Izjave maršala lita v Pazinu so v p0‘ polnem skladu z našimi težnjami in našimi življenjskimi pravicami. Iz brzojavke OF maršalu Titu Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 18. junija 1953 OBSEDNO STANJE V VZHODNEM BERLINU PO 2-DNEVNIH DEMONSTRACIJAH ODPOR DELAVSTVA VZHODNE NEMČIJE proti driavnokapltalistični diktaturi skupni upravi ni najboljši, ker da imamo že tako in tako mirovno pogodbo, mu je po nedeljskih Titovih izjavah postalo jasno, da skupna uprava pomeni edini izhod iz sedanjega položaja, čeprav še vedno predstavlja žrtev. Titova obrazložitev o vlogi in kompetencah izmenjujočih se guvernerjev in njih namestnikov, pa mora postati geslo slehernega tržaškega demokrata. Saj si nihče pošten na svetu ne more želeti drugega kot da na narodnostno mešanih področjih preneha enkrat za vselej nacionalno sovraštvo, da iz takega področja nastane most prijatelstva, miru in sodelovanja med obema sosedoma, ki imata toliko skupnih življenjskih koristi, da je takšen most postal neizogibna potreba za sleherni nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov, za prenehanje negotovega stanja v našem mestu ter hkrati jamstvo za resnično demokratično upravo samih Tržačanov. Zato smo prepričani, da se gornji brzojavki pridružuje vse tržaško delovno ljudstvo, ki je globoko razumelo Titove besede, ki so in morejo biti le besede pravega socialista: «Mi ne zahtevamo ničesar, kar je njihovo! Toda mi našega — kot smo že stokrat povedali — ne moremo dati. Ce že moramo nekaj žrtvovati, potqm naj ne bo to za imperialistične apetite, temveč za srečo ljudstva!« pretirano zahvaljevanje sovjetskim oblastem DUNAJ, 17. — «Volksstim-me». organ KR Avstrije in «Oesterreichische Zeitung«, or* gan sovjetskih okupacijskih oblasti v Avstriji, izkoriščata zadnje olajšave v okupacijskem režimu za svojo propagandno kampanjo. Tudi najmanjša navodila razpihujejo in jih prikazujejo kot velik dogodek in dokaz pripravljenosti Sovjetske zveze za sporazum. Med drugim so objavili tudi vest, da je bivši sovjetski visoki komisar in sedaj komandant sovjetskih čet v Avstriji, general Sviridov, pismeno obvestil kanclerja Raa-ba o tem, da so sovjetske oblasti izpraznile 16 objektov, med katerimi so po večini le navadna stanovanja in obrtniški lokali. Dva dni kasneje je bila objavljena še druga vest o dodelitvi nekaj stanovanj, danes pa oba lista objavljata vest o izpustitvi nekaterih Avstrijcev, ki so jih zaprle sovjetske oblasti. Tu menijo, da hoče avstrijska kominformov-ska partija na ta način pridobiti simpatije med ljudstvom, ki jih je v zadnjih letih izgubila. Značilno je, da list «Wiener Montag«, ki je sicer izven-strankarski list, ki pa podpira stališče ljudske stranke, ne soglaša s stališčem kanclerja Raaba, temveč ostro napada ti. ste politične osebnosti, ki so s svojimi optimističnimi razla. gami vžgale pri ljudstvu neupravičeno iskro optimizma in pretirano zahvalo sovjetskim predstavnikom. List je mnenja, da sta edino pravilno sta. lišče zavzela minister Helmer in drž. tajnik Graf, ki sta na eni strani poudarila zadovoljstvo Avstrijcev žaram popuščanja, istočasno pa pokazali na težave okupacijskega režima v Avstriji. List p'še tudi, da Avstrijci po hudem razoča-ranju, ki so ga doživeli od le. ta 1945, morajo biti odslej rezervirani do najnovejših kora. kov sovjetskih okupacijskih oblasti in morajo zato odkrito vprašati; «Ali bomo zaradi sovjetskega popuščanja bliže o-svoboditvi, ali gre pri vsem samo za gesto, ki je namenjena utrujenim in lahkovernim?« Eisenhower poudarja cilje OZN pri sklepanju premirja na Koreji proti južnokorejskim položajem na vzhodnem sektorju osrednje fronte. V akcijo je stopilo topništvo združenega poveljstva, da zavrne napad Kitajcev. Poročila, ki prihajajo v Seul, opisujejo položaj vzhodno od reke Pukhan kot neugodnega za južnokorejske sile. Medtem javljajo, da je severnokorejski radio samo na kratko omenil zadnje močne kitajske napade in da je govoril samo o «izmenjanju strelov« med severnimi in zavezniškimi četami. Pri tem pa je obtoževal združeno poveljstvo, da njegova letala brez razlikovanja bombardirajo kraje na Severni Koreji. Fenjanški radio je ponovno trdil, da je podpis premirja blizu. BORBA' O DEMONSTRACIJAH V BERLINU Samo pod Francovim režimom se z delavstvom tako ravna Uradno pojasnilo, da gre za inozemsko agenturo, je brez vrednosti - Poslanik D. Vučinič na posvetovanju v Beogradu Bolgarski vojaki ranili jugoslovanskega graničarja pred industrializacijo zaostalih držav W ASH IN G TON, 17. — Uprava za vzajemno varnost je objavila sporočilo posebnega od-bora._ v katerem so ugledni A-meričani, ki jih je imenovala uprava z namenom, da bi proučili politiko ZDA. da bj napredovale zaostale tuje države. Sporočilo poudarja, da bi bilo treba storiti ukrepe proti tendencam nekaterih nerazvitih držav, da bi iz industrializacije napravile poglavitno žarišče svojih naporov k gospodarskemu napredku. Po tem sporočilu bi številna nerazvita področja ravnala mnogo bolj pametno, če bi bi stveni del kapitalnih investicij uporabila za razširitev proizvodnje kmetijskih, gozdnih, ribiških in rudarskih izdelkov namesto da bi svoje napore osredotočila predvsem v graditev tovarn in proizvodnjo industrijskih izdelkov. na jugoslovansko - bolgarski meji. Skupina bolgarskih vojakov je v bližini vasi Gšljan v timoškem okraju začela streljati na jugoslovanskega graničarja Janka Kuntiča, ki je bil 150 metrov v globini jugoslovanskega ozemlja, in ga ranila. Ranjeni graničar je na to izzivanje odgovoril z rafalom iz avtomatskega orožja, nakar so se bolgarski vojaki umaknili. Romunski obmejni organi so v času od 1. januarja do 1. t. m. izzvali na jugoslovan-sko-romunski meji 172 obmejnih incidentov. Zaradi tega je državno tajništvo za zunanje zadeve 13. t. m. vložilo protest pri romunskem veleposlaništvu v Beogradu. Jugoslovanska nota pravi med drugim, da je že večkrat pozvala romunsko vlado, naj odločno nastopi in prepove nadaljnjo sovjetsko gonjo proti Jugoslaviji. Toda obmejni incidenti, ki so jih izzvali romunski graničarji v zadnjih treh mesecih, dokazujejo, da romunska vlada ni v ničemer spremenila svojih sovražnih odnosov do Jugoslavije. Državno tajništvo za zunanje zadeve predlaga romunski vladi, naj bi obmejne Incidente proučila in reševala mešana komisija, kar bi bilo najbolje za normalizacijo stanja na jugoslovansko - romunski meji, B. B. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Dogodki v vzhodnem Berlinu so danes v središču pozornosti jugoslovanskega tiska in radia. »Borba« in «Politika» objavljata obsežna poročila o demonstracijah berlinskih delavcev. Poleg tega ugotavlja «Borba» v posebnem komentarju, da te in nedavne demonstracije čeških delavcev odkrivajo težko stanje delovnega ljudstva v sovjetskih satelitskih državah in nezadovoljstvo nad izkoriščanjem in nedemokratičnim ravnanjem sovjetske vlade. Ce se upošteva, da so se delavci odločili za ulične demonstracije pod hudimi pogoji terorja policije, kjer pomeni vsak najmanjši protest življenjsko nevarnost, šele lahko razumemo, v kakšnem položaju je delovno ljudstvo v državah pod sovjetsko dominacijo. Množičnost odpora in protestov v CSR in v Vzhodni Nemčiji je dokaz, kako globoko je prodrlo v zavest delovnega ljudstva prepričanje o izdajstvu njihovega vodstva, ki je namesto socializma zgradilo sistem državne kapitalistične diktature, podrejene Sovjetski zvezi, ki ne pozna meja izkoriščanja. Uradno pojasnilo, da so ti protesti rezultat aktivnosti inozemske agenture, nima no- bene vrednosti. Na tak način še dela z delavstvom samo še pod Francovim režimom. Ti dogodki ilustrirajo pravo stanje v teh državah, težak položaj zatiranih delovnih množic in trgajo z obraza njihovih oblastnikov krinko ih odkrivajo njihovo protiljudsko in protidemokratično lice — zaključuje «Borba» svoj komentar. Danes je prišel v Beograd jugoslovanski poslanik v Avstriji Dragomir Vučinič, da bi se posvetoval v državnem tajništvu za zunanje zadeve glede bližnjega obiska Koče Popoviča v Avstriji. Z njim je prišel tudi jugoslovanski uradnik za zvezo v Celovcu Mitja Vošnj ak. Poslanik Vučinič je izjavil dopisniku Jugopressa, da bo obisk K. Popoviča v Avstriji važen korak naprej v sodelovanju in prijateljstvu med obema državama. Dejal je, da bo Popovič med svojim obiskom razpravljal o avstrijski državni pogodbi, o gospodarskem in kulturnem sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo in o drugih važnih vprašanjih. Posebno je poudaril, da je Jugoslavija vedno podpirala napore avstrijske vlade, da se zaključi državna pogodbo. Bolgarski obmejni organi so 15. t, m- izzvali nov incident Adenauerjev neuspeh glede volilnega zakona BONN, 17. — Po peturni de. bati je zvezni parlament odobril danes z 200 glasovi proti 175 pri drugem čitanju načrt volilnega zakona, ki ga je predložila liberalna stranka, in je s tem zavrnil volilni zakon, ki sta ga predložili krščansko-demokratska in nemška stranka, in ki ga podpira Adenauer. Na podlagi novega zakona bo v septembru izvoljen nov zvezni parlament. Liberalni načrt predvideva, da se število poslancev zviša od 401 na 484. Od teh bo 242 poslancev izvoljenih s sistemom relativne večine, in sicer eden za vsako okrožje. Ostalih 242 poslancev pa bo Izvoljenih na podlagi proporcionalnega sistema po listah, veljavnih za vso državo. Načrt krščanskih demokratov se razlikuje od liberalnega, ker dopušča povezavo med listami. Načrt liberalcev so podpirali tudi socialni demokrati. Seja britanske vlade LONDON, 17. — Britanska vlada, ki se ni sestala že tri tedne zaradi svečanosti ob kronanju kraljice Elizabete, je imela danes sejo pod Churchillovim predsedstvom. Do mnevajo, da je Churchill poročal o konferenci ministrskih predsednikov Commonweal-tha in o svojih načrtih v zvezi z bermudsko konferenco. Verjetno je tudi, da je Churchill poročal o berlinskih dogodkih. PRIMORSKI DNEVNIK EJ3 18. junija 1»! SI'OHI\SKI I)!»EV1 Na današnji dan je leta 1901 umrl v Ljubljani Josip Murn-Aleksandrov, slovenski pesnik. Rojen je bil 4. marca 1879. Pf mm 1 llljf SiiL jj Danes, četrtek 18. junija Feliks in Fort., .B°Sdan„. nh Sonce vzide ob 4.14 in -z?i I nI1j 19.57. Dolžina dneva 15.43 MU* vzide ob 11.09 in zatone ob 2J.«' Jutri, petek 19. junija Gerv. in Prot., Mileva S SESTANKA MESTNEGA AKTIVA OSVOBODILNE FRONTE Vsi, ki nočejo pozdravljajo odločne besede tov. Tita Vsi poskusi plačanih kominformističnih aktivistov, ki skušajo zabrisati širok in ugoden odmev Titovih besed, naletijo na odločen odpor Komisija Intersoc obišče danes popoldne podeželske občine Sinoči je bil na tajništvu OF v Ul. R. Manna sestanek mest. nega aktiva Osvobodilne fronte, ki ga sestavljajo člani izvršnih okrajnih odborov. Namen sestanka je bil predvsem ta, da se ugotovi kakšen je bil odmev zadnjih Titovih govorov glede tržaškega vprašanja ter izvajanj tov. Beblerja, ki jih je imel v Kopru o istem vprašanju. Med najzanimivejšimi poro. čili, ki so jih podali posamezni tovariši, je bilo prav gotovo tisto od tov. Stepančiča, ki je poročal o razgovoru z maršalom Titom v Pazinu. O sprejemu, ki sta se ga udeležila še dva druga delavca iz tovarne ILVA, Se je kmalu razvedelo tudi po tovarni, saj v teh dneh ne govorijo skoraj o ničemer drugem. Vsi delavci, ki nočejo več povratka Italije v Trst, pa naj bodo tega ali onega političnega mišljenja, odobravajo nastop svojih delovnih tovari. šev, posebno pa še odločne besede tov. Tita, v katerih vidijo jamstvo, da ne bo zadoščeno apetitom rimskega imperializma. Tudi ostali tovariši so poudarjali širok in ugoden odmev, ki so ga zapustile odločne besede maršala Tita. Vsi pošteni ljudje, tudi tisti, ki še sledijo kominformističnemu vodstvu, ugodno komentirajo njegove izjave, kar je pri voditeljih vzbudilo precejšnjo zaskrbljenost. V. pomanjkanju drugih načinov so mobilizirali svoje plačane aktiviste, ki jih pošiljajo v skupinah naokrog, da bi s posegom v diskusije skušali potvoriti jasne izjave tov. Tita in tako vnesti nezaupanje med delovne množice. Toda tudi ta način se jim ni posrečil, kajti ljudje ne nasedajo več zlaganim geslom in tako jim ne preostaja drugega, kot da molčijo. Medtem ko se je po govoru maršala Tita močno vzdignila morala vseh tistih, ki si ne želijo povratka Italije, je med pristaši iredentističnih strank opaziti veliko poparjenost. Jasne besede tov. Tita in neuspeh vladnih strank pri nedavnih volitvah v Italiji sta glavna vzroka te poparjenosti, ki Se odraža na splošno v dru. Žabnem življenju. Potem ko so člani izvršnih odborov povedali svoj£ mnenje glede organizacije izleta v Pazin ter pri tem omenili nekaj nevšečnosti, ki bi s pomočjo IO OF lahko odpadle, so se zadržali tudi ob vprašanju pi. sanja ((Primorskega dnevnika« ter predlagali nekaj načinov, da bi «Dnevnik» bolje tolma- čil našo politično linijo. Poudarili so tudi potrebo širje-ja našega lista, ki mora priti v roke vseh naših pristašev. Po končani diskusiji so spre. jeli več sklepov, med katerimi je prav gotovo najvažnejši ta, da bodo na terenu sklicali množične sestanke ter soglasen sprejem zahvalne brzojav. ke maršalu Titu, ki jo objavljamo na prvi strani našega dnevnika V drugi točki dnevnega reda so se prisotni pomenili o vlogi, ki jo ima komisija Socialistične internacionale pri opazovanju tukajšnjih razmer. Ob koncu sestanka je spregovoril še predsednik OF tov. Stoka, ki je poudaril, da morajo člani OF nuditi vso pomoč naši sindikalni organizaciji pri reševanju najrazličnej. ših vprašanj, ki zadevajo tržaške delovne množice. Sporazum o dopolnilu pokojnin pnstaniščnikom Svet za delo v pristanišču je spopolnil ia sprejel pravilnik o dopolnilu pokojnin pristaniškim delavcem in svojcem u-mrlih delavcev, ki prejemajo pokojnine Zavoda za socialno zavarovanje. Vprašanje o dopolnilnem pokojninskem skla. du se je zelo dolgo vleklo. Do. polnila bodo začeli izplačevati s prvim julijem in se bo z njimi okoristilo nad 500 oseb. Predvčerajšnjim so o dopol. nilih razpravljali na skupščini pristaniških delavcev v njihovem Domu, kjer se je Muslin zelo hvalil s prizadevanjem sindikata, da se to vprašanje reši. Seja občinskega sveta repentaborske občine V soboto 20. t. m. bo na županstvu na Colu redna seja repentaborskega občinskega sveta. Seja je javna in se je lahko udeležijo vsi, ki jih potek seje zanima. Najdeni predmeti na tramvajih in avtobusih V maju so našli na tramvajih, filobusih in avtobusih naslednje predmete: osebne dokumente Tarabocchia Giovanni-ja, 1 brisačo, 1 palico, 1 bluzo, I laneno kapo, 2 zapestnici, 3 torbice. 