V Ljubljani, dne 11. oktobra 1934, Naročnin u tiztmitro: četrtletno I Din, polletno 11 Din, celoletno SI DI41 u It* lemitvo run Imerlktt četrtletno 11 Din, polletno 24 Dla, celoletno 48 Dla, »meriti letno I dolu. — Ričan poftne krtnllilce, podnlnlce t LJrtlJtnl, it 10.711, Izhaja vsarie#telc Ipravalitvo »Domovine" v LJubljani, Knaflova ulloa 5 IrsdnlStvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Kralj AlcIcsEndcr Zedinitelj mrtev Naš veliki kralj Aleksander I. je padel 9. oktobra ob 4. popoldne v Marseillu kot žrtev podlega atentata. S svojo krvjo je kralj mučeniško zapečatil delo za mir, radi katerega se je napotil v zavezniško Francijo. Na prestol kraljevine Jugoslavije je po čl. 36. ustave stopil njegov prvorojeni sin Nj. Vel. kralj Peter II. Kraljevska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe Nj.Vel. kralju Petru II. Vlada kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi čl. 45. ustave kraljevsko oblast, je sklicala Narodno predstavništvo k skupnemu zasedanju na dan 11. oktobra, da položi prisego v zmislu čl. 59. in čl. 42. ustave . 1 ■ . m ...... ~ v . '■ 4 S svojimi zadnjimi besedami, ki jih je blagopokojni kralj umirajoč jedva izgovoril, je v svojem neizmernem rodoljubju zapustil našemu narodu tole sporočilo: „Čuvajte Jugoslavijo!" , # ..... Kraljevska vlada poziva ves jugoslovenski narod, da to sveto zapoved zvesto in spoštljivo izpolni. 9. oktobra 1.1934. v Beogradu. Predsednik ministrskega sveta N. Uzunovič s. r.; kmetijski minister in zastopnik zunanjega ministra dr. Dragutin Kojič s. r.; prosvetni minister dr. Ilija Šumenkovic s. r.; pravosodni minister Božidar Maksimovič s. r.; minister za telesno vzgojo naroda dr. Grga Andjelinovic s. r.; minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovic s. r.; finančni minister dr. M. Djordjevic s. r.; minister za gradnje dr. Stjepan Srkulj s. r.; notranji minister Živojin Lazič s. r.; minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. F. Novak s. r.; minister vojske in mornarice armijski general M. Milovanovic s. r.; minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski s. r.; prometni minister Ognjen Kuzmanovic s. r. rsštnma piacana f> ymvtm posametnaitev. oin v -3"«11 * --- -• ■ • '.tas^uumuvuNA« Št. 41 Živel Nj. Vel, Mi Peter II Beograd, 10. oktobra. Sestavljeno v kraljevskem dovru na Dedinju 9. oktobra 1934 ob 20. uri. Na povabilo Njegovega kraljevskega Visočanstva kneza Pavla so prišli v dvor: predsednik ministrskega sveta g. Nikola T. Uzynovič, upravnik dvora g. Manojjo Lazarevič in poveljnik kraljeve garde ar-mijski general g. P. R. Živkovič. Prisoten le M tudi prvi adjutant Nj. Vel. kralja divl-zitski general g. Mil. J. Ječmenlč. Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez Pavle jo sporočil prisotnim, da Je od zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtlča in maršala dvora g. Dimitrijeviča prejel Iz MarseJlia brzojavno poročilo o atentatu na NJ.VeI. kralja Aleksandra I. in da Je NJ.Vel. kralj podlegel. Po tem sporočilu Je NJ. kraljevsko Visočanstvo knez Pavle izročil predsedniku ministrskega sveta g. N. Uzunoviču v prisotnosti gori navedenih kuverto z napisom: «To {e lastnoročna listina, ki sem Jo napisal na osnovi čl. 42. ustave kraljevine Jugoslavije dne 3. septembra 1931. leta. Aleksander. Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih Je vtisnjen grb kraljevega doma. Predsednik ministrskega sveta gospod N. T. Uzunovič Je v prisotnosti NJ. kraljevskega Visočanstva kneza Pavla in gori navedenih odprl to kuverto in v njej našel na modri poli konceptnega papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. Vel. kralju, In ki se glasi: % Po svobodni volji in v svojem najboljšem prepričanju, da s tem najbolje služim interesom moje mile domovine kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda, kakor tudi mojega kraljevskega doma, odrejam na osnovi čl. 42. ustave kraljevine Jugoslavije, da vršijo v primeru, da prestolonaslednik iz razlogov, naštetih v čl. 41. ustave, ne more vršiti kraljevske oblasti, namestniško oblast: 1. Nj. kraljevsko Visočanstvo Pavle Karadjordjevič. 2. Radenko Stankovič, senator in prosvetni minister. 3. Dr. Ivo Perovic, ban savske banovine. Kot namestnika kneza Pavla določam armijskega generala Vojislava Tomica, komandanta mesta Beograda, kot namestnika g. Radenka Stanko-viča Jovana Banjanina, senatorja, in kot namestnika dr. Peroviča dr. Zeca, senatorja. Ta akt sem napisal in podpisal lastnoročno v dveh originalnih izvodih, od katerih bo enega čuvala Nj. Vel. kraljica, drugega pa predsednik ministrskega sveta. Oba izvoda tega akta sta vložena v ovoj in zapečatena z mojim pečatom. — Aleksander Karadjordjevič, kralj Jugoslavije. Temu protokolu se priloži pravkar navedeni akt od 5. januarja 1934. leta z Bleda. Prečitali smo In overovili: Pavle s. r.; predsednik ministrskega sveta Nikola T. Uzunovič; upravnik mesta Beograda Man. Lazarevič; poveljnik kraljeve garde Pet. R. Živkovič; L adjutant NJ. Vel. kralja divi-zijskl general N. J. Ječmenič. Gospodu ministrskemu predsedniku I Naš brali Peter II Ko v neizrekljivi tugi žalujemo ob mrtvaškem odru nesmrtnega kralja Aleksandra I., se upirajo naše oči in ljubeče želje v njegovega prvoroje-nega sina, ki v tako mladih letih prevzema nase svetlo ime in svetlo dolžnost kralja Jugoslavije. Žalostna novica, da je izgubil svojega vzvišenega, vzornega očeta, je Nj. Vis. prestolonaslednika dosegla v Londonu, kamor se je bil nedavno podal v družbi svojega bratranca princa Aleksandra študirat v neki ondotni zavod. Komaj dober mesec dni je tega, kar je Jugoslavija manifestirala ljubezen in vdanost kraljevskemu domu ob rojstnem dnevu prestolonaslednika Petra. Vsaka obletnica njegovega rojstva je naš najljubkejši narodni praznik. Ko so pred 11 leti, 6. septembra 1923., topovski streli oznanili, da se je rodil kraljevič, smo se radostni zavedli, da smo s prestolonaslednikom Petrom dobili poroštvo srečne bodočnosti in neomahljive moči Jugoslavije pod žezlom dinastije Karadjor-djevičev. Zadovoljni smo motrili s kraljevskima roditeljema vred, kako se prestolonaslednik krepko in zdravo razvija po duhu in telesu. V zavesti, da prestolonaslednika čaka najvišja dolžnost — vladarja in voditelja naroda — je Nj. Vel. kralj Aleksander že takoj ob pričetku šolanja dal modre smernice za vzgojo in samostojno delo: «Peter mora delati vse, kar delajo njegovi šolski tovariši. Ne more biti nikake izjeme, ker je prestolonaslednik. Ni ga pri delu treba v