Poštnina plačana t gotovini. Leto XIVv štev« 18 L pruvništvo: Ljubljana, fcLnatljeva ulica 5 - feleton št. 3122, 3123, 3124 3123 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 3. - Tet. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. - Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 — Teleton št. 190 Račun' pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11 842. Praga čislo 78.180. \Vien St 105 ?41 Ali je to v skladu z moralo? Naši čitatelji nam morajo priznati, da jim pičlega prostora, ki ga imamo v svojem listu, ne odvzemamo radi s tem, da bi se prepirali 9 »Slovencem«, čeprav se ta ob vsaki pripravni in nepri-pravni priliki zaletava v nas. Vendar pa smo se čutili primorane, zabeležiti kako cvetko s »Slovenčevega« vrta, da opozorimo na one nesrečne metode, s katerimi so klerikalci od nekdaj begali in hujskali naše ljudstvo in ki se jih vedno na novo posiužuje tudi »Slovenec«. Včerajšnja številka tega lista, ki bi rad veljal za edini katoliški dnevnik v Sloveniji in za glavnega borca za vero in moralo med nami. zopet enkrat nazorno kaže. kako pojmuje gospoda okrog njega. in za njim resnico in dostojnost. Dolžni smo naši javnosti, da zabeležimo ta tipični primer. V četrtkovem »Jutru« smo objavili poročilo o občnem zboru Sokola I. v Ljubljani. Poročali smo tudi o protestu proti punktacijam in pastirskemu listu in objavili kratko vsebino iz govora staroste inž. Bevca. Dotični odstavek se je glasil tako-le: »Br. starosta je krepko zavrnil neosno-vane napade na Sokolstvo v pastirskem listu ter poudaril, da moramo računati z ccikrito borbo, ki so jo oni začeli. V njej se bodo preizkusila naša čista in pametna načela. Ne moremo dvomiti o popolnem uspehu te borbe za našo stvar. Vprašanje je predvsem, ali je zmožen tukaj dvojni sistem pri vzgoji mladine. Brez dvema je, da se bo v teku borbe moralo razčist ti vprašanje ali pripada izvenšolska vzgoja mladine naši organizaciji ali pa križarjem in klarisinjam. Oboje hkratu je nemogoče. Anahronizem je gledati sokolsko deco in naraščaj v srednjeveških nošah pažev na italijanskih in španskih dvorih Anahronizem ie to na zunai m na znotraj « Prosimo Vas, ^rečitajte še enkrat in pozorno. Na vsako besedo pazite. In potem glejte, kaj je iz tega naredil zagovornik resnice in poštenja. »Slovenec«. Pod velikim dvokolonskim naslovom in v pozornost vzbujajočem tisku je napisal tako-le: Katoliška vzgoja mladine je anahronizem to je: stvar, ki ne spada v naš čas — ,ako pravi v svoji številki 10. t. m. isto »Jutro«, ki nam sicer dan za dnem slovesno in krepko podčrtano zatrjuje, da ni pro-t.versko in protikatoliško. V gori imenovan: števlki tega nad vse religioznega lista pa čitamo. da je prišel čas. da se odpravi verska vzgoja m'adine tudi v Jugoslaviji. ker dvojni sistem pri vzgoji mla-dine n; več mogoč. Treba ie razčistiti vprašanje — pravi »Jutro« dalje — ali je mogoče še dlje trpeti da ie izvenšolska vzgoja mladine prepuščena križarjem in klarisinjam. Anahronizem je — vzklika — da se 'zvenšolska vzgoia slovenske mladine še pušča v rokah raznih »verskopolitičnih organ 'zacij kakor so križarji sestrice ?v. Klare. Marijini vrtci itd. itd. To srednieve-štvo je treba odprav ti — končuje »Jutro« svoj protest proti katoliški religiozni vzgo. ji niiše mla^o/i in energično zahteva, da pp to vprašanje nemudoma in energično razčisti. Ne smp se namreč pustiti, da imej duhovščina oblast nad mlado človeško dušo! Tako! Zdaj smo na jasnem, kaj razumevajo »Jutro« in njegov politično-kulturni krog pod tistim »absolutnim in svetim spoštovanjem pred vsakim verskim prepr.ča-njem«, poj »globokim razumevanjem in vpoštevanjem vseh etičnih vrednot religijo«. Svoboda vesti, prepričanja in vere obstoja »Jutiu«, kakor zdaj vidimo, v za-tretju verske vzgoje mladine, v prisilni brezverski vzgoji, v odrekanju pravice, ki jo ima cerkev in ki jo imajo starši in mladina izven šole. da se vzgaja po načelih in v duhu svoje katoliške vere in prepričanja. Torej popolnoma tako kakor je program ruskih sevjetev in mehikanskih komunistov ter španske framasonske republike. I t. d. i. t. d Niti z besedico »Slovenec« ne pove, da je prineslo »Jutro« le zelo skrajšano poročilo o tem, kaj se ie govorilo drugje. Svojim čitateijem bi rad natvezil, da je to brezbožno »Jutro« objavilo v svojem imenu bog ve kak manifest ali protest ali pa vsaj debelo tiskan uvodni članek. In nič se ne bomo čudili, ako bo v nedeljo kak pregoreč župnik ali kaplan ta »Slovenčev« falzifikat porabil pri pridigi za gonjo^joti našemu listu. Da ie »Slovenec« še io, kar je citiral, po svoje zavil in skoval čisto nekaj drugega, kakor je arovoril starosta Sokola I., omenimo le mimogrede. Ta primer resnicoljub ja in javne morale je sicer eden najbolj kričečih, vendar pa ni osamljen. Na sličen način je zavil »Slovenec« tudi naš članek o izrabljanju vesti o odobritvi slovenskega obrednika v samoslovenske separatistične svrbe. Tudi nri tem se ie ^Slovenec« previdno izognil bistvene vsebine naših izvajanj, da smo namreč slovenski obrednik dobili šele v Jugoslaviji in da smo ga dobili samo v Jugoslaviji. ne pa tudi Slovpnci v Avstrin. na Madžarskem in v Italiji, za katere bi pomenil res osromno pridobitev. Zato pa nas je obtožil. da smo iaknhincf in framazoni in ne vemo. kaj vse še. Seveda »Slovenec« svojim čitateijem ni povedal, da nas je le tendennio-ni način njegovega poročanja prisilil, da smo zadevo s slovenskim Ljubljana, sobota 21. januarja 1933 Cena Dfes 2.— Naročnina ^uaša iuccčdo L)id 25 — Za inozemsrv«. l>n 40.— Lredn^štvo: Ljubljana. Knafl-eva ulica 5 Telefon št. 3122. 3123 3124. 3125 3126. Manbor. Gosposka uhca 11 Telefon št 2440 Celje Kocenova tri S 1 el. št m Rokopisi se ne vračajo. — Oguu.i no rarifu Relchstag odgoden Sklicanje državnega zbora Je na predlog centroma odgodeno do Januarja, da bi se morda dotlej sestavila delovna večina Berlin, 20. januarja, s. Seniorski svet državnega zbora je sklenil danes na predlog centruma. da se sklicanje državnega zbora, ki je bilo določeno za 24. januarja, odgodi do 31. :anuarja. Seniorski svet se bo 27. ianuaria še enkrat sestal in sestavil dnevni red zasedanja. Sklep za odgo-ditev sestanka državnega zbora do 31. januarja. .ie bil sprejet na želijo strank, da pridobe na času in skušajo sestaviti večino. za kar se ie posebno zavzemal cen-trum. Okoliščine za sestavo takšne večine pa se v splošnem presojajo pesimistično, ker so vsa tozadevna po-gajanija potekla doslej brez uspeha. Več;na v državnem zboru bi se dala doseči 'e tedaj. če bi v njej sodelovale vse meščanske stranke od centruma do narodnih socialistov. Zaradi današnjega sklepa seniorskega sveta so postale seveda brezpredmetne tudi vse govorice, po katerih naj bi državni kancelar še danes od.se! k državnemu predsed-niku in dobil od njega pooblastilo za razpust državnega zbora. Opoldne se Je sestal zunanji odbor državnega zbora k sej:. ki Da je bila strogo zaupna. Za vlado so se seje udeležili zunanji minister Neurath, finančni minister grof Schwerin-Kros:sik. gospodarski minister Warmbo!d. državni tajnik Bulo v in vodia nemške razoroživtene deegacje Nadolmv. Razprave v odboru ie z izčrpnim poročilom o zunanjepolitičnem položaju otvoril zunanji minister Neurath. Odpor proti sovjetskemu gospodarstvu Vstaja kmetov in delavcev v Novem Sibirsku - Izgon upornih kubanskih kozakov v Sibirijo - Omiljenje predpisov o žitni oddaji Moskva, 20. jan. g. Po vesteh iz Sibirije je v novo sibirske m okraju izbruhnil kmetski in delavski upor. Položaj označujejo kot žeto resen. Da bi upor zatrli, je biio iz armade na Daljnem vzhodu, ki ji poveljuje general Bliicher, odposlanih 20 tisoč mož vojaštva v Novosibirsk. V okraju kubanskih kozakov, ki so po revoluciji vedno ostali nenaklonjeni komunizmu, izvajajo trenutno sovjetska obla-stva stroge ukrepe, s katerimi hočejo za-treti odipor konservativnih elementov. V zadnjih mesecih ie bilo zaradi protirevolu-cionarnega mišljenija po prekem sodu usmrčenih okoli 600 oseb. Med usmrčenimi je bilo tudi več voditeljev krajevnih komunističnih organizacij. GPU je zarad/i »sabotaže žitne nared-be« ter nezadostne oddaje žita nasilno izpraznila kozaško vas Pazlovski v kubanski pokrajini. Vse prebivalstvo, približno 1200 rodbin s številnimi otroci, je bilo odvedeno v Jakutsk v Sibirijo. Desetim drugim kozaškim vasem, v katerih prebiva okoli 50.000 ljudi, ie bil postavljen ultimat, po katerem bodo prav tako nasilno izpraznjene. če ne bodo točno in do predpisane višine oddale žito. Da bi za uporno vasjo Pazlovskm zabrisali vsak spomin, so oblasti kraj prekrstile v »Rdečo armado«. Namesto izgnanih kozakov bodo naselili zanesljive kmete iz divjih predelov S.bi-rije. Danes je izšla zasilna odredba Stalina in Molotova, s katero se uvaja reforma dosedanjega sistema oddaje žita vladi, ki je v dosedanji obliki popo'noma odpovedala in izzvala med kmet'' veliko nezadovoljstvo. Nova zasilna odredba vsebuje bistvene olajšave za kmete in jim obljublja popolno svobodo pri razdelitvi žitnih zalog, ko bodo oddali določeno količina vladi. Vlada si obljublja od te zasilne odredbe izboljšanje preskrbe z živili in spravo kmetov 5 sovje/.ski režimom. Priprave za gospodarsko konferenco končane Konfcrenca se bo sestala meseca junija v Londonu — Angleški tisk o pogojih za obnovo zlatega standarda Ženeva, 20. januarja, d. Posvetovanja odbora strokovnjakov za pripravo svetovne gospodarske konference bodo končala že jutri. Svetovna gospodarska konferenca se bo bržkone sestala v dirugi polovici junija v Londonu. London, 20. januarja. AA. Časopisje v splošnem pozdravlja obširno poročilo, ki ga ie izdal pripravljalni odbor za svetovno gospodarsko konferenco. — O obnovi zlatega standarda piše »Times«, da je razprava o tem vprašanju povsem nemogoča. ako se prei ne razčistilo vzroki, ki so doveddi .do sedanjega položaja medna- rodnega delavstva i« ukinitve zlateea standarda v Veliki Britaniji. Povratek Aneli-je k zlatemu standardu je zato odvisen od odstranitve vzrokov, ki so Veliko Britanijo prisilili k odpravi zlate valute. Istega mnenja ie pisec v »Daily Telegraphu«. ki pravi, da se bo Anglija lahko vrnila k zlatemu standardu šele. ko bodo odstranjene gospodarske, finančne in politične zapreke. ki so povzročile njegov padec. List je tudi mnenja, da ni niti misliti na povratek k zlatemu standardu v zameno za ureditev vojnih dolsrov Reforma italijanske delavske zakonodaje Rim. 20. jan V sredo se j« sestal kor-poracijski svet. ki je nadaljeval razpravo o reformi zakonodaje glede delovnih sporov med delojemalci in delodajalci Stališča govornikov so si zelo nasprotovala. Tajnik Zveze kmečkih sindikatov Roberti je zahteval, naj se razširi kompetenca delovnih sodišč tudi na primere sporov v podjetjih ki so pod državno kontrolo, da se uvede obvezno posredovanje sindikalnih organizacij za vsak spor Državni pod-tajnik v korporacijskem ministrstvu Bia-gi se je izrekel proti temu. češ da se v delokrog delovnih sodišč ne smejo vključiti individualni delovni spori, ki jih je na desettisoče in bi bilo torej potreba izredno povečati ves sodni aparat. Mu-sso-lini je skušal omiliti antitezi obeh govornikov ter je polagal važnost predvsem na moralo ljudi, zapletenih v te spore. Tudi glede unifikacije uradov za zaposlitev nezaposlenih delavcev je prišlo do sličnega nesporazuma. Nekateri govorniki so se upirali unifikaciji ki bi jo nekatere pokrajine sprejele tako. kakor da se jim njihovi dosedanji uradi sploh odvzamejo, drugi pa so zahtevali radikalno centrali- obrednikom pogledali tudi s kritične strani. Nas te metode ne razburiajo, saj smo jih vajeni že od nekdaj in saj se obsoja io same. Nekaj na bi vendarle radi vedeli in z nami gotovo vsa naša javnost: Odločilno besedo nri »Slovencu« imajo duhovniki. Ali ti erg. duhovniki z g. Škofom na čelu soclašaio s takim načinom »Slovenčeve« borbe? Ali smatrajo, da so metode, kakršne se kažejo v »gora? citiranem članku iz »Slovenca«, v skladu in v duhu krščanske morale, ki Io nče? Na ta vprašanja nai nam odgovon »Slovenec«, na jasno in točno, brez izmikanj in zavijanj. stično rešitev tega vprašanja z ustanovitvijo državnega instituta za zaposlitev delavcev, kateremu naj bi načeloval državni komisar. Seja se je zaključila, ne da bi bili sprejeti kakršnikoli konkretni sklepi. Skrajšanje delovnega časa Ženeva. 20. jan. s. Konferenca o uvedbi 40urnega delovnega časa na teden je dopol dne sklenila s 36 glasovi proti 21, naj se pogodba o znižanju tedenskega delovnega časa sprejme v obliki mednarodne konvencije. O vprašanju, ali naj bo ta konvencija trajna ali samo začasna, se je razvila daljša debata. Splošna razprava je bila zaključena. Nadaljnja razprava o tem vprašanju se bo vršila maja ali junija meseca Napredovanja učiteljev Beograd, 20. januarja p. Napredovali so v 7. položajno skupino učitelji in učiteljice Marija Selan v Hrušici, Vera Sever v št. Jerneju pri Krškem. Jožica Držaj v št. Vidu. Amalija šprager v Studencih pri Mariboru. Alojzija Medic v Koprivniku. Marija Petrovčč na Studencu pri Ljubljani, Alojzij Vrhovnik v Krapmi. Natalija Ah-čin v Ljubljani. Justina Hofbauer v Hrastniku, Sonja Gabrijelčič v Murski Soboti. Andrej Flajs v Zelimljab Predavanje o Cankarju v Beogradu Beograd, "JO. januaija p. Na Kolarčevi ljudski un'verzi je snoči predaval g. Ni-kola Bartu'ovič o Cankarju V ciklusu njegovih predavanj o slovenski moderni je bilo to že tretje predavanje. Cankarja in njegova deia je predavatelj pokazal v izredno lepih potezah ter je navdušeno govoril tudi o njegovih velikih nsoeh:h med drug:mi narodi in o prevodih Cankarjevih del v celo vrs*o drugih jezikov. 665 optičnih umorov v Rofiii Sofija. 20. jan. Po uradni statistiki je bilo v teku lanskega leti izvršenih na sofijskih ulicah 655 političnih umorov. Kritičen položaj Cherona Možnost ostavke finančnega ministra Cherona, ki je s svojimi finančnimi načrti naletel na močni odpor v parlamentarnih krogih Pariz, 20. januarja, d. V noči na četrtek so se na (iuai d' Orsayu sestali ministrski predsednik Paul-Boncour, iinančni minister Cheron ter predsednik in poročevalca finančnega odbora poslanske zborn ce Malvy in Lamoreux. Na konierenci so se posvetovali, kako nai se izvede finančni program vlade v poslanski zbornici. V finančnem odboru zbornice so se pojavile ovire, ki jih bo morala vlada za vsako ceno upoštevati. Sporazumel: so se. da bo vlada sicer branila svoj načrt v celoti, vendar pa bo upoštevala tudi ostale predloge. ki bodo predloženi v finančnem odboru in zbornici sami. Finančni odbor se ie včeraj izrekel s 24 glasov: proti 12 za spojitev vladnega sa-naciiskega načrta s socialističnimi oredlo-gi za štedenje. To pomeni občuten poraz finančnega ministra Cherona. ki je ofici-elno nastopil proti socialstičmm zahtevam. Da bi se mogla spraviti oba načrta v sklad, ie precej verjetno. Dočim se Chero-nov predlog zadovoljuje s črtanjem približno pol milijarde izdatkov v vojnem proračunu zahteva socialistični načrt znižanje izdatkov za vojsko, mornarico in zrakoplovstvo za okroglo dve milijardi. Na drugi strani določa načrt, ki sta ga predložila Leon Blum m Vincent Aiaroi. novo obdavčenje veieindustrije. izreka pa se proti povišanm davkov na vsakdaije življenjske potrebščine. Položai otežuje še orotisocialistična usmerjenost senata, ki 'e zlasr prot; ti2črtu o uvedibi državnega monopola za zavarovanja t. m G Vuk črvič je b'l intimen sotrudnik pokojnega Alberta Thomasa. Sestanek Hoovra in Roosevelta Washington, 20. jan. a. Dopoldne sta s« sestala Hoove' in Roosevelt na konferenco. Razgovoru so prisostvovali tudi Stim-son. Ogdeiv MiPs in zaupni Roosevelto> svetovalec^prof. Rabmond Molev. V političnih krogih so mnenja, da se je na današnjem razgovoru med obema predsednikoma pripravil sporazum v vprašanju vojnih dolgov V ospredju razgovorov je angleška zahteva naj se takoj pričnejo pogajanja Smat>ajc kot mogoče, da bo ameriška vlada pristala na predlog, da naj pride zaradi pogaianj o vojnih dolgovih posebna angleška delegacija v Washington. Iz dejstva da je imel zunanji mmisfei SMmson nove razgovore z Normanom Da-visom. sklepajo poučeni krogi, da bo Norman Daviš po prevzemu predsedniške oblasti po Rooseveltu morda imenovan za zunanjega ministra USA Prav tako sklepajo ti krogi iz razgovorov Roosevelta s finančnimi in gosjvidarskimi strokovnjaki, da bo v kratkem sam pokrenil vprašanje vojnih dolgov. Iz srednješolske službe Beograd. 20 januarja p. Reaktiv rani so: oivši ravnatelj učiteljišča v Mariboru dr. Matej Potočnik ki je premeščen za ravnatelja na učiteljišču v Gospiču gimnazijski profesor Ivo Cohec v Murski Soboti, profesorj klasične giir^aziie v Ljubljani Andrpi Prebil Ernest Tomec. Josip Kole-tič. Karel Cepuder profesor realne gimnazije Fran jo Amb^-ož^ v Kranju 'profesor realne grimnazije Alojzij Sivec v Kočevju in strokovni učitelj Joip Cop na klasični sr mnaziji v Ljubljani upokojena pa je učiteljica Tereza Cvar v Kočevju. Dr. Henrik Steskai Nadzor nad občinami I i načina, kako država nadzira poslovanje OOO.U moreno sklepati, ah je država obrinski samoupravi oakionjena ali ne-Čim bolj oemonjatsko je država sama usrrojena, t«n večjo svobodo mora priznati tudi obnm. Demokratska država, ki ne bi opoš.ovaia samouprave, bi izpodkopava-La načelo, na katero se sama opira in si sama upasno ogražala svoio demokratsko via da vi no. Namen nadzora nad občinami je dvojen; prepreči naj se tako delovanje občine. ki b bilo protivno velja v n.m zakonskim predpisom, a mira naj se tudi takšno poslovanje. ki bi moglo škoditi občim državam interesom. Datae razločujemo več na-čiujv nadzora. Za nekatere odloke obuin-.