,
UPOKOJENCE
obveščamo, da smo pisarno Društva upokojen-
cev LRS, podružnica Celje I, preselili v Zi-
danškovo ulico 22.	ODBOR
PUTNIK SLOVENIJA - poslovalnica Celje
Vas vabi na naslednja potovanja:
RIM — Šestdnevni izlet preko vseh glavnih
mest Italije. Na potovanju boste spoznali umet-
ii-,ko bogastvo Firenz, poševni stolp v Pisi,
romantiko Benetk itd. Prijave do 15, marca,
MILANO — Štiridnevni avtobusni izlet na
milanski velesejem, ki je poznan kot eden naj-
večjih evropskih velesejmov. Ogled Benetk,
Padove ter Gardskega jezera. Postanek v
Trstu, Prijave do 30. marca,
PARIZ — Sedemdnevni izlet z ogledom vseh
zanimivosti Pariza, Med potjo ogled Milana,
Lyona, Benetk itd. Nešteto lepot, zanimivosti
ter presenečenj boste srečali na tem lepem
potovanju v mesecu juniju. Prijave do 30, apri-
la,
ATENE — Devetdnevno potovanje, kombini-
rano z avtobusom in vlakom. Poleg antičnih
spomenikov v Atenah bodo izletniki lahko
spoznali tudi Solun, Thebe, Skoplje, Ohrid
itd. Prijave do 22, aprila. Cena 19.900 din.
Obenem obveščamo vse obrtnike, da bo t
dneh od 27. IV.^ do 10 V. v Miinchenu obrtniški
velesejem, istočasno z ogledom graškega vele-
sejma. Prijave sprejemamo do 1, aprila 1956.
Udeležite se naših izletov v Budimpešto, ki
traja dva dni, dalje Padovo, Graz, Hamburg,
Benetke, Trst itd.
Vse informacije in navodila zahtevajte v
naši poslovalnici.
Istočasno javljamo vsem interesentom za pri-
reditev raznih skupinskih izletov po želji, da
bomo razpolagali od 27. aprila dalje z lastnim
turističnim, 35 sedežnim, avtobusom, z udobni-
mi pregibnimi sedeži in radioaparaturo,
JAVNA ZAHVALA
Podpisani izrekam zahvalo uslužbencu Taj-
ništva za notranje zadeve tov. Jermanu, ki je
dne 22, februarja 1956 nesebično in požrtvo-
valno rešil in nudil prvo pomoč moji hčerki
Verici, ko je pri sankanju ob bregu Savinje
padla v vodo in bi sicer utonila,
Ferdo Štiglic, Celje
»
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 11, marca 1956: dr, Cerin Jože, Celje,
Cankarjeva 9.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
SPREJMEMO mlajšo pisarniško moč, verzira-
no v finančnem poslovanju, z znanjem stroje-
pisja ter blagajniških poslov. Pismene po-
nudbe na upravo lista pod šifro »dobra moč».
GOSPODINJSKO POMOCNICO, pošteno, prid-
no, z znanjem kuhe, sprejmem. Pismene po-
nudbe na upravo lista.
KMETIJSKO POSESTVO hmeljarske šole v
Vrbju pri Žalcu proda na dražbi več vozov
in limeljsko sušilnico 9 m^. Prodaja b« dne
?. III. ob 9. uri na šoli v Vrbju.
PRODAM lepo kravo (brejo) šest let staro.
Vprašati Babno 26.
PRODAM stavbno parcelo (1.000 m2). Naslov v
upravi lista.
PRODAM dvosedežni zapravljivček in valjar.
Naslov v upravi lista.
l'RODAMO takoj vseljivo dvosobno stanovanje
s pritiklinami v Slovenskih Konjicah.
Agencija Maribor, Partizanska 24
PRODAM zaradi pomanjkanja krme	junca
(montafonske pasme) za vožnjo in	teli^
(pšenične pasme) za spravilo. Košec	Rado,
Celje, Polule (za novo šolo).
PRODAM enonadstropno novo stanovanjske
hišo v Celju z garažo. Naslov v upravi lista.
KUPIM žago v obratu ali mlin, z majhnim
posestvom v prometnem kraju blizu železni-
ške ali avtobusne postaje. Poniidbe na upravo
lista pod šifro »Plačljivo takojf.
KUPIMO več eno ali dvodružinskih hiš, tudi
z gostilniškimi ali trgovskimi lokali v Celju
in okolici.
Agencija Maribor, Partizanska 24
MENJAM enosobno stanovanje v mestu za
enosobno v okolici. Vzamem v najem zemljo do
500 m2. Naslov v upravi lista.