ničemer odvajati od ostalih otrok. Najprej dolžnost, potem vse drugo!j> Pod stalnim nadzorstvom svojih roditeljev in z izvrstnim učiteljem je Nj. Vis. prestolonaslednik Peter dokončal osnovno šolo, letos pa se je šel izpopolnjevat v srednjo šolo na Angleško. Že do- slej je poleg duševnih vrlin pokazal veliko spretnost v telesnih vežbah. Na čelu Sokola kraljevine Jugoslavije je od pričetka decembra leta 1929., ko je modri vladar Aleksander s posebnim zakonom ustvaril temelj novemu zdravemu razvoju jugoslovenskega rodu. Za vojsko, hrbtenico naše države, je Nj. Vel. kralj Aleksander zvezal z rojstnim dnem svojega prvorojenega sina najsvetlejši spomin na 6. september 1931., na apo-teozo naše vojne slave, ko so z lovorom ovenčani polki shranili svoje stare, preizkušene zastave na Oplencu ob grobu kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Ob zadnjem slovesu vojske in vsega naroda je bila zastavam še enkrat izkazana zadnja, najvišja čast, in tisti dan so ne še enkrat za vso bodočnost opomnili na veliko delo, ki je bilo storjeno na krvavih bojiščih od Dunava, Save in Drine do Kajmakčalana. Opomnile so nas na osvo-bojenje in zedinjenje, nato so bile odnesene v veličastno grobnico na Oplencu, a na njihovo mesto so stopili novi prapori, ki naj pri vseh polkih naše vojske dalje čuvajo viteško tradicijo. Kako vzvišeno, kako plemenito je bilo to dejanje Nj. Vel. kralja Aleksandra na prestolonaslednikov rojstni dan 1931., tega se bolj in bolj zavedamo v teh hudih dneh! Naš mladi kralj Nj. Vel. Peter II. je že mnogo lepih dni preživel v objemu ljubljene Slovenije. Ne samo poleti, v bogati prelesti gorenjske pri-rode in sveži idiličnosti Blejskega jezera, marveč tudi sleherno zimo se nam je vračal v našo belo svežino in si krepil telo in duha za bodoče težke naloge. Dal Bog, da bi se nam vedno srečen vračal tudi poslej! V svetlem spominu nam ostane za vselej 6. september 1931., ko smo v Ljubljani odkrili spomenik hvaležnosti Osvoboditelju, dedu sedanjega našega mladega kralja. Ime, zgled in žrtvo- vanje blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja bodi za vse bodoče čase zvezda vodnica kraljevini Jugoslaviji, njegov dobri duh naj spremlja mladega kralja Petra II. v bodoče dni! Slava kralju Petru Velikemu Osvoboditeljul Slava kralju Aleksandru I. Velikemu Zedi-nitelju! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II. in ves kraljevski dom! Sklicanje narodnega predstavništva Narodna skupščina in senat sta sklicana za četrtek, 11. oktobra. * Narodno žalovanje Državni odbor za pokop Je odredil, da se je objava smrti NJ. Vel. kralja Aleksandra Izvršila 10. t. m. v prestolnici in v vseh krajih z zvonje-njem po vseh cerkvah. Zvonjenje se bo ponovilo po dnevu, ko bo telo blagopokojnega kralja prispelo v domovino, do pokopa. Zvonilo se bo vsako uro po pet minut od 6. do 18. ure. Na vseh javnih zgradbah se do nadaljnje odredbe izobesijo črne zastave. Vsi državni uradniki so položili 10. t. m. prisego zvestobe novemu kralju Petru II. po predpisih zakona o uradnikih. Kako se je izvršil zločin ? Po plodonosnem obisku v Sofiji se je vkrcal naš kralj na vojno ladjo «Dubrovnlk», da poseti še Pariz in položi s tem varne temelje za mir in srečo države. Toda ko se je v torek popoldne okrog 4. ure kralj v irancoski luki Marseille izkrcal, je bil nanj izvršen revolverski atentat. Kralj Aleksander je ob 16.05 zapadno-evropskega časa stopil na francoska tla in vstopil z zunanjim ministrom Barthoujem v avtomobil, ki se je takoj nato odpeljal v smeri proti policijski prefekturi. Približno 50 m od pristanišča je počilo naenkrat šest do osem revolverskih strelov, ki so kralja ranili na prsih in, kakor menijo, tudi na glavi. Visoki gost se je takoj onesvestil, zunanji minister Barthou, ki je bil tudi ranjen, mu je v naglici odprl obleko. Opazila se je kri na prsih. Policija je takoj razpršila zbrano množico, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. Atentat je bil izvršen nasproti borze. Kralja so nezavestnega odpeljali na policijsko prefekturo, kjer je kmalu nato izdihnil. NJ. Vel. kralja Aleksandra so položili na mrtvaški oder v policijski prefekturi. Oblečen je v generalsko uniformo z odlikovanji, med njimi tudi z odlikovanjem legije časti. Preko njegovega trupla je razprostrta jugoslovenska trobojnica. Njegovo obličje je mirno. Ob mrtvaškem odru sta postavljeni dve častni straži, tik ob odru pa kleči njegov zvesti sluga in joče. Prijeten vonj po zelenecih smrekah » Perilo, ki tako prijetno po svežem diši, nam prija in ga radi nosimo. Tako lepo čisto bo perilo vselej, če ga boste prali po Schicht« ovi metodi: zvečer ga namočite z Žensko hvalo — zjutraj ga operite s Schicht-ovim terpentinovim milom! Kdo je atentator? O atentatu na Nj. Vel. kralja Aleksandra so poročali iz Francije naslednje podrobnosti: Nj. Vel. kralj se je v družbi zunanjega ministra Louisa Barthoua in vodje častnega vojaškega spremstva, ki je bilo dodeljeno kralju Aleksandru, generala Georgesa, odpeljal iz pristanišča po ulici Cannebiere mimo marseilleske borze. Avtomobil je moral tedaj pričeti voziti nekoliko bolj počasi, v tistem hipu pa je skočil predenj atentator, ki je naglo oddal iz" revolverja krog 10 strelov proti avtomobilu. Kralja sta zadela dva strela, eden v srce, drugi v gornjo desno stran trebuha. Zadeta sta bila tudi general .GeOrges in zunanji minister Barthou. Onesveščenega kralja je avtomobil z vso naglico prepeljal na marseillesko prefekturo, kjer pa je kmalu izdihnil. Zunanjega ministra Barthouja in generala Georgesa so z drugim avtomobilom nemudoma prepeljali v javno bolnišnico. Skoraj istočasno kakor jugoslovenski vladar je v bolnišnici umrl tudi francoski zunanji minister Barthou. Prvi trenutek, ko je bil atentat izvršen, je obstala vsa množica kakor prikovana, nato pa je vsa hkratu vdrla proti atentatorju. Kakor iz uma, je policijski poveljnik atentatorja skoraj presekal s sabljo. Atentator, ki je streljal skoraj na slepo, saj je bil tik pred avtomobilom, je /anil tudi dva stražnika in tri druge :judi, med njimi dve ženski. V Marseillu je strašni dogodek napravil nepopisen vtis. Zastave, ki so bile izobešene v pozdrav visokemu kraljevskemu gostu, so bile takoj spuščene na pol droga. Zvečer so ostali vsi lokali zaprti, vse prireditve so bile odpovedane. Nj. Vel. kraljica je bila v hipu, ko se je po svetu razširila vest o kraljevi smrti, baš na železniški postaji v Rocheju v Savoji. kamor se je pripeljala z vlakom preko švicarske meje, da bi nadaljevala