-.kiii obiastev je treba odobritve nadzornega obiastva in postane občinski odlok pravnovetjaven šele s to odobritvijo. Glede drugih odlokov ki jim m treba odobritve. pa se nadzor vrši ali v rednem pritožnem postopku ali izven njega v izvrševanju tako zvane nad/orne oblasti v ožitm p >menu. Odobritev izvestaih občinskih odlokov je pridržana ali nadrejenemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje (sreske-inu načelstvu. odnosno sreski izpostavi) aH pa višjim upravnim oblastvom (ban-6ki upravi, ministrstvu, kakor n. pr. mi- nistrstvu financ). Dobro je. če zakon sam preduše, di se morajo prošnje za odobritev ki je pridržana nadzornim cblastvom višie stonn'e, predložiti preko nadzornega obiastva nižje stopnje, ki morajo pri t^J priliki .svoje nr.pmbe dodati. Je to nujna zahteva dobre uprave. Načrt zakona o ob t* n a h to deloma tudi upošteva. Odobritev je potrebna zlasti za občinske odloke finančne narave. Načrt predpi-Mi i e tako odobritev n. pr. za odsvajanje obč nske osnovne i«novme m glede občinskega proračuna (glej članka o občViskem gospodarstvu in c občinskih davščinah), dalje glede krajevnih uredb občine, ki so obje obvezne, n pravilnikov občinskih pri-dob tnib podjetij, končno glede statutov za občinske uslužbence Tak«- odobritev daje pristojno državno umavno oblastvo vobče po svobodni oce-r Vezano je ie v toliko, da nezakonskih občinskih odlokov n? eme odobriti. Severu -e mora pri odobritvi ozirati na obče državne interese, a pri tem ni ve/ano tia kake zakomte predpise, nego le na svoje znanje rer rvoja izKUStvq in na event. interna službena ravodila višjih obiastev. Odobritev če tudi lahke veže na primerne poaoie. Ako to zakon dopušča, naj ob priliki" odobritve namesto pogojev, se občini predpišejo in jih mora občina šele sama z i,-premem bo svojega prvotnega odloka izpopolniti, nadzorno oblastvo kar samo izvrši potrebne izprerr.em.be Tako zakonsko pooblastilo za uradno izpremembo občinskega odloka ie zlasti potrebno za občinski proračun. Odobrilno oblastvo naj h- smelo v mejah zakona proračun omejiti tudi glede primernosti, n vse primerne iz-premembe kar samo izvršiti, a poed;ne postavke zvišati le pod pogojem, da je to zbng obstoječ:h obveznosti potrebno. I'mestno bi b:*o da bi se občinski proračuni. ki ne predvidevajo višjih «li izrednih davščin (glej članek o občinskih dav-'»neli po nadzornem oblastvu oce-n-t; ed-n-o le z vidika zakonitosti. Izvrševanje nadzorne oblasti po službeni dolžnosti je prav raznotero. Deloma gre tu _a preventivne, deloma za represivne čme nadzornega obiastva; to je, deloma se / n j »tm prepreči, da bi občinska obiastva <■, svojim postopanjem kršila javne interese. deloma se z nj mi obrezuspeši vse nastale kršitve in r.-jih nadaljevanje._ Načrt predvideva nastopne načine izvrševanja nadzorne oblasti v ožjem pomenu: 1. Sreski načelnik sme prisostvovati sejam občinskega odbora in na njih tudi govorit.. 2. Nad/orno oblastvo sme vsikdar pregledati delo občinskih funkcionarjev in nameščencev in zahtevati potrebna pojasnila. Da bi pa nadzorno oblastvo moralo najmanj enkrat na leto pregledati občinske blagajne in račune se mi dozdeva pretirano. Saj že predsednik občine, občinska uprava in občinski odbor kontrolirajo blagajno in račune ter se računi pregledajo tudi še po posebih eksponiranih organih glavne kontrole. V* izjemih elueajih bo seveda tudi nadzorno oblastvo pregledalo blagajno. 3. Prepis zapisnika vsake odborove seje se mora v roku onn h dni poslati nadzornemu ob'astvu. V roku 8 dni po prejemu tega prep sa odnosno po prejemu v istem roku zahtevanih potrebnih spisov sme nadzorno oblastvo i/ven rednega pritožnega postopka z obrazloženo rešitvijo zadržati takšne sklepe občinskega odbora od izvršitve, ki bi nasprotovali veljavnim zakonom m zakonitim uredbam. Občinski odbor se eme proti taki rešitvi pritožiti na bana. ki mora ali rešitev nadzornega obiastva razveljaviti ah pa spise odstopiti upravnemu sodišču. Ako bi ban tega ne storil v osmih dneh. ali. ako bi upravno sod šče ne odbčilo v euem mesecu po prejemu spisov bi odlok občinskega odbora postal pravnomočen. 4. Po načrtu (na nadzorno oblastvo tud" pravico v roku umih dni predlagati banu. da zadrži od izvršitve take odloke občinskega odbora, k so protivm občinskim interesom. Od hana gre pritožba na pristojnega resornega nv.iistra. ki odloča v sporazumu z ministrom notranjih poslov. Kratki roki jamčijo za hitro rešitev ker b' sicer rok občinskega odbora postal pravnomočen Ban in minister pa nikakor nista najpripravnejši oblastvi za odločanje o občinskih iiiteresiih. S takmi predpisi se prav lahko izigrava občinska samouprava in zatre v prebivalstvu veselje do samoupravnega udeistvovanja Zakon naj se strogo drži naše ustave (čl. 93. odst 2) ter naj skladno i ustavo ne dovoli obustavitve odlokov občinskega odbora iz razloga občinskih »nteresov pač pa mei banska uprava pravico, da bre? omeiitve na kak rok zadržuje od izvršitve take odloke in izjave občinskega odbora občinske uprave a!ri občinskega Dredsedmka. s kater mi bi se oškodovali važn* obči državni interesi. Pr^ri rešitvi bana pa b- biia dopustna pritožba na ministra notranjih poslov, ki bi dokončno odločil 5 Možno ie. da obSvna sploh ne ali ne v zadostni meri izvede onega, kar je njena dolžnost. Tako negativne zadržanje utegne enako kakor nepravilno pozitivno pos.o-vanje kršiti zakonite predpise in ogražat. jayni interes. Zavoljo tega ime naazorno oblastvo tudi v taksnih primerih vmes poseči. RazLikovati je pa med samo s talni m m prenešen.m delokrogom občine. Po načrtu mora nadzorno oblastvo obvestiti bana, ako občina ni ali ne v dovoljni meri pod-vzela, kar zahteva občina naložen: samo-stalni delokrog Kadar so bili pregovori z občano brezuspešni, odredi ban, kar mora občina storiti Proti temu odloku se sme občinski odbor pritožiti na resornega ministra, ki dokončno odioča. Nadzorno oblastvo sme do ti črti izvršni odlok po potrebi tudi izvršiti po predpisih občega upravnega postopka. Po mojem mišljenju je nadzor v tem obsegu neprimeren, saj gre vendar za samostalno področje m torej ne bi bilo umestno, da bi nadzorno oblastvo tudi po svobodni oceni postopalo. Ako bi občina ne izpolnjevala konkretnih obveznosti svojega samostalnega odloka in s tem kršila zakon ali zakonit predpis, le potem bi smel ban odrediti, kar je občina po zakonu dolžna storiti. Ker to ni etv^r svobodne ocene, naj bi šla pritožba na upravo sod;šče (enako kakor v slučaju navedenem pod točko 3). Ne smemo občine degradirati v izvršilen organ državne uprave. Drugače je seveda v 6tvaTeh iz prenesenega delokroga. Kadar je občini poverjen posel državne uprave, ki ga mora občina po zakonu ali po zakoniti naredbi opravljati, a ga občina ne izvrši, takrat XX. veke pod naslovom »Nekdanje in današnje Sokolstvo«. Članek našteva, da ie bilo pod T>'r-ševim vodstvom v Sokolu včlanjenih tudi mnogo katoliških duhovnikov, da se je Sokol redno udeleževal maš. procesij in drugih cerkvenih prireditev in da je v TJTševih časih 90 °/o vseh sokolskih praporov bilo cerkveno blagoslovljenih- K poglavju o Tyrševem krščanstvu dodajamo še to. da si je češko or'ovstvo vedno prizadevalo, kako bi obstoj svoje organizacije na vsak način zvezalo s slavnim T>'rše-vim imenom. Predsedstvo češke orlovske zveze je s posebnim odjx>slanstvom naprosilo go, Renato Tvrševo, naj blagovoli prevzeti pokroviteljstvo nad vsecrlovskim zle-tom v Pragi Češka orlovska zveza je storila to dvakrat, namreč o priliki zadnjega in predzadnjega v6eorlovskega zleta. To so dejstva, ki se ne dajo utajiti in ki se ne dajo zbrisati s sveta niti s pastirskim istom. Enako neutemeljeni pa so, kakor bomo na nekaterih primerih se jx>kazali, tudi drugi očitki, ki jih navaja pastirski list proti Sokolstvu. Slovensko ljudstvo protestira in manifestira Charles Cazalet t Pariz, 20. januarja d. Včeraj je umrl v Parzu v starosti 65 let g. Charles Caza-1 e t, predsednik Mednarodne telovadne zveze in bivši predsednik Unije francoskih gimnastov. še lani se je udeležil vsesokol-skega zleta v Pragi in predsedoval seji Mednarodne telovadne unije. Užival je zla. sti tud1' med slovanskim SokolstVom velike simpatije. Nadškof dr. Bauer in Sokolstvo Zagreb. 20. jan. n. Nocojšnje »Novosti« reproducirajo zanimivo fotografijo iz leta 1911 Na sliki sed!io okrog mize sedanji nadškof dr. Ante Bauer, poleg njega trije kanoniki in dva mestna župnika, starosta Češke sokolske zveze dr. Schreiner, tajnik dr. Novotnv. vc-dja Slovakov dr. Milan Hodža, dal.i^ zastopniki srbskih, bolgarskih, ruskih i n ru sinskih Sokolov. Slika je bila posneta na takratnem vseso-kolskem zletu, ki ga je organiziral hrvatski Sokol. Tedaj je bila izdana tudi spomenica, ki jo je napisal dr. Janeček in ki pravi: Vprašujemo, kaj je moglo povzročiti tako ogromen razmah Sokolstva? Kaj drugega nego smer, ki mu jo je dal veliki ustanovitelj Tvrš! »Novosti« pripominjajo: Kakor se vidi, je bilo Sokolstvo navdahnjeno s Tvrševi-mi načeli že tudi takrat. Današnje Sokolstvo pa je bilo obsojeno po istem dr. Bauerju ravno zaradi Tvrša. Spomenica akademikov Nj. Vel. kralju Kakor že več let sem, je Nj. Vel. kralj tudi letos prevzel pokroviteljstvo nad »Slovanskim večerom«, ki sa priredi danes na Taboru akad. društvo »Jadran«. V znak hvaležnosti in vdanosti je vlad ran« naslovil vladarju preprosto, a umetniško izdelano spomenico naslednje vsebine: Svojem« kralju Aleksandru I. Vam, ki združujete z vsem svojim idealnim delom v sebi sintezo pravega jugoslovan-stva, izreka mladina, združena v JNAD »Jadranu«. ljubezen, spoštovanje in hvaležnost, s čimer daje izraz svojemu čuvstvovanju in hotenju. Na nacionalne temelje oprto naše stremljenje nam veleva, da se vzgajamo v generacijo, ki bo z razvitimi čuti lepote bratske in domovinske ljubezni, nesebičnosti, požrtvovalnosti in socialne pravičnosti zmožna očuvati s tolikimi žrtvami priborjene vrednote. Dokazati hočemo, da smo svobode vedni kakor tudi dorasli z njo združenim dolžnostim. Trdno smo prepričani, da bomo v jx)znejšem javnem življenju kos vsem problemom. ki jih idealni borci in ustvari tel ji velike Jugoslavije niso predvidevali. Trdna zavest, da more le močna in složna domovina nuditi možnost duhovnega in ekonomskega razvoia tako Slovencev, kakor Hrvatov in Srbov bo osnova in izhodišče vsemu našemu delu. Kakor je Vaše Veličanstvo že 1- decembra 1918 leta v odgovoru na adreso Narodnega veča pokazalo, kako skeleče čuti v sebi rano. ki ie bila nriz^deta vsej Jupnslaviii z razkosanjem naše slovenske zemlje, tako izjavljamo mi mladi danes in bomo jutri in vedno, da v tem vprašanju za nas nevzdržnega stanja ne moremo priznati.^ Mi iz ljubezni do svojega naroda ne sovražimo tujega, pač pa se upiramo krivici v imenu pravice. Ono večno borbo slovanskih narodov za enakopravnost z drugimi hočemo brezkompromisno nadaljevali Ko bodo naši sosedi na zapadli in severu svoje nazore o nas v bistvu izpremenili in iih spravili v sklad z našim dostojanstvom, bodo padle poslednje ovire mirnega sožitva z njimi, ker mi smo in tudi bomo vedno kakor doslej za mednarodno solidarnost. Z zagotovili, da bomo akademiki vsestransko skušali opravičiti visoki naziv, ki ga nosi slovenska univerza v Liuhlfani. se klaniamo Vašemu kraljevemu Veličanstvu: Jugoslovensko nni>r<"'n« i>k«d«Mnsko društvo Jadran. Reševanje »Malfeina« Moskva, 20. januarja AA Kapitan ledo-lomca »Lenina« uoa. da bo mogel v dveh dneh pripet! parnik »Maligin« k svoji ladji in ga odpeljati v Murmansk. Iz množice poslanih nam poročil in prepisov brzojavnih protestov, poslanih ministrskemu predsedniku, objavljamo danes zopet nekatere, večinoma le v izvlečku. Roše Iz zavednih Ruš sta bili predsedniku vlade poslani brzojavki, ki pravita med drugim: »Občinski odbor občine Ruše najodločneje obsoja razdiralno d^lo sovražnikov državnega in narodnega edinstva. Svečano izjavljamo svoje prepričanje, da je mogoč obstoj in razvoj slovenskega naroda le ▼ okvirju sedanje jugoslovenske države pod žezlom Nj. Vel. kralja Aleksandra.< »Krajevna organizacija JRKD v Rušah odločno odklanja strupene nakane naših notranjih in zunanjih sovražnikov zoper edinstvo in obstoj naše jugoslovenske domovine. Sloves.no protestiramo zoper napa. de na naše Sokolstvo. Posivamo vlado, da strogo nastopi proti ruaileem državnega edinstva.« Protest beograjskih Slovencev Beograd, 20. januarja p. Na inicijativo slovenskega odvetnika dr. Janka Olipa se bo vršilo v nedeljo dopoldne ob 10. v dvorani Saveza nabavljalnih zadrug v Poinca-rejevi ulici protestno zborovanje beograjskih Slovencev zaradi punktacij dr. Korošca in pastirskega lista proti Sokolstvu. Med beograjskimi Slovenci se dan za dnevom vedno bolj vidno kaže nezadovoljstvo spričo obeh proglasov. Zaradi tega je zavladalo v Beogradu veliko zanimanje za shod. Na shodu bosta med drugim govorila tudi dr. Olip ia g. Milan Gorišek. Iz raznih krajev št. Janž ra Vinski geri, srez Slovenjgra-dec: Kraj org. JRKD v St. Janžn na Vinski gori, srez Slovead pastirskega lista na Sokola kraljevine Jugoslavije. Zahtevamo, da vlada ukre-ne vse. da de taki in enaki poskusi najstrožje kaznujejo.« Kraievna organizacija JRKD v Dornovi je na svojem izrednem sestanku sklenila, da pošlje predsedniku vlade naslednjo brzojavko: .Krajevna organizacija JRKD v Dornovi. kruto obsoja separatistično akcijo proti enotni državi Jugoslaviji. Slovenci vidimo le v enotni kraljevini Jugoslaviji pod modrim vodstvom našega vzvišenega kralja Aleksandra svoi obstoj in razvoj.« Občinski odbor občine Senovo, srez Brežice, dravska banovina, je na svoji seji dne 15 januarja 1933 soglasno najostreje obsodil rovarjenje dr. Korošca. Odklanjamo vse Koroščeve, za Slovence pogubne manevre ter zahtevamo, da oblasti najstrožje postopajo po zakonu. Zupan: dr. Benedičič Franc. Sledi 16 podpisov občinskih odbornikov. — Protestno brzojavko je poslala tudi tukajšnja JRKD. Lep sestanek na Vranskem Dne 13. t. m. se je vršil na Vranskem dobro obiskan shod, na katerem je narodni noslaneo s. Ivan Prekoršek -obširno poro čal o političnem in gospodarskem položaju. Na soji so se obravnavala razna gospodarska in organizacijska vprašanja, med drugim tudi vrnitev davčne uprave na Vransko, kjer je že bila svoje dni, nadalje združitev občin, kvarnost prevelikega zgoščevanja uprav v večjih mestih, itd. Kmetijski fondi naj se izroče občinam, cestni odbori naj ne obsegajo prevelikega okoliša, ker ne morejo ustreči interesom vseh, krijejo naj se raje z obsegom okrajnih sodišč. — G. poslanec je z velikim zanimanjem sledil razgovorom m obljubil, da bo podpiral stremljenja Vranskega okraja. Skoro 3 ure trajajoči sestanek je zaključil predsednik krajevne organizacije JRKD g. dr. Gračner z zahvalo g. poslancu in s prošnjo, da bi se še večkrat udeležil sej in da bi po po-vratrfu iz Beograda priredil na Vranskem večji shod. Ob tej priliki so zbrani z ogorčenjem obsodili početje punktašev in neutemeljene napade na Sokola od strani episkopata, G. min. predsedniku je bila odposlana brzojavka naslednje vsebine: »Krajevna organizacija JRKD na Vranskem, srez Celje odločno odklanja težnje dr. Korošca ter zahteva, da se ničesar ne iz-premeni na sedanji, narodnemu edirstvu odgovarjajoči uredbi države, ki odgovarja idealom, za katere so se nekdaj borili najboljši sinovi slovenskega naroda. Svojemu kralju izraža vdanost, kraljevski viadi po polno zaupanje.« Še lz Prekimirja Murska Sobota, 20. januarja. Separatistične težnje dr. Korošca so tu di pri nas vzbudile splošno ogorčenje domačega prebivalstva. Številni protesti iz vseh delov Prekmurja, poslani na merodaj-na mesta pričajo o tem. Tndi občinsici odbor Murske Sobote je na svoji zadnji seji energično protestiral proti rušilcem državnih temeljev. Na s^ji je bil navzoč tudi g. poslanec Benko, ki je po uvodnem govoru g. župana Kodra povzel besedo in orisal navzočim težnje separatistov. Njegov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem in soglasno so bili sprejeti brzojavni pro. testi, ki so se odposlali g. ministrskemu predsedniku m g banu. Pa tudi pastirsko pismo proti Sokolu je imelo pri nas svoj odziv ljudstvo ga ob-sorja kjt neutemeljen napad, ker se je do sedaj že lahko samo prepričalo o koristnem delovanju Sokola. Društva kakor tudi številne čete v Prekmnrjn »o v polni meri iz-vrševale svojo nalogo in se že globoko uko reninile med narodom. Zato «> se zgodifi tudi slučaji, da je ljudstvo trumoma zapuščalo cerkve ko se je začel Citati pastirski list Nekje je prišlo celo tako daleč, da so morali zakleniti cerkvena vrata... Našli So se pa tudi nekateri duhovniki, ki pastirskega lista sploh niso hoteli čitati. Ljudstvo jim je sedaj še bolj privrženo. Krajevna organizacija JRKD v Dolenji VMi pri Ribnici je imela v nedeljo, 13. t. m. svojo sejo, na kateri je najodločneje protestirala proti grdemu rovarjenju v na5i državi in proti punktacijam. ki so jih izdali dr. Korošec in njegovi prijatelji. Vsi hočemo ostati skupno pod eno streho Jugoslavije: Slovenci, Hrvati in Srbi, pod žezlom junaških Karadjordjevičev. Težna je bila pot in dolga do svobode, katero moramo sedaj čuvati kot zenico v svojem očesu. V sličnem duhu je bila poslana brzojavka predsedniku vlade Dalje so bila na dnevnem redu še druga aktualna vprašanja, ki zelo težijo kmečki stan Po deželi. Krajevna organizacija JRKD v Komendi je na seji IS. t. m. med drugim razpravljala o ljubljanskih punktacijah Poslala ;e protestno brzojavko ministrskemu predsedniku: »Slovenci smo neločljiv del močne Jugoslavije, ki naj nas ščiti pred zunanjimi in notranjimi sovražniki, zlasti tudi pred nakanami dr. Korošca Našemu narodnemu vladarju smo najgloblje vdani. KraljovsKi vladi izrekamo popolno zaunanje in apeliramo nanjo, da pokliče rušilc-e države na odgovor.