ZAHVALA
Za uspešno zdravljenje našega sinčka ter za
ves trud se najlepše zahvaljujem primarju
otroške bolnišnice ar. Stegnarju, sestri Deže-
lakovi in ostalim sestram.
Ivan in Marija Majhen, Store
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem zdravnikom kirnrgie-
nega oddelka celjske bolnišnice, kakor tudi
sestram in vsemu ostalemu osebju za skrbno
nego in zdravljenje zloma noge,
Valentin Grobler, Petrovče
CELJSKO GLEDALIŠČE
Petek, 2, marca 1956 ob 15 — Ivan Cankar:
Lepa Vida — I. srednješolski abonma
Sobota, 3. marca 1956 ob 16 — Miloš Mikela:
Atomske bombe ni več — Izven
Sreda. 7. marca 1956 ob 19,30 — Ranko Marlm-
kovič: Glorija — Zaključena predstav« m
SZDL
Četrtek, 8. marca 1956 ob 18 — Ranko Mara-
kovic: Glorija — Gostovanje v Štorah
Petek, 9. marca 1956 ob 15 — Ivan Canku:
Lepa Vida — IV. srednješolski abonma
KINO UNION. CELJE
Od 2. do 5. III. 1956: »Nesmrtne melodijec,
italijanski film
Od 6. do 9. III. 1956: »Lisbonske noči t,
francoski film
KINO DOM. CELJE
Od 29, n. do 4. III. 1956: »Izpod Sahare«,
ameriški barvni film
Od 5. do 8. IIL 1956: »Da bi ne vstala zarf««,
ameriški ftlsa.
Laiki planinci so lahlco ponosni na svoje uspeiie
Planinsko društvo Laško je imelo
pred dnevi svoj redni letni občni zbor.
V zadnjih letih je društvo uspešno
širilo idejo planinstva med ljudstvom
in zlasti med mladino, kar dokazuje,
da je od 601 pripadnikov društva 70
mladincev in mladink in 150 pionir-
jev in pionirk.
Društvo je izpolnilo svoj delovni na-
UTEMELJEN RAZLOG
Nameščenec pri telefonu: »Ne, tovariš
direktor, nisem bolan. Samo zato nisem
prišel v službo, ker sem edini v pisarni,
ki nimam nahoda.«
črt, ki si ga je bilo postavilo v pre-
teklem letu. Povečalo je število članov,
zlasti pa vzbudilo zanimanje za naše
planine med mladinci in pionirji, za kar
ima največ zaslug voditelj mladih to-
tovariš Rataj.
Društvo je v celoti izpolnilo tudi go-
spodarsiki del svojega delovnega načr-
ta. K že prej dograjenemu Planinske-
mu domu na Smohorju so dogradili
prizidek s teraso, pločnik pred domom,
opravili so razne izboljšave v domu,
dopolnili in izboljšali opremo, vse to z
lastnimi sredstvi, za kar so izdali
500.600 din. Dom je oskrbovan vse leto,
ima lepe sobe in skupna ležišča ter
nudi obiskovalcem udoben počitek, hra-
no in pijačo po primernih cenah. Dom
ima električno razsvetljavo, kar je tu-
di delo društva, ki je obenem omogo-
čilo elektrifikacijo ostalega naselja
Smohor. Med letom je obiskalo dom
okoli 8000 prijateljev narave, med nji-
mi mnogi iz drugih republik in ino-
zemstva.
Za letos si je postavilo društvo ob-
širen načrt. Med drugim bo pričelo s
pripravami za zajetje pitne vode, ki jo
bodo napeljali v dom. Tudi to delo bo
koristilo vsemu naselju Smohor.
V avgustu bo društvo za proslavo
10, letnice svojega obstoja razvilo na
Smohorju društveni prapor, V soboto,
3, marca pa bo priredilo svoj tradicio-
nalni planinski ples v domu Partiza-
na v Laškem.
ZELO ENOSTAVNO
»Ce mi že ne morete povišati plače,
pristanem tudi na to, da mi plačujete
toliko kot sedaj, i)a večkrat.«
ZAKAJ JE V ANGLEŠČINI LADJA
ŽENSKEGA SPOLA
»The Ship« ali angleško ladja je zato
ženskega spola ker:
,,, ker je njena oprema tako draga.
... ker porabijo zanjo toliko barve.
... ker jo vodi po navadi moški.
... ker jo je v razburkanih vodah
težko obdržati v normalni smeri.