pot proti Parizu. Ob 18. se je sestal pod vodstvom predsednika Doumerguea ministrski svet, ki je proglasil splošno narodno žalovanje. Vlada je takoj izrazila najgloblje sožalje jugoslovenski vladi in odredila, da jo pri žalnih svečanostih ob truplu jugosloven-skega vladarja zastopata ministra Herriot in Tar-dieu, ki sta se s posebnim vlakom že odpeljala v Marseille. ' Atentator je dne 20. decembra leta 1899. v Zagrebu rojeni Peter Ka- To je vse delo, če perete po SCHICHT™ METODI ST 3 1-3* _ _ jtfTO/ lemen. Ko je prodrl kordon civilne garde in kor-don policije na konjih ter bil že tik ob kraljevskem avtomobilu, je šofer oddal proti njemu več strelov, a ga ni zadel. Šoferjevi streli so ranili dva policijska organa in neko žensko. V hipu je zavladala tolika zmeda, da si ni mogoče ustvariti resnične slike o dogodku, čeprav je bilo pristonih na tisoče prič. Atentator je bil ubit na mestu. Razbesnela množica pa ga je nato še linčala. V atentat je zapletenih še več oseb. Dosedaj je bilo aretiranih 12 sumljivih oseb. Atentator Peter Kalemen je dobil letos 30. maja redni {fotni list in se je pripeljal v Francijo 28. septembra. Nakaj podrobnosti o atentatu V trenutku, ko je bil atentat izvršen, je imel zločinec pri sebi dva revolverja in eno bombo. Beograd, 10. oktobra. Na marseilleski prefekturi so snoči zdravniki takoj vbrizgnili kralju posebne preparate v vene, da bi se njegovo truplo ohranilo do prenosa v Beograd. Vso noč so velikega pokojnika čuvale častne straže oficirjev iz njegovega spremstva, marseilleske garnizije in francoske vojne mornarice. Najbrž bo prepeljala vladarjevo truplo v domovino vojna ladja «Du brovnik*. Poročevalec «Politike* je po ljubeznivosti šefa za javno varnost v Marseilleu Calesea, videl truplo atentatorjevo. Atentator je bil visoke in močne rasti. Na glavi je imel rano od sablje in sle .dove strela, ki mu je prodrl v možgane. Na desni strani prsi ga je zadel drug revolverski strel. Gla- vo ima vso pobito, usta odprta. Zanimivo je, da: ima na levi roki znake VMR0 z mrtvaško glavo in bolgarskim napisom «Svoboda ali smrt!* Dognano pa je, da je bil njegov potni list izdau od češkoslovaškega generalnega konzulata, ven-, dar pa vse kaže, da je bil ta potni list ponarejen. Na potnem listu sta tudi besedici , se je naglo obrnil Bert k učiteljici. «Mogel bi vam prihraniti nekoliko pešpoti.> Danica je bila vesela in je rada sprejela njegovo ponudbo. «Na deželi smo ljudje skoro enaki. Medsebojna potreba nas veže in spaja v ljubezni), si je dejala v mislih, ko je sedala na Bertov mesarski voziček. Sicer pa je bila nekoliko topa za vse, kar se je dogajalo okoli nje, in niti ni opazila, kdaj sta privozila med dolge trške njive, ki so ležale na obeh straneh ceste. Oči je imela nepremično oprte v konjev hrbet in brez misli je opazovala svetlo vprego, ki se je pregibala na njem. Bert je vozil naglo. Nekajkrat je izkušal učiteljico ogovoriti, toda bila je globoko pogreznjena vase in ni ničesar odgovorila. J"'" Megle, ki so se bile prej nekoliko dvignile, so se pričele spet nižati. Kopičile in vezale so se v umazanosive cule, dokler ni pričelo narahlo pršiti. Bert je spet pognal in privihal ovratnik. Ko je videl, da se učiteljica ne zmeni za dež, ji je ljubeznivo sam odprl dežnik. Narahlo se inu je zahvalila, a nato je bila spet vsa zamaknjena, oči uprte v konjev bok, na katerem je zdaj opazovala kapljice, ki so udarjale nanj, se razlivale in vlekle kakor dolge rjave niti. Vse vprek, vzdolž in počez. To opazovanje je bilo tako prijetno, da jo je zazibalo v neke vrste počitek. Pred vasjo je dvignila glavo. Kakor presenečena je razprla oči. Voznik jo je vozil naravnost na Gablovčevo dvorišče. «Ne, ne!» ji je kakor stok prišlo z usten, toda Bert je ni slišal in je že potegoval vajeti prav pred vrati gostilne. Danica je obsedela kakor otrpla in nemo stiskala v desnici dežnik. Kako bedna je bila videti v tem trenutku. Mokra koprena se je cunjasto ovijala črnega plaščka in obrazek je bil videti sredi te črnine kakor uvel rumen cvet. Bert je odpenjal konja, iz gostilne pa je &t->-pila na prag Meta. Še vedno je neodločno sedela na voza, toda stara gospodinja jo je spoznala in jo z vso ljubeznivostjo povabila v hišo. Bila bi najrajši zajokala, ko jo je starka tako materinsko sprejemala. Saj je vedela, da spada edino sem s svojo raz-bolelo dušo... Rada bi bila vprašala po Andreju, a ni smela, čutila je, da še ni dovolj močna za to. V sobi je bilo prijetno toplo. Bert je pristopil k mizi, kjer je sedela Danica. Zal fant je bil in šele zdaj se je spomnila Danica ter se mu zahvalila za uslugo. Hotela je poiskati v torbici napitnino, toda pravočasno je opazila, da bi ga s tem le užalila. Bert je izpil kozarček slivovke iu nato krenil v yas. Danica pa je morala pripovedovati radovedni Meti vse od početka, kar je bila žalostnega doživela v mestu, o smrti, o pogrebu babice, in to pripovedovanje ji je bilo silo hudo. Meta je prinesla tople kave in šarklja ter hotela še in še vedeti. Danica bi bila rada vedela, kje je Andrej, vendar se ni upala o tem govoriti, da je ne bi že vprašanje samo potegnilo s tira. A skoro vsa kri se ji je strdila v žilah, ko so se trenutek nato odprla vrata in je vstopil Andrej. Bil je napravljen za pot, kakor da mora oditi kam daleč. Presunjeno jo je pogledal, kakor da ne verjame prav očem, a potem se ji je naglo približal in ji krepko stisnil njeno mrzlo roko. «Moje sožalje!) je komaj razločno zamrmral in se nato obrnil h gospodinji: «Pa prinesite zajtrk tudi meni sem. Meta!» Trenutek, ko je Meta odšla, je izkoristil in poljubil Danici obe roki. •v II. razredu je 40 Din, v I. pa 80 Din, ne glede na višino letnega davka. £ Vdove, ki imajo več kakor tri maloletne otroke, ali starešine zadrug z enakim številom otrok, ki Imajo letno predpisanih do 400 Din neposrednega davka, ne plačajo bolniških stroškov za sebe in za svoje družinske člane. To seveda ne velja za one osebe, ki plačajo do 200, bdnosno do 400 Din letnega neposrednega davka, ja imajo kak drug dohodek:- vrednostne papirje, denar v hranilnici, delnice, koncesije proste 'davka in slično. ,( Nikakih bolniških stroškov ne plačajo — ne glede na višino davka — vse one osebe, o katerih se da ugotoviti, da bi plačilo bolniških stroškov ogrozilo njihov ali njihove družine gospodarski obstanek. L) V državnih bolnišnicah za duševne bolezni iie plačajo bolniških stroškov davčni obvezane! 