< Iz celjske okolice Krajevna organizacija JRKD za Celjs okolico je imela v torek zvečer dobro obiskan članski sestanek v lokalu g. Pertno-zerja v Gaberju. Predsednik krajevne organizacije g. inž. Ivo Krulc je uvodoma sporočil, da je bil na sestanek povabljen tudi narodni poslanec g. Ivan Perkoršek. ki pa je moral odpotovati v Beograd, da prisostvuje sejam odbora za proučitev zakona o občinah Predsednik je nadalje omenil splošno ogorčenje, ki ga je vzbudila z vsej javnosti separatistična aKcija dr. Korošca in njegovih oprod. Predsedniku vln-de g. dr. Milanu Srškiču je bila poslana protestna brzojavka, v kateri se obsoja protidržavno nočetje separatistov. Razvila se je tudi živahna debata glede brezposelnosti in priključitve okoliške občine k mestni. Občinski odbornik g. Franjo Wl-tavsky je poročal, da je starešinstvo občine Celje okolica pred kratkim sklenilo, da prebivalci okoliške občine ne vidijo nobene potrebe po združitvi z mestom, Ker so gospodarsko dovolj močni, da tvorijo samostojno občino. Ako pa bi se z novim občinskim zakonom zahtevala združitev, st naj združi z mestno občino celokupna okoliška občina in ne samo nekateri deli. Enak sklep je bil sprejet tudi na članskem sestanku. Krajevna organizacija bo pričela v najkrajšem časa prirejati članske sestanke po vaseh s predavanji, ki bodo zanimala vse sloje prebivalstva. Organizacija vabi vse narodno zavedne okoličane k pristopu v JRKD, kajti čim več bo imela članov, tean lažje bo dosegla, da se bodo upoštevale upravičene želje in zahteve okoliškega prebivalstva. Iz krškega sreza Protest^© brzojavke ministrskemu predsedniku so poslali še sledeči: Sreski odbor Krško, sreski pododbor Radeče in krajevne organizacije Boštanj, Čatež, Krško, Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Raka, Sv. Jurij pod Kumom, Studenec, Skociian, &marjeta, Št Jernej, St. Rupert. Iz prometne službe Beograd, 20. januarja p. V prometni služb, so bili premeščeni prometnik Artur Volkbank iz Litije v škofjo Loko, prometnik Ivan Bole iz Brežic v Zidani most, prometni uradnik Ivan Koren iz Šoštanja— Topolščice v Savski Marof, na lastno prošnjo oficial Marij Unger iz Novega mesta na Pragersko, prometnik Janez Marolt iz Savskega Marofa v Višnjo goro, Jakob Vrečko iz Kotoribe v šoštanj—Topoiščico, prometni uradnik in načelnik postaje Stanko Koprivnik z Verda v Kočevje, prometnik France Tratnik iz Stineč v Semič, Gvidon švarc iz Semiča na gorenjski kolodvor v Ljubljani. — Kontrolor na glavnem kolodvoru v Ljubljani Karel Lapajne je imenovan za kontrolorja v 7. skupini in načelnika postaje v Gor. Rodgoni. — Pomožni skladiščnik Milan šegv č je premeščen s postaje Vrhovina—PHtvička jezera v Gospič. CMHkovanje Beograd, 20. januarja AA. Odlikovan z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje Milan Turkovič, veleposestnik in častni predsednik Jugoalovenskega gozdarskega društva. Novi grobovi V zavetišču na Vidovdanski cesti v Ljubljani je po daljšem bolehanju umrla gospa Antonija Škrajnarjeva Pogreb bo jutri ob pol 15 — V Kamniški ulici 14 v Spodnji Šiški pa je umrla gospa Marija Klančnikova. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 16 — V Sv. Barbari pn Maribora je umrl v starosti 70 let upokojeni učitelj in posestnik g. Alojzij Kristl. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri ob 14.. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Vren* Ane« nariA"«« Zagrebška vremenska napoved za dane«;: Pretežno oblačno, mestoma padavine, predvsem sneg. nekoliko hladneje. — Situacija včerajšnjega dne: Sredozemska depresija so je pričela premikati proli vzhodu, področie višjega pritiska pa je pričelo nrodirati z vzhoda, severovzhoda in iugozapada ponovno proti Južni Evropi. Na Jadranu se ie stvoril preceižen minimum, zaradi katerega se je pojavila močna burja Pritisk ie večinoma narasel za 1 do 5 mm zlasti v oonvem Primoriu. zanadni Hrvatski m Sloveniii manj pa na vzhodu in južnem Primoriu Temperature so narasle za 1 do 3 stopinie le v višiih predelih Gorskega kotara v porniam Primoriu in srednr Hrvatski, v zanadn' Hrvatski se ni«) spremenile, drugod pa so padle za 1 do 5 stopinj še najbolj v centralnih krajih. Dunaiska vremenska napoved za soboto: Sneg in boli mrzlo Na severovzhodnem robu Alo viharni vetrovi — Splošno: V dveh ali treh dnevih hud mraz. vJUTRO« fE, IS 3 SolSofe, 211 »33 Naši kraji in ljudje Državni krediti za javna dela in javno pomoč Od 5,800.000 Din je določen za podpore v živilih le znesek 400.000 dinarjev — Nekaj misli in nasvetov pred razdelitvijo teh podpor LJubljana, 20. januarja. delavskim organizacijam dana prilika, da Da se olajša gorje brezposelnim delavcem in drugim žrtvam krize, so dobile banovine podpore iz državnih sredstev in odpade na našo banovino 5,800.000 Din. Ti državni krediti so določeni za izvršitev javnih del in je od njih rezervirano za industrijsko in obrtno delavstvo, to je za članstvo delavskega zavarovanja (OUZD. Bratovskih skladnic in humanitarnega fonda železničarjev) 1,800.000 Din. za direktne podpore v živilih je določen znesek 400.000 Din, vse drugo pa je namenjeno prebivalstvu, ki se nahaja v bedi. Znesek, ki odpade na industrijsko in obrtno delavstvo, je seveda majhen v primeru z zneski, ki so jih izgubili delavci na mezdah, in predstavlja le pomoč v najhujši sili. Krediti so določeni za javna dela in je dolžnost vseh skrbeti za to, da bodo ta sredstva pravilno uporabljena. Prva polovica državnih kreditov, in sicer 3.000.000 Din je že nakazana banski upravi in bo banska uprava te dni razdelila ta denar na posamezne sreze po že določenem ključu. V Delavski zbornici so se sestali danes zastopniki vseh treh strokovnih organizacij (Narodne strokovne zveze. Strokovne komisije in Jugoslovenske strokovne zveze), ki so se s tajnikom Delavske zbornice g. Uratnikom posvetovali glede izrabe teh "podpor in določili tudi navodila delavskim organizacijam in zaupnikom, ki imajo pravico m dolžnost da se uveljavijo fcot zastopniki svojih članov v krajevnih pomožnih odborih m občinskih odsekih, katerim bo poverjena razdelitev in uporaba nakazanih podpor. Da bo naklonjena pomoč dosegla svoj mam en, je treba najprej, da se vsi pomoči potrebni obračajo po pomoč na občine svojega rednega bivališča. To bo imelo za posledico, da bodo tudi občine pritiskale na sreze glede razdelitve srezom dovoljenih kreditov. Ker so krediti določeni za javna dela, je treba izvesti organizacijo takih del. ki pa seveda ne smejo delati konkurence že obstoječim delovnim akcijam. Nadalje je treba skrbeti, da državne podpore ne bodo uporabljale za nabave materiala, temveč izključno za delavske mezde. Za material je treba drugod najti kritja. Pri javnih delih, omogočenih s temi krediti, je treba zaposliti le one, katerih preživljanje je ogroženo. Za ja\ma dela kaže vsekakor porabiti tudi kredite, ki niso namenjeni samo za obrtno delavstvo. Veliko pomanjkanje vlada tudi po podeželju, kajti v naši banovini je nad 70.000 rodbin brez posesti ah pa s posestjo, ki ne dosega niti dveh hektarov. Če bi se pri javnih delih, financiranih _ iz te akcije zaposlili tudi premožnejši, bi morali zaradi tega stradati najpotrebnejši. Nikjer ni rečeno, da bi se z javnimi deli s pomočjo teh sredstev moralo začeti takoj ne glede na prikladnost časa m na smotrene priprave. Iz razpoložljivih kreditov se lahko najbednejšim izplačajo_ tudi predujmi za dela, ki se bodo pozneje izvršila. Vseh brezposelnih in revnih seveda z razpoložljivimi sredstvi ni mogoče takoj zaposliti. Morali se bodo vrstiti, izmenjavali se bodo v skupinah in če si bodo oni. ki so delali — recimo — teden dni, prislužili najpotrebnejša živila za več ted nov se bo najlažje preprečilo, da bi se z odškodninami za ta javna dela tlačile redne mezde Da se bodo delavci s kratkotrajnim delom in zaslužkom lahko oskrbeli z najpotrebnejšim za dalje časa. se pri javnih delih seveda ne sme plačevati nizkih mezd. Z dobrimi mezdami bo dosežena tudi popolna delovna disciplina in največji uspeh. Organiziranje javnih del je poverjeno sreskim načelstvom, ni pa nikjer predpisano, kakšna naj bodo ta dela. in tudi to ne stoji nikjer, da ne bi smeli biti zaposleni obrtni delavci tudi pri teh delih _ svoji stroki. Zaradi tega je občinam in Pri astmi in bolezni srca, prsni m pljučni škrofulozi in rahitisu. povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove «grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. uresničijo marsikatere načrte in stavijo predloge v najboljše izkoriščanje podeljenih kreditov. Žrtve brezposelnosti so postali tudi mnogi privatni uslužbenci in skrbeti je treba, da bodo tudi oni deležni teh podpor Nakazani državni krediti bodo omogočili tudi taka dela, pri katerih so poleg manuelnih potrebne tudi duševne sile. Že sama organizacija javnih del in skrbstva za brezposelne zahteva sodelovanje velikega števila privatnih nameščencev. Or-anizacije privatnih nameščencev naj skr-e za to, da bodo tudi njihovi brezposelni člani dobili prmerna dela. Baš pri tej akciji, ki jo omogočajo nakazani krediti, se lahko v veliki meri izpopolni statistika brezposelnega delavstva. So občine, v katerih bo sedaj pri izvedbi javnih del prvič napravljen natančnejši pregled brezposelnega delavstva. In če se bo pri tej evidenci porabilo tega ali onega brezposelnega privatnega uradnika, bo ta gotovo vreden kratkotrajnega zaslužka v svoji stiski in njegovo delo bo mnogo koristilo splošnosti. Z državnimi krediti za javna dela tn javno pomoč se bo, če bodo pravilno uporabljeni, olajšalo mnogo gorja, dana pa bo tudi prav koristna prilika za organizacijo javnega skrbstva, ki s« je že večkrat brez pravega uspeha izčrpalo s posameznih slabo organiziranih akcijah. Hilda Holovska m ta zlasti rojak s sosednjega Konja, v3ji poštni uradnik Mlač iz Ljubljane in litijski poštni upravnik Cvetko Kolbe. Nedeljske otvoritve se udeleže predstavniki poštne direkcije iz Ljubljane, Litijani in vsa soseska. Po oticiielnem delu se bo vršila družabna prirditev. Vrli tržani pa so si postavili zdaj Se dva nova cilja: vzpostavitev redne avtobusne zveze z Litijo in zgraditev vodovoda, ki je iz zdravstvenega razloga res nujno potreben. Vrlim Vačanom, ki imajo z bližnjo Sv. Goro, biserom Zasavja, s Klen-kom in Lestino, kjer so 4000 let stara keltska bivališča, s Slemškom in SJivno ter ostalimi kraji vse pogoje za razvoj tujskega prometa, želimo mnogo uspehov t stremljenju po napredku. 10 let ženske bolnišnice Ljubljana, 20. januarja. V ponedeljek bo poteklo 10 let, odkar so se preselile porodnice in ginekološke bolnice iz splošne bolnišnice v posebno poslopje na Stari poti 3. V novi samostojni bolnišici, ki je bila tedaj popolnoma preurejena in moderno opremljena, so našle bolnice mirnejše in sploh bolj ustrezajoče prostore. ... . . , , V bolnišnici za ženske bolezni, ki je sedaj državna last in ki jo vodi primarij g. prof. dr. Alojz Zalokar z vzornim prizadevanjem in požrtvovalnostjo, je bilo teku 10 let njenega obstoja sprejetih 12.670 bolnic in so rodile v njej 12.903 matere. Rodilo se je 6794 dečkov m pa 6335 deklic, torej 459 več fantkov kakor punčk.. Iz bolnice je bilo odpuščenih 11.843 zdravih dojenčkov. Pravde pri sodiščih v dravski banovini Ljubljana, 20. januarja Višje deželno sodišče sestavlja sumarič-ni pregled vseh sodnijskih poslov, ki so bili lani izvršeni pri vseh podrejenih sodiščih. Že splošni pregled osvetljuje, kako so se nekateri posli silno jx>množiH; tako zlasti civilne pravde, menične tožbe " in ■Jutsko^potrtuHi prospektov, opronaljcofli • krasnimi slikami in z raznimi »msko- sportnimi prizori. V ponedeljek je prispela na Bled skupina zimskih turistov iz Nemčije; to potovanje je organiziral potniški urad »Mit-tag« v Dusseldorfu. Gostje ostanejo 12 dni na Bledu in so nastanjeni v hotelu Toplice. To je prvo potovanje t« vrste in ob tem času iz Nemčije, kar je za Bled velikega pomena. Do prihodnje srede bo tudi še trajala mednarodna železniška tarifna konferenca, ki se vrši v dvorani hotela Toplice in združuje delegate Avstrije. Italije, Nemčije. Češkoslovaške, Madžarske, Švice in Jugoslavije. Borba z divjimi lovci Guštanj, 20. januarja. Gozdna uprava veleposestev Thurna ima obsežne gozdove in lovišča v gorovju Urš-lje gore, kjer je polno divjačine, zlasti srn in gamsov. Divjačina se skrbno čuva, odstreli se je vsako leto le gotova količina. Na slastno pečenko pa venomer preže divji lovci, ki neusmiljeno pobijajo m gospodarijo po revirjih. Prav vse pade, kar pride pred cev. Lansko leto je našel lovski čuvaj drobovje srne z dvema negodni-ma mladičema na kraju morišča. Letos se je že ponovno zgodilo, da so se v revirju zasaoeni divji lovci odločno postavili paznikom v bran s puškami. V decembru in januarju je bilo večkrat slišati v gorovju streljanje divjih lovcev. Vsa zasledovanja in poizvedovanja pa so ostala brezuspešna. Preteklo nedeljo je padlo na vrhu Urši je gor zopet par strelov. Takoj se je napotil v gorovje lovski paznik Sovine Gregor. Po poti, ki je vodila navkreber, so morali priti divji lovci, ker je edina, ki vodi v dolino. Dva divja lovca sta bila ustrelila gamsa, ki se je sko-talil preko skal. Brezbrižna, zadovoljna x lovsko srečo, sta divja lovca korakala po stezi, namenjena ob vznožje skal po ple?-Nenadno srečanje s paznikom, ki ju je zasačil pri prepovedanem dejanju, ju ni spravilo iz ravnotežja. Skočila sta vsak za svoje drevo in z naperjenima puškama sprejela boj. Paznik je bil prisiljen rabiti orožje. Zadeti lovski tat se je zgnidil ranjen v glavo, a se mu je posrečilo uteči pod varstvom tovariša, ki je zabranjeval zasledovanje in se je v mraku spretno umikal med gostim drevjem. Na kraju borbe je ostala puška ranjenca, okrvavljen klobuk in šop las. Orožniki so izšle- »oV^e^ z* 0. gospodarsko osamosvojitev, rvojema »tonu pa eksistenčno rešitev. To j« pohod k naprednejšemu gospodarstvu. Če česar me zmore sam, se zateče v skupino mnogih enako interesiranih, se pravi v zadruzni- Kmetijski poučni tečaji v Slovenskih goricah Slov. gorice, 20. januarja. Težke današnje gospodarske prilike silijo zlasti kmeta, da prične resno misliti na obnovo vsega gospodarsko-pridobitne-ga življenja. Izginiti mora vca v ono tradicijo. ki se ponaša z zastarelostjo, da trdi mlad kmetovalec: »Oče. dedec in drugi so tako kmetovali in imeli vsega v izobilju!« Ali pa mlada kmetica: obilju!« Ali pa mlada kmetica: »Mati m | oa, vooi ga s?*. f- "I^"". babica sta tako gospodinjili in dobro ji- je 18 deklet. Za vzdrževanje tega ms ie šlo«. Po voini so mnogi gospodarji dopnnasata glavne žrtve župan ga gospodarstva, . ... ne izobrazba v praksi in teoriji. Te resnice vedno bolj spoznavajo venjegoriški kmetovalci, ki so hudo prizadeti osobito z vinsko krizo pa tudi * nizkimi cenami živine m ostalih pridelkov. Hvalevredno podpira kmetijsko-izobraie-valne naprave kr. banska uprava, pri nas tudi sreski kmetijski odbor Maribor .ert breg, ki mu predseduje g. Šiker od Sv. M-rjete ob Pesnici. Tako se sedaj vrši gospodinjski nadaljevalni tečaj pri Zg. Kungoti, ki ga vodi učiteljica gospa Rečm-kova. Dne 3. t. m. je otvoril gospo linjsirt tečaj pri Sv. Marjeti šolski upravitelj Va»-da vodi ga p>a ga. Sitikova ter ga obiskar , It. >7. ___I ;. tsAa t*..*« L« Foto Pelikan, Celje avstrijska prvakinja v umetnem drsanju in ostra konkurentinja svetovne prvaki« nje Sonje Henie, ki je pred dnevi s svojim gracioznim nastopom v Celju za divila ta mošnje občinstvo. Vače hočejo zveze s svetom Litija, 20. januarja V nedeljo bodo imele Vače domač praznik. Ob 14. se bo izvršila otvoritev telefonske zveze. Vače so živahno središče trgovine s poljskimi pridelki in prodaje lesa. Svojo robo izvažajo po večini na železniško postajo v Litijo ali pa na Sjvo, Da,hitreje pa dospeš z Vač na kresniško postajo, »cveda, če ni reka Sava prenevarna za prevoz s Cerarjevim brodom. Od Litije so Vače oddaljene celih 13 km. Nova pot se zvija nad Hotičein v mnoge serpentine, a zračna črta meri le polovico cestne dolžine, nekaj nad 6 km. Vačani in ž njimi vsi okoličani, tako iz Konja, Hotiča, nadalje Kandrše in oni kraji, ki se nagibajo že proti Moravski dolini. so gojili že zdavna željo, da bi jih telefonska žica zvezala ,s svetom. Pa so Vače znane kot stara napredna trdnjava in menda prav zato niso bili v prejšnjih časih vpoštevani njihovi življenjski interesi. Sele zdaj beležijo lep uspeh, ko so se zavzeli za napredek Vač župan Fortu-nat Certanc. sreski poslanec Milan Mravlje, vsi domačini, in uradi s šolskim upraviteljem Stegovcem. Mnogo zaslug palma- ma je šlo«. Po vojni so mnogi gospodar} in gospodinje še trmasto vztrajali na starih, podedovanih izkušnjah, pisana in slišana priporočila novih smeri v raznih gospodarskih panogah pa sprejemali z ma-lovernostjo in podcenjevanjem ali pa jih vobče odklanjali. Priliko smo imeli opa-rovati iz Slovenskih goric preko Mure, kako se že precej let po vojni v sosedni Avstriji opuščajo stare, danes ne več do-bičkanosne gospodarske metode. Avstrijski kmet v pogledu živinoreje, travništva, sadjarstva in drugega ubira bolje izsledena, nova pota, da izkoristi svojo zemljo in vnovič svoje pridelke tako, da more odbijati inozemsko, med njo tudi našo konkurenco. S tem upostavlja svoji državi doprinašata „ sreski kmetijski odbor. V nedeljo 15. t. tt». je bi', zaključen kmetijski tečaj pri Sv, Rupertu, ki je bil tudi ves čas dobro obiskan. Navedli smo le teh par primero*, da vidi javnost, kako se skušajo Slovenske gorice udejstvovati na izobraževalni akciji našega kmeta in delavca. Opa^.