6 mrežastih torb, 1 platneno torbo z loncem, 3 ogrlice. 1 deški plašček, 3 pa- iove iz blaga, 1 kovinast križec, 5 nepremočljivih kapuc, 1 par hlač, 7 listnic, ll denarnic, 2 igli, 4 zaponke. 4 moške dežnike, lo ženskih dežnikov, 2 uhana, 2 para rokavic in sukanca, 3 pare rokavic iz semiša, 6 parov usnjenih rokavic, 5 parov očal za sonce, 2 knjigi, l lesen meter, i nožek, 1 prtič, 3 ure, 5 nalivnih peres, 3 svinčnike, 3 robce, 2 para spodnjih hlač, 2 škatli za tobak, 3 volnene majice, 1 pelerino, 1 delovno obleko (trliž) 1 kolajno, 1 ovratno ruto, 1 vrečico s čevlji iz gume. Gojenci šole Glasbene Matice odpotovali v Ljubljano Včeraj popoldne je odpotovala v Ljubljano skupina gojencev šole Glasbene Matice v Trstu, kjer bo nastopila na javni produkciji skupno z gojenci glasbene šole v Ljubljani. Tržaški gojenci bodo s tem vrnili obisk, ki so ga naredili ljubljanski gojenci v Trstu lansko jesen. Člani komisije ob prihodu na tržaško postajo Za danes popoldne so opazovalci Socialistične internacionale napovedali svoj obisk na županstvih občin Devin-Nabrežina, Zgonik, Repenta-bor, Dolina in Milje. Včeraj dopoldne pa so se razgovarjali od 10. do 11.30 ure s tržaškmi komunisti E. Lau-rentijem, B. Mrakom in B. Pe-tronijem, ki so opazovalcem v prisrčnem razgovoru obrazložili svoje stališče do tržaškega vprašanja ter socialni in gospodarski položaj tržaškega delavstva. Za soboto ob 9. uri pa so opazovalci povabili na razgovor predstavnike Osvobodilne fronte. Včeraj so opazovalci sprejeli tudi zastopnike Vidalijeve kominformovske stranke, fronte za neodvisnost, demokrist-janske stranke, italijanske liberalne stranke in italijanske republikanske stranke. Izvršni odbor Trgovske ‘Zbornice pa je komisiji izročil obširno poročilo o tržaškem gospodarstvu. Izvedeli smo, da je bila sno-či ob 21.30 prirejena na čast članov komisije večerja v ožjem krogu, ki se je je udeležil tudi župan Bartoli. PO DOLGEM ODLAŠANJU SO SE VENDARLE ZGANILI Vprašanje posojil „Aldisio" pred dokončno pozitivno rešitvijo Obljubljajo Izplačilo vseh zaostalih prošenj - Izplačali bodo tudi 300 milijonov iz proračuna letošnjega prvega polletja -Dela iz javnih sredstev je treba naročiti domačim podjetjem Sinočje «Le Ultime Notizie« so napisale, da bo celoten sklad posojil »Aldisio« v tem mesecu izplačan. List sporoča, da sta oddelek za finance in oddelek za javna dela pri ZVU rešila v okviru široke gradbene politike problem finansira, nja teh dejavnosti z veliko podporo italijanske vlade s kritjem vseh dosedanjih obvez in sicer,- že sprejetih pogodb, začasnih izjav in dokončnih izjav. Gre za več kot milijardo lir, od katerih je bilo izplačanih že nekaj sto milijonov, ki jih je mestna hranilnica (Cassa di Risparmio) izplačala vsem tistim osebam, ki so že . začele graditi stanovanje na podlagi posojila «Aldisio» in ki jim niso celotnega ali del posojila že izplačali. Kot so izjavili odgovorni 2iVAHNE PRIPRAVE NA RAZSTAVNEM PROSTORU NA MOMLBELLU Tržaškim slovenskim slikarjem poverjena dekoracija jug. paviljona Obstaja nevarnost, da bo vodstvo velesejma v Padovi kljub ministrskemu ukazu izigralo sporazum s tržaškim velesejmom Naš urednik se je včeraj obrnil na upravo tržaškega velesejma za nadaljnje vesti o obnovljenem sporu s padovan-skim velesejmom glede datumov obeh velesejmov. Padova je namreč javno prekršila sklenjen sporazum in je nameravala zaključiti velesejem šele 28. junija namesto 25., kot določa dogovor. Včeraj pozno ponoči je italijanska agencija ANSA poročala, da je ministrstvo formalno ukazalo, da morajo padovanske oblasti zapreti velesejem 25. junija vendar pa, da lahko velesejem priredi še tri trgovske dneve tudi po zaključku. Uprava tržaškega velesejma ni z novim ukazom ravno preveč zadovoljna, ker je dano na prosto voljo padovanskega prefekta, kako bo razlagal ministrski ukaz. Padova bo prav zlahka s ipomočjo ze>lo enostavne pretveze, češ da gre za poslovne dni. ponovno izigrala dogovor in dejansko zaključila velesejem 28. junija. Zato se je uprava tržaškega velesejma pismeno obrnila do uprave padovanskega velesejma in protestirala zaradi nameravane grobe kršitve dogovora. Obenem so tudi zahtevali točnejša pojasnila, kako mislijo zaključiti velesejem in kako bodo potekali omenjeni trije trgovski dnevi. Do sedaj ni iz Padove prišel nikak odgovor. Slovenski pregovor pravi, da je po toči zvoniti prepozno in ta pregovor velja tudi za rešitev spora med obema velesejmoma. Tržaški predstavniki so pač bili ob tem sporu preveč popustljivi in so pristali na rešitev, ki omogoča izigravanje sporazuma. Vendar je treba sedaj vsaj odločno zahtevati spoštovanje tega že tako neugodnega dogovora. Medtem so na razstavnem prostoru na Montebellu že v teku živahne priprave posameznih razstavljavcev. Predstavniki zvezne trgovske zbornice iz Beograda in slovenskega podjetja Export-projekt iz Ljubljane Že nekaj dni pripravljajo jugoslovansko razstavo. Kolektivno razstavo, katera bo letos na 280 kvadratnih metrih, organizira tako trgovska zbornica iz Beograda; razstavo lesa, ki bo na 132 kvadratnih metrih pokritega in 40 kvadratnih metrih odkritega prostora, v paviljonu, kjer so bili lani avtomobili in motorji pa organizira «Export drvo Zagreb« v lastni režiji ob pomoči «Export projekta« iz Ljubljane. Paviljon za maloprodajo pijač in jestvin organizirajo številna slovenska podjetja, med katerimi sta najvažnejši «Slovenija vino« in «Ljubljana export». Najvažnejši del jugoslovanske razstave — kolektivno razstavo v «Ealači narodov« — projektira arhitekt ing. Simčič. Zanimivo je, da bodo pri ureditvi tega paviljona sodelovali tudi tržaški slovenski slikarji Černigoj. Grom, Luke-žič m Cesar. Letos bodo namreč izkoristili zadnjo visoko steno v Palači narodov, kjer bodo namestili veliko dekoracijo v velikosti 13-krat 8 metrov. Na tem mestu bodo tržaški slikarji umetniško prikazali dejavnost Jugoslavije, jugoslovanske pokrajine, narodne noje itd.. Na stebru, ki je ravno v sredini te stetie, pa bodo prikazali najvažnejše in najznačilnejše narodne noše. Osnutek kompozicije je v glavnem že gotov. V ((Palači narodov« bodo Jugoslovani poleg značilnih izvoznih artiklov, katere smo videli že prejšnja leta, razstavljali letos tudi nekatere izvozne proizvode strojne industrije. Ljubljansko podjetje ((Litostroj« bo tako na 70 kvadratnih metrih razstavljalo razne črpalke, žerjavne mačke tipa «Horuk» lastne konstrukcije. Podjetje «ELKA» iz Zagreba bo razstavljalo električne kable. Sodelovalo pa bo verjetno tudi nov0 makedonsko podjetje «Metalni zavod Tito« iz Skopja, ki bo razstavljalo centrifugalne črpalke. V »Palači narodov« bo mnogo prostora dodeljenega tudi razstavi raznih folklornih umetniških izdelkov. Te izdelke bodo prodajali tudi v posebnem paviljonu tik vhoda v «Palačo narodov«, kar vse organizira podjetje ((Narodne rukotvori-ne» iz Zagreba. Na drugi mednarodni razstavi lesa bodo Jugoslavijo zastopala štiri podjetja: «Export