'g letnim neposrednim davkom do 400 Din. Oni preko 400 Din pa plačajo v III. razredu po 20 Din dnevno. V II. razredu je dnevna taksa 40 Din, w I. razredu pa 80 Din ne glede na višino letnega neposrednega davka. Neozdravljivo bolni, ki leže y bolnišnicah za duševne bolezni v III. razredu ,več kakor dve do pet let, plačajo za to dobo polovico gornje takse, od petega leta dalje pa prevzame bolniške stroške država. V dobo se svšteje tudi čas, ki ga je bolnik prebil na opazovanju. Ob povračanju v bolnišnico se prej prebita doba prišteva. t V banovinskih, mestnih in zasebnih bolnišnicah s pravico javnosti določa višino oskrbovalnih stroškov in način plačevanja krajevno pristojni ban po odobrenju ministra za socialno politiko in narodno zdravje v skladu z zakonom o bolnišnicah. ► Za zdravila, ovojni in ostali materijal v državnih bolnišnicah določa novi pravilnik, da se plačajo po dnevni oskrbovalni taksi takole: v bolnišnicah s 60 posteljami 10 odstotkov dnevne oskrbovalne takse, v bolnišnicah z 61 do 300 posteljami 15 odstotkov, v bolnišnicah s preko 300 posteljami pa 20 odstotkov. V bolnišnicah za duševne bolezni se ti prispevki ne plačajo. Navedene takse pa ne veljajo za zdravljenje z radijem ali rontgenom, za kar veljajo posebne, že določene pristojbine. Navedenih taks za zdravila itd. ne plačajo: aktivni in upokojeni državni in banovinski uslužbenci, upokojeni državni in ba-novinski uslužbenci, upokojeni oficirji in vojni uradniki, aktivni iti upokojeni orožniki, graničarji in družinski' člani, računajoč v družino vse nepreskrbljene člane ne glede na to, ali zanje pre- jemajo draginjsko doklado ali ne, — ako se zdravijo v III. razredu. Bolniki v II. in I. razredu pa plačajo te pristojbine ne glede na višino neposrednega davka. Bolniki, ki trpijo na kužnih in spolnih boleznih, plačajo polovico predpisanih taks za bolniške stroške v III. razredu. Posebno važna je določba novega pravilnika, da se oskrbovalni stroški lahko plačajo v mesečnih obrokih. Uprave bolnišnic lahko odobrilo plačevanje stroškov v mesečnih obrokih najdalje za leto dni, računajoč od dneva, ko je bolnik zapustil bolnišnico. To se lahko dovoli onim, ki bi Jim plačevanje stroškov naenkrat lahko ogrozilo obstanek. Poročilo o tem mora podati občinska uprava, overiti pa Jo mora upravno oblastvo I. stopnje. Matere ali dojilje, ki spremljajo v bolnišnice dojenčke ali malo deco do treh let, plačajo, ako se istočasno ne zdravijo, stroške samo za eno osebo. Bolne matere z dojenčkom plačajo stroške samo zase. nemirno, vrat in usta postanejo suha. Težke sanje in mora so lahko nadaljnja posledica. Pri obrambi prehlada je zelo važno tudi utrjevanje. Zračne, ne pretople obleke in kopeli, po katerih se mora telo dobro odrgniti, so posebno priporočljive. Važno vlogo pri utrjevanju ima tudi šport, samo pretiravati se ne sme. V šoli. Učitelj: «Živalsko meso nam torej služi za hrano. Kaj pa storimo s kostmi?* «Pod mizo jih vržemo», odgovori Mihec. Migljaj. Ona: cZdravnik mi je prerokoval, da ne bom nikoli učakala starosti.* On: «Se je pač zmotil, milostiva gospodična.* Nasilje. Minka: cAli je bil nasilen, ko te je poljubil?* Betka: «Da, dejal je: Če zakričiš, te ne bom nikoli več poljubil.* Čuvajte se prehlada! V jfesenski dobi so jako pogosta obolenja zgornjih dihalnih organov (nosne in ustne dupline, žrela in bronhijev). Da se teh obolenj obvarujemo, moramo posebio paziti na dihanje. Pravilno diha človek skozi nos in s tem prepreči, da vstopijo v naše telo škodljiva tuja telesca, predvsem prah in bakterije. Razen tega urejuje dihanje skozi nos temperaturo in vlažnost vdihanega zraka, tako da vstopi ta, primerno pripravljen, v pljuča. Zato se mora vsako obolenje, ki bi oviralo dihanje skozi nos, po strokovnjaku odpraviti. Če dihamo skozi usta, je nevarnost, da nastopijo vnetja in različni katarji, mnogo večja. Pa tudi druge posledice ima lahko tako dihanje: zanimivo je, da sili posebno otroke, ki dihajo skozi usta, ponoči pogosto na vodo. Razen tega raz-pokajo ustnice, prav lahko obole tudi zobje in ustna sluznica. Vnetje mandljev (angina) je pogosto posledica nepravilnega dihanja, ki vpliva tudi na prebavo, ker se mora z žvečenjem prekiniti, da se pride zopet do zraka. Dihanje skozi usta je tudi vedno hitrejše in bolj površno, zato je izmenjava plina v pljučih zmanjšana in delo srca povečano. Lahko je dokazati, da so ljudje, ki dihajo skozi usta pri telesnih naporih manj odporni in bolj izpostavljeni prehladu kakor pa tisti, ki dihajo skozi nos. Tudi spanje je pri tistih * Lepo počaščenje ministra n. r. dr. Kramerja in župana dr. Puca. Na ljubljanskem magistratu so imeli pomembno slavje. Z mestne hiše je plapolala državna trobojnica, v mestni zbornici, ki je bila okusno okrašena, se je zbrala množica urad-ništva in delavstva h kratki, pa prav lepi svečanosti. Zveza organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani je na eni zadnjih sej imenovala za svoja častna člana generalnega sekretarja JNS ministra dr. Alberta Kramerja in predsednika mestne občine dr. Dinka Puca. Ker je minisk-r dr. Kra-mer nujno zadržan, mu je predsednik zveze ma-gistratni direktor Jančigaj poslal samo kralko brzojavno sporočilo: «Zveza organizacij mestnih uslužbencev ljubljanskih Vas je imenovala za svojega častnega člana v znak trajne hvaležnosti za neprecenljivo pomoč pri očuvanju stanovskih interesov mestnih uslužbencev.* Predsednika mestne občine dr. Puca, ki se je osebno udeležil slavja, pa je direktor Jančigaj med živahnim odobravanjem zbranih mestnih uradnikov in delavcev ogovoril s prav toplini nagovorom. * Ban na dopustu. Ban g. dr. Drago Marušič je nastopil delni redni letni odmor ter do na-daljnega ne bo sprejemal strank. Za časa odsotnosti ga zastopa pomočnik bana g. dr. Pukmajer. S FAR AO NOV DEDIČ Medtem pa je Nebseni zbral svoje čete in je že pridrl do Horovega svetišča v Beheniju15. Tedaj mu je neki sel prinesel vest o dogodkih v Usu16. Namestu da bi bil svojim zaveznikom pri-hitel na pomoč, je strahopetno zbežal v oazo Ke-nem, da bi se zdelo, da je šel preganjat rodove v puščavi. Ko se je mudil v Kenemu in ni vedel, kaj naj ukrene, ko je premišljal, ali naj gre res nad divje rodove, kar bi mu prineslo kraljevo odpuščanje, če bi zmagal, so prišli k njemu novi sli. Prve je poslal kralj, ki je zahteval, naj pride takoj v prestolnico in se opraviči, druge pa prijatelji Ejmhotepa, ki so mu sporočali, da se je položaj ujetega kraljica nepričakovano spet izboljšal. Med sodniki, ki bi morali izreči nad njim in njegovimi sodbo, so bili trije, ki si jih je bil pridobil. Vse je bilo že pripravljeno, da se bodo 15 Dandanes je to mesto \Vadi Halfa pri drugem Nilovem kataraktu (vodopadu). 18 Mesto Us je bilo tedaj prestolnica egipt-skih faraonov. Bolj znano je pod imenom «The-be* in je imelo sto mestnih vrat. Leži okoli dandanašnjega Luksorja in Karnaka. obtoženci rešili z begom in potem hitro prišli v tabor Nebsenija. V časih dobrega kralja Huenata so namreč nekateri trgovci, ki so se med peščenim viharjem izgubili, odkrili kakšnih šestnajst dni daleč v puščavi cvetočo, nenaseljeno oazo, kjer je žito zorelo samo od sebe. Ti možje so prinesli vest o svojem odkritju na dvor in dobili veliko nagradt?, da niso svoje skrivnosti nikomur izdali. Dobri kralj se je namreč upravičeno bal. da ne bi njegovi podložniki zapustili Nilove doline in se napotili proti srečni oazi, če bi kaj o njej zvedeli. S smrtjo dobrega kralja je tudi ta oaza zapadla v pozabljenje. Le kraljevič Ejmhotep je vedel zanjo, ker je hranil zapiske, ki mu jih je bil oče zapustil in kjer je bila oaza omenjena. Ko je zdaj uvidel, da je njegov načrt izdan samosilniku Ramzesu se je sklenil umakniti v oazo in si tam pridobiti še čete divjih narodov na severu in zapadu. Z njimi je mislil potem napasti faraona in ga vreči s prestola, ki je bil po vsej pravici njegov. To je sporočil Nebseniju in mu ukazal, naj pripravi vse za pot v puščavo. Namestu da bi bil Nebseni svojo zmoto popravil, je pokazal, da je vreden naslednik nehvaležnega, izdajalskega Eja. Vse, kar je na ta način zvedel, je povedal odposlancem kralja Ramzesa in jim je izročil tudi Ejmhotepove zaupnike, da bi si izprosil odpuščanje. Samo skrivnost o oazi sredi puščave je zamolčal. Toda ta zločin mu ni prinesel pričakovanega plačila. Ramzes je na smrt črtil vse, ki so ga ho-tveli pahniti s prestola. Zato je še enkrat poslal k njemu sle, ki jim je bilo naročeno, naj ga primejo in privedejo v mesto Us. Ko pa so prišli v Nebsenijev tabor, izdajalca ni bilo več tam. Bežal je že proti puščavi. Dohiteli so ga. Ko je zvedel, kaj' zahteva kralj, je svojim vojakom odkril skrivnost rodovitne oaze in jih z lahkoto pripravil do tega, da so sklenili z njim vred oditi tja. Kraljeve odposlance je dal pobiti. Potem se je s svojo vojsko vred odpravil proti zapadu in nihče ni več slišal o njem besedice. Tako je bil kraljevič Ejmhotep zaradi tega črnega izdajstva spet ogoljufan in izročen svojemu sovražniku na milost in nemilost. On, njegova mati in drugi zarotniki iz kraljeve hiše so si morali sami vzeti življenje, njegove prijatelje nižjega rodu pa so pomorili ali pa poslali v kamnolome med sužnje. Samosilnik Ramzes in krivi preroki krivega boga Antona so se veselili, da so naposled zatrli zarod dobrega kralja Huenata. Toda tudi to pot so se zmotili. Preden se je kraljevič Ejmhotep zapletel v zaroto, mu je bila namenjena ena izmed faraonovih hčera za ženo. Ejmhotep pa je mislil, da ne bi bilo prav, če bi se vezal z zaščitnikom krivega boga Amona iti je * * Samo še do 20. t. m. dobe naročniki «Do-movine* roman «Dva človeka* po 32 Din. Potem bo knjiga tudi zanje stala 50 Din. Naročite se na knjigo takoj, da "Vam pošljemo položnice! Prijave sprejema iz prijaznosti uredništvo «Domo-yine». {*: * Sladkor za vinske mošte. Kraljevska banska uprava sporoča: Občine, ki so prejele od kletarskega nadzornika dovoljenje za slajenje mošta, naj vlože takoj utemeljeno prošnjo za dodelitev trošarine prostega sladkorja naravnost na mniistrstvo financ, oddelek za trošarine v Beodra-du. Prošnji je priložiti dovoljenje kletarskega nadzornika, iz katerega so razvidni vsi prosilci iz dotične občine kakor tudi točna množina dovoljenega sladkorja. I * Potrebna kmetijska knjiga. Prejeli smo knjigo ^Kmetijsko berilo I. deb, ki jo je izdalo «Dru-štvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino*. Uredil jo je Josip Štrekelj. Na jako trdnem papirju in čistem tisku je na 110 straneh 23 sestavkov, ki so jih spisali odlični strokovnjaki iz poljedelstva, travništva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, kletarstva in zadružništva. Avtorji so izbrali snov iz navedenih kmetijskih panog, ki je v sedanjem času najvažnejša za dvig in izboljšanje kmetijskega gospodarstva. Zelo važen je spis inž. Mikuža o načina pridelovanja izboljšanega semena, Suštiča o preprečevanju bolezni na krompirju in o vzreji bikov, inž. Hočevarja o namakanju travnikov, Flega o sadnih nasadih ob cestah, Štreklja o orehih in- kostanjih, Priola o izboljšanju sadne kupčije potom pravilnega pa-kovanja, Gombač, Kafol in Kuret nas poučujejo o vinogradništvu ter kletarstvu vina in sadjevca. Lipovec podaja navodilo o kisanju krme v silosu. Prav tako važni so še ostali sestavki, ki podajajo temelje pravilnega gospodarjenja. * Avto cencjši kot železnica. Konkurenca avto-mebila čuti železnica celo pri izvozu jabolk. Iz • obmejnih krajev severne Štajerske gre skoraj ves izvoz jabolk v Avstrijo na dunajski trg na tovornih avtomobilih. Tako izvažajo Šentiljčani in drugi, sedaj pa so začeli poskušati tud sadjarji iz Sv. Martina pri Vurbergu. Prevoz z avtomobili je toliko cenejši, da sadjarjem tudi pri nizkih cenah sadja še nekaj ostane. * Osemmesečno dete zadelo 200.000 Din. Pri zadnjem žrebanju državne razredne loterije je zadel četrtinski dobitek v znesku 200.000 Din 8-mesečni sinček obrtnika v rudniku Trebča Nikole Jakovljeva. Prve dni po rojstvu otročiček ni imel take sreče, ker ga je mati čez tri dni zapustila ženitev zmeraj odlašal. Skrivaj pa se je oženil s preprosto deklico iz ljudstva. Z njo je imel mene, tvojega očeta Etfanha, ki ti je to zgodbo napisal. Ko je moj oče Ejmhotep umrl, sem štel šele tri mesece. Ko je moja mati zvedela o dogodkih v Usu, je zbežala z menoj k pastirjem v močvirju, ker se je bala zasledovanja. Tam sem zrasel kot pomagač pastirjev pri njih napornem, nevarnem delu in nisem vedel, kdo je moj oče. Šele malo pred smrtjo mi je mati razkrila skrivnost mojega rojstva ni mi izročila zapuščino svojega moža, mojega očeta. Vse sem skril na varnem, pokopal mater, kakor je dolžnost dobrega sina, in se odpravil potem v Us, da bi se maščeval nad morilci svojega očeta. Razočaranje, ki sem ga tam doživel, je bilo hudo. Mogočnejši kakor kdajkoli prej je bil krivi bog Amon in ves svet bi se bil iz mene norčeval, če bi bil jaz, siromašni hlapec pastirjev, iskal pomoči, da bi vrgel s prestola samosilnika Ramzesa. Saj mi je manjkal še osnovni pojem, da bi veljal za enakopravnega moža z drugimi, namreč umetnost pisanja. Zato sem čez dan delal pri razkla-dalcih