-.je-mo torej dokaj lep pojav: pohod k spodarski samopomoči potom boljše iz* obrazbe, saj gospodarsko izobražen in niti ona 1 no zaveden kmet-delavec more biti glavni rešitelj naše. težke čase preživljajoče domovine. aZdoneti bi moral od vse javnosti podprti klic: Pohod k gospodarje mu, socialnemu in nacionalnemu prerodu našega podeželja! Trhmif grandioznega velefllma! Zanimanje za to mon umen talno filmsko veledelo Ufe je zajelo vso Ljubljano! NavduSenje pri včerajšnji premieri Je nepopisno! Veleranimlva vsebtaa ffhm Je driata občinstvo v stalni napetosti! Predstave danes ob 4. In Vilo. nri zvečer R še malo razgovora z dr, Ložarfem (Odmev pravde za Adamiča in slovenstvo.1) V zadnji številki »Doma in sveta« mi njega urednik dr Hajko Ložar »vrača milo za dragom, kar «em mu svoj čas v kulturnem delu »Jutra« ojx>rekel na njegovo razmišljati jo o Otonu Županč ču. Louisu Adamiču in slovenstvu, ki sa je bil objavil v predzadnjem zvezku svojega lieta. Odgovor na odgovor ie zoprna, utrndliiva zadeva in na srečo je tudi dr. Ložarja sestavek »G. Ludviku Mrzelu zastran resnice« toliko preprost, da ie zame debata o stvarnih vprašanjih te zašle >afere« odveč. Če vendarle pišem te-le vrstice. j'h pišem samo zaradi neke čisto po-stranske stvari, zarndi neke majhne do-kumentarične izjave, ki g. doktorju mimogrede kanila z njegovega ostrega, samozavestnega peresa . Ko sem bil takrat pred tedni napisal svojo polemiko oroti članku dr. Ložarja. sem nv-d dniTim pograjal pisani? njegovega pisanja. Jezik ie trni našim mladim učenjakom. teoretikom in kritikom v resnici mala eUrb Se dandanes iim lez< čez dušo nekaj tiste' sladkoskrivnostne koprene. skozi katero so nekoč zdavnaj njihovi Drvi predhodniki — čarovniki in svečeniki - preprogi, zemliarm dajali slutiti razodetje tega in onega sveta; kakor rokovnjae - tako NI PREGLED tudi te vrste učenjak najrajši govori »jezik, drugim neumeten«. Članek dr. Ložarja k' bil tedaj vzor jezikovno slabega učenjaškega pisanja — in to sem jsograjal- Moja graja je padla na ugodna tla. Dr. Ložar je šel vasr. in ko mi zdaj v »Domu in svetu« odgovarja, se je potrudil in napisal svoj sestavek v povsem zadovoljivi slovenščini. Toda dr. Ložar je ena tistih krepkih, trmoglavih nahir, ki se svojega greha sicer pokesajo. ne priznajo ga pa za noben denar ne. Namesto, da bi lepo priznal, kar je pri njem narobe, je pobral konec opeke na tleh in mi ga zagnal v glavo: Mrzelova slovenščina je r>a še brez primere slabša od moje. Človek, ki v takšnem malem pričkanju, kakor je bilo to med nama, tako naglo seže po kamnu, je med vrsticami pač že priznal. da je na krivem. Ko sem jaz grajal Lo-žarjeve teorije o Otonu Župančiču in o slovenstvu — in mrcvarščino njegovega učenja-škeea jezika mimogrede — nisem nič razpravljal o tem, ali ie dr. Ložar morda obenem tudi prav za nič urednik »Doma in sveta« in prav za nič umetnostni kritik in prav za nie kustos Narodnega muzeja: zdelo se mi je, da te stvari v najin pomenek ta čas pač ne spadajo. Dr. Ložar je drugega mnenja in drugačnih manir: kadar piše po: lemiko. je ne piše s peresom — on bridki meč pomaka v srčno kri. Takšnih ljudi pač niti malo ne peče vest. ko vede govorč m pišejo neneenieo. To namreč vendar že vrab- ^ ______________ -- * v ............. IJV.U __ ... .__. ________________________. šfvo,~ki je bodočnost vsega gospodarska eksekucij, pa tudi kriminaliteta se je lani dili ^ klobuku ranjenega divjega lovca in ga prizadevanja. To so smotri novodobn«-močno razmahnila. V naslednjem le nekaj takoj nato tudi njegovega tovariša. Oba | ^ gospodarstva, pot do njih pa je in oate-zanimivosti o civilnih pravdah. udarja iz Črne. Ljubljansko deželno sodišče zaznamuje 1495 pravd za zneske višje od 6250 Din, dočim jih je bilo predlanskim 1408. Silno so narasle menične tožbe: lani jih je bilo 1072, predlanskim pa le 817. Novomeško okrožno sodišče izkazuje Cg-pravd 265, predlanskim 270, meničnih tožb pa 117 nasproti 95 predlanskim. Celjsko okrožno sodišče ie lani zabeležilo 686 (582), meničnih tožb pa je bilo 311 (256). Podatki o mariborskem okrožnem sodišču bodo sledili. t Skupaj je bilo pri vseh zbornih sodiščih lani 3795, predlanskim 3452, v letu 1930. pa 3083 civilnih pravd. Vseh meničnih tožb pa je bilo 2582 (1962 in 1406). Dostikrat je slo za milijonske zneske. Tako so tekle pri ljubljanskem civilnem senatu I velike in dolgotrajne pravde za skupno vsoto 15,100.421 Din. Pravd, katerih vrednost je presegla nad 125.000 Din, je bik) lani v Ljubljani 82. Sodniki-poedin-ci so imeli 1192 pravd. Tako zvani trgovski senat II je imel 16 velikih tožb za skupno vsoto 3,815.795 Din. Meničnih tožb je ljubljanski senat obravnaval 18 za skupni znesek 5.826.000 Din. Sodišča so dobila lani nalog, da so začela od 1. avgusta naprej voditi statistiko o vseh taksah, plačanih od pravdajočih m drugih strank. Pri sodiščih, podrejenih višjemu deželnemu sodišču, je bilo do konca leta na kolekih plačanih 7J065.462 Din! Grenčica Hunyadl Jano« je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Blejska sezona se ugodno razvija Bled, 19. januarja. Zdaj se pa Blejci lahko pohvalimo, da imamo pravo zimo. Snega je naletelo baš dovolj. Smučarji in sankači so oživeli. Tudi na jezerski gladini se je začela tvoriti tanka ledena mrenica in če ne bi pritiskal jug, bi bilo jezero čez teden dni v ledenem oklepu, kar je pač zelo važno za blejsko zimsko sezono. Z veseljem moramo beležiti, da letošnja sezona nadkrilju-je lansko. Saj je od 20. decembra do danes obiskalo Bled okrog 600 gostov, lan-«sko sezono pa v istem času samo okrog 250. Največ je k napredku gotovo pripomogla zimsko-sportna razstava v Zagrebu, ki se je vršila 3. decembra in katere se je udeležila tugi blejska zdraviliška komisija, ki je razstavila zimsko-sportne in pokrajinske slike Bleda in okolice ter je ob tej priliki razdelila okrog 10.000 svojih novih ei čivkajo na strehi, da je moj književni slog vsaj toliko spodoben, kolikor je pismenost marsikatere Slovencem pišoče avtoritete _ z dr. Ložarjem vred _ nezadostna. In potem še tisti kamen, ki se je g- doktorju na koncu odvalil od srca, tista prostodušna izjava: Mrzelove »Luči ob cesti« so tako mizerna knjiga, da sem je mogel prebrati samo reci in piši slabih deset strani. Dr Rajko Ložar je mimogrede tudi književni kritik Kako naj človek sodi o književnem kritiku, ki ne zmore v sebi toliko duhovne moči in ne premore toliko okusa da bi ene najzanimivejših in tudi najboljših knjig mla: de slovenske literature (namreč moje »Luči ob cesti«) lahko prebral v^c kakor pič ih deset strani? Kdo naj še reze kruh na Slovenskem, kdo naj še deli pravico? - Dragi moj gospod doktor, nekoč sem nekje bral: Če trčita skupaj knjiga m glava ter votto zazveni, ni zmerom treba misliti, da je knjiga prazna. ^ M"el " Fn*,d' M ne odgovarja Sen našega stoletja — možnost varnega prekoooeanskega letalskega — je postal dejstvo! V glavnih vlogah filma: HANS ALBERS, SYBILA SCHMTTZ, PAUL, HARTMANN Telefon 2124. Vstopnice za ta spored si nabavtte v predprodaji od 11.—12.15 ure! ELITNI KINO MATICA gledal v oči dveh čistih otrok umetnosti, se mi je nehote zazdelo, da počenjam neke i nfSftodobne&a. Prav gotovo: imel sem ;&u občutek, kakor tisti človek, ki je trdil da ea ie eiain 6voje brezobzirnosti, ko ie gledal na oaru Eleonoro Duše. — Via tn Vino Mlekar Ali se vam ne zdi, da je intervjuvanje grozna stvar? Stopite n. pr. pred nedolžno žrtev r. inkvizitorskim lističem pripravljenih vprašani kakor rabeli pred obsojenca, silite jo da vam razgrinja svoje najbolj dragocene skrivnosti; v skopo odmerjenem času naj vam na šteje: kaj je delal, kod je hodil, kal ■e mislil — kaj dela sedaj, prav ta hip — kaj misli početi jutri in pojutrišnjem — bože. kako brutalno i« to! Ko oere stopil s prijateljem v rfabn razsvetljeni salon hotela Tivoli in jem se *a- Velika. bladna soba z nemogočimi orna-meoti in železno pečjo, ki je menda sama sebi r.amen. Ena sama luč (2f» sveč ali mani?) pod stropom. Par stolsv. miza. di- — Kako ste se kaj vživeli pri nas, gospa? _ Ah: lepo je, ugaja mi! Nu — veste tale naiin salon ie nekam hladen ... Kurimo, kurimo — ali pri dopoldanskih vežbah je le grozen mraz I — In Zagreb? __ Zagrebškega uspeha sva bila res ve- sela! — pripoveduje Pino Mlakar. — Tudi Meštrovič je prišel na najin večer« In kakor pravijo _ sploh ne zahaja v teater! Zahvalila sva se mu za poset. pa je pisal, da nama je on dolžan hvalo za lep večer — Prebere mi njegovo lej>o pismo. In spomnim se. s kakim strahom sem nekoč jaz sam ogledoval krasno glavo velikega mojstra, ko je stal pred mojim kijx>m in kako mi je izrekel pohvalno besedo- Ali naj bo človeka sram lepega spomina? — Govorimo o tem in onem. 0 absolutnem plesu. O telesu kot popolnem instrumentu izražanja najsuptilnejših čustev. 0 tragiki gibanja. O lepoti, ki se rodi in umre obenem. Spomnim se lepega stavka, ki ga je napisal D'Annunzio in ga omenim plesalcema: Ogni moto del suo corpo distmgge un' armonia a ne erea un'altra piu bella. Pinu Mlakarju z?.žare oči in vzklikne: Ah, da! To je tako lepo povedano! To je globok stavek! D*Annunzio je razumel... Govorimo naprej. O njunem delu v teatru, kjer študirata z ansamblom »Punčko« (Puo-penfee, muzika BaVer). Z navdušenjem pripovedujeta o svojih načrtih: sestaviti tu doma grupo, uvezbati io do meja jx>polnofeti in — z njo po svetu! Koliko vere in mladosti je v teh mladih umetnikih! Živita le in samo za ples. Odrekla sta se diužbi. ne zahajata nikamor, le delata od jutra do večera. Z iskrenostjo mi govori Pino Mlakar: Midva z ženo — sva zaljubljena v ples! Gledam ju v tem polmračnem. hladnem salonu, kjer se tiščimo ob nemogoči železni poči in srebljemo čaj in točno čutim: Ta BOHEMSKI S. K. ILIRIJE 4. FEBRUARJA UNION KARNEVAL Taka je Ljubljana Na štiri do pet tisoč ljudi cenijo množico, ki je v četrtek večer napolnila ogromno taborsko dvorano z galerijami in stranskimi prostori vred. Bila je to res prava Ljubljana, ona delovna in trpeča Ljubljana, ki se mora z naporom vseh svojih sil boriti za vsakdanji kruh. A ravno ta Ljubljana delovnega ljudstva je že od nekdaj glavni in neomajni steber nacionalne misli in je to vnovič pokazala v četrtek. Hude skrbi tarejo tudi Ljubljanskega meščana. Razmeroma manj kakor v drugih slovenskih krajih je v Ljubljani ljudi, ki jih današnja kriza še ni udarila s svojo težko pestjo. Razmeroma več kakor drugod je v Ljubljani rodbin, ki zjutraj še ne vedo, ali bodo lahko opoldne ali zvečer kaj kuhale. A pri vseh stiskah in nadlogah je Ljubljančan ohranil trezno kri in mislečo glavo. O da, tudi on si želi marsikake spremembe. Tudi On je poln načrtov in predlogov, kako bi se dalo to ali ono izboljšati. Tudi on je nezadovoljen in kritičen, včasi prav zelo kritičen. Ne pusti pa, da bi kdo zlorabljal njegove skrbi in stiske. Kakor je vztrajen in odločen v borbi za svoj gospodarski in socialni obstoj, enako je vztrajen in odločen v borbi za svoje ideale. Zato Ljubljančan tudi ne pozna omahovanja, kadarkoli gre za njegov narodni ideal, ki vidi bodočnost Slovencev le v ne-razdružni zvozi s Srbi in Hrvati v močni Jugoslaviji. Kadarkoli se pojavi kako stremljenje, ki bi ta ideal ogražalo ali blatilo. zavre v množicah ljubljanskega prebivalstva. Takrat potisne ob stran dnevne nevolje in glasno in odločno izpove svoje miši jenje. Tako se je zgodilo tudi v četrtek, da se je zbrala tako silna vojska, čeprav je bilo vreme slabo in čeprav današnji časi niso ugodni za manifestacije. Ljubljana je pokazala, da so ji ideali sveti tudi v stiski in r.adlogi in da nikomur ne pusti, da bi se igral z njimi. Taka je Ljubljana, naža slovenska, ju-gosiovenska Ljubljana. Zvočni kino Ideal Danes premiera orijentalskega ve-lefilma napete vsebine in razkošno lepih posnetkov GUSTAV FR5HLICH BITA PARLO Vladimir Sokolov in Anton Pointner Kot dopolnilo Ufin zvočni tednik in velezanimiv kulturni film Predstave ob 4., 7. in 9. ari zvečer + Louis Adamič v Beogradu. Na potovanju po Jugoslaviji se mudi v Beogradu književnik Louis Adamič. Novinarjem ie dojal, da piše knjigo o Jugoslaviji, ki izide prihodnjo pomlad z naslovom »Jugoslavija: portret države«. Beograd je napravil na Adamiča vtisk »najbolj ameriškega mesta t Evropi«, v katerem je našel živahen tem-*po. Adamič bo še enkrat posetil Slovenijo, pom'adi pa se bo vrail v Ameriko. ♦ Vsem članom Zveze kulturnih društev javljamo, da je ministrstvo prosvete dovo-liio 10% popust za tak?e na vstopnice pri prireditvah umetniško-dileta.ntskega značaja, ki se vrše v učlanjenik društvih brez piesa. Ta popust velja za ves januar in ves februar za ostale mesece pa jc že tudi stvar v teku. Društva naj se sklicujejo na akt ministrstva prosvete p. br. 50485 z dne 16. decembra 19X2. Vsa društva naj pred-lože zvezi izkaznice v potj-ditev. ♦ Odsek osobja gradbene službe državnih železnic UJNŽB bo priredil po vseh večiih krajih na področju ljubljanske železniške direkcije informativne sestanke. Prvi taki sestanki se bodo vršili to nedeljo v Zidanem mostu ob 9. v salonu pri Juvančiču. v Ptuju o 9. v Brenčičevi gostilni in v Kranju ob 8.30 v Kolodvorski restavraciji. Za te sestanke vlada med uslužbenci vseh progovne službe veliko zanimanje, kajti obravnavale se bodo zadeve, ki v veliki meri prizadevajo progovne delavce, čuvaje, desetarje, nadzornike proge itd. Poročali bodo delegati iz Ljubljane. Slioni in zelo potrebni sestanki 9e bodo vršili pri vseh ostalih progovnih sekcijah in večjih kra.iih še v teku tega in prihodnjega meseca. Tudi v Ljubljani bo sklicano prihodnji mesec večje zborovanje železniških uslužbencev gradbene stroke. Na Jesenicah se bo vršil sestanek v nedeljo 29. t m. ob 14.30 v hotelu Paar. ♦ Kr. rumunski konzulat v Ljubljani javlja vsem rumunskim mladeničem, rojenim leta 1912, ki stalno žive na ozemlju dravske banovine, da se bo vršila rekruta-cija letnika 1934 od 1. do 10. februarja t. 1. Vsi mladeniči, ki spadajo v omenjeni letnik se morajo javiti vojnemu atašeju kraljevine Rumunije v Beogradu in prinesti s seboj 1.) uverenje o državljanstvu ali potni list, 2.) krstni ali rojstni list, 3.) šolska spričevala. ♦ Ganglov »Sin« v Beogradu. Društvo Cankar uprizori v soboto 11. februarja v veliki dvorani Delavske zbornice v Beogradu (Nemanjlaa ul. 28) E. Ganglovo dramo »Sin«. Obenem poziva društvo v Beogradu živeče Slovence in Slovenke, ki imajo veselje do odra, da javijo svoje sodelovanje društvenemu predsedniku g. Milošu štibler-ju, Pri v. agrarna banka, Dr aš kovice va ulica Štev. 6. PETSIČEK, Aleksandrova 6 Danes KONCERT ed 4.-7. 2036 ♦ Koroške novice. V Podkraju pri Šmi- helu je umrl železniški uslužbenec Janez Kranjc. Bolehen je bil Ln zato na dopustu. Na dan smrti je še) nekoliko na sprehod proti svojemu gozdu. Med potjo ga je zadela kap in obležal je v snegu. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Usodnega dne sta z ženo še zaoela »Vigred se povrne«. Zložil je prej svojo ženitovamjsko obleko, v kateri so ga potem pokopali. Bil je zvest svoji narodnosti, četudi je moral zato večkrat trpeti _ Te dni se je vršila volitev krajevnega kmetijskega odbora občine Bele. Za načelnika je bil izvoljen posestnik Jože Pis kemik, za podnačelnika pa Anton Gril. •» Starodaven vodovod v Sremu. V okolici sela Neradma pri Irigu so nedavno odkrili etar rimski vodovod, ki še danes dobro funkcijonira. Vodovod je slučajno odkril tamkajšnji sreski načelnik. Ker je bilo tamkaj vedno občutno pomanjkanje vode, so skušali najti izvirek, ki se je ob deževnem vremenu včasih pojavil. Delavci so kmalu naleteli na star kanal: bil je to stari rimski vodovod, solidno zgrajen, po katerem še danes teče kristalno čista voda. Na kraj najdbe se je polala komisija in-ženjerjev, ki je ugotovila, da teče voda po klinastih ceveh. Skoro gotovo je, da je ■ vodovod preskrboval s pitno vodo staro rimsko mesto Bastanum, ki se je nahajalo v bližini Vodovod je bil dolg približno 50 km. Je znatno napolnjen s peskom, kar «tč ni čudno ker je star vsaj 1700 let. Ker je tamkaj veliko pomanjkanje vode, nameravajo stari vodovod primerno restavrirati fn tako na cenen način preskrbeti okraj z zdravo pitno vodo. • Parobrod na dražbi. V pristanišču na Sušaku je bil te dni zaplenjen paaobrod »Napred« Po številnih peripetijah je ta ladja nedavno priplula v sušaško pristanišče, kjer je njena posadka, ki že dalj časa ni sprejemala plače, dala parobrod zapleniti. Pred sodiščem na Sušaku pa je pri&!o do poravnave, s katero se je lastnik ladje obvezal, da bo do 24. marca 1933. izplačal uslužbencem 220 000 Din Ako lastnik Luka POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA L XII lil!« Ti. lo 1933 TABO vera. ki se odpoveduje vsemu, kar bi moglo zastreti svetli cilj. ta mladost, ki ji ni nič nemogoče — mora zmasati! In sem jima hvaležen še za spoznanje: Ta naša sredina, ki rodi ljudi tega kova. je menda vendar boljša, kakor se zdi! Peen. I z glasbenega življenja Zbori. (Revija nove zborovske glasbe. Urejuje Zorko Prelove«:. 1932. Štev. 6.) V šestem zvezku »e dobro vpeljane in za napredek slovenske glasbe zaslužne revije so objavljene skladbe Josipa Pavčiča »Da te ni ...«. Ludovika Puša »Spomini«, Vasilija Mirka »O,, iablane...« in »Sinoč mi dra- . •.«. Ivana Ocvirka »Zvončki«, Ivana Mu-rflofa »Mediimurski narodni«, Stanka Premrla »Smrečica«. Glasbeno - književna priloga priobčuie pesmi Iva Peruzzija in Gustava Strniše, nadaljevanie spominov Mateja Hubada. poročilo o operni in koncertni sezoni ter obilo zanimivega drobiža iz glasbenega živlienia. S to številko so »Zbori« zaključili že svoj 8. letnik. »Ljubljanskemu Zvonu«, ki revijo izdaja in uredniku Zorku Prelovcn. ki jo ves čas skrbno ureiuie. želimo tudi za nadalinji letnik ves uspeh. Mnzifki elasnik ie priobčil v deveti številki eftei Antuna Dobroniča »Muzičko-estetski odgoi u srednjim školama*. Polt*g tega najdeš v omenienem zvezku članek dr. Viktorja Novaka o Chopinu in V. V zapisek o češkem glasbeniku Janu Ma?aku- Zvezek zaključil ieio razne glasbene vesti, med katerimi čitamo beležko o beograjskem koncertu slovenskega pianista Ivana Noča. »Muzičar«, glasilo »Saveza m uri čara u kraljevini Jugoslaviji«, je sicer nauienien predvsem stanovskim interesom, vendar pa prinaša tudi zanimive načalne in informativne članke. Tako v zadnjih dveh številkah razglablja o problemu dirigiranja na osnovi najnovejše knjige komornega glasbenika Hansa Diestla iz Berlina. Glavni urednik »Muzičara«, ki izhaja že enajsto leto v Zagrebu, ie naš stalni sotrudnik, znani zagrebški glasbenik g. Žiga H i r s c h 1 e r. Koncert Eleonore Spencer v Beogradu. Danes bo v prestolnici konoertirala ameriška pianistka Ekonora Spenoe* Slovani v madžarskih šolskih knjigah Kako na Madžarskem poučujejo zgodovino, pripoveduje Fr. Loubal v 10. zvezku praške revije »Slovansky prehled«. 2e prej je v istem časopisu J. Palkovič s citati iz predvojnih madžarskih učbenikov pokazal, da so bile šolske knjige kar polne vprav neverjetnih falsifikatov zgodovinskih dejstev. Samo tako ie mogoče, da se v nekem narodu za-redita napuh in fanatična vera v neke narodnostne pravice, ki so objektivno krivice in laž. Po voini se ni prav nič spremenilo in omenjeni Fr. Loubal navaja podrobne dokaze, ki pričajo, da se madžarska mladina v vseh stvareh, ki se tičejo slovanskih sosedov, smotrno in po učnem načrtu vzgaja v zgodovinskih lažeh. Te laži nai ljudstvo pre-slepljajo, dn gre za madžarske narodne pravice tam, kier deiansko gre samo za vele-posestva ogrskih fevdalcev. Mrlošerič r omenjenem roku ne plača te vsote, se bo ladja dne 31. marca prodala na iavni dražbi. V Rotterdamu pa bo 30. t. m. prodan na dražbi parnik istega lastnika. imenovan »Djuro Milosevič.