drvo» i2 Zagreba, ((Slovenija les«. »Oprema export» in «A-grotehnika«, vsa tri iz Ljubljane. Ta podjetja bodo razstavljala vse vrste lesa od dragocenega bosenskega hrasta do jelke, smreke itd. Trčil je v avtobus in Se laže poškodoval V trenutku, ko se je včeraj zvečer pet minut pred osmo uro avtobus Acegata št. 29 ustavil v Ul. Soncini, je vanj priletel s svojo lambreto 23-letni Remigio Langanis iz Ul. Crispi, ki je tedaj vozil proti Skednju. Nezgoda kolesarja Med vožnjo s kolesom po Ul. Marconi v smeri Ul. F. Seve-ro je 17-letni Fulvio Rossone iz Ul. Barbariga, v višini stranske Ulice del Ronco trčil v pred njim vozečega kolesarja. Medtem ko je prvi kolesar obdržal ravnotežje, je Rossone padel na tla, nakar so ga z rešilnim avtom RK, ki je prišel kmalu nato na kraj, odpeljali v bolnico. funkcionarji — pravi list —-bodo *do 30. junija razdelili prosilcem posojila «Aldisio» tudi 300 milijonov lir, ki jih predvideva področni proračun za letošnje prvo šestmesečje. V tem šestmesečju je bilo skupno dodeljenih za sklad posojil «Aldisio» 1 milijardo 200 milijonov lir, s katerimi so ali bodo v prihodnjih mesecih zgradili skupno 450 novih stanovanj v skupni vrednosti Azzurro. 16.00: »Krvave Ray- T. Power, L DarneU, n-vvorth. Barvni film«..^ n« Belvedere. 16.30: »Gospo011-glejte mornarje«. , soiet». Marconi. 16.00: «Bla*» Red Skelton. 61* Novo cine. 16.00: »Leteča o L. Tierney, P. Lane. 5trica Odeon. 16.00: ((Pripovedke itSi Toma«, Eric Rolf, Ruth patten-Bob’by Duscoli. Luana Barvni film. , bub#' Radio. 16.00: ((Močnejše W %j, ni», J. Wymann, Ch. La s KINO NA PROSTE?Jil(aVjil Arena dei fiori. 20.45: «» vsiljivka«, L. Young- , [ju-Grad Sv. Just. 21.00: »Ce i",gl biš, oprosti mi«, Loretta Jeff Chandler. ^„,e7ada#i Pcnziana. 20.30: «Seh®r: filffl. Yvonne De Carlo. Bar"“Lga Paradiso. 20.30: ((Strast Am<“ L. DarneU, Henry F°nari, J. Rojan. 20.30: «Winchesier Stevvart, S. VVinters. Izleti Šolska razstava Nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsino 8) priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov letošnjega leta. Razstava bo odprta od sobote dne 20. junija ob 11. uri do ponedeljka, dne 29. junija t. 1., vsak dan dopoldne od 9. do 13. ure in, popoldne od 14. do 19. ure. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. junija so se rodili v Trstu 4 otroci, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 12. POROČILI SO SE: študent To-sko Georgijev in gospodinja Cen-ka Telbiska, mehanik Edoard Violin in šivilja Anna Zacchigna, u-radnik Giovanni Giorgi in učiteljica Savina Strani, kromater Giuseppe Cattarini in gospodinja Agostina Console, uradnik Giuseppe Rob in krznarica Annamaria Vidotto, mehanik Giuseppe Lic-ciardello in gospodinja Carissima Maria Venier, elektricist Marino Stebel in bolničarka Antonia Prencis, industrialec Igino Domini in dijakinja Luciana Poggioli-m, uradnik Aurelio Liggieri in uradnica Mirka Lucchetta. težak Antonio Furlani in gospodinja Maria Resinovich, zdravnik Egi-dio Zucca in dijakinja Irene Ser-pan, tiskar Oskar Keber In delavka Licia Žigon. UMRLI SO: 22-letna VVanda Furlan, 28-letna Margherita Angelini, 88-letni Antonio Fabiani, 80-letni Alessio Malini, 52-letnl Um-berto Saina. 71-letni Domenico Cassano, 61-letni Domenico O-patti in 75-letna Lucla Martellanc vd. Schmutz. SOŽALJE Okrajni odbor OF za IV. okraj (Skedenj) izreka globoko sožalje tov. Emiliji Lipovčevi ob izgubi njenega dragega očeta in ostalim sorodnikom. IZLET PDT na Porezen in Crno prst dne 28. in 29. t. m. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli l-II, tel. 94-61, med 18 in 19. uro samo še danes 18. t. m . MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE organizira 28. in 29. L m. dvodnevni izlet v Opatijo. Vpisovanje na sedežu od 19. do 21. ure samo še danes. MOTOKLUB »SKEDENJ« organizira 28. in 29. t. m. izlet v Ljubljano in na Bled s povratkom skozi Sv. Lucijo in Vipavo. Vpisovanje na sedežu še danes od 19. do 20. ure. IZLET V NOVO GORICO Motoklub »Mladost« Nabrežina organizira 28. t. m. enodnevni izlet v Novo Gorico. .Vpisovanje na sedežu motokluba v sredah in petkih v večernih urah in se zaključi 20. t. m. MOTOKLUB »ADRIA« IZ DOLINE organizira 28. t. m. Izlet z motornimi vozili v Opatijo ob priliki internacionalnih motornih dirk. Vpisovanje še danes v večernih urah na sedežu v Dolini. Vabljeni vsi člani motokluba, da se izleta udeležijo. IZLET V CERKNO ASI2Z III. okraja obvešča, da je zakadi tehničnih ovir izlet v Cerkno, ki je imel biti 21. t. m., preložen na 26. julija t. 1. Cae vpisovanja bomo javili naknadno. MOTOKLUB NABREŽINA V zvezi z mednarodnimi motornimi dirkami v Opatiji, ki bodo 28. t. m. bo izlet v Opatijo namesto v Novo Gorico. Vpisovanje za Sv. Križ pri Ladotu Sirku, za mavhinjski sektor pri Zdravku Urdihu, za zgoniški sektor pri Gr-žanovih v Saležu in na sedežu motokluba v Nabrežini. Razna obvestila Zdravniški pregledi otrok za počitniško kolonije Obveščamo, da bo za mestne okraje zadnji zdravniški pregled za zamudnike v petek 19. t. m. od 10. do 11. ure. Za Gropado in Bazovico bo pregled ob 18. uri, na Opčinah pa ob 19. uri. Brez zdravniškega pregleda o-trok ne bo odpotoval! OBVESTILO Vse one, ki si želijo udeležiti natečaja za mesta suplentk v občinskih otroških vrtcih, morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir opremljeno z diplomo in drugimi potrebnimi 1L stinami do 12. ure 27. junija t. 1. v sobi štev. 32 mestne palače. Podrobnejše informacije dobite na tajništvu v sobi štev. 100 v drugem nadstropju tržakega županstva. CESTA ZAPRTA ZA PROMET Županstvo javlja, da bo zaradi popravila del Istrske ulice od Ul. P. Veronese do Ul. Industria od ‘ 18. t. m. dalje zaprt za promet do ' konca del. POSTNA SLUŽBA 28. in 29. junija Zaradi dveh zaporednih praznikov 28. In 29. t. m. bo poštna služba takole delovala: v nedeljo 28. junija bo za vse urade velia! praznlški urnik. V ponedeljek 29. t. m. bodo uradi odprti dopoldne za sprejemanje pisem, brzojavk in za raznašanje pošte na dom. Ne bodo pa sprejemali denarnih nakaznic. Glavni brzojavni urad bo deloval nepretrgano. O arov i in prispevki V izraz zahvale učiteljici Eleo-nori Križmanovi darujejo hvaležne matere otrok tretjega razreda slovenske osnovne šole v Rojanu 2.400 lir za Dijaško Matico, Rorsetti. 16.30: »Tat v raja«, Nino Taranto in Helene Remy. Exce!slor. 15.30: «Maria Walew-ska«, Greta Garbo Ch. Boyer. Nazionalie. 16.30: «Plavolaske», Virginia Mayo, Dennis Morgan. Barvni film. Filodrammatlco. 16.30: ((Ognjena skala«, Lew Ayres, M. Haxwell. Barvni film. Arcobaleno. 16.00: «Večna Eva«, Anne Bater, Mac D. Care.v. Astra Rojan, 16.30: «Močvare pod mesecem«, A, VVilliams, Mey Randell. Mladoletnim prepovedano. Grattacielo. 16.00: »Danes kraljica«, - barvni film o kronanju Elizabete II. Alabarda. 16.30: »Neznanec«, VVal-ter Pidgeon, Ann Harding, Bar-ry Sullivan. Ariston. 16.00: #Ubežnik sem«, Paul Muni. Armoma. 15.30: «Nezakopita oe- CETRTEK, 18. junija lj53 jreostovASS*® CONE TBS1* 254.6 m ali ' 178 kc 5.30 Poročila. . 7.00 f.orp„r^ 7.10 Jutranja glasba. 13J“ .440 čila. 14.30: Po svetu okrog’ jjj. Koroške narodne pojeta u« p0jo liplič in G. Ložar. ^pu-slavni pevci. 