blaga v pristanišču, da sem si prislužil dovolj za življenje, zvečer pa sem hodil v šolo k nekemu učencu prerokov, ki me je naflčil pisanja. Toda ukaza svoje matere vendar nisem mogel izpolniti. Ko sem se naučii umetnosti pisanja, in se poročila s svojim ljubčkom. Oče je našel otroku dojiljo. Nedavno je kupil četrtinsko srečko državne razredne loterije na ime svojega sinčka, ki se mu je sreča nasmehnila, da je dobil lepo premoženje, ki mu bo vsaj malo olajšalo izgubo matere. * Velik požar je uničil prejšnjo nedeljo veliko gospodarsko poslopje g. Avgusta Pukla, lesnega trgovca v Zrečah. Ogenj je bil zelo obsežen, saj je bilo zavito v plamene gromno, preko 20 m dolgo gospodarsko poslopje, kjer je bilo do zadnjega kotička vse natlačeno s krmo in drugimi poljskimi pridelki. Neumornemu delu gasilcev, ld so bili polnih 12 ur v akciji, je uspelo požar tako omejiti, da sta pogorela le ostrešje in krma ter da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja in ogromna lesna skladišča. Pogorelo poslopje je bilo še skoraj novo in trpi g. Pukl vzlic zavarovalnini še ogromno škodo, ker so precej poškodovani zaradi prodirajoče vode tudi vsi spodnji prostori, kamor sicer ogenj ni segel. Požar je bil brez dvoma podtaknjen in sicer leti sum na nekega, pred kratkim časom odpuščenega delavca. * Smrt pod kolesi avtobusa. Na cesti Škofja Loka-Zminec se je pripetila preteklo nedeljo huda nesreča. Delavec Andrej Perko, oče treh otrok je prišel pod poštni avtobus, ki se je z njim vozilo 9 potnikov, iz Škofje Loke proti Zi-rem. Šofiral je Jože Lahajnar. Zaradi nekega opo-tekajočega se pijanca je bil šofer prisiljen, da je zavozil popolnoma na levo. kar pa je imelo hude posledice. Nenadoma se je znašel z avtobusom pred dvema neznancema, ki sta tudi korakala po sredi ceste. Oba sta preplašena odskočila, a Perko v svojo nesrečo prav na levo stran. Avtomobil je nesrečneža zagrabil in še pred no je utegnil šofer voz zavreti, so šla Perku kolesa čez tilnik in je obležal na mestu mrtev. Orožniki so zaslišali več prič, ki so izpovedale, da je šofer pri nesreči nedolžen in da jo je zgolj pripisati nesrečnemu naključju. * Naplavljeno žensko truplo. Drava je te dni v Markovcih pri Ptuju naplavila žensko truplo. Kdo je utopljenka, še niso mogli ugotoviti. Domnevajo, da je pokojnica nesrečna mladenka Minka Mavčičeva, ki je pred tremi dnevi skočila v Ptuju v Dravo. Sodijo, da je pokojnica stara 23 do 28 let, kar bi ustrezalo starosti Minke Mavčičeve. * Strašna rudniška nesreča. V premogovniku Klenoviku nedaleč od Požarevca se je pripetila nedavno nesreča, v kateri sta izgubila življenje dva mlada rudarja, tretji, Slovenec Matija Beline, sem se šele prav zavedel svoje slabosti in moči krivega faraona. Prav tako se nisem upal brez pomoči in sredstev odpotovati proti oazi Nebesnega stebra Tuatu, da bi poklical izdajalca Neb-senija na odgovor. Za tako početje bi bilo treba denarja, obilo denarja in tega sem si moral najprej pridobiti. Zato sem si tu in tam izposodil majhno glavnico in začel ob reki kupčevati. Toda le počasi sem se povzpel do premoženja, zakaj trgovcev je obilo in faraon zahteva čedalje več davkov, da lahko krasi templje krivega boga Amona. Ko sem se naposled prikopal do blagostanja, sem moral začeti misliti tudi na to, da se oženim, ker bi drugače z menoj rod mojega prednika, dobrega kralja Huenata izumrl. V petdesetem letu sem že bil, ko si se rodil ti, moj sin Debaset. Takrat sem si kupil tudi manjše posestvo nedaleč od groba Huenatovega, da bi bil svojemu pra-dedu bliže. Tudi sem poiskal zapuščino svojega očeta, ki je bila v močvirju skrita, in jo prenesel na svoj novi dom. In pri vsem tem je poteklo obilo let. Moji lasje so osiveli in ni več daleč dan, ko pojdem k nevidnemu bogu. Utrujeni so moji udje in slabotne mišice mojega telesa. Zdaj ne smem več misliti na to, da bi se sam maščeval za svojega očeta, kraljeviča Ejmhotepa. Zato sem napisal vse, kar vem, za tebe, moj sin Debaset, da boš dalje gradil na mojem delu pa je bil rešen po čudežnem naključju. Vsi trije so rinili v jami vozičke, ta pa je izpodbil pokončno bruno, da se je tramovje sesulo na rudarje. * Dva požara pri Litiji. Prejšnjo nedeljo zjutraj je nastal požar na Hočevarjevem hlevu v Sp. Hotiču. Ker je vsa stavba iz lesa in s slamo krita, je požar kaj hitro opravil svoje delo in je cela zgradba pogorela do tal. Vrli hotiški gasilci so bili z motorko takoj pri požaru in se jim jel z neumornim brizganjem posrečilo požar omejiti, da ni prešel na sosednje hiše. Pogorela je skoro vsa krma, to je okoli 30.000 kg sena in 5000 kg slame. Lastnik trpi nad 50.000 Din škode. — Drugi požar pa je upepelil isto nedeljo zvečer kozo-< lec posestnika in gostilničarja Avguština Vrhovca iz Gradca pri Litiji, ki stoji na graškem polju med Kržanom in Premkom. Ker so bili litijski gasilci neverjetno hitro na licu požara in je mo-) torka tudi takoj prišla v obrat, se je posrečilo del kozolca rešiti. Vrhove utrpi škode okoli 3000 dinarjev, ki je delno krita z zavarovalnino. Požar je bil nedvomno podtaknjen, ker se je ugotovilo, da je bilo zažgano nad četrto lato v kozolcu. * Tragična smrt pismonoše. 451etni pismonoša Jože Citerer je te dni v svojem stanovanju v Novi vasi 46 pri Celju iz neznanega vzroka izpil večjo količino solne kisline. Citererj« so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel za-strupljenju. * Uboj. V vasi Piršenbregu pri Globokem, so fantje kožuhali koruzo pri posestniku Francu Cizlju. Kožuhači pa so prišli že vinjeni in po njihovem zadržanju sodeč očividno s slabim namenom. Gospodar jim je dal še nekoliko piti, potem pa so hitro našli vzrok za prerekanje in seveda tudi za pretep. Sklepa se, da je bil duševni vodja pretepačev hlapec Karol Zagmajster. Ta je namreč pred leti izmaknil gospodarjevemu bratu Ivanu Cizlju 200 Din. Po Cizljevi prijavi se je denar res tudi našel pri Zagmajstru. S kolci, ki so jih bili že prej pripravili, so divjaki navalili na Ivana Cizlja in ga tako grozno stolkli, da je takoj po prevozu v bolnico v Brežicah umrl. Najhujši od napadalcev je bil Jože Bosina, ki je naravnost divjal. Gospodar Franc Cizelj, ki je branil brata, je ranjen na levem očesu, katero bo najbrž izgubil. Zena ubitega in soseda Umekova, ki sta tudi hoteli braniti, sta takisto poškodovani na glavi in na rokah. Štirje od napadalcev so se drugi dan sami javili na orožniški postaji v Dobovi, eden pa se še skriva. Vsa bližnja in daljna oko^ lica živi pod groznim vtisom divjaškega poboja. in še nadalje