« ♦ V Nedelišču je pogorela moderna žaga. hs Čakovca poročajo, da je v sredo ponoči nastal požar v žagi Antona Trajbarja v Nedelišču. Prvi je opazil ogenj strojnik Majkovič, ki je zbudil lastnika žage. V kratkem so prispeli k pogorišču gasilci iz NedelišCa ter bližnjih krajev, ki so mogli požar le omejiti Moderna žaga je pogorela do tal. Skoda je krita z zavarovalnino. Požar je nastal menda zaradi iskre iz stroja. ♦ Zapil je zaslužek iz Amerike. V selu Jezeru v okolici Sušaka je v pijanem stanju padel v neko jamo in utonil Martin Maljac iz Zastenice. Maljac se je pred par leti vrnil iz Amerike s precejšnjimi prihranki, a kmaJu se je vdal pijančevanju, zapravil ves svoj denar ter v obupu že večkrat skušal izvršiti samomor. Ali potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj tjutraj dosciete normalno lahkotno izčtSčenje, če vzamete prejšni »ečer 2—3 dražeie ARTINA. Dobilo se v vseh lekarnah. • 'f eblna ikatlice >o )in 8 — zadostuje za 4 do 6 ktat. Odobreno od Ministar soe. politike in narodnega zdravja San. odd^L S. Br 1225Sod 12. julija 1932. Ali ]e vaš otrok zadosti močan, da pohaja šolo! & ♦ če klepar kuje novce. Pred malim senatom sodišča v Ogulinu sta sedela na zatožni klopi dva mlada kleparja, ki sta ponarejala 10 dinarske novce ter jih skušala saraviti v promet. Kovina je bila mehka in je bilo lahko spoznati falzifikat. Sodišče je nespretna ponarejevalca obsodilo na štiri leta ječe in na denarno globo 1000 Din. ♦ Dva, ki hodita krast v tujino. V Gradcu ie bilo pred nekaj dnevi vlomljeno v stanovanje Angele Bondyjeve. Tatovi so odnesli iz stanovanja najrazličnejše dragocenosti. Kot vlomilca sta bila razkrinkana neka Marija Vogrinova in njen ljubček Josip Fekonja, ki sta oba doma iz Slovenije. Odnesla sta Bondyjevi zlate verižice, zapestnice, prstane, doze, srebrne štakllice. zlate obeske, zapestne ure in druge dragocenosti v vrednosti 20.000 Din. Fekonja in Vogrinova sta po dejanju pobegnila nazaj v Slovenijo, vendar ju doslej še niso mo?li izslediti. Ljube Nežike In Neže, kar za god se vam praleže, z vsem le Slamič vam postreže, duše vnovič vam priveze! ♦ Volkovi napadajo sela. Kakor poročajo iz Kostajnice so lačni volkovi postali prava nadloga za tamkajšnjo okolico. Iz gozdov prihajajo v sela ter napadajo v stajah drobnico. Kmetje prirejajo na sestradane volkove pogone. Pretekli torek je čreda volkov pridrvela celo do postaje Volinje pri Kostajnici. S streli so preplašili volkove, ki so nato izginili v okoliških gozdovih. ♦ Gospodinjski koledar, ki je izhajal 11 let zaporedoma pod mojim uredništvom, letos ni izšel, ker se nahaja založnica »Jugo-slovenska Matičar (oblastni odbor v Ljubljani) v likvidaciji. Ker je povpraševanje po njem zelo živahno in sem od raznih strani prejela prošnjo in poziv, da bi ga zopet uredila za leto lt»34, sporočam tem potom, da izide za prihodnje leto 19*34 »Gospodinjski koledar« zopet pod mojim uredništvom v obliki kakor doslej: Naročila sprejema že sedaj uredništvo »Gospodinjskega koledarja«, Ljubljana, Mirje 27. — UTVA, urednica. Pri mnogih boleznih srca in krvnih posod, kakor tudi pri poapnenju žil, he-meroidih, odpravi pol kozarca dnevno zjutraj, na tesč želodec popite Saxlehner-jeve naravne grenčice HTJNYADI JA-NOS neprijetno napenjanje, regulira sto-lico, pospeši obtok krvi, poskrbi za olajšanje in zvečano dobro počutje. »HUN-YADI JANOS« lahko stalno jemljejo tudi slabotnejši ljudje, ker nima nobenih škodljivih pojavov za seboj. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. VEČER V informacijo navajamo iz navedenega članka amo podatke o učbeniku zgodovine za VIII. gimnazijski razred. Učbenik je spisal dr. G. Takats. Ta knjiga ie sestavljena tako, kakor da bi Slovaška, Hrvaška s Slavonijo in Sedmograška še vedno bile sestavni deli Ogrske. Zgodovina Madžarov v tej knjigi nič ne upošteva svetovne vcjne m njenih posledic. S propadom Velikomorav-eke države so za omenjenega madžarskega službenega »zgodovinarjaf izginili tudi Slovani na ozemlju Ogrske. Ker pa se tu kasneje pojavlja husitsko gibanje, si pisec pomaga iz zadrege tako, da je husitstvo tedanje madžareko prebivalstvo na Slovaškem po-slovanilo (!). Pozneje »e dr. Takats dotika slovaške zgodovine le z očitno nejevoljo. SeS, čemu so se prav za prav borili zoper madža-rizacijo, ki jim je hotela vrniti prvotno narodnost0! Ker pa v najnovejši zgodovini vendarle ne more izpustiti z? Madžare tako usodne svetovne voine, jo odpravi na treh straneh in pripoveduje, da eo Avstrijo razdejali Čehi. O prevratnih dogodkih na Slovaškem in Hrvaškem niti ne črhne; obseg Madžarske in števile prebivalstva navaia tako. kakor da bi te dežele ostale pod Ogrsko. Tudi tam. kjer dr. Takats razlaga industrijski razvoj, piše tako. kakor da bi posamezna industrijska središča na Slovaškem. Hrvaškem itd. sodila pod Madžarsko in so le začasno izven njenega okvirja. Tako je torej madžarski dijak poučen o sosednih slovanskih narodih Ni čuda. če ie potem dovzeten za prekanjeno nacionalistično propagando, ki mu nenehoma dooove-lu-ie, da se je Madžarom zgodila v Trianonu v nebo vpijoča krivica! Nekateri otroci hodijo sveži in brez- ! brižno v šolo, drugih se loti bojazen pred i vsem, kar znači učenje in šola. Taka deca često ni baš nesposobna, temveč samo telesno slaba. Njihovi živci prerano odpovedo, oni se prenaglo utrujajo ... Mnogo mater se je že prepričalo, da daje pravilna dopolnitev predjužneka takemu otroku nenavadno odporno moč. pa ga zato hranijo z nekoliko žlicic okusne Ovomaltine v mle- ♦ Obisk krčme Je zabranjen Arbi Matevžu, rojenemu 1883. v Mengšu, oženjenemu pečarskemu mojstru, pristojnemu v Luko-vieo, za dobo enega leta. Prepoved velja do 10. januarja 1934. ♦ Cenitev juvel, zlatnine, srebrrune itd. Ker so postale trgovine in delavnice zlatarske in ur3rske stroke kakor nekaki poizvedovalni biroji, se občinstvo opozarja, da ne bodo čiani podpisanega združenja predmetov, ki spadajo v njih stroko, v bodoče nič več cenili ne zastonj niti proti honorarju, pa najsi bodo dotični predmeti novi ali pa stari, odnosno že rabljeni. — Združenje urariev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pMsira in lika tovarna Jos. Reich. Iz IJnMfane a— Današnji slavnostni koncert v proslavo 70 letnice Ljubljanskega Sokola se začne točno ob pol 20. v Filharmonični dvorani. Spored izvajajo: gos.pa Pavla Lovše-tova, Slovenski vokalni kvintet ter orkester in pevski zbor Glasbene Matice. Kot uvod zaigra orkester pod vodstvom prof. škerjanca Jenkovo overturo »Kosovo«, nato sledi Sukova slavnostna sokolska koračnica >V novo življenje« za orkester in moški zbor. Slovenski vokalni kvintet zapoje Mirkovo »Jutro«, Foersterjevo »Razbito čašo« in Risto Savinov »Tehtni vzrok«. Gospa Pavla Lovšetova zapoje tri samospeve: Glierov »Na vodi«, arijo iz »Prodane neveste« in Pavčičev samospev »Vrabci in strašilo«. Na klavirju jo premija gdč. Silva Hrašovčeva. Nadalje nastopi zopet Slovenski vokalni kvintet ter zapoje Pre-lovčeve »Nageljne rudeče« in narodno »Ko so fantje proti vasi šli«. Sklepno točko koncerta ima pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča, ki zapoje Adamičevega »Mladega junaka«, La-jovčevega »Zelenega Jurija«, Mokranjčevo II. rukovet in Gotovčevo »Jadovanko za teletom«. Vse občinstvo naj pride pravočasno h koncertu in ne moti s prepoznim prihajanjem točnega začetka. Koncert se konča ob 21. uri. Sedežev in stojišč je še nekaj v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, od 19. dalje pa v veži Filharmonične družbe. u_ Ljubljanski Sokol opozarja in ponovno vabi na slavnostni koncert Glasbene Matice, ki bo danes v soboto ob pol 8. zvečer v dvorani Filharmoničnega društva. Po koncertu bratski sestanek v restavracijskih prostorih >Zvezde«. V nedeljo 22. t. m. bo društveni redni občni zbor točno ob 10. v društveni telovadnici. Udeležbo na tem občnem zboru naj smatra članstvo za svojo dolžnost. SMUČAR! — ŠPORTNIK J Najboljše krepčilo je 2004 JAFFA POMARANČA u_ Akademija XIII. Slovanski večer, pod pokroviteljstvom Nj Vel. kralja bo drevi na Taboru. Pri sporedu sodelujejo: ga. Gjungjenac-Gavella s točkami: Massenet: Arija iz opere »Manon«, štritof: »Polžek leze.'<, Gotovac: »Poljubi me«. Gospod Be-tetto bo zapel: S. Osterc »Solnce r zavesah«, A. Foerster: Op. 4. a., »Dalibor v ječi«, R. Savin: »čame tvoje so oči«. G. Ba-novec poje: S. Osterc: »Na trojki«, S. Premeri: »'j^uč z neba«, A. Dvofak: »Grem domov« iz -»Largo«: simfonije, »O novem svetu«. Kons. Cveto Švigelj pa bo zapel: S. Rahmaninov: »Gospod je vstal...«, A. BoTodin: Arija iz opere »Kinez Igor«. Klavirske spremljave sta prevzela dirigent opere g. Niko Štritof in kons. R. Galattija. Vstopnice se dobe v predprodaji do danes opoldne v tajništvu JNAD Jadrana, Toma. nova ulica 3, telefon 29-74. u_ Opozorilo k Slovanskemu večeru. Zaradi sokolske proslave v Filharmoniji bo oficijelni sprejem na Taboru od 9. do pol 10. ure. Ker je prireditev pod pokroviteljstvom Nj Vel. kralja, prosimo gospode, da pridejo z redovi. u— šentjakobska organizacija JRKD opozarja vse svoje člane, da se prične redna letna skupščina, na kateri bo podal poročilo o političnem položaju g. minister dr. Kramer, drevi točno ob 20. v gostilni pri »Kajfežu«, Florijanska ulica št. 4. u_ Zahvala Korošcev. Senator dr. Vladimir Ravnihar je prejel z Jesenic za Glasbeno Matico naslednjo zahvalo: »Odhajamo, se zahvaljujemo ln nikdar ne pozabimo! Korošci u_ Predavanje Zveze kulturnih društev. V sredo 25. t. m. bo pod okriljem ZKD predavanje dr Pavla Pestotnika o državi in cerkvi. Predavanje je poljudno znanstvenega značaja. Prihodnjič bo predaval prof. Slodnjak o Tavčarju kot politiku ob 10 letnici njegove smrti, nato pa primarij dr. Zalokar o rojstvu in umrljivosti narodov. Predavanja se vrše ob 20. v Kazini. II. nadstropje. Vresuin u— Preporodovci! Danes, v soboto 21. t, m. ob pol 5. uri popoldne bo predaval dr. Janže Novak o agrarnih reformah. Predavanje bo posvečeno vitalnemu soeialnemn vprašanju današnjega kmeta. G. predavatelj bo poljudno razložil in pojasnil prilik« in trenutno stanje agrarne reforme v nafti državi. Uljudno vabljeni člani SO Preporoda. Za člane udeležba obvezna! u— Starešinska organizacija »Prepor"«-sno povsem zrušena, saj je mož oil c^alj časa brez oosla in je mati 1 otroka, priznala le znesek 2439 Din. Obsojena j^ bila na 5 mesecev strogega zapora, a kazen je odložena na 3 leta Pred sodnikom poedincem pa se je v četrtek vršiia razprava zaradi uboia Filipa Kepica pod šmarno goro. Obtoženih je bilo 5 fantov, meti njimi pa sta bila obsojena le oženj« ni zidarski mojster Josip Dobra-vee na 7 mesecev in Alojzij Jerina. mizarski pomočnik, oba iz šmartna pod Šmarno goro, »ja 8 mesecev strogega zapora. u— Zaključna plesna vaja društva zasebnih in avtonomnih nameščencev bo drevi ob 20. Vsi obiskovalci in prijatelji vabljeni. Is Maribora a— Finančni odbor mestnega občinske, ga sveta bo nadaljeval svoje islo na proučevanju maribor3k.egn mestnega proračuna za, tekoče leto na svoji seji, ki bo v ponedeljek popoldne na mestnem magistratu. a— Učitelji mariborskega učiteljskega naraščaja prrede danes ob 15. predavanje n-a učiteljišču. Predaval bo polkovnik gospod Božo Putnikovič o temi: Narod, učitelj in vojska. Predavanja naj se udeleži vse dijaštvo točno oab napovedani uri. Erezpiačne avtobusne legitimacije. Ravnateljstvo Mestnega avtobusnega prometa javLja. da so brezplačne legitimacije, izdane za leto 1932, veljavne samo do vi^ijučno 31. t m. a— žrtev popadljivega p»a. Predsinoč-njim se je priplatil v stanovanje prevoznika g. Sluge na Tržaški cesti velik pes-doberman, ki ga je g. Sluga nagnal. Pes pa se je nenadoma pognal proti g. Slugi in ga ugriznil dvakrat v desno roko. Nato je pes pobegnil na dvorišče, kjer je ugrizni mimo idočega šoferja Slugovega prijatelj? v nego, tretja žrtev popadljivega psa pa je posta! na cesti neki železničar, v katerega se je pes zagnal in ga tudi močno ugriznil. Pes je nato pobegnil in doslej še ni bilo mogoče izslediti njegovega gospodarja. a— Izpred sodišča. Včeraj se je moral pred malim kazenskim senatom zagovarjati 33 letni zasebni uradnik Herman iz Studencev pri Mariboru. Svoječasno je pomagal pobirati članarino blagajniku stu-denškega gasilnega društva, 6 preostalimi bloki je pa pozneje pobiral prostovoljne prispevke tudi v Celju in okolici, toda brez vednosti društva. Slednjič ga je prijela policija in je bil takrat obsojen iia tri mesece zapora Po prestam kazni se je vrnil v Maribor, kjer ie nadaljeval pobiranje prostovoljnih prispevkov in je bil na za-betvo društva ponovno aretiran. Nabral je okrog 800 D n*v gotovini, dočim sc vrednost nabranega "blaga m dala ugotovit",. Obsojen je bil na 5 mesecev in 7 dni zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. a— Tatvina kolesa. Predvčerajšnjim popoldne je bilo ukradeno posestniku Antonu Eferlu iz Zgornje Sv. Kungote izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti 500 dinarjev vredno moško kolo znamke »An-ker«. e— Jadranska straža v Celju bo priredila jutri ob 11. v veliki dvorani Celjskega f!>ma matinejo pod geslom »Čuvajmo naše morje!« Na sporedu je tudi zanimivo predavanje g. dr. Iva Rubiča, glavnega tni-nika Jadrarrske straže v Splitu. Danes ob 15. bo dr. Rubič predaval na meščanki šoli za mladino osnovnih šol o »Splitu in okolici*. Isto predavanje, ki ga bodo tvnasn.ieva!e skioptične slike, bo jutri oh 0 v Ce'iskem domu za mlad:no srednjih, strokovnih in meščanskih šol. Vse tri prireditve so proste stopnine. — Sokolsko društvo poziva svoje članstvo, da se jutri ob 11. v čim večjem številu udeleži matineje Jadranske Straže. Enako poziva k ma-tineii vse svoje člane društvo »Soča«. e— Zanimiv domač izum. Gospod Josin Tnr:n, ugrlaševalec klavirjev v Celju, ie izumil praktične dvodelne tablice, k.i nai hi na naslednji način onemogočale tavitie koles: Vsako kolo naj dobi na vidnem mestu tablico z evidenčno številko obenem z legitniacijo. Ta legit;macija ima po sredini prerezano številko. Spodnji del številke se nritrdi močno na kolo. zgorroji del pa je pritrjen tako. da tvori vidno celoto številke Ako pusti lastnik kolo kjerkoli, sname zgornji de! številke in ga shrani. Vožruja s polovično evidenčno tablico ali brez nje naj bi bila prepovedana in vsak varnostni organ naj bi ustavil takega vozača. e_ Celjski šahovski klub je imel svoi občni zbor v sredo zvečer v klubski sobi hotela »Evrope«. Izvoljen ie bi! dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Antonom Schwabom. Občni zbor je določil, da postane ustanovni č'an kluba, kd-or plača članarino za 10 let v naprej. Klub ne bo opustil podružnice v Storah. temveč io bo podpiral. K Šahovskemu savezu bo pristopilo 12 članov kluba. e— Pomožna akcija za Cefte ia okolico bo izdaia te dni Moke z listki po 1 Dio. 50 in 25 par, fci jih bo občinstvo lahko kupovalo in delilo revežem. Pri vnovčeva-ndu teh listkov se bo vršila kontrola, tako da bo preprečena zloraba in bodo deležni podpore samo v resnici potrebni e— Telovadba za trsov&ki naraščal. Združenje trzovcev za mesto Celie opozarja vse trgovce, ki zaposlujejo vajence, da je telovadba na trgovski nadaljevalni šoli obvezen predmet Ln da moraio vsi va-lenci in vaienke bre>z izieme obiskovati telovadmi pouk po eno uro na teden. e— Zaradi tatvine ie bil včeraj aretiran v Celiti 22-1 e trni delavec Ali ja Salkič iz Caraliča v cazinskem srezu v vrbaski banovini. V novembru 1931. ie namreč ukrade! tovarišem v Ljubljani obleke v vrednosti 740 Din. Salkiča so izročili okrajnemu sodišču e— Igrali bomo! Razbojnik Guzaj se Je našel in bo v nedeljo popoldne 22. t. m. na. stopi! v vsem razbojniškem sijaju v Pe-trovčah v Vodenikovi dvorani. Cujemo pa, da se je njegov konkurent »Guzaj« izmaknil in ga zaman iščejo. e— Mestni kino. Danes ob 20.30 zvočna opereta »Huzarji plešejo* in zvočna predigra. Z Jesenic s— Važen članski sestanek jeseniške podružnice NSZ. Jutri ob 10. bo v Solcol-s>kem domu važen članski sestanek NSZ, katerega se udeleži tudi centralni predsednik tov. Rudolf Juvan Nacionalno delavstvo bo obudilo razdiralno delo nasprotnikov države. Članstvo naj pride polno-številno. s— Šahovska simultanka na Jesenicah. Jesemce so povsem industrijski kraj, vendar kraljevska igra v njih zelo dobro uspeva. Ena šahovska prireditev za drugo se vrši na Jesenicah in glavni njihovi sodelavci in udeleženci so industrijski delavci. Zlasti agilna sta pr tem jeseniška »Svoboda« in njen šahovski odsek. Ta priredi v nedeljo 22. t. m. ponovno simultanko v Delavskem domu (Cankarjeva cesta 3). Srnultanko bo imel predsednik šahovskega odseka »Svobode« na Jesenicah g. Al- fonz Hoflnger. Je zete močan igralec hi je pri zadnjih nastop-h na Jesenicah vedno omagal, tako pri simultanki z g. Vasjo Pir-cam in zadnjič z g Premialkom iz Litija. Na simultanki z dr. Milanom Vidmarjem v Ljubljani pa je igral neodločeno, remis je dosegel ob 5. zjutraj. Vse šahiste vabimo v nedeljo v Delavsk' dom k simuitanki! £z Kamnika ka— Ustanovitev podružnice NSZ v Kamniku. Kamniško delavstvo doslej m bilo strokovno organizirano. Spričo žalostnih razmer, ki vladajo v Kamniku, pa si zeLi delavstvo tudi socialne zaščite in je zato sklenilo ustanoviti svojo strokovno organizacijo. Jutri ob 10. bo v gasilskem domu ustanovni občni zbor podružnice NSZ. Poročal bo tudi delegat centrale. Veliko zaslug za ustanovitev te važne podružnice ima tudi narodni poslanec g. Cerer. ki je delavstvu nasvetoval, naj se strokovno organizira in nastopa kot velika enota Iz Laškega 1_ Podružnica Jadranske straže bo meja ob oni zbor 31. t. m. ob 20. v hotelu »Ta-dina«. Vsak zaveden Jugosloven more biti čuvar sinje Adrije. bisera naše domovine, zato vsi v Jadransko stražo, saj je članarina malenkostna (1 djn-ar mesečno), da ie pač nihče ne bo občutil. _ 1— Laška krajevna organizacija .TRKI bo imela drevi ob 20. v hotelu »Henke« redni letni občni zbor. Članstvo in somišljeniki se vabijo k polnoštevilni udeležbi. Iz žlvlj@&ja na dežel! KRANJ. Zvočni kino v Narodnem domu bo predvajal d rev- ob pol 9. in ju-tri oh 4.. 6. in pol 9. zvečer opereto »V dvoje je lepše«. Najnovejši Ufin zvočni tednik in jugoslovenski tednik. BLED. Kino »Bled« bo predvajal danes in jutri naslednji spored: »Kaprice moderne žene«. »Obtoženka. prisezite.