18.15 KoncertJjve" larne Simfonične glasbe. Mi. Černe vesti. 23.30 Zadnja P°r 23.40 Glasba za lahko noč. TltST II. 306.1 m ali 980 kč-seK ^ 11.30 Lahki orkestri, i^.1 juet vsakega nekaj. 13.00 Pevski. v, in harmonika. 13.20 Dvora«^; vertura carneval. 13.45 sc„7aSba. Sonata št. 1. 17.30 Plesna gi*845 18.15 Glasbeno predavanje. Mahler: Popotnikove pesm1- jg20 Slovenščina za Slovence' pe Priljubljene melodije. 20-0 v stra operna glasba. 2°-3(l,,„vansk* svet. 20.40 Dvorakov) Si°v ytst plesi. 21.00 Dramatizirana PjLiao 22.00 Mozart: Koncert za v Tji-in orkester. 22.22 Slovenski VI. 2.45 Ravel: Valček, kore°« ska pesnitev. TKST I. ,5 11.30 Parada orkestrov.. Operna glasba. 18.00 Jan Rimski-Korsakov in Bela 21.00 »Rojstni zrak«, trode) Andrea dello Siesta. « 1, o v e s a J a 327.1 rr/. 202.1 m. 212.4 B> j, 12.00 Opoldanski koncert, -j. Poročila. 12.45 Zabavna 8‘f.jva 12.15 Poje moški zbor * pri-Klavora« iz Maribora. l*-u J4.4O ljubljene operne n*F Skladbe, posvečene našim j,t. mlajšim. 16.00 Oddaja za, 16.10 Popoldanski simfonični ^a cert. 17.10 Operetna }nAmo v Aziji začele izvajati svo-1°. enostransko politiko, ne oziraje se na razpoloženje in Phsljenje svojih zaveznikov. S tem ni senator Taft povedal prav nič novega, ker je znano, da se že leta bori za to in takšno enostransko politi-k°. ki predstavlja bistvo njego-yeSa izolacionizma. Vendar lma omenjeni njegov govor sv°j poseben pomen, ki je potrebno nanj opozoriti. Odkar je Eisenhovver 20. ja-nuarja letošnjega leta stopil na Predsedniško mesto pa vse do danes, ni namreč senator Taft ob nobeni priliki več javko pokazal svojih izolacionistič-kib nazorov. Vsi njegovi nastopi so bili na liniji ((lojalnega sodelovanja« z Eisenho-'verjevo vlado. Nekatere Vladke zunanjepolitične teze je yelo javno podpiral, o drug’h 3o enostavno molčal. Zdaj je naenkrat menjal Sv°jo taktiko. In prav to daje hjegovemu govoru v Cincina-tiju obeležje posebno važnega Političnega dogodka. Vsa stvar Pa se zdi tako, kot bi bil Taft oakal prav ha ta trenutek, ko po znova mogel nastopiti s svo-Jhni znanimi izolacionističnimi Parolami, kritizirati zunanjo Politiko Eisenhovverja in njegove vlade ter ga izzivati. Nekateri ameriški časopisi P'sejo, da je do tega prišlo povsem slučajno, da je senator Taft bil povabljen, naj govo-11 v Cincinatiju. In ker ni imel razloga, da bi to vabilo odklonil, je pač govoril tako, kot 3e mislil. Vrsta konkretnih dejstev in Pojavov pa govori, da se to ni zgodilo povsem slučajno; da je senator Taft namenoma izbral . trenutek, da bi ponovil svoje znane poglede in misli. Pri em je brez dvoma zasledoval neki določen cilj, kajti Taft je izredno sposoben politik, česar mu ne odrekajo niti njegovi politični nasprotniki, e samo to dejstvo govori, da eZa o {(slučajnosti« njegovega govora ne more držati. S tem v zvezi bo morda zadimiva tudi naslednja podrobnost. Prav ta čas se je Taft nahajal v bolnici, imel je torej zadosten razlog, da bi bil lahko odbil vabilo organizacije ((Kristjani in Židje«, naj bi govoril na njihovi skupščini, ki se je vršila v Cincinatiju. Toda Taft tega ni napravil, temveč je poslal svojega sina, da je prečital njegov govor. Organizacija ((Kristjani in Židje« je ustanova, ki se bavi s socialnimi vprašanji, in bi zatorej na njeni skupščini šlo govoriti o teh vprašanjih, medtem ko je Taftov govor obravnaval ameriške zunanjepolitične probleme, se pravi nekaj, kar sploh ni spadalo na omenjeno skupščino. Kaj izhaja iz tega? Prvič to, da je Taft izkoristi to skupščino kot prikladno mesto, da je lahko ponovil svoje izolacio-nistične teze in, drugič, da je voditelj republikanske večine v parlamentu smatral, da je bil prav ta trenutek za to najbolj primeren. • Ce si postavimo vprašanje čemu, in da bi nam to postalo bolj razumljivo, bomo navedli dva politična momenta, ki sta bržčas bila osnovni povod za to Taftovo odločitev. Prvi je bil predlog Združenega poveljstva glede rešitve vprašanja vojnih ujetnikov, pri čemer je ameriška vlada, ko je izdelovala ta predlog, upoštevala tudi stališče ostalih dežel, katerih čete se bore v Koreji, kakor tudi stališče OZN. Ta predlog je bil izdelan po predhodnih posvetovanjih, po svojih osnovnih določilih pa se je zelo približal resoluciji Glavne skupščine OZN (poznano kot ((indijska resolu-cijas). Drugi prav tako važen politični moment pa je bil predlog predsednika Eisenhowerja za sestanek z voditelji Francije in Velike Britanije. Na tem sestanku naj bi se razpravljalo, kako odpraviti ali vsaj omiliti obstoječa politična in gospodarska nesoglasja med zapadnimi državami, kako vskladiti poglede glede osnovnih mednarodnih vprašanj in koordinirati njihovo zunanjo politiko na najvažnejših področjih. Na bermudskem sestanku se bo vsekakor razpravljalo tudi o vprašanjih Daljnega vzhoda, kjer so anglo - ameriška nasprotstva naj občutljivejša. Zanimivo je, da je senator, Taft v svojem govoru v Cincinatiju obravnaval predvsem vprašanja Daljnega vzhoda. Evrope se v bistvu ni dotaknil, marveč je svoje izolacio- nistične teorije ponavljal samo v zvezi z vprašanji Daljnega vzhoda. Njegov poziv, naj ZDA na Koreji in Daljnem vzhodu pozabijo na Združene narode, ima torej svoj specifičen pomen. Ko je vse to poudarjal, je Taft imel namreč v mislih sestanek na Bermu-dih. Njegov govor pomeni kritiko Eisenhovverjeve politike do korejskega vprašanja. V osnovnem je Taft mnenja, da je Ei-senhower preveč popustljiv do zaveznikov, da je že bilo dovolj kompromisov, in bi se ameriška vlada ne smela več ozirati na njihovo razpoloženje, marveč bi morala v Koreji slediti svoji lastni politiki ter zaveznike, kakor tudi Združene narode, postaviti pred izvršeno dejstvo. S tem je hotel Eisenhowerja opozoriti, da ne soglaša z njegovim « popuščanjem » zaveznikom glede novega predloga, ki naj se na njegovi osnovi uredi korejsko vprašanje Hotel ga je opomniti, da on obsoja takšno sodelovanje z zavezniki in Združenimi narodi, in da re bo proti temu boril, čeprav bi (Nadaljevanje na 4. strani) Kakor poroča dnevni tisk, so delegati socialistične internacionale, ki so kot gostje tukajšnje ((Socialistične stranke della Venezia Giuiia« prišli v Trst, da bi na kraju samem proučili tržaško vprašanje, obiskali že več ustanov. Prepričani pa smo, da tem delegatom — vsaj v kolikor je mogoče — umerjajo korake gostitelji, t. j. ljudje iz vodstva »Socialistične stranke Julijske krajine«. Ker pa gostitelje dobro poznamo, zelo dvomimo, da so svojim gostom pokazali vse one zgodovinske objekte, ki obeležujejo tržaško stvarnost. Zaradi tega smo tudi danes izbrali med neštetimi dokazi naše tržaške stvarnosti, med dokazi, ki jih na naši zemlji srečamo na vsakem koraku, dva taka dokaza, ki bi si jih delegati na vsak način morali ogledati. Prva slika prikazuje pogorišče bivšega slovenskega narodnega doma v Trstu, ki so ga 13. julija 1920 zažgale italijanske fašistične horde pod vodstvom prosluiega Giunte, ob odkriti podpori tedanjih še ne fašističnih italijanskih oblasti. K temu pa moramo pripomniti še sledeče: Danes, osem let po zlomu fašizma, pri čemer je na tej zemlji imelo slovensko ljudstvo odločilno besedo in dalo pri tem največ žrtev, tr- žaško slovensko ljudstvo še vedno čaka na povračilo vsaj materialne škode, ki mu je bila prizadejana.. Se več! Nekoč cvetoče slovensko kulturno u-dejstvovanje, ki se je po zlomu fašizma spet razživelo, je še danes prisiljena, da Rot gostač moleduje za prostorček, dočim se v bivših njegovih domovih (Sv. Ivan, Barkovlje in drugod) šopirijo drugi. Druga slika pa prikazuje spomenik, ki ga je tržaško slovensko ljudstvo postavilo svojim prvim štirim junaškim žrtvam na kraju, kjer so jih 6. septembra 1930 postrelili fa- šisti zato, ker so se borili, da bi slovenska zemlja ostala slovenska in postala svobodna. Gospodje delegati, vaši gostitelji vam tega niso pokazali, še manj pa vam o tem kaj več povedali. Dobro bi bilo, da bi si ogledali tudi te zgodovinske objekte. M. K. Van der Geest: Razstava osnovne šole pri Sv. Ani «Vsakomur, ki me je Vprašal o življenju V Sovjetski zVezi, sem moral pošteno izjaviti, da mu ne morem odgovoriti: Videl sem premalo in preslabo, da bi si lahko ustvaril sodbo, Lahko sem mu samo odgovoril, da me pač navdaja z raznimi mislimi raVno to, da sem lahko Videl tako malo» Razstava osnovne šole v Saležu M. K. van der Geest znan holandski pisatelj, ki je bil pred drugo svetovno vojno član komunistične stranke. Obiskal je leta 195i Moskvo na povabilo V-O.K.S.A., Sovjetskega društva za kulturne stike s tujino. Ne vem, če so se vsi člani raznih delegacij, ki so obiskali Sovjetsko zvezo in ki so po svojem povratku objavljali več ali manj navdušena poročila, zavedali svoje odgovornosti. Jaz bi o tem zdaj, ko sem sam bil v deželi socializma, dvomil; ali pa vsaj dvomil o tem, da so ti obiskovalci imeli mnogo prilike za opazovanje ali pa dovolj kritičnega duha. Zase lahko poudarim da sem od prvega trenutka dalje čutil vso težo in težave kakršnega koli ((pričevanja« o prepovedanem raju; in pripravljal sem se, da bom po povratku domov lahko čim bolje odgovarjal na vprašanja, ki jih postavljajo vsakomur, ki se vrne c potovanja po sovjetski zvezi. Ker sem se mudil v Sovjetski zvezi le kratek čas — tri tedne — sem se že v naprej odpovedal misli, da si bom lahko ustvaril svoje mnenje o raznih oblikah sovjetskega življenja. kajti vsako tako mnenje bi bilo prepovršno in prenagljeno. In tako sem sklenil posvetiti svojo pozornost samo literarnemu področju, ki ga poznam bolj kot drugi. Prečital sem več knjig in mnogo člankov sovjetskih pisateljev in o sovjetskih pisateljih, in sem zato hotel primerjati svoje vtise, ki sem jih imel na podlagi prečitanega, s stvarnostjo. Moram takoj izjaviti, da se ta moj namen ni posrečil — in to ne po moji krivdi. Na letalu, na katerem sem se vračal domov, sem se ponovno spomnil Goethejevih stihov; «Da steh ich nun, ich armer Tor —-Und bin so klug als wie zu. vor« (-..Tu bedni norec zdaj stojim — In moder manj kot prej se zdim). Kaj naj rečem prijateljem, znancem? «Nisem videl ničesar« To se pravi, videl sem res Moskvo, Leningrad, Tiflis, Zubdidi; prepotoval sem z letalom tisoče kilometrov; spal sem štiri noči v udobnem spalnem vozu; videl sem slovite muzeje, nogometno tekmo državno tovarno, vzorne zapore; pil sem izvrsten čaj. Vendar si nisem mogel ustvariti prav nobene sodbe o zaslugah, koristih ali napakah vlade in državne uprave. Cerkve, na primer: videl sem jih več tucatov, polne starih žensk; bil sem tudi navzoč pri krstu otroka. Ce^ bi pa hotel spoznati versko življenje v Rusiji, bi moral govoriti z verniki in duhovniki; niti enkrat pa nisem imel prilike, da bi govoril s temi ljudmi. Isto je v tovarnah: z delavci nisem mogel spregovoriti niti ene besede. In v Leninovi knjižnici; komaj sem začel listati po katalogih, je hitro pristopil vodja delegacije in mi izjavil, da to ni stvar, ki zadeva nas. Skratka, videl sem res mnogo stvari; toda vse v naglici, vse površno. Hitro sem dobil vtis, da smoter našega potovanja ni, da bi spoznali kaj o socialnih razmerah v Sovjetski zvezi, ampak da je naše potovanje le pobožno romanje v svete kraje boljševiške revolucije. Voditelj naše delegacije se je zdel tako prevzet od ogledovanja neštevilnih Stalinovih slik in hiš, v katerih je generalisim živel, da ni opazil berapev, ki so stegovali svoje roke v vseh kotih ulic, «Ne smete potovati mnogo. Bolje je, da se ustavite na e-nem kraju in ga temeljito proučite, kot' da potujete od enega konca države do drugega in prebijete polovico časa na vlaku ali na letalu«, g temi besedami nas je v Moskvi sprejel predsednik V.O.K.S.A.. Vsi smo se s tem strinjali; in vodja delegacije je hitro zbral naše želje; obisk tovarne, delavskih hiš. kakega taborišča ((pionirjev« in kgkega koncentracijskega taborišča. Zadnjo zahtevo so brez nadaljnjega takoj zavrnili in meni osebno zaradi tega ni bilo žal. Iz izkušnje namreč vem, kako lahko je bilo v nacistični Nemčiji napraviti pri obiskovalcih vtis, Razstava osnovne šole v Ul. Donadoni Razstava osnovne šole v Sv. Križu da koncentracijsko taborišče nikakor ni kak pekel, ampak skoraj raj na zemlji. Vsakdo je nato moral navesti svoje posebne želje. Neki muzik si je hotel ogledati kako radijsko ali televizijsko oddajno postajo, pa so mu povedali, da tujcem ni dovoljen dostop. Jaz sem želel, da se sestanem s pisatelji, kar So mi brez nadaljnjega obljubili. Kljub temu zagotovilu in kljub svojim ponovnim opozorilom s^m _pa moral oditi iz Sovjetske zveze, ne da bi videl niti enega samega sovjetskega pisatelja. Književnikov ni Ze dva dni po našem priho-du v Moskvo sem bil nemalo presenečen, ko sem zvedel, da odpotujemo še isti večer v Le. ningrad. In modri nasveti predsednika V.O.K.S.? Moje proteste so pomirili z izjavo, da bom po svoji vrnitvi lahko spoznal najmanj dvanajst književnikov. V Leningradu si morali ogledati vse spomenike in muzeje, ko smo se pa vrnili v Moskvo, so nas hitro odpravili dalje v Georgijo. Novi protesti, nova zagotovila: v Georgiji se ne bom sestal samo z dvanajstimi pisatelji, ampak z dvaintridesetimi, če bom hotel. V Tiflisu nas je sprejel podpredsednik V.O.K.S!.a, Moja želja se mu je zdela samoumevna in izjavil mi je: «Lahko boste govo-rili s pisatelji kolikor boste hoteli; v Tiflisu jih imamo do. sti«. No, videl nisem niti ene. ga: niti’v Tiflisu, niti po našem povratku v Moskvi. Škrat, ka, v treh tednih mi ni uspelo, da' bi zvedel tudi najmanjšo stvar o socialnem položaju sovjetskega pisatelja ah o nači. nu njegovega življenja. Neko-liko sem pa na ta način zve. del o svobodi, ki jo uživa. V tujini pravijo, da je v So-vietski zvezi stvar ruskega na. voda, da presodi, če je kakšna umetniška ustvaritev v skladu z «novim socialističnim pojmovanjem življenja«. V resnici so pa stvari popol. noma drugačne. Obstaja ena sama založba: Državna založ-niška družba. Tej založbi morajo vsi pisatelji predložiti svoja dela; če družba odkloni objavo, je usoda knjige zapečatena, Govoriti v takih okol-nostih o svobodni kritiki je nesmiselno: vse je odvisno od sodbe malega števila oseb, ki imajo dejansko popolno oblast. Žena s otrokom Nekega dne sva z nekim drugim članom delegacije vprašala tolmača, ki nas je spremljal, če so v Moskvi o. troška zavetišča; tolmač je to takoj potrdil. Ne imel bi po-voda dvomiti o resničnosti