zbiral sredstva, da pripomoreš pravični stvari do zmage, če se boš pa tudi ti čutil preslabotnega, da bi se lotil odločilnega boja, ali pa če bi se ti primerila kakšna druga nesreča, izroči te listine svojemu sinu, dokler kdo izmed tvojih naslednikov ne bo izpolnil maščevanja. Ponovi mu ukaz, ki ga nalagam tebi: naj gre proti oazi Zapadnega nebesnega stebra Tuatu in kaznuje zalego zločinskega izdajalca Nebsenija. Izroči mu tudi dediščino mojega očeta, kraljeviča Ejmhotepa, ki ti jo dajem: Prvič: njegovo oglavnico s širokim pasom in diademom okoli nje. Drugič: njegov hopeš,17 znamenje kraljevske časti, ki ga je nosil še dobri kralj Huenat. Tretjič: pečatni prstan z imenom nevidnega boga. Nekoč je služil tudi za spoznavanje med tistimi, ki so edino resničnemu nauku hoteli pripomoči do zmage in ki so bili vsi razen izdajalca Nebsenija pomorjeni. Četrtič: kažipot proti oazi Zapadnega nebesnega stebra Tuatu, kakor so ga napravili v palači dobrega kralja Huenata po ustnem izročilu najditeljev srečne oaze. In zdravstvuj, moj sin Debaset, spoštuj moje besede in spominjaj se jih, če hočeš biti deležen blagoslova svojega očeta Etfanha! * Umor lastnega nezakonskega otroka. Pred velikim kazenskim senatom v Mariboru je stala te dni 241etna služkinja Ana Poljakova z Brezove gore, obtožena, da je letos v avgustu zadušila svojega štiri mesece starega nezakonskega otroka in ga nato vrgla v narasli potok Rogoznico. Poljakova je služila zadnje čase pri posestniku Martinu čučku v Spodnji Voličini in je imela ljubavno razmerje s 171etnim čučkovim sinom Milanom. Razmerje ni ostalo brez posledic in je Poljakova povila letos v marcu zdravega dečka, ki so mu pri krstu dali ime Metod. Ker so jo pa ljudje zelo dražili in jo je tudi gospodar odslovil, je bila brez vsakih sredstev in brez strehe. Pri razpravi se je zagovarjala, da je dejanje izvršila zaradi bede. Senat je upošteval razne okoliščine in je izrekel milo obsodbo: tri leta težke ječe in izgubo častnih pravic za dobo treh let. * Zopet vlom v občinsko pisarno. V nedavni noči so neznani storilci vlomili v pisarno občine Sv. Lenart nad Laškim. Odstranili so železni zapah in vdrli v pisarno skozi vrata. Ker v pisarni ni železne blagajne, so bili prepričani, da je denar zaklenjen v pisaln mizi, iz katere so iztrgali predal ter ga odnesli pod bližnji kozolec, kjer so ga pobližje preiskali. Na srečo pa ni bilo v predalu razen nekaj kolekov in dveh hranilnih knjižic nobene gotovine. Tatovi so odnesli za 400 dinarjev kolekov, dočim so hranilne knjižice pustili. * Bridko razočaran vlomilec. V eni zadnjih noči je bil pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah izvršen prav drzen vlom in tat je odnesel za blizu 20.000 Din plena, ki pa mu je spotoma kaj hitro ekopnel v ničvreden, samo s praznimi čačkami počečkan papir. Vlomljeno je bilo namreč v urad pogodbene pošte pri Jakobu, ki je nastanjen v hiši posestnika Franceta Šnuderla. Vlomilec je odnesel 27 neizplačanih čekov in eno poštno nakaznico, ki so se glasili na razne naslove v skup ni vrednosti 9485 Din, in dvoje potrdil o izplačilu dveh brzojavnih denarnih nakaznic v vrednosti 9000 Din. Vse te nakaznice so bile seveda še o pravem času uradno preklicane in jih storilec na svoje veliko razočaranje ne bo mogel vnovčiti. Z vlomom je samo hišnemu gospodarju prizadel za okrog 150 Din škode. Da si je pomagal pri vlomu in da je lahko pohitel na beg, je neznanec mimogrede ukradel iz Šnuderlove drvarnice še sekiro in pa moško kolo, ki je bilo last Antona Fiirsta iz Cmureka. Z ukradenim kolesom pa vlomilec ni dolgo bežal. V nekem jarku v Spodnjem Ja-kobskem dolu je z vozila snel samo obe kolesi in sedlo, da jih ob kakšni ugodni priliki spravi v [denar ali kako drugače izkoristi, ogrodje pa je odvrgel. Orožniki vneto zasledujejo drznega neznanca. * Prebrisane ciganke. Večkrat se je že zgodilo, da so opeharile kakega lahkoverneža ciganke e pretvezo, da iščejo krstnega botra ali botro za novorojenega otroka. Seveda zatrjujejo, da so bogate in da se bodo revanžirale z zlatnino in preprogami. Tako so potegnili ženo nekega posestnika v Struževem. Kazale so denar, češ da niso siromašne in obetale, da bodo botro poplačale z zlatim prstanom in zlatimi uhani. Tako so izvabile od žene nekaj denarja, napravila je tudi nekaj obleke za cigane, v trgovini pa so vzeli na botrin račun kar za 300 Din blaga. Cigani, doma v Sremski Mitrovici, pa so potem pobegnili. * Vasovalca je ustrelil. V bližini Leskovca v Halozah se je preteklo nedeljo dopoldne odigrala krvava drama, ki je zahtevala življenje mladega, jedva 281etnega posestnikovega sina Gabrijela Brusarja. Fant se je ženil pri Mariji, hčerki posestnika Ivana Kolesnika, kar pa očetu ni bilo všeč. Zaradi tega sta se s fantom večkrat sprla. Ko je v nedeljo okrog 8. zjutraj Gabrijel spet pri-lel k dekletu v vas, sta se spet sprla s starim Kolesnikom, ki je fanta podil iz hiše. Fant se je upiral, zmerjal, stari pa je v jezi snel lovsko puško in ustrelil. Mladi Brusar se je prsa zadet zgrudil pred hišo ter izdihnil v nekaj minutah. Posestnika Kolesnika, ki obžaluje svoj čin ter ga opravičuje z veliko razburjenostjo, so orožniki odvedli v zapore ptujskega sodišča. * Tihotapske zgodbe. V Avstriji je v obmejnih krajih cena svinj padla in priliko so izrabili nekateri naši posestniki, da so se na oni strani meje preskrbeli s pujski ter jih na skrivaj spravili v svoje hleve. Vsevidno oko carinskih organov pa je pujske izsledilo. Dvema posestnikoma v Gradišču so zaplenili po dva prašiča, enemu pa enega. Poleg tega so ugotovili, da so se ti posestniki bavili tudi s tihotapstvom sladkorja, vžigalic in celo koles. V Slatinskem dolu pa so naši obmejni organi zasačili posestnika, ki je skušal spraviti v Avstrijo dva vola. Obe živali so mu zaplenili. ♦ Resnica pod večali. Okrožno sodišče v Vra-nju v Južni Srbiji je pred nekaj meseci sodilo Randjelu Stojanoviču iz Mrtvice pri Vladičinem hanu, ki je bil obtožen, da je umoril svojo ženo Stano. Stojanovič, preprost kmet, je več let živel v najlepši slogi s svojo ženo Stano, ki mu je rodila štiri otroke. Toda se je potem zgodilo, da se je Randjel spoprijaznil z lepim dekletom v svoji vasi, Jelico Rajkovičevo, pa je začel zanemarjati ženo in jo naposled tudi pretepati in mučiti na vse mogoče načine. Ravno tako surovo je ravnal s svojimi otroki. Skušal se je iznebiti žene, da bi se mogel poročiti z Jelico. Ker pa se ženi ni dalo prav nič očitati in je bila tako razporoka vsekako popolnoma izključena, je