« najnovejši tedn;k in domač zvočni žurnal. ŽIRI. Občni zbor podružnice NSZ v reh se bo vršil dne 21. t. m. ob 20. v dvorani Sokolskega, doma. Kot zastomrk centrale bo poročal strokovni ta mik Krn-vos. Odbor prosi vse člane, naj se udeležijo občnega zibora polnoštevilno. ipo v o Gospodarske vesti — Zakon o taksah. Višji svetnik ministrstva za finance Petar Petrovič in referenca za takse v istem ministrstvu Rad. Marmkovič iti Drag. Pavlovič so izdali prečiščen zakon o taksah s poslednjimi dopolnili iz zakona o naknadnih kreditih z dne 26. decembra 1. 1932.. dalje z vsemi pravilniki, pristojibimskiimi predpisi, pojasnili, navodili in drugim. Zbog neštevilnih izprememb in dopolnitev k temu zakonu ie bil res skrajni čas, da dobimo tako pregledno izdajo zakona o taksah, kakor je baš navedena. Nikijer ni morda toliko nejasnosti: kakor pri uporabljanju taksnih predpisov. Nepoznavanje taksnih določil oškoduje ponovno državo kakor tudi po-ed-inca. Vsemu temu se ie prav lahko izogniti z uporabo navedene izdaje zakona. Upoštevani so v niiej tudi zakon o sodnih taksah iz leta 1930. in izprememibe in dopolnitve v zakonu o taksah z dne 25. marca in 26. decembra 1. 19932., ki so bile izdane v svrho saniranja finančnih razmer in kot posledica novega obrtnega zakona (šolske takse, takse za prevozna sredstva, za zabave in drugo). Prečiščena izdaja zakona o taksah navedenih strokovnjakov je urejena precizno in pregledno. Koncentrirano je v njej vse. kar je potrebno za izvrševanje taksnih predpisov za državne organe (upravne organe in sodnike), kakor tudi za advokate in druge interesente. Glede na nekatere še vedno različne pokrajinske zakonite predpise so navenede v tej izdaji tudi odredbe poedinih specia!n;h zakonov. Lepo urejen register omogoča hitro in lahko orientiranne tudi laiikom. Za naše razmere je ta izdaja zakona o taksah še prav posebno praktična zato. ker so vsa določila, ki veliaio za vso državo, tiskana v latinici, dočim so ona. ki so obvezna samo za Srbijo in Črno goro, v cirilici. Knjiga stane trdo vezana 1C0 Din, mehko vezana 80 Din in se naroča pri Petru Petroviču, višjem svetniku ministrstva financ v Beogradu. — Zahteve mesarjev. V četrtek se je zgla-sila pri banu deputacija mesarjev, ki jo je v imenu Zbornice za TOI vodil zbornični član g. Josip Vindišer, načelnik Mesarske zadruge v Novem mestu, z zborničnim tajnikom g. dr. Pretnarjem. V deputaciji so bili delegati mesarskih združenj g. Bre-celjnik iz Ljubljane, g. Dimnik od Device Marije v Polju, g. Hafner iz škofje Loke, g. Pretnar iz Podbrezij, g. Borišek iz Litije, g. Permoser iz Celja in g. Smolej iz Maribora. Prediožili so g. banu obširno spomenico, v kateri s statističnimi podatki in konkretnimi primeri pojasnjujejo obupen položaj, v katerega je prišel mesarski obrtnik zaradi nezakonitega klanja živine in krošnjarske prodaje svežega mesa po ne-obrtnikih. ki se je razpasla na deželi, in zaradi špeharstva v Mariboru in okolici. V treh občinah, kjer so 1. 1931. prodali mesarji za božič 2250 kg mesa, so leta 1932. v istem času prodali samo 335 kg; v enem samem srezu so neobrtniki zaklali leta 1932. 718 glav živine; špeharska zadruga proda na mariborskem trgu ogromne _ količine slanine in mesa svinj, ki niti ne izvirajo od kmetov iz dravske banovine, temveč iz Srema in Bosne. Vse to ograža, kakor je navajala deputacija, eksistenco mesarske obrti, obenem pa je tudi v škodo kmetijstva, o&obito občin, ki zaradi propadanja obrti tudi ne bodo dobile sredstev za kritje proračunov. Spomenica stavi konkretne predloge za zaščito legalne mesarske obrti. = Svetovni gospodarski položaj. Svet strokovnjakov za svetovno gospodarsko konferenco j« prišel v svojem poročilu do naslednjih ugotovitev: Števfo b*:zposelnih na vsem svetu znaša najmanj' 30 milijonov. Če računamo še od teb odvisne rodbinske člane, se zviša ta šievilka na 100 milijonov. Za sedanji gospodarski položaj 60 značilne izTedno nizke cene Cene fabri-katov dosegajo komaj 50 do 60 odst. nasproti letu 1929., pri sirovinah pa le 33 odst. nasproti letu 1929. Žitne cene so tako nizke, kakor že niso biie 400 let Žitne zaloge se v agrarnih državah silno ku-pioijo in znašajo dvakrat več kakor 1. 1925. Delavnost industrije je znatno popustila. V Zedunjenih državah na primer je koiraj deseti del kovinarske industrije zaposlen. Vsa svetovna trgovina tretje četrtine leta 1932. znaša le tretjino trgovine v istem razdobju leta 1929. Mnogo evropskih držav mora odšteti znatno več obresti, kakor znaša njihov skupni izvoz. = »Kmetijstvo kranjskega sreza« je naslov lično opremljeni brošuri, ki jo je izdal sreski kmetijski odbor giede na lansko kmetijsko razstavo. Knjižica obsega mnogo prav važnih podatkov in statistik in ne bo mogel mimo nje noben strokovnjak, bi se bo bavil z vprašaji našega kmetijstva. Prav posebno pa bo brošura odličen kažipot našemu kmetu, kaj se da kljub hudim časom doseči z delom in pametjo. Knjižica stane 20 Din in se naroča pri ereskeir. kmetijskem odboru v Kranju. = Celjska posojilnica, d. d., podružnica v Mariboru, je znižala s 1. januarjem letos obrestovanje vlog za 1%. = Poravnalno postopanje ja uvedeno o imovini Ivana Osredkarja trgovca v Kranju, (prijava terjatev do 22. februarja, poravnalni narok 28. februarja ob 9. oa okrajnem sodišču v Kranju). Dolžnik ponuja 50 odstotno kvoto, plačljivo v dveh četrtletnih obrokih. — Kožni sejem ▼ Ljubljani preložen-Zaradi za lovstvo neugodnih vremensk h razmer — mile zime in pozno zapadlega snega — je bil dosedanji lovski plen na plemeniti kožuhovini zelo 9lab- Zato je morala »Divja koža« svojo dražbo, ki bi se imela vršiti v ponedeljek 23. t m., za nekaj tednov preložiti. Pri tem svojem ukrepu je morala »Divja koža« upoštevati pred vsem to, da se je k dražbi prijavilo precejšnje število inozemskih kupcev, ka*er;m je treba nuditi večjo množino dobrega, pravilno 6ušenega blaga, kajti le tako blago ie primerno za izvoz. Takega blaga pa pri teh vremenskih okoliščinah letos dosedaj ni bilo mogoče zbrati. Novi termin dražbe bo pravočasno objavljen, kožuhovino pa sprejema kar naprej kot doslej »Divja kožac, Liubliana. veleeejem. = Izvoz živih svinj iz Ljubljane in okolice zapet dovoljen. Izvoz živih svinj iz Ljubljane in okolice je bil zaradi kužnih bolezni preko enega meseca zabranjen. Zaradi tega se tudi ni mogla razviti tako živahna kupčija s svinjami, kakor se je lansko zimo, ko so zlasti privatniki pokupili prav velike množine tega blaga, posebno ker so bile cene zelo nizke. Banska uprava je zdaj. ker so kužne bolezni v Ljubljani in okolici, čisto prestale, zopet dovolila izvoz živih sv:nj iz Ljubljane. Izvoz v ino-remstvo pa ostane še nadalje zaprt. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. t. m ponudbe glede dobave 50 kg angleškega cina in 100 kg kompozicij, 1150 kg vijakov z maticami, 2000 stekel za bene nske svetilke, 1250 kg žnčnikov, 850 kg železne žice in 1100 piL Direkcija državnega rudnika Serjski Rudnik sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 5000 kg tračnikov. do 13. februarja pa glede dobave 800 m ž;čnih vrvi, ( ^ -«^ A fl^ 10000 m 1<50 m jermen, 10 000 kg kalcijevega karbida in 1000 m jeklenih vrvi. Pogoji v Zbornici TOL Borze 20. januarja. Na ljubljanski borzi so oslabile devize na London, Pariz in Trst. a okrepila sta se Amsterdam in Berlin. Drugo neizpremente-no. Avstrijski šiling se je zaključeval v privatnem klirinsru po 9 05 do 9.10 Din. Boni Grške narodne banke (za 100 drahem no-minale) so zabeležili zaključek po 32.50 Din. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Voina škoda po daljšem slabljenju zopet malo okrepila. Za februar se je zaključila po 180. medtem ko za kaso ni prišlo do zaključka 40/o agrarne so zabeležile zaključek po 22. PriviL agrarna je imela zaključek po 218 in 220. Ljubljana. Amsterdam 2312.63 — 2323.G9, Berlin 13tj6.ll ]37ti.yi. Bi uselj 797.4« do 801.40, Curih 1108.35 — 1113.85. ^udon 192.42 — 194.02 New York ček 5734.64 do 5762.90. Pariz 224 57 _ 22" PO. Praga 170.45 do 171.31. Trst 294.01 - 296.41. Zagreb. Amsterdam 2312.63 — 2323.99. Berlin 1366.11 — 1376.91. Bruselj 797.74 lač. v 30 dneh): baška, 76 kg po 250 - 252.50; baška, 77/78 kg po 257 50 _ 260; baška. 79/80 kg 265 do 267-50: korma: (slov. postaja, mlev. tarifa): baška, času primemo suha po 100 do 102.50. za januar 102.50 - 105. za februar 105 _ 107.50; moka (slovenska postaja): baška »0« 385 — 395; banatska »0« 395 do 405. + Budimpeštanska terminska borza (20-t. m.) Tendenca nedoločna. Promet miren. Pšenica: za marc 13.21 — 13.22, za maj 13.65 — 13.68. Rž: za marc 6.70 — 6.71, za maj 7.01 — 702. Turščica; za maj 7.56 do 7.58, za julij 7.95 — 7.97. ŽIVINA. + Ptujski živinski sejem (17. t. m.) Dogon 127 krav, 67 telic. 59 volov, 11 bikov, 48 konj. Prodanih je bilo skupno 129 glav. Cene za kg žive teže: kravam 1.25 — 3.50, te-licam 2_4, volom 2—3.50, bikom 2—3 Din. Konji so se prodajali po 400 Din do 3530 Din. Na svinjski sejem naslednjega dne pa je bilo pripeljanih 13 prascev in 83 svinj. Cena praseem je bila 120 Din za rilec, svinm pa so se trgovale po 6—8 Din za kg žive teže. Filmsko veledelo »F. P. 1 ne odgovarja« Ljubljana, 20. januarja. Ljubljana ima zopet enkrat veliko filmsko senzacijo. Danes je začel vrteti Elitni kino Matica Ufin velefilm »F. P. 1 ne odgovarja«, največji in najzanimivejši film, ki jih je Ufa producirala v zadnjem času. Film obravnava vprašanje prekomorskega letenja in nam pokaže v sliki plavajoči letalski otok, kakršnega si je zamislil nemški inženjer Henninger, ki se že dolga leta bavi s problemom prekomorskega prometa z letali. Vsebina filma je delno kriminalna, delno ljubavna. Dejanje je vse skozi napeto, saj je spretni režiser Kari Hartl storil vse, da pomaga velefilmu do učinkovitosti Če pomislimo, da je izdelava tega filma stala okrog 4 milijone nemškim mark, si lahko predstavljamo gran-dioznost tega veledela. ki nalikuje po svoji tehnični snovi v mnogočem zamislekom v romanih Julesu Verna. Zunanja kritika je ta film sprejela z največjo pohvalo in mu je prisodila pomen velike pobudnosti glede na prekomor-ski letalski promet Prav tako hvali tuja kritika vsebino zgodbe, ki po svoji napetosti veže gledalca, da sJedi filmu prav do konca z naraščajočo pozornostjo. Razume se, da si je filmsko podjetje izbralo za to delo same prvovrstne igralce. V glavnih vlogah nastopajo ljubljanskemu občinstvu že dobro znani Hans Albers kot sloveči prekomorski letalec Ellissen, potem Sibila Schmitzova v vlogi Claire in sloveči dunajski igralec Paul Hartmann v vlogi Drosteja, zgraditelja umetnega oto-ka- Prve predstave v Elitnem kinu Matici so pokazale, da je film vnel občinstvo. Ker so redki velefilmi, ki obravnavajo po svoji tehnični plati tako zanimive probleme, pač ne sme nihče zamuditi prilike, da si ne bi ogledal tega dela. V naših malih razmerah nam res lahko le film nudi vpogled v grandioznost tehničnega napredka >n tehničnih zamislekov, ki bodo izvršeni morda že v bližnj' bodočnosti. Vsebina je v kratkem naslednja: Eleganten gospod se pririne med plešočimi pari k telefonu in pokliče nekega možaka v hotelu »Atlanticu«, ki mu diskretno naroči, naj poMje ponoči poročevalce največjih listov k Lennartzevi ladjedelnici. Ne- kaj se na tihem pripravlja. Mlada dama v plesni obleki nehote čuje ta razgovor in ko sliši besede Lennartz, prisluhne in vpraša neznanca, kaj se pripravlja. Tujec ji ne pove ničesar Ko ta odide, zve mlada dama, Claire Lcnnartzova (Sibila Schmitzova), da je neznanec znameniti prekomorski letalec Elissen (Hans Albers). Claire pri-brzi z avtom k ladjedelnici, kjer ugotovi z dvema stražnikoma, da so načrti za umetni otok F. P 1 ukradeni. Tedaj pribiti ta še Clairina brata, lastnika ladjedelnice, in s no vatel j umetnega otoka Droste (naul Hartmann). V baru hotela »Atlantica« sedi Ellissen. V bar pride Claire in očita Ellissenu, da je vlom njegovo delo Ellissen ostane miren in kmalu nato lahko Claire smejoča se pošlje svoja brata s policijo vred tia, kjer so ukradeni načrti. Ellisson je namreč samo hotel obrniti pozornost direkcije na genialne načrte svojega prijatelja Dro-steja. Naklep se posreči. Lenautzevo pt>d-jetje sklene izvesti načrt. Drosre se loti dela Nemirni Ellissen pripravlja polarni polet. Njegova notranjost se upira nastajajoči ljubezni do Claire. ker hoče ostati svoboden. Claire poizkuša obvarovati ljubljenega moža pred novimi nevarnostmi, pa ze ima Ellissen novo ponudbo, ki jo sprejme. Po dveh letih javijo zvočniki radijskih postaj svetu, da je otok zgrajen. Prekomorski promet z letali se lahko prične Ves svet napeto prisluhne. V majhnem pristaniškem hotelu posluša vest truden mož Ellissen. Claire je izgubil. Tedaj se zgodi nekaj strašnega. Pri nekem telefonskem razgovoru med ladjedelnico in umetnim otokom se čuje prerekanje, potem streli. Zveza je prekinjena. Kaj se je zgodilo? Claire poišče Ellissena. V silnem viharju in dežju tvega Ellissen s Claire polet na otok. kjer z muko pristaneta. L« pristajališča hiti čoln in ▼ njem vrhovni inženjer Damskv. ki strahopetno beži. Drostejevi sovražniki so ga podkupili, da je napadel Drosteja in ga obstreiiL posadko pa v spanju omamil s plinom. Ranjeni Droste, čeprav komaj še pri zavesti, pove. kaj se je zgodilo Ellissen, ljubosi*-men zaradi Claire na Drosteja. že skoro noče pomagati, a slednjič spričo smrtne nevarnosti zmaga v njem prijateljstvo nad ljubosumnostjo. Letalo se dvigne, kmalu odkrile neko ladjo in pristane na morju. Klioi na pomoč po radiu. Z vseh strani hite parniki in velika letala. F. P. 1 je rešen. Repertoarji DRAMA Začetek <>b 20. Sobota. 21.: Celjski grofje. Izven. Znat« znižane cene. Nedelja, 22. ob 15.: Utopljenca. Izven. Znižane cene- — Ob 20.: Voda. Izven. Znižane cena Ponedeljek, 23.; Kar hočete. B. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 21.: Erika. Izven. Izi^dno znižan« cene. Nedelja, 22. ob 15.: Dežela smehljaja. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Koštana- Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23.: Baletni večer Pije in Pina Mlakarja. Izven. Znižane cene * I« drame. DiJaStvo » drugo obSatstvr* opozarjamo, da se uprizore drevi v drami Kreftovi »Celjski grofje« za iste cene, kakor so pri dijaških predstavah, sedeži od 20 Din navzdol »Celjski grofje« so izvrstna izvirna slovenska drama in so dosegli v letošnji sezoni pri vseh uprizoritvah izredno lep uspeh. Zasedba kakor na premieri, režira prof. Se=t. — Jutri popoldne uprizore »Utopljenca«, eno najboljših Neetrovevih del, v znani izvrstni zasedbi. Zvečer ob 20. se jro-novi Vombergarjeva ljudska konjedija »Voda«. lz opere. »Erika«, izvirna opereta, se ponovi drevi po izredno znižanih cenah od 36 Din navzdol. S tem je brez dvoma ustreženo marsikateremu ljubitelju gledališča. Zasedba je premierska, vsebina dela zelo zabavna, glasba pa lahko in melodiozna- — Jutri popoldne ob 15. se poje ponovno opereta »Dežela smehljaja«, zvečer ob 20. pa se d>>-novi prvič Konjovičeva »Koštana«, ki jo prištevamo med najboljše opere naše jugoslovenske literature. Naslovno ulogo Koštane poje ga. Gjungjenac - Gavellova. bogatega trgovca Hadži Tomo g. Betetto, njegovo ženo Kato ga. Kogejeva. njiju otroka ga. Poličeva in g. Marčec, predsednik občine Arsa je^z. Rus Marjan, Mitke. njegov brat g. Primožič-Ostala zasedba je ista kakor lani, le pevca cigana Alila poje letos g. Dermota. Dirigira ravnatelj Polič. Na predstavo še posebej op<»-zarjamo! — Baletni večer plesnega pa rs Pia in Pino Mlakar bo v opernem gledališču v ponedeljek ob 20. Vstopnice Dri dnevni blagajni v operi. 9ENTJAKOBSK0 GLEDALIŠČE Začetek »b 20.15. Sobota, 21.: Veseloigra »7 ? ?< Nedelia. 22.: Veseloigra »? ? ★ Šentjakobsko gledališče. Drevi in futri o* 20.15 ponove Sentjakobcani zabavno veseloigro v 5 dejanjih »? ? ?« (Das Blaue vom Himmel). Igra ie izvrstno naštudirana in nastopajo v nji najboljši igralci odra. Režijo vodi Miran Petrovčič- Obe dosedanji predstavi sta bili popolnoma razprodani in je to najboljši dokaz, da je igra doživela no-poln uspeh. Občinstvo nai kupi vstoDnice že v predprodaji od 10. do 12. in cd 15. do 17. v Mestnem domu MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sobota, 21.: Celjski grofje. Delavska predstava Znižane cene Nedelia. 22. ob 15.: Maks in Morie. Otroška predstava. — Ob 20.: Grofica Marica. Prvič v sezoni. * Iz gledališka »Celiski grofje-?, najbolj privlačna letošnja dramska predstava, ee uprizore drevi kot delavska predstava. Znižane cene. — Otroška predstava bo jutri ob 15. vesela otroška igra s petiem. plesom in godbo »Maks in Morie«. Pri obeh dosedanjih predstavah ie bilo gledališče polno in *e deci igra splošno ugajala. _ Letošnja premiera »Grofice Marice«, popularne in še vedno zelo nrivlačne operete, bo iutri zvečer. Uprizoritev je nanovo naštudirana m tudi zasedba je deloma nova. CELTSK O GLRD ALIŠČE Začetek ob 20. Torek, 24.: Vest Gostovanje ljubljanske drame. Iz živ I ion j a in sveta Letalo bodočnosti? Konstrukcija ing. Rohrbacha z vrtečimi se krili. To letalo je brez propelerja, starta in se spušča na zemljo v navpični legi ter ne more treščiti na tla }9§folefje napredka" Pred otvoritvijo svetovne razstave v Chicagu V 1. 