te izjave, če ne bi dan prej slučajno 'videl za nas nenavaden prizor. Ko smo se sprehajali po Moskvi, smo videli ženo, ki je pometala cesto. Ničesar čud. nega, kajti zdi se, da v Moskvi to delo opravljajo sploh samo ženske in to prav uspeš, no, kajti ceste so zelo čiste. Vendar je ta žena imela s seboj tri ali štiri leta starega o-troka; od časa do časa je žena posadila otroka na pločnik in ko je pometla del ceste, ga je prijela za roko in ga pelja. la spet malo dalje. Bil je prizor, ki bi nas presenetil in ga-ni] v vsaki deželi; še tem bolj v Sovjetski zvezi, kjer obešajo na velik zvon. kako skrbijo v vsakem pogledu za delavske matere. tMačjorka, Ko smo torej od našega tol-mača zvedeli, da je v Moskvi polno otroških zavetišč, sem ga vprašal, zakaj da ta žena ni oddala otroka v tako zaveti, šče. Odgovoril nam je, da delajo to vse delavke; vztrajali smo na tem, da smo videli cestno pometavko, ki je imela otroka s seboj, pa je tolmač odločno napravil konec debati z izjavo, da je to «nemogoče». Ves čas svojega bivanja v Sovjetski zvezi sem videl en sam otroški voziček, in še ta je bil zelo obrabljen; verjetno ga je našel kak sovjetski vojak kje v Berlinu ali kakem drugem kraju in ga prinesel domov. Vprašal sem torej tol-mača kako to, da se ne vidi Razstava IV. in V. razreda osnovne šole v Rojanu Razstava osnovne šole in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu otroških vozičkov in zakaj no* sijo žene otroka vedno v na, ročju. «Je že mogoče, da ima. jo otroka v naročju, vendar imajo tudi voziček«, je odgo. voril. Nisem mogel razumeti, zakaj bi žene ne uporabljale vozička, če ga imajo, vendar od svojega vodnika nisem mogel dobiti boljše razlage. Odgovori našega cicerona so bili vedno enaki. Nekoč sem ga vprašal glede znanega močne, ga in cenenega tobaka «mač-jorke«, ki ga kadijo ruski vo. jaki, «Po koncu vojne ne ka. di nihče več te ropotije. Kdor hoče kaditi, si lahko kupi do. brih cigaret«. In vendar sem videl ljudi, ki so kadili «ma. čjorko«,zvito v časopisni papir; po svojih skušnjah s katego. ričnim tolmačem ga nisem hotel vprašati, zakaj ljudje ni. majo denarja, da bi si kupili cigarete adobre kvalitete«. Čemu spraševati? Zaman vsa vprašanja. Za. man vpraševati, kdo so tisti razcapani otroci, ki na malih postajah med Moskvo in Le. ningradom ponujajo potnikom papirnate vrečke z jagodami in na ta način beračijo; ali zakaj je v Moskvi sami, pred tr. govinami. v cerkvah na uličnih vogalih polno pravih be. račev. Vsega tega naš voditelj ni hotel videti, ako že ni od. govarjal «nemogoče». Zaman bi tudi vpraševal, kaj pomeni veliko z bodečo žico ograjeno taborišče, ki sem ga videl v Tiflisu, polno izčrpanih ljudi, zastraženo z nenavadno velikim številom stražnikov. Mogoče tudi teg» taborišča ni bilo in se je me-ni samo sanjalo; in mogoče se mi je tudi sanjalo o tekstilni tovarni, v kateri sem videl o-boroženega stražnika za veli. ko železno rešetko, ki je loči. la pisarniške urade od delav. nic. Hotel sem vedeti, če tovarniški delavci ne prihajajo mogoče slučajno iz koncentra-cijskega taborišča, ki je bilo v bližini mesta. Vprašal nisem pa ničesar; vedel sem že, kakšen odgovor bi dobil. In tako sem se vrnil iz So. vjetske zveze, ne da bi kaj zvedel o deželi socializma. Vsakemur. ki me je vprašal po življenju v Sovjetski zve. zi, sem moral pošteno izjaviti, da mu ne morem odgovoriti: videl sem premalo in prešla, bo, da bi si lahko ustvaril sodbo. Lahko sem mu samo od. govoril, da me pač navdaja z raznimi mislimi ravno to, da sem lahko videl tako malo. Razstava osnovne šole >. Barko vijak R* če drugi ne more do žive**j Ce mu je na samem cilju P1^ etape dirke po Švici Seka« ušel, za končno oceno še nl ne pomeni. Moštvo Francije za Tour PARIZ, IZ. — MoštVo Francije za Tour de France sestavljajo; Louis Bobet, Geminia"1’ Teisseire, Lauredi, Gauthier> Rolland, Dotto, Deledda, RemJi in Le Guilly. NOGOMET V SEŽANSKEM OKRAJU ZADNJA V zadnjem trenutku odložena usmrtitev Rosenbergovih Soilnik vrhovnega sodišča Douglas je usmrtitev odložil na zahtevo branilcu obsojencev - Pravosodni minister Broivnell zahteva preklic Douglasove odločitve - Douglasa kličejo pred sodnike zaradi »kriminalnega dejanja** Pripravljajo zakon o odkupu žita Izmed prvih del bodočega ministrskega sveta, ki se bo sestal nekaj dni preden se bo sestal novi parlament (22. ali 23. t m.) sprejem zakonskega dekreta o navodilih za odkup žita državnega žitnega pridelka za leto 1952-53. Domneva se, da bo tozadev. ni zakonski dekret v glavnem sličen zakonskemu osnutku, ki ga je vlada predložila v odo. VVASHINGTON. 17. — Sodnik vrhovnega sodišča VVilliam Douglas, od katerega je zagovornik Rosenbergovih zahteval odložitev eksekucije obsojencev, je pristal na zagovornikovo zahtevo. Sodnik Douglas je svojo odločitev sporočil šele potem, ko je 13 ur v prejšnji noči proučeval zapisnike o zadevi Rosenberg. Izjavil je: «Soglašam z izvršitvijo obsodbe, dokler kriminalna sodišča in prizivno sodišče v New Yorku ne sporočijo svoje obsodbe v zevzi s členom 10 zakona o atomski energiji in če je ta zakon mogoče aplicirati na zadevo, ki je v proučevanju. Vprašanje nove morebitne od-goditve eksekucije bo spadalo pod pristojnost newyorškega prizivnega sodišča ali enega člana vrhovnega sodišča, v skladu z obstoječimi navodili kriminalnega postopka.« Ameriško pravosodno ministrstvo je zahtevalo od vrhovnega federalnega sodišča, naj prekliče odločitev sodnika Douglasa za odgoditev izvršitve obsodbe nad zakoncema Rosen-berg. Priziv proti odločitvi sodnika Douglasa je poslal vrhovnemu prizivnemu sodišču pravosodni minister Herbert Brow-nell. O Douglasovem dejanju je dejal, da «je brez primere.« Vrhovno sodišče, ki je sestav- ljeno iz devetih članov, je trenutno na počitnicah, vendar ga lahko skliče predsednik. Z današnjo odločitvijo sodnika Douglasa se je vsaj za nekaj trenutkov zavlekla smrt zakoncev Rosenberg na električnem stolu. Izrabil je pravico, ki jo priznava ameriški zakon, po katerem lahko kateri koli član vrhovnega sodišča odloži izvršitev obsodbe, če je sodni zbor na počitnicah. Zdi se, da člen 10 zakona o atomski energiji, na katerega se sklicuje sodnik Douglais, predvideva, da se smrtna obsodba lahko izreče samo, če je priporočena od sodišča. V primeru zakoncev Rosenberg pa se je sodišče izreklo o krivdi obtožencev, ne da bi pri tem dalo priporočila sodniku Kauf-mannu, ki je po svoji volji in iniciativi določil smrtno obsodbo zakoncev. Ker je vrhovno sodišče na počitnicah, niso sporočili, koliko časa bo veljala odgoditev izvršitve obsodbe. Demokratski predstavnik iz Georgije Wheeler je danes v parlamentu predložil resolucijo, v kateri zahteva, da sodnika Douglasa pokličejo pred senat, ki naj odredi, da se bo «moral zagovarjati zaradi izvršenih kriminalnih dejanj pri opravljanju svojih dolžnosti«, vosodni minister Herbert Brow-nell zahteval od vrhovnega sodišča preklic Douglasove odločitve. Njegovo zahtevo so že predložili sodni pisarni. Po drugi strani pa poročajo, da je laburistični angleški poslanec Delagry v imenu 40 parlamentarcev njegove stranke poslal predsedniku Eisenhower-ju zahtevo za pomilostitev Rosenbergovih. Po