naposled sklenil, da se je reši na drug način. Bilo jo nekako pred poldrugim letom, v viharni snežni zimski noči, ko jo je zadavil na mrtviškem mostu. Ko je bila žena mrtva, ji je žepe napolnil s peskom in jo vrgel v vodo. Tako voda ni dolgo časa vrgla mrliča iz sebe. Zgodilo se je to šele v poletju, nakar se je ob-novila prej ustavljena preiskava in so oblasti priprle Randjela, na katerega je letel 6um, da je morilec. Po daljšem tajenju je Randjel naposled priznal zločin, ali je obenem tudi izpovedal, da sta mu pri umoru pomagala Aleksander Stojčič in Zivko Uič iz Mrtvice in da je plačal vsakemu po 300 Din za to pomoč. Aleksander in Zivko sta sicer trdovratno tajila soudeležbo pri umoru, toda sodišče je spoznalo vse tri za krive. Randjela je obsodilo v smrt na vešala, Aleksandra in Zivka pa v dosmrtno ječo. Randjelova prošnja za pomi-loščenje je bila brez uspeha in obsodba je postala izvršljiva. Tedaj pa je Randjela začela peči vest. Nekaj ur pred izvršitvijo smrtne obsodbe je naposled priznal, da je po krivem obdolžil sokrivde Aleksandra in Zivka, ker ju je sovražil, misleč, da sta bila tudi onadva istočasno ž njim deležna Jeličine ljubezni, da sta torej popolnoma nedolžna. Isto je izjavil tudi v pismu, ki ga je napisal za narodnega poslanca Milana Veličoviča, proseč ga, da se zavzame zanju, ki sta po nedolžnem obsojena. Tako si je Randjel razbremenil vest, preden je končal na vešalih. Okrožno sodišče v Vranju je sedaj obnovilo kazenski postopek proti Aleksandru Stojčiču in Zivku Uiču. V kratkem se bo vršila nova razprava, na kateri se pač izreče osvobodilna razsodba za oba, ki bi drugače morala nedolžna preživeti vse življenje v ječi. Dr. Jože Pokorn je odprl ODVETNIŠKO PISARNO v Škofjl Loki, Mestni trg 7. * Otvoritev pletarskega (košarskega) tečaja. Na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani se bo v ponedeljek 22. t. m. otvoril pletarski tečaj za dijake, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z završ-nim izpitom. Tečaj bo trajal do konca meseca maja. Potrdilo o uspešno dovršenem tečaju služi kot dokaz predpisane dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpita za pletarski (košar-ski) obrt. Nove prijave za sprejem v tečaj se še sprejemajo do 15. t. m. Vsi obiskovalci tečaja se morajo v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 8. uri zglasiti v direkcijski pisarni državne tehniške srednje šole v Ljubljani. * Kako koristijo hranilnico gospodarstvu je geslo, pod katerim priredi Hranilnica mestne občine Brežic v dnevih od 14. do 21. t. m. hra- nilniško razstavo v prostorih meščanske šole v Brežicah. Razstavljeno bo večinoma gradivo, katero je vzbujalo pozornost že na velesejmski razstavi Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani. Opozarjamo občinstvo, da si zanimivo in poučno razstavo v največjem številu ogleda. * Blaznikova cVelika pratika* za leto 1935. je izšla letos že devetdesetič. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Avstriji, Nemčiji, Italiji itd. Ta edina prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blas-nika nasled. v Ljubljani. * Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Peru Francu, kapetanu v p. v Ljubljani, Maistrova ulica št. 14. Priloži naj se znamka za 3 Din za odgovor. * Zavese in drugo moderno pohištveno blago kakor tudi izgotovljene žimnice (madrace) in odeje iz vate si preskrbite poceni v Trgovskem domu Stermecki, Celje. Pišite po ilustrirani ceniki * Važni nasveti za tiste, ki se sami brijejo. Knjižico s tem naslovom z zelo koristnimi nasveti Vam pošlje na željo brezplačno , ki je v vsakem oziru dobro uspela pod vodstvom br. Pajka iz Zagreba. Najlepša mu hvala za sodelovanje! — V nedeljo 7. t. m. je bila v Šmer-čevi gostilni sokolska trgatev grozdja z lepim uspehom. — Ker sta dosedanja brat prosvetar in brat načelnik našega Sokola podala ostavko, sta bila od društvene uprave izvoljena br. Rabič Maks za načelnika in br. Lojze Klančnik za pro-svetarja, ki sta svoje dolžnosti že prevzela. Upamo, da bosta napela vse sile za blagor našega društva. NOVA SELA. Naša sokolska četa je imela pretekli mesec svoj letni javni nastop, katerega se pa zaradi slabega vremena ni udeležilo mnogo gledalcev. Nastop sam na sebi j» zelo povoljno uspel. Nastopili so skoro vsi oddelki domače čete. Sodelovali pa so na bradlji in drogu tudi bratje iz Kočevja. — Nastop dece, ki jo je vodila s. Ma- rincljeva, je bil prav dober. Le kritje je bilo slabo. Prav dobro so nastopili tudi člani, ki eo izvajali društvene zletne proste vaje. Zanimiv je bil nastop starejših bratov domače čete, ki so letos prvič nastopili s palicami. Po telovadbi se je razvila v prostorih br. Kajfeža prijetna ljudska zabava. Med ostalimi so bili navzočni br. Janežič kot zastopnik matičnega društva in več bratov in sester iz Kočevja in nekaj bratov in sester edinke iz Fare s starosto na čelu. — Dobili smo novega referenta abstinenčnega in mladinskega odseka, in sicer br. Prešerna. Funkcije izvestilca za narodno prosveto pa je prevzel br. Jože Žagar. Prav marljivo se zbirajo knjige za knjižnico, ki šteje že 200 knjig najrazličnejše vsebine. Pevski odsek je spet začel delovati. Ljudstvo z izrednim zanimanjem zasleduje sokolsko delovanje in počasi spoznava resnico, da sokolstvo ni naperjeno proti veri, ampak da hoče dvigniti narodno zdravje in prosveto. STRAŽISČE (jubilej). Te dni je praznoval v krogu svoje številne rodbine 751etnico rojstva Mihael Bajželj iz Stražišča pri Kranju. Še do lanskega leta je izvrševal svojo sitarsko obrt; kot sitar je bil v službi pri pokojnem trgovcu Jakobu Bajžlju in še preje pri njegovem očetu. Dobro se še spominja dobrih prejšnjih časov, ko sta obrt in trgovina s siti dobro cveteli; stražiška sita so bila znana daleč okoli. Mihael Bajželj se je poročil pred 47 leti in ravno letos je praznovala njegova žena 70 letnico. Imela sta deset otrok. Najstarejši sin Tone je padel v svetovni vojni, ostali pa so še živi. Štiri hčere Micka, Katra, Ivana in Urška ter pet sinov Janez, Tine, Jernej, Štefan in Martin. Janez je inkasant pri Mayerjevi elektrarni v Kranju, drugi pa so zaposleni po kranjskih tovarnah. Vsi so preskrbljeni in zdravi. Oče Mihael je še tudi zdrav in krepak. Stalno bere cDomovino*, na katero so naročeni njegovi sinovi. K njegovi 751etnici mu čestitamo in mu želimo še mnogo let! ST. ANDRAŽ PRI VELENJU. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo 14. oktobra ob 8. popoldne v Društvenem domu krasno ljudsko igro v štirih dejanjih