1928., &e sredi prosperitete, so se odločili Američani za svetovno razstavo v Chicagu. ki naj bi pokazala razvoj človeške civilizacije v zadnj h sto letih in še nekoliko več. L. 1929 je udarila gospodarska kriza, prišlo je veliko iztreznenje, vendar pa Chicago ni hotel odložiti nameravane razstave v prvotnem obsegu na boljše čase. Otvorila se bo letos 1. junija kakor je bilo sklenjeno. Od stotin in stotin ameriških tvrdk, ki so obljubile sodelovanje na razstavi in so svoje prostore z majhnimi izjemami tudi plačale, se ni umaknila še nobena, isto tako se ni odrekla nobena izmed ameriških zveznih držav. Hudo je samo z inostranskimi državami, katere bi Američani prav neradi pogreša-lt, saj jim gre za to. da bi pokazali, kako se je naša doba izcimila iz sodelovanja vsega človeštva, das- je seveda že v naravi takšnih razstav samih, da poudarjajo v prvi vrsti zasluge in delo domače zemlje. Od tujih držav, ki so l 1928. pristale na soudeležbo, se ni odtegnila sicer Se nobena, vendar pa je kritični gosipodardki položaj prisilil vse te države, da so se zelo omejile v svojem programu. Marsikatera ne bo navzoča z ničemer drugim nego a kakšnimi vljudnostnimi kosi. Najbolj vel:kopotezno bo zastopana menda Japonska in tudi Italija obljublja vsakovrstne reči. Angleška je doslej prijavila samo eksv-mplar svojega »Letečega Škota«, Francija je prvotni program precej skrajšala, Nemčija bo zastopana v prvi vrsti z bakteriologijo in higeno, Kitajska tudi ni odpovedala. Skratka, vse kaže, da bo povprečni obiskovalec na razstavi dobil le vtis .da je Amerika za razvoj minilih 100 let storila vse, ostali svet pa bolj malo. To bi bila seveda grozovita zmota in zato je pričakovati, da bo ostali svet tstoril vendarle vse. kar bo mogel, da se bo pokazal v malo bolj pravični luči. čudežna rešitev na razdaljo 8000 km V Hollywoodu zelo znani filmski operater Clyde de Vinna je odpotoval še lansko jesen na Aljasko, da bi tam za svojo družbo snemal krasoto zimskih polarnih pokrajin. Kakšn h 40 km od mesteca Teller-ja je naše! med svojim delom še posebno ugoden kraj za svoja snemanja. Hotel je ostati tu dalj časa in si je postavil majhen šotor. Po svojem delu se je zabaval z radiom. Ime' je s seboj zelo dober sprejemnik za kratke valove in majhen oddajnik. Med svojimi poskusi je prišel v stik z nekim radoamaterjem ,ki živi na Novem Zelandu, 8000 km od kraja, kjer si je bil Clvd-e de Vinna postavil svoj šotor. Od tega dne sta se oba moža po brezžičn:h valovih večkrat dobila in se razgovarjala. Kadar sta prenehala razgovor, sta se vljudno poslovila. Tedaj se je čez nekoliko dni zgodilo, da se je operater v razgovoru s svojim novo?i?landsk:m prijateljem sredi stavka hipoma ustavil. Novozelandec je zaman poskušal, da bi dobil ž njim zvezo in ker je imel občutek, da se je možu v arktični samoti zgodilo nekaj hudega, je naposled pričel na vse strani pošiljati klice na pomoč. Kakšnih deset minut pozneje je ujel te znake nov amater, polkovnik daire Foster v San Franciscu. Ta je sedaj sprejel Novozelandčevo poročilo in ker je bilo v njem točno označeno mesto, kjer se mudi C!yde de Vinna, je oddal sporočilo na Aljasko naprej. Naključje je hotelo, da je neka postaja v tej deželi h tro ujela poročilo, ki ga je potem takoj naslovila na brezžično postajo v Tellerju Četrt ure pozneje je že dirjala rešilna ekspedicija na saneh proti operaterjevemu šotoru. Kmalu potem je dospela tja. Odprli so šotor in so našli operaterja na tleh. Ogljikovi plini njegove male pečice so se bili nabrali v šotoru, iz katerega niso mogli na prosto in so ga omamili Rešitelji so pršil Se pravočasno, da so mogli ponesrečenca obuditi v življenje. Njegovo prvo delo je bilo potem to, da je s svojim aparatom sporočil svojo zahvalo Novozelandcu, ki ga je bil rešil po čudnih ov;n.kih na razdaljo ti-sočev in tisočev kilometrov. Znamenja časa V Kanadi so sežgali nad 2 milijona bu-šlov pšenice. V Avstraliji eo umorili 800 tisoč ovac in jih zakopati. V Mehiki so vojaški oddelk- uničili ogromne množine banan. V Egiptu so vrgli plamenom 150.000 ton bombaža. V Braziliji 6o potopili v morje na stotisoče vreč kave, v Bretagni pa so ribiči po nekem uspešnem ribolovu pometali nad 500.000 rib aazaj v morje — da se ne bi življenje pocenilo, temveč da bi šle oene kvišku. »Maligin« izgubljen Ledolomilec »Maligen«, o katerem smo poročali, da se je ponesrečil v arktičnih vodah, je izgubljen. Ladjo stiskajo mogočni akladovi ledu, zaradi česar se je posadka izkrcala na reševalne ladje. Prekrcali so tudi vse tovore, ki imajo količkaj vrednosti ter jih nočejo izročiti propasti. Z mumijo je živel V Haonovru je odkrila policija grozljivo reč. Lekarnar Tenhousel, ki je tudi zdravil ljudi z naravnimi sredstvi, je mel v svojem stanovanju ženo. si je umrla že pred desetimi meseci. Sostanovalci niso nikoli videli pogreba pokojnice in jih jc naposled postalo strah takšnega so?eda. Detektivi, ki so na ovadbo hišnih prebivalcev udrli v lekarnarjevo stanovanje, so nišli mumificirano truplo pokojnice v popelji. Pre;skava je dognala, da je ležal mrlič v tem stanju celih deset mesecev. Chevafierova ločitev Pariško civilno sodišče je te dni loSilo zaikoti Mauricea Chevaliera in Yvonne Val-letove. Ločitev se je izvršila na podlagi ugotovitve, da sta kinva razhoda v enaifci meri mož in žena. Vzgoja moškega naraščaja v Franciji »Strašna smrt« Psiholog prof. dr. E. Stcrn razpravlja v neka revija o vprašanju, če je smrt res tako strašna, kakor jo opisujejo očividci. Pisec prihaja do zaključka, da smrt m tako strašna, kakor si jo umišljajo ljudje, ki še niso »umrli«. To, kar vidimo zemljami v amrtni borbi, je često le projekcija iastnih čustev aa smrt. Zelo malo je resničnih primerov, v katerih umirajoči »doživijo« svoj konec. Zdravniki lahko dokažejo, da na-»opi pred smrtjo običajno nekakšna nezavest, ki omili agonijo. Kjer pa je smrt »strašna«, zavisi to le od osebnosti umirajočega, pogosto pa tudi od bolezni, ki je položila bolnika na smrtno posteljo. Odločilne važnosti je torej samo značaj umirajočega, njegov odnos napram svetu in življenju. Večina lj-udd, ki so pričevala mnogim smrtim, soglaša v naziranju, da je smrt mnogo mučnejša za žive kakor za umirajoče osebe. Tako zvani »smrtni boj« je mnogo redkejši kakor se govori in se pojavlja le v izrednih primerih. Bodoči ameriški zunanji minister ? To sliko objavljajo Nemci kot dokazni material za »militarizacijo« francoske mladine. Člani tega teniškega kluba so zagrešili samo to, da jih podučuje v elegantnem športu r— yojaški rezervist VVillL-un PhiHpps bivši ameriški poslanik v Bruslju je baje predviden za prvega Rooseveltovega svetovalca v vprašanjih zunanje politike Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice, s tem da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefova« voda toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kje je letalka? V Londonu so zadnje dni v velikih skrbeh zaradi lady Bailey, ki se je pred dnevi dvignila k poletu London-Kapsko mesto. Letalka se je zadnjič jav>ila iz Orana in je poročala, da ima hripo. Zelo verjetno je, da je morala zasilno pristati v Sahari, zarada česar ie angleška vlada prosila fran- Radio v policijskem pokrivalu it** t >.v * | % J S i 1 Angleški detektiv razlaga srednješolcem skrivnost radia v klobuku 50.000 stražnikov lovi enega moža Največja policijska racija na Angleškem Dne S. Januarja je ustrelil londonski stavbenik Samuel James Furnace svojega najboljgega prijatelja Walterja Spatchet-ta. Da bi zabrisal sled za umorom, je za-žgal hišo, kjer se je odigral zločin in pobegnil. Londonska policija je odredila racijo, doslej največjo v Angliji, ki ji je privedla zaželjenega zločinca v roke. BO je tudi že skrajni čas! Angleška javnost je skeptično gledala na Scotland Yard kjer so izrabili vsa sredstva, da bi prišli morilcu in požigalcu na sled. Zaman! Ne listi, ne radio nista prinesla uspeha. 50 tisoč stražnikov in detektivov pa je enajst dni nepretrgoma noč in dan iskalo begunca. šlo je za čast najboljših angleških detektivov. Ali bodo uspeli? Ali se jim bo zločinec izmuzn'1? Vsa Anglija je ugibala samo o tem. Slednjič so mu le prišli na sled. V Sotrt-hendu ob izlivu Temze v morje stoji pen-zija. kjer je imel opazovalno službo neki detektiv, ki se je bil preoblekel v berača z violino. Dan na dan je prežal na zločinca in gulil strune ter ni ves čas odmaknil oči od oken penzije. kjer se pa ni hotel na noben način pojaviti isKani obraz. Policija je namreč od vsega početka Presno maslo proti hripi Glede na epidemični značaj hripe, ki trenutno razsaja v Angliji, je imel sir Wiilliam Arbuthnot Lane predavanje, v katerem je poudarjal, da je najboljše obrambno sredstvo proti hripi — mnogo sonca. Dokler pa ni zaradi sedanje ureditve mest na razpolago dovolj pravega ali umetnega sonca, se je treba okoriščati presnim maslom, ki je izvrsten pripomoček v boju proti hrip- Posebno če je presno maslo -iz mleka krav. k- so se vse poletje pasle na sončnih pašnikih, je njegova zdravilna moč odlična. Predavatelj je glede na Anglijo priporočal avstraWdejstvu Po mami sem ti ujec. Ah, če bi poznali mamo, bi mi bIB stric po očeta. P. Rosenhajnn 6 Štiri prigode Joeja Jenkinsa Ujela me je za roko. ,Vidite, tukaj je črta sreče,' je rekla zamišljena, ogledujoč mojo dlan. .Pravim vam, kupite srečko. Zadeli boste! Tukajle, na vaši dlani W razločno napisano, da boste dobili..' Nestrpno sem se otresel. ,I~wf.Ue me pri miru s svojimi neumnostmi!' .Pravim vam, mladi gospod, da morate igrati!' je vztrajala. ,Kdor ne tvega, ne dobi! Le poglejte!' Tako govoreč je obrnila srečko in mi pokazala drugo stran. ,Kake krasne reči lahko zadenete — s <-za eno marko! To namreč ni navadna denarna loterija. Umetnostna loteriia je!' ,Še to!' sem zagodrnjal, zakaj jeza se me je lotevala. ,Nu da. Pa ne slik, kakor menda mislite. Ne, dragocene umetnostne predmete. Glavni aobitek je zlat kipec Drugi je tobačnica. okovana z brilianti; tretji dobitek je zlata ura — in tako dalje ... Da sa le morete pomišljati. mladi gospod; že vidim, da ste neodločne nature!' S temi besedami je segla na mizo. kjer je ležalo nekaj denarja, ki sem ga pravkar deval v denarnico, ko je prišla .Nate, obdržite srečko. Eno marko si vzamem — vidite? Cez tri dni bo žrebanje. Čez tri dni mi boste hvaležni, da sem vam vsilila srečo!' In je odstopicala proti vratom. ,Počakajte!' sem jo ustavil. .Najprej mi povejte: kakšna srečka je to prav za prav? Kako je ime loteriji?' ,Saj je napisano, mladi gospod, saj je napisano,' je nestrpno odgovorila. JCajT berite.' Vzel sem podolgovati košček papirja z mize io ga razgrnil .Velika mannheimska umetnostna loterija' sem bral na glas. Pokimaia je. ,Po imenu boste to loterijo gotovo poznali, mladi gospod. Pet in sedemdeset let že obstoji.' Skomignil sem z rameni. ,Nu, naj bo. Denar je sicer vržen v vodo... Iz sploh... kdo ste, gospa? Kako bom zvedel, ali sem kaj zadel?' Zasmejala se je in potegnila iz svoje brezdanje torbice vizitko. ,Nate moj naslov, mladi gospod.' Tako govoreč je stopila za trenutek nazaj v sobo in vrgla kartico na mizo. Nato je smuknila skozd vrata. Zlovolino sem vzel vizitko in bral: Gospa Johana Nordenfeld Steineichenstrasse 102 Berlin N.« Detektiv je vzel iz okrogle japonske škatle, ki je stala na mizi. cigareto, jo počasi in premišljeno prižgal ter uprl pogled v sobesednica. »Ali ste kaj zadeli?« je vprašal, ko je oprezno upihrtil šibico Gost je pokimal. »Da, gospod Jenkins. Pred tremi dnevi, ko sem se zvečer o poli osmih vrnil domov, je stopila v mojo sobo gospodi nja.,Gospod Dellin.' je rekla, .denarni pismonoša vas je že dvakra iskal z vrednostnim pismom.' Osuplo sem zmajal z glavo. Zakai loteriia ie bila zadnje, na kar bi bil mislil. .Da,' je nadaljevala, ,pravi, da se oglasi še enkrat; povedala sem mu. da boste ob osmith doma.' S temi besedami je odšla. Ob osmih je res potrkalo, in ko sem zaklical .Prosto! je vstopil denarni pismonoša. .Gospod Dellin? ... Vrednostno pismo imam za vas. Zavarovano je za štiri tisoč mank. Potrdite mi ga. prosim. Ves osupel sem se z drhtečimi prsti podpisal na poštni obrazec in dobil nato velik, debel ovoj, v katerem je bil oči vidno nekakšen tok ali nekaj podobnega. „ , , 0 Komaj je pismonoša zaprl vrata za seboj, sem ga ze odpri. ro-dolgasta škatlica je ležala v njem. Odveza! sem vrvico: na temnem žametu se je medlo lesketala zlata tobačnica, bogato oKrasena z dragimi kamni. Ko sem jo odprl, sem našel v njej listek: ,Cast nam ie, da vam izročimo drugi dobitek svojega zadnjega žrebanja. . . . . •• •> Ravnateljstvo mannheimsKe umetnostne loterije. Kakor iz uma sem strmel na dar, ki nu ga je bila sreCa nenadoma vrgla v naročje. Zakaj življenje me ni raz vadilo, gospod Jenkins. Leta in leta me je preganjalo gorje kakor neusmiljen sovražnik. Ali je bilo zdaj konec vsega tega? Aii je bil to tezKO pričakovani preobrat moje usode? To kar sem držal v drhteči roki, je pomenilo zame novo življenje. Pred štirimi leti sem moral opustiti študije — prej sem bil filolog — ko se ie moj oče smrtno ponesrečil in nas pustil na svetu brez vsakega premoženja. Takrat sem bil vesel, ko sem po dolgem iskanju dobil službo pisarja pri nekem odvetniku, ln vsega tega je bilo zdaj konec! Ta zlata tobačnica je bila zame vec kakor zgolj prirastek premoženju. Pomenila je vrnitev v živbenje, kakor sem s: ga nekdai predstavljal. Pomenila je možnost, da nadaljujem svoje študije in si ustvarim spoštovan, nemara celo gmotno ugoden položaj.« Gost je spustil ooi po svoji vnanjosti. »Pomenila je spocobno obleko, v kateri bi se mogel pokazati med sebi enakimi. Pomenila je — srečo z eno besedo. In zdaj — mladi mož si je polozjl roko na čelo in pobesil glavo - »zdaj se vprašujem, ali ni vse to le začetek nove nesreče, strašnejše in nedoumljivejše od vsega, kar s^m doslej pretrpel.« Globoko je zasopel, se negotovo ozrl na Američana Ijeval: _ in nad.i- O T Prvenstvo LZSP v Kamnika Dan ed popoldne se prične v Kamniku pod pokroviteljstvom kamniškega župana g. Kratnarja podsavezno prvenstvo v smu-škem teku. ki se bo ocenil posamezno m skupuo s skakanjem v nedeljo dopoldne v kombinaciji. Največ je prijavljenih tekmovalcev /a rmuški tek na 15 km, ki bo danes ob 15. s startom pred restavracijo Kodi na Šutni. Največ tekmovalcev sta prijavila Ilirija :n Smučarski klub Ljubljana, vsak okrog 20, SK Kamnik m Logatec sta' prijavila po 4. Grafika 3, Zagorje pa O tekmovalcev. Skupno število bo potem mnogo nad 50. Na startu bodo vsi naj-boijš: smučarji ljubljanske pod zveze, ki o dosegi^ že doma in v inozemstvu lepe uspehe: Joško Janša. Boris Jeiiko. Stane Bervar, Bogo Šramelj. Franc Palme. Avgust Jakopič. Bruean, Scnear itd. Lanskoletni prvak poJsaveza v kombinaciji Šramelj bo moral letos zelo paziti, da obdrži svoje mesto. Nevaren mu bo mladi Palme, k> je prejšnji teden v Ratečah dokazal, da bo prav dober vozač na daljše proge, predvsem pa Janša, če bo sfartai v kombinacija. SK Kamnik naproša vse tekmovalce, da pridejo v Kamnik že z vlakom, ki odha- ja ob poi 12. in i/stopijo na glavnem kolodvoru. ker bo start točno ob 15. Tekmovalo;, ki bodo dospeli z drugim vlakom, bodo imeli samo 20 minut časa. Na razpolago sta še dva avtobusa z odhodom iz Lj"ubljiiiie ob 12 Cilj bo na Grabnu n« vrtu g. dr Megle: ja. V nedeljo bodo ob 10. skoki za oceno v kombiniranem tekmovanju Tu sr bo odloe;lo. kdo bo letošnji prvak SZSP. ki bo prejel kot nagrado lep pokal kamniške rmvtne občine. Določenih je še več drugih nagrad, in sicer prejmejo prvi trije v vsaki disciplini plakete in diplome. Prvi trije na i boljši tekmovalci podeželskih klubov preme h) diplom-*. Glavna atrakcija velike zimskosportne prred^ve na bo v n-ede'jo popoldne konkurenčno tekmovanje v skok;h katerega se bodo udeležili vsi nnši najboljši ska kači. Pričetek bo takoj po prihodu vlaka ob 14.30 Snoredno s tem se bo vršilo prvenstvo liublinnske univerze v skakanju Na startu bomo videl5 celo vrsto rpnom?ran';h domač;h tekmovalcev in najbrž tudi njihovega trenerja Norvežana Guttornsena. železničar : Primorje V nedeljo bo. ob 14.30 na igrišču Primorja nogometna tekma med železničarjem iz Maribora in ASK Primorjem. Tekma obeta biti prav zanimiv šport. Igrišče bo v to svrho preurejeno in sneg bo morda samo še pospešil igro. ki bo v skladu a sistemom obeh moštev. To -je nagla igra z elanom, kakršno goje sedaj vsa modema moštva. Ni dvoma, da se srečata dve naiboljši moštvi Slovenije. Vsaj trenutno najboljši, da ne delamo nikomur krivice. Železničar pa je danes važen predstavnik Mar bora in zato vemo, da se bo v nedeljo boril z vst»-mi silami. Primoije pa mora na nek način tudi opravičiti svojo prvo pozicijo v prvenstveni tabelici in zato bo tekma napeta. Bo sicer prijateljskega značaja, toda zmaga je nekaj romantičnega in ta cilj je na zelenem, topot na belem polju najlepši ideal. Zato pohitite v nedeljo na igrišče Pri- morja. ne bo vam žal! • Zaključek pokalnega nogometnega turnirja za brezposelne. Jutri ob 13. bosta nastopila kot -adnja teknv—alca Svobod" in Grafika na igrišču Hen.jesa. Ob 15. pa A moštvo proti Iliriji Za A. moštvo morajo biti ra igrišču Hermesa igralci: Bera-nek, Brcor. Sernec Kotar. Uhan, Kretič, Januš. Mokorel Zupan. Skrajner, Sluga, Trček, Zaje m Poljšak Da bo ta dobrodelna akcija zaključena s čim boljšim uspehom vabimo pristaše in priiatelie nogometa na č'in večjo ude ežbo. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Službene objave LNP Seja u o. 17. t. m.) Prisotni g?" Rybaf, Stanko. Kuret, Novak. Berdaia. Jugovec inž. Kuljiš. Bulje-vid D.. Kralj. Malovrh. Fridl. Dorčec. Vos-pernik in Pevalek J Uprav:6eno odsotni gg.: dr Kosti ravn šefna in Logar neupravičeno gg.: inž. Debelak- arh. Schell in Drufovka Vzamp se na znanje dopis Gradianskega SK ("-akovec broi 1 ter se priložena klub-ska oravila pošlieio JNS Na znanje se vzame dopis SK Trbovlie štev 172 od 2. januaria in Stev 2 od 10 januarja, v ka. terem nriiavija nov odbor: pred g. A. Zavrl, r-avnatelj, tajnik I. Dolinar Ivo. Do- pisnico SK Svobode Zagorje od 7. januarja se dostavi blagajniku I. v nadaljnjo izvršitev. Dopis sav. kapetana se dostavi preds. kapetanu g. dr. Buljeviču, da po istem postopa. V smislu dopisa JNS, brej 47 od 5. jan., po katerem se morata kvalifikacijski tekmi odigrat' do 20. februarja, se določita kot termina Primorje-Ilirija 5. februarja. Prva tekma se odigra na igrišču Primorja, druga na grišču Ilirije. Tekmi izvede L*NP po nalogu JNS. Sporoča se SK Slogi Radna, da po dopisu JNS štev. 21 od 6 januarja, so se pravila in potrdilo sreskega načelnika zgubila, zato klub še ni mogel biti sprejet v redno članstvo. SK Sloga Radna, naj do-pošlje nov izvod svojih pravil in potrd lo sreskega poglavarstva, da so ista predložena na odebrenje. Oboje je poslati I>NP. ASK Primorje in SK Ilirija morata, v smislu dopisa JNS broj 101, od 15. t. m. javiti svoje m šijenje glede cen vstopnicam za tekme v nacionalni ligi v roku treh dni LNP (za vsa mesta odn. sedeže!). Na znanje se vzame dopis SK Diska št. 255 od 13 jan., v katerem javlja potek rednega občnega zbora. — Opozarjata se CSK (čakovec) in PSSK (Pustakovec), da znaša saldo v njihovo breme po blagaj. izvlečku pri ZNP (Zagreb) 301 Din CSK). odnosno 144 D n (PSSK). Pozivata se navedena kluba, da gornji saldo čimprej poravnata. — Tajnik T. Velike smučarske tekme na Dolenjskem. Velike Lašče in njena divna okolica je odeta v snežen plašč. Na zmrznjeni stari sneg je zapadlo zopet 30 cm snega, vzornega za smučanje. Smučarji, oglejte si idealno lepe terene v okol ci Velikih Lašč: Sv. Rok, Velika Slivica, Grmada, Sv. Gregor, Karlovica Rob, Rašica. Podsmre-ka, Retje itd. — Sokol v Vel. Laščah bo priredil smučarske tekme za ribniško sokolsko okrožje 22. t. m v Velikih Laščah. Tekme se vršijo ves dan za moške .neženske člane Vršile se bodo tudi tekme, ki ne bodo izključno sokolske. Pristop k tekmam je dovoljen vsakomur. Natančnejša pojasnila se dobe pri načelniku Sokola. — železniške in avtobusne zveze za smučarje iz Ljubljane in iz Kočevja so zelo ugodne. Trg Velike Lašče nudi gostom dobro in solidno postrežbo. Na razpolago je več sob s kurjavo in posteljami. V sporazumu z gostilničarji je pripravljalni odbor za tekme 22. t. m. dosesrel zelo nizke cene za goste. Smučarska tekma pri Celjski koči zim-skosportnega odseka SPD v Celju in SK Olimpa bosta priredila 22 t. m. klubski smučarski tek pri Celjski koči. Start točno ob 11. dopoldne. Najboljši trije tekmovalci bodo prejeli darila. Prijave v pisarni SPD v Prešernovi ulici in na dan tekme do 10.30 v Celjski koči. Smučarsko zavetišče pod Uršljo goro. Po dveletnem obstoju je mladi SK Gu-štanj - Kotlje v letošnji jeseni zgradil udoben smučarski dom ob vznožju strmih sten ponosne Uršlje gore na Polcrovovem travniku ob zatišju smrekovega gozda odkoder se nudi krasen razgled po Mežiški dolini. Iz Guštania je dobro poldrugo uro hoda br^z d'lc. V okolici doma se razprostira krasen smuški teren, poln zimskih krasot. Dom je zgrajen iz lesa. katerega so darovali okoliški in kotoljski kmetje v korist tujskega prometa, v njem je poleg kuhinje še velika soba. Nova smučarska postojanka bo otvorjena od podpredsednika kluba g. Serajn ka iz Kotelj dne 29. t. m. ob 10. dopoldne. Ključ od koče se dobi pri kmetu Pokrovu. Alpinska tekma v smuhu z Uršlje ffOre 1696 ni s ciljem v C uštanju bo ii. februarja s startom ob 9. dopoldne na vrhu Uršlje gore Tekmovalci nai se prijavijo zaradi informacij Smuč. klubu Guštanj -Kotlje do 2. februaria. ki bo iste po vodnik h v soboto dopoldne oziroma popoldne vodil do turistovskeea doma. Na predvečer sestanek tekmovalcev in žrebanje številk v domu na Uršljl gori. ki bo oskrbovan. Prvi trije plasirani dobe častna darila. Medna' sdno umetno in propagandno drsanje v Mariboru bo priredila v nedeljo ob 14.30 na drsališču pri »Treh ribni kih* MZSP Od inozemeev bodo sodelovali g. Peno Jauernik in ga. Ridl Jauernik Oraridl. rroistr«ki par štajerske, člana GAC g-a D!etz Rehrlttleser, članica GAC sr Rudolf Zet.teimann nrvak štaierske Član KO Oraz g TCald Buetfer moistrski drsalec GAC in plesni par gre. Herta in Be-n od minletr-etva soc. pol. in nar. zdravja S. br. 5300 ad • 28. marca 19*?. 1M4G Kurja očesa Najb^jž« vede-tvo pra« kurjim očesom >0!awen« je m**l Dobite v letaroah. drog* ri-j«h aii naravnost iz tT»r n«<-e m »lavnee« »kladiva Čuvajte s« ponaredi)! 13 M. Hrnjak lekagtar — Sfcafc Zastopnik vesten in najbolje upeljan po celi Srbiji išče zastopstva domačih tvrdk železniške in kemijske stroke. Ima tudi skladišče v Beogradu na razpolago. Ponudbe pod »Solid-nost« na oglasni oddelek »Jutra«. 2041 Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da so naša predobra mati in stara mati, gospa Marija Klančnik roj. Dorsi danes 20. jan. ob 10.45 previdena s tolažili sv. zakramentov mirno v Gospodu zaspali. Pogreb blage mame se vrši dne 22. jan. ob 16. uri iz hiše žalosti Kamniška ulica št. 14, Sp. šiška, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne "20. januarja 1933. " Globoko žalujoči: KLANČNIK FERDINAND, soprog; FERDI In GUSTL sinova ter družine: KRALJIC, SUAKOVIČ. KLANČNIK. TGPČEVIČ in ostalo sorodstvo. 2038 Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja. besed« Lhn L— ter enkratna pr*~ fojblna ta Ufro ali trn dajanja naslova Ot» i-—> Ogla* trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda &» i.—s Po Dm l.— ta besedo m uračunajo nadalfe vel oglasi, ki spadalo pod rubrika »Kam pa kom«. »Auto-moto*. -Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokalu, »St» Kovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote* »Informacije*. »Živali*, mObrt* »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potnikim fei »Zaslužek*, ie ta * oglasom mudi tastu tek. oziroma, le se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama Oče tasluika aii tluibm. plača ra Za odgovor vsako besedo 50 por Pri vseh oglasih, ki srn taračunajo po Din Ista besedo, se taračuna enkratna pristojbina Lhn $.— ia kitro aH ta dajan fe naslova V ti ostali oglasi socialnega mačk h se računalo po iO par ta vsako beseuo Enkratna pristojbin* ta iitro aH ta dafanie naslova prt oglasih, ki te taračuna/o po SO par ta vsako besedo, tnaia Din 3.— Na/man lil tnesek pri oglasih po V) pat ta besedo, le Dm 10.—» Vi oglasih po I r>in ta besedo Pa Hm 15.— V te pristnfbtne ta male oglase le plačati pn predati naročila, ozk roma hh h vposlati v otsrrnt obenetn a narttčilnm Potniki Kdo« i*če m«eto po* nika, p1«*« ta vsak« besedo 50 par; ta dajanj« naslova aJi u tifro 3 Dim. - Kdor sprejem« potnike, pla f» besedo p« 1 Din; ia dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (5) Zastopnika za prodajo prvovrstne moke v\ peko. likerjev žganja iti špirita, iščemo za LjnMjano Ln okolico, ter za Gor. Slovenijo. Reflek-tiramo samo na dobro uvedene osebe. ki po že sličn* predmete razpečavaie. P-o nudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Broj &><■ 1774 5 Kdor i i C « zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3- Din. — Kdor n d d i zaslužek. pa ta vsako bosedo 1 Din. za dajanje naslova ali Šifro pa 5 Din. (3) Razmnoževanje oknožnre, dopisov itd., kakor tudi prepi.wa.nje prev-»ime tvrdka The Kes Co., Ljubljana, Gradišče 10 — teltf. 2268. Cene nizke. US9-3 Vdova rred-n.M1i let. obupana, pro-e: nameščenje k*vt inka-•»ntinja ali gospodinja. — Ponudbe pro-si na o g-osni oddelek »Jutra« pod šifro »Žrtev brezposelnosti«. 19935-3 Majhen zaslužek ve'ika odp-odaja z nagimi nflp»j5*e$'.;.;v:mi p'edmet! r.a »o spod :n:s tvo od 4 D'.o naprej. »Omnia«, DunaVka eeftta' 36. 1934-3 Odgoiiteljico (otroško vrtnarico) za 6 in 4 leta stara dečka -»prej-mrm s 1 februarjem. Pr vorazredne moči t. 1 o stoletno prakso. po mogočno-•ti z znanjem kakega tu jega jezika. naj stavijo pic-mer.e ponudbe z označbo referenc n« naslov: Direktor Ervin L o v r i 6. Beograd XIII, A.ndre Ni-koiča 5. 1776-1 Resiav. kuharico »a m o prvovrstno n res sa mosro-j.n-o sprejmem v večjo restavracijo. — Ponudbe s prepis; «pičeval, sliko o zahtevkom p ače aa hotel »Union«, Celje. 1SS7-1 Preddelavca (ko) kartonažne stroke. za.nes Ijivega in treznega prejme tovarna v bližini Ljubljane. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«. 1769-1 Strojne delavce r.a Zwiokm«sch:ine, Klam aQwnah:ma.sch!ne. Emstecb maschint. tiberhoImaschiod značko »Za v«ako delo«. 1T80-2 Natakarica želi s 1. februarjem slnžbo v boljši gosti'ni. al: pa gre !udi v pemftč gospodinja z-ven Ljubljane. Zna tudi šivati. Naslov pove oglas, oddelek »Jutr3«. 179S-2 Pekovski pomočnik j miad, k; bi raznašal tudi j knvh. išče kjerkoli s užbo. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Vpelje do dela«. 1917-2 Mesar specialist za izdelovanje i različnih kluba«, želi preminiti sedanjo službo. — Vprašanja na naslov: Ko-žaT, M-ozelj pri Kočevju. 1870-2 Aranžer — trg. pomočnik absolvent aranžerske šole v inozemstvu, kjer je bil tndii v praksi, fin reklamni riear. popolnoma verzi-ran v poslovanju trgovine in pisarne, finega nastopa, sedaj 'ehnični ekspert reklamnega zavoda, zmožen več jezikov, želi namešče-nje. — Cenjene ofert-e na j osrlas. oddelek »Jutra« i>od šifro »Inteligenten«. 1893-2 Trg. sotrudnic? samostojna. verzirana v vseh strokah, z večletno prakso, želi takojšnje na meščenje za vodstvio trgovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna 15«. 1897-2 Stavbni polir s samostojno prakso, specializiran v želerobetonskih konstrukcijah, išče mesto pri stavbnem podjetja:. — Pomidbe na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Polir«. 1919.2 Krasne sani štirieedežne — dvovpreine, popolnoma obnovljene in novo lakirane v zeleni iti rdeči barvi, zelo ugodno naprodaj. — Na ogled pri Martinu Mali, Domžale. 1706-6 Zalogo usn»a čevljev, io pisarniški Iffl-ventar po zelo ugodni ceni prodi »Tempo«. Gledališka ulica 4. 166S-6 Snežke še veliika izbira vseh številk v trg. e červlji Alek sander Oblat, Sv. Petra c. št. 18. 1597-6 Sode po znižani ceni ima vedno v zalosi P. Krušič. sod-ar-9tvo. VidemKrško. 1796-6 Ogla« trg. značaj« po 1 Din besed*; ia da janje naslov* ali t* šifro 5 Din. — Ogla« socialne?* inačaia vaa ka beseda 50 par; sa dajanje na#]ov* alf sa šifno p« 3 Din. (6) Norveško ribje olje najfinejše, sveie, vedno v zalogi. Naročila točno proti povzetju. Piocolii. Tvrževa f Dunajska) cest« šte^. «. 68-6 Kompletne smuči 180—220 Din. tel. 2778. avtobus — Rojin a. Zgornja Šiška. 1823-6 Ia smučarske čevlje čevljarne Ivan Zaje, Zi"> 'ma [«o konkurenčnih cenah n3 zalogi tvrdka C«-dež & Kom,p., Ljubljana, Miklošičeva cesta — palača »Grafika«. 1803-6 Prvovrstne smuči nudim po znižanih ce-nah. V zalogi jih im«m vs.ike vrste večjo ko ičino. Naročila na naslov: Andrej Prešeren, kolarstvo. Radovljica. 1927-6 ČAROBNO GRMICJE, PO KATEREM IZGINEJO KO-2NE HIBE »Virginičoo čarobno grmičevje« Ha mamelis (Hamamelis virginica = Witb Hazel) označujejo avtoritet* kol čarobno zdravilo- 0 d s tr a n ) a a g I o kožne hibe. napne »n po sveži polt, prežene gube, rage in druge pojave starosti. Kozmetično znanstvena raziskavanja so izkoristila njegova svojstva la jih v po sebno usodni sestavi t drugimi lo jredijencami ta neg© kože spora bila pri novi »Lavenor. vodi za kožo io obraz. Učinek dokazuje več ko» beseda. Zato oapravit» poskus! Prakt. st^Ueroee sunejo tnala 20. srednja 8« to v«Hfc» 48 t>m LAVENOB voda za kožo in obra% [zdelovatelj: Jtlnger & Geb-fbardt, astcinovljeno 1873. Berlm S 14. Zaloga Droge-rija GregoriC, Ljubljana Prešernova 5. c.ugar Kice Burrougbs: Tarzan, kralf džungle DRUGI DEL 17y Opice so se radovedno zbrale okoli nJega in jele mrmrati med seboj. »Česa zdaj iščeš med nami?« je vprašal Kar mit. »Samo miru,« je odvrnil Tarzan. Spet so se opice posvetovale. Nazadnje je Karnat rekel: »Prav, Tarzan iz džungle, pojdi v miru z nami.« In Tarzan je gibčno skočil v travo med divjo, odurno drhal Zalogo usnja čevljo in pisarniški inventar po ugodni ceni proda Založnik, Ljubljana. Livarska 5. 1658-6 Smuški dres za sredmjemoč.no damo — detektor s 3 slušalkami in gitaro poceni proda Prešern, Beethovnova 16/V 1885-6 Nerabljeno pripravo za vžr.ganje pisave aH znakov v les itd., proda Radioval T/obljana. Dalmatinova ulica štev. 13. 1874-6 Sani krasne, dvovprežne rn železne tovorne, kakor tudi več voi in konjiško opremo prodam. Vprašanja na ogl-oddeN-k »Jutra« pod šifro »Ugoden nakup :3i3«. 1866 Žarnice najboljše kvalitete, dobite pri samoprodaji za dmv-sk.o banovino (na debelo i.n drobnol najceneje pri El ekt.ro fonsk,i drutbi z o. z.. Krekov trg štev. 10/IT. — Istotam tudi najcenejši gramofoni in plošče. 1905-6 Vsaka beseda 1 Din; ca dajanje naslova ali za šiiro pa 5 Din. (20) Prodam parcelo na periferiji, proti hranilni knjižici Kmetske hranilnice. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Prenos«, 1833-20 Hišo z nekaj zemlje pri kolodvoru ali pri farni cerkvi kupim v ceni do 60.000 Din. Ponudbe na os:'a=. oddelek »Jutra« pod »H. M.« 1831-20 Hišo s 3 sobam'', njivo in redno pravi«o. pripravno za mizarja, takoj proda Luka Sevnik, Radomlje. 19i/G-.0 Vsag!asn: oddelek »Jutra« pod »SoIMjio«. 19'.6?1 Opremljeno sobo s prostim vhodom, prijazno in svetlo, oddam enemu ali dvema staininia gospodama ali gospodičnama z vso oskrbo in hrano ali tudi brez. Nasov v oglas, oddeiku »Jutra«. 182ff 23 Sobo z 2 posteljama v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1768-23 Boljšega sostanovalca z vso dobro oskrbo za 550 Din sprejmem takoj v Janševi ulici 15, Bežigrad. 1882-23 Lepo mesečno sobo popolnoma separirano — 6 prostim vhodom e st>oodični. Cesta na Rožnik ' 47. 1889-33 Zračno sobo lepo, separrreno. e kopal- nico. v centru mesta oddam solidnemu gospodu ali gos,podi črni.' Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1903-33 Opremljeno ?obo z e'e-ktriko. odda Konrad Tavčar. K3rlovška cesta št. 15/11 levo. 1904 23 Za atelje aH kaj sličtKia primemo sobo. zelo ve'iko in svetlo severno ležečo, v bližini pošte takoi oddam. Pismene ponudbe na n^'asni oddelek »Jutra« pod ši-fro »Atrije«. 1911-23 Kabinet detro opremljen, z elektriko in postrežbo za 300 Din mesečno oddam v Knafljevi t».i stanovanje 2 sob. kuhinjo in pri tik! in. tsnažino. su.ho io skromno, iščem za takoj ali pozneje Ponudbe s ceno na og as. oddeiek »Jutra« pod šifro »Snažno«. 1878-21/a Sobo s kuhinjo iščem bliiu meta. — Po-nudbe na og.asni oddelek »Jutra« P'KJ znački) »Blizn mesta«. 1716-21/a m VsaJsa Oeseda 50 par; za dajanje naslova ali ta šifro t Din. (2H-a': Separirano sobico kurjeno. :šče trg. po"inik. P»i.n-udbe na oglas, odd-eiek »Ju.tra« pod »1. februar«. 1817-23/a JUTA VREČE od cementa, dobro ohranjene, KUPIMO. SLOVENIA - TRANSPORT, Vsaka Beanda iS Din. za dajanje naslova aU ftifr* pa S Din. (24) Dama srednjih let, v zakonu nesrečna. želi znanja z boljšim in inačajinim gospodom, iste us"dt. Dopise na og'asni oddelek Jutra ped »Eifrida«. Tajmost zajamčena. 1893-24 Glasbila Vsaka beaeda 1 Din: ta dajanj« naslova aH ia šifro pa B Dio. (26) Harmoniko tiri tonsko, s kovčkom, najbolje ohranjeno, lepi glasovi, z medenimi glasili, poceni naprodaj. Nas ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 303-25 Vsaka beaeda 1 Dni: aa dajanj« naslona ali xa šifro pa 6 Din. (27 Dreser šport, psov priznano dober. sprejme pse v dresuro. Klemenčič Ivan. dreser. Ljubljana — Cest« v Mestni .og it. 33. 1313 Stroji Vsaka »»seda l Din. za dajanj« naslova al' za šifro n» S Din. (29^ 2 pisalna stroia »Underwood«. latinica in cirilica. dobro ohranjena, kupimo. Ponudbe na ogl. oddeiek »Jutra« pod šifro »Industrija 933«. 1894-29 Vsaka beseda 1 Din. za lajanj« naslova ali za šifro pa S Din. (Sil Izjava Podpisani France Naglič. posestnik v Voklem pri Kranju, tem potom izjavljam.'da sem se prepričal, da moj si.n Miha. delavec v Ljubljani, ni bil niti naj-manje udeležen pri napa-du name. ki se je 'zvršil dne 11. decembra 1932. — 0bža:ujem. da je i moje strani padel sum nanj ter tem potom popravljam to krivico. — France Naglič. 1932-28 Vsa Ljubljana govori o naših cssiah Označba nekaterih predmetov: kozarci, milo, skodelice za črno kavo itd. milo, doze za čaj, peresnice itd. pisemski papir, krtače, škatlja z zobotrebci itd. ogledalo, čopiči, barvni kozarci, tase itd. žepni noži, tase, doze za kavo itd. otroški čevlji, ženske in moške copate, doze za cigarete itd. termos-steklenice, torbice, pepelniki itd. pisemski papir v kaseti, denarnice, pepelniki itd. ANT. KRISPER TRGOVSKA HIŠA Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 3 Za la— Din Za 2.— 3> Za 3.— Za s.— > Za 7.- > Za 9.- » Za 19.- » Za 29.— > V V? i C/v' Zahvala Vsem, ki so sočustvovali s tolažilnimi besedami v najhujših trenutkih ter nas počastili s svojo navzočnostjo na zadnji poti našega dobrega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta, blagopokojnega gospoda Franca Bergerja trgovca, gostilničarja in posestnika v Celju naša najiskrenejša zahvala. Prav posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, vojaškemu spremstvu, pevskemu društvu »Oljki«, železničarski godbi ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti in vsem darovalcem vencev in cvetja. Celje, dne 20. januarja 1933. 2040 žaluioči ostali. Vsaka Oeseda 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37 Alojz Grebene nakup in prodaja vreč L;nb!'ana. Dunajčka e.e sta 36. 60-37 Pozor! Naravna žlahtna vina nudi gostilna Mii'!pr v Šiški, Janševa 15. Top'a s>M.a zaključeno drnžbo na razpolago. 1881 37 Umrla nam je ljubljena mama. stara mama, sestra, gagj teta, svakinja, gospa Antonija Škrajnar po dolgi, mukepolni bolezni. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 22. januarja 1933 ob pol 3. url popoldne izpred mrtvašnice Vidov-danska cesta št. 9 (Zavetišče sv. Jožefai na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo daiovala v ponedeljek, dne 23. jan. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. Ljubljana,Trebnje-Forest of City (USA), 20. I. 1933. 2039 sin Anton in ostalo sorodstvo, Občima Ljubljana Mestni pogrebni zavod •v- > iS m liji1 11 OMastveno dovoljena 1957 11% ffiil W'!( llijUN1 P, I 'i i IHIIU. Ker naša razprodaja manufakturnega blaga le še kratek čas traja, smo cene ponovno znižali, tako da je vsakomur mogoče kupiti za malo denarja dobro blago. Oblačilnica »ILIRIJA" LJUBLJANA, Mestni trg 17-1. Bre-z posebnega obvestila Ljubljana, Miklošičeva 21. 1934' ZASTOPNIKA za Dravsko banovino sprejme veliko petrolejsko podjetje. Prednost imajo agilne in seriozne osebe, ki so v tej stroki popolnoma verzirane ter dobro uvedene. V poštev pridejo samo Slovenci z dobrim znanjem nemškega jezika. Reference in obširne ponudbe na Jugo-mosse, Zagreb, Jelačičev trg št. 5, pod šifro »Zastup- nik 4038«. 1991 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je zapustil nas iskreno ljubljeni, dobri in skrbni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Hlojzi) KrfstI učitelj v pokoju in posestnik v četrtek, dne 19. januarja ob 1. uri popoldne po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili umirajočih, v 70. letu svoje življen-ske dobe. Nepozabnega pokojnika spremimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 22- januarja ob 2. uri popoldne na pokopališče pri Sv. Barbari. Sv. Barbara pri Mariboru, dne 19. januarja 1933. 2037 Žalujoči ostali. urejuje Davorin Kavljea. izdaja za Konzorcij »Jutra* AHoil KibmHar. /ia Narodno tiskarno d. d. fcot uakaraarja Jtauic Jezeršek. te uiserauu del je odgovoren Aioj2 Novak. Va » Ljubljani