fill 0. Časopis s podoba!^ z| slovensko mladino. Uredil in založil T. v a- aa. To m. šić, učitelj na c. kr. vaduici v Ljubljani. -•VHN-t«-V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger). $28137 If KÜZ^LO. — -ff--- Pesni. Povesti, pripovedke, prilike in basni. Strma srna . 2 Dober oče in gospodar...... 3 Tri zelene veje......... 8 Mati in dete......... . 10 Napčno usmiljenje........ 15 Kukavica in Seva....... . 14 Kmetič in berač......... 15 Moja molitev......... . 17 Brezova äibica.......... 18 Na bratorem grobu....... . Si Žici 3f«iisa rn Turek Sfcistafs . . . . 90 Na večer ........... Red v naravi .'......... 25 Vrtcu............ . 33 SpoStuj starost......... 26 Déd in babica......... . 41 Uhoga pesterna......... 26 Velikonočna pesen....... . « Neusmiljene igre ........ 26 Opomin k petja........ . 64 Jaruejček pripoveduje, kako je v Soli 27 Meč............ . 6« Lakoma miš (basen)....... 27 Detetu........... «4 Dolga pripovedka v kratkih verzih . . 8!» Pet sto goldinarjev vreden zajec . . . 42 Miško............ . SI Prvo sv. obhajilo......... 50 Telovadec.......... . 97 Dvojna domovina........ 52 BrSljan in brest......... 53 Na Duhovo 1976. ! .ta...... Kakoršno posojilo, tako povračilo (basen] 67 Vladko, materino zlato...... 66 Prisega........... . 122 71 T gozdku.......... . 124 Sedem nas je......... 72 Dobro jutro ......... . 12!» Pénica (basen).......... 76 Veter............ Sv. Oče Pij IS........ 82 Kaj kdo ima........ . . 145 Vijolica — hčerka pomladi (prilika) . 8T Moleče cvetlice........ Zvesta prijatelja......... Ü8 Jelenček........... . 145 101 Otroku........... . 161 Vest............. 102 Bastlina v senci........ . 161 Oblak in mf.'gla (basen)...... 106 . 165 B(g pomaga pridnemu, a lenuhu nikdar U4 118 Volčja črešnja ali pšskvica..... 119 Kje je blagi rajski čas!..... . 185 In jaz upam na Boga....... 189 Otroku........... . 185 Jei in lisica.......... 183 Veronika in rman (prilika) .... 135 Biserni trak..........140 Lisica in krokar (basen)......141 Milosrčnost in dobrota dobi zmago . . 146 Bog vse vidi..........149 Žuj.anov maček v škripca.....152 Kar moreš danes storiti, ne odlagaj na jutri...........153 Bera*.............154 Dom.............156 Zvonik ...........156 Lepa obleka..........157 Dnh na podstrešji........157 Potoček............158 Mačeha............162 Otroci, ne igrajte se z užigalnimi klinčki 163 Zvita gospodinja.........164 V varstvo izročeno blagó ... . 168 Božični ca...........178 Pismo sv. Miklavža .......182 Lisica-babiea (basen).......187 Bela gospa...........189 Zemljepisni, zgodovinski in drugi poučni sestavki. Slovenskej mladini za novo leto ... 1 Vodna poslopja na kolib......11 Sreča pod križem........13 Sttajjfif» tx Sitejfi........25 Koledarja vam nij treba......28 Štirje letni časi.........43 Lov na sardine v Bretanjskej .... 55 Predmostni stolp v Starem mestu Pražkem 61 Josip Jnrij Strosmajer.......73 Svetilniki ali mnjaki.......77 Slast v naravi..........88 Ledeni otoci v južnem morji .... 89 Sirakuaa............103 Kovačnica...........106 Vlahi v Dalmaciji........107 Na koncu šolskega leta......120 Meka.............121 Požar.............132 Nošnja dalmatinskih Hrvatov okoli Zadra in Spljeta .........137 Zemljepis ali geografija......138 Karavana...........139 Kako jo češki kralj Jan padel v bitvi . 140 Stari rokopisi..........141 Deva na konji.............151 Kelta.............155 Arijon............167 Devin v Primoiji........168 Hekti rjev boj z Ahilom......170 Na pokopališči.........171 8tnm Jesen.............173 Bolni otrok...........173 Avstrijska zmaga na moiji ali bitka pri Visu............186 Prirodopisno-natoroznansko polje. Kače ..............549 Zlato.............45 Učenci z učiteljem na prvem pomladnem sprehodu..........57 Vuda.............60 Učenci z učiteljem na drugem pomladnem sprehodu..........74 Učenci z učiteljem na tretjem pomladnem sprehodu..........90 Kako si ribe gnezda delajo.....93 Borovnice...........104 Učenci z učiteljem na prvem poletnem sprehodu........108, 123 Morski som ali kit........ 125 Veverica............142 Oklopnik...........158 