zadnjih poročilih je pra- tendence Biankenhornovi razgovori v Londonu LONDON, 17. —> Adenauer jev posebni odposlanec Blan-kenhorn se je danes v britanskem zunanjem ministrstvu razgovarjal s Selwynom Lloy-dom. Predstavnik zunanjega ministrstva je sporočil, da je zahodnonemška vlada poslala britanski vladi prepis resolucije, ki jo je prejšnji teden o-dobril zvezni parlament. Kakor je znano, poziva ta resolucija tri zahodne vlade, naj bi pozvale Rusijo na morebitnem sestanku štirih, da pristane na svobodno združitev Nemčije. TOKIO, 17. — Japonska se bo udeležila beneškega filmskega festivala s tremi filmi, med katerimi je tudi «Himey. uri No Toh«, zgodba študentk iz Okinavve v času vojne, ki so ga nekateri kritizirali zaradi njegove odločno protiameriške Pred dnevi so Sovjeti ukinili stalno vojaško nadzorstvo na Semmeringu, kjer je demarkacijska črta med sovjetsko in britansko okupacijsko cono. Posebne ukrepe so podvzeii tudi na ameriško-ruski demarkacijski črti. Na sliki je sovjetski vojak, ki je spustil avto čez blok na obmejnem bloku na Semmeringu, ne da bi izvršil preiskavo Iluzije senatorja Tafla (Nadaljevanje s 3. strani) zaradi tega med njima prišlo do odkritega spopada. Senator Taft, ki vse doslej ni niti enkrat javno kritiziral zunanje politike vlade, je naenkrat smatral za potrebno povedati Eisenh.owerju, da so on in večina republikanskih senatorjev in poslancev proti temu, da bi se na bermudskem sestanku kakorkoli popuščalo Veliki Britaniji in Franciji. In, kot rečeno, izjavil je, da je raje pripravljen spreti se z Eisenhowerjem, kot pa da bi se na tem sestanku odstopilo od sedanjih ameriških stališč, odnosno, da bi se le-ta (predvsem Taftova) spremenila. Taftov govor se je čutil kot grožnja Eisenhowerju, grožnja z odkrito republikansko opozicijo, če bi se na bermudskem sestanku ne upoštevalo njegove koncepcije enostranske a-meriške zunanje politike. Eisenhower mu je odgovoril, da se ne strinja z njegovim mnenjem, da bi morale ZDA v pogledu korejskega vprašanja pozabiti na Združene narode, vendar je istočasno izrazil željo, da bi se spor med njim in Taftom ne ostril, ker da je potrebno sodelovanje in prav tako enotnost Republikanske stranke. Nekateri politični opazovalci so mnenja, da bo Eisenhovver na področju zunanje politike moral popustiti Taftu. Govori se, da bosta potovala oba na Bermude, pri čemer si je treba biti na jasnem, da bo morebitna Taftova prisotnost vsekakor močno vplivala na sam potek konference. Kolikor poznamo Tafta, lahko že v naprej zagotovimo, da ta vpliv na noben način ne bo pozitiven; še več, utegnil bi celo imeti usodne posledice za celotno ameriško zunanjo politiko. SLAB START SEŽANE v kvalifikacijskih Moštvo Sežane, ki si je pred Branikom iz Solkana osvojilo v tekmovanju za prvenstvo Primorske prvo mesto, nastopa sedaj v kvalifikacijskih tekmah za vstop v slovensko ligo. Prve tri kvalifikacijske tekme, ki jih je Sežana odigrala, pa žal kažejo, da moštvo ni več tako kompaktno, kot je bilo v prejšnjih prvenstvenih tekmah. Od treh dosedanjih tekem, ki jih je Sežana odigrala kot gost, ni nobene dobila. Najprej se je spoprijela z Branikom in tekma se je končala neodločeno 3:3. Slabše pa je bilo v Domžalah; 4:2 za Domžalce in nič bolje se ni končalo v Ljubljani s Slovanom: 5:3. Sežana še ni igrala z Ločani iz Škofje Loke; prav ta nasprotnik je že na slabšem kot Sežana. Branik in Slovan sta doslej zbrala vsak po 5 točk, Domžale jih imajo 4, Se* Žana in Ločan pa samo po en®’ Kje leži krivda za tako s'3 rezultat sežanskega moštya' Težko je reči, kdo je bolj kriv; Gotovo je, da so obramb111 igralci prizadevni in večino"13 dobro igrajo. Vendar pa zagre-šijo v nekaterih odločilnih tre' nutkih usodne napake, ki i1 nasprotnik lahko uspešno izkV* risti. Pri napadalcih pa je tr^ ba grajati nesposobnost real** zacije. Kolikor toliko d°bT igra in lepe kombinacije s, pred golom razblinijo v "1C‘ Ako misli Sežana napre"0 vati v nogometni igri, se b°t do morali njeni igralci najpre okrepiti z rednimi trening1) Trenerja imajo in torej n vzroka, da se ne bi lahko bo* lje pripravili. Igralci se m°T*l jo zavedati, da sežanski vse* športnim prijateljem ni eno, kako igra njihov klub. ZANIMIV LAHKOATLETSKI DVOBOJ U MILANg Odlično nemško moštvo V dneh 28. in 29. t. m. bodo nastopili nemški lahkoatleti v Milanu proti italijanski reprezentanci mer (Frankturt), Scharr (FeUr bach) ali Kruell (Koein); jCraU55' Kine* (id-)I X)Vr NUERNBERG, 17. — Sestavljeno je moštvo, ki bo nastopilo v dneh 28. in 29. junija v Milanu na lahkoatletskem dvoboju z Italijo. Gotovo je nemško moštvo med najmočnejšimi v Evropi, ako mu kot celoti celo ne pripada prvo mesto. Dvoboj bo vsekakor zanimiv in če bodo razmere u- 4 x 100: Fuetterer, Zandt (Stuttgart) ali (Kaiserslautern), Fuchs 4 X 400: Haas, Geister, heimer, Bonah (Bremen); Daljina: Goebel {Kor'D^d Klophaus (Ohligs), Re*n.- godne ter konkurenca dovolj I ^*™5)tadt) ali Fallak ^ močna, lahko pričakujemo tu-j „ tWol' di vrhuskih rezultatov. Razen I Tro*kok: Bodenhage diska in tekov čez zapreke Italijani nimajo že naprej favo-, riziranih mest, vendar bi zna- Penbui-g). ^ li ponekod uspeti s svojo bor- Višina: Jenss (Koeln), benostjo. Brez konkurence pa (Neumuenstnr); ^ bodo Nemci na daljših progah, Skok s palico: Schne> . (Pforzheini), Ocrtl (Kohl® I fenbuettel), Trozowski I hol) ali Strohschnieder lC kjer jih bodo zastopali atleti, katerih imena ese večkrat sii- Krogla: Hipp ( Balini n>< šijo med rekorderji in tistimi, | Luther (Muenchen); ki imajo najboljše sezonske čase v Evropi ali tudi na svetu. Objavljamo seznani določenih tekmovalcev za dvoboj: 100 m: Fuetterer (Karlsru- he), Krauss (Stuttgart); 200 ra: Fuetterer (Karlsru- he), Krauss (Stuttgart); 400 m: Haas (Nuernberg), Geister (Krefeld); 800 ra: Lueg (Gevelsberg), Dohrow (Berlin); 1500 m: Lamers (Dinslaken), Doersing (Oberhausen). 5000 ra: Schade (Solingen), Gude (Stattgart); 10-000 m: Steller (Berlin), Eberlein (Muenchen); 110 m z zaprekami: Tross- bach (Berlin), Thomas (Darmstadt). 400 m z zaprekami: Ulzhei- ,r"T Disk: Rosendahl (Radev" wald), Oweger (Muenchen'’ ^ Kopje: Koschel (Kohle"2’ Wilshaus (Hamm); ^ Kladivo: VVolf (Karlsra*1* ' Hagenburger (Ludwigshafc"^ V nekaterih disciplini do dokončno odločila še tera izbirna tekmovanja-ci imajo končno celo b°* neKa' Ne111' eto* dni« na pretek, na pr. za s"e (r proge. - Vsi tekmovale ^ padajo Nemški lahK . za' zvezi, ki je organizaC bjii padne Nemčije, žep^a_redstav' že nekateri stiki med P ^ ja niki obeh Nemčij v en0tna bi nastopali NeI”cl, vsaj 23 reprezentanca. To nl0ke š® tekmo v Milanu iz ne bo kruha. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 In 94-638 — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — ža FLRJ za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pelttco Ul. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo 210 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub Jugoslavija- Izvod 10, meseč"0 ^ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega H***™ . Trst. Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 . T - 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska *