Srednješolski vestnik. ** OdllkoTanje. Profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani dr. Henrik Gartenauer je 0 priliki vpokojenja dobil naslov šolskega svetaika. * * Na državnl realki t Ljubljani, ki je štela v šolskem letu 1906/7 izmed 516 učencev 285 Slovencev, je nanovo sistemizirano učno mesto za zgodovino in zemljepis, ne da bibil naveden učnijezik. Tose pravi po domače: Samo nemščine se niso upali proglasiti, ker bi bil namen preočividen, nemško-slovenski učni jezik jim je pa prekislo grozdje, ker potem ne morejo prositi Nemci, ki nimajo iz slovenščine kot učnega jezika izpita. Vse to se godi, ker BSlovenska Ljudska Stranka" v deželnem šolskem svetu visoko dviga prapor slovenstva! Pozivljamo BDruštvo slovenskih profesorjev", da stori energične korake v tem oziru. Eazpis je do 15. majnika t. 1. * * GHmnazije t irstriji. Nemci imajo v Avstriji 123 gimnazij (10 mil. prebivalcev), Cehi 52 (6 mil.), Poljaki 53 (4 mil.), Malorusi 6 (3 in pol mil.), Hrvati 5, Slovenci nobene. Dočim je na nemških gimnazijah skoraj tretjina židovskih dijakov in obiskuje gimnazije tudi mnogo slovanskih učencev, so slovanske gimnazije izključno slovanski zavodi. ** Želje glasbenih učiteljev na nditeljiščih. Dne 15. aprila se je vršil na Dunaju shod društva glasbenih učiteljev na avstrijskih učiteljiščih, ki so se ga udeležili zastopniki iz vse Avstrije. Pod predsedstvom profesorja Wagnerja so dolo6ili želje v teh-le točkah : 1. Oni glasbeni učitelji, ki imajo že peto starostno doklado, naj se pomaknejo s koncem tega šolskega leta v osmi činovni razred. 2. Gledebližnje reforme organizacijskega statuta, naj prouče temeljito inozeraske razmere in izvolijo naj odsek, ki naj izdela predloge o izpremeiubi učnega načrta. 3. Naj se dela na to, da izpremene predpise o izpitih za državni glasbeni izpit. 4. Učno obveznost glasbenih učiteljev naj zraaujšajo. 5. Podvoje naj število ur za splošni nauk o glasbi in petje v prvem in drugem letniku učiteljišč. 6. Za orglanje in vodstvo cerkvenega petja naj določijo letno remuneracijo enako dvema tedenskima učnima urama. 7. Glede sklepov drugega shoda učiteljev na pripravnicah naj se dela na to, da bodo glasbeni učitelji na enaki stopnji z risarskimi učitelji na srednjih šolah. 8. Nikogar naj več ne oproste iz petja pri izpitu učne usposobljenosti; nasprotno pa naj se dovoli ponavljanje izpita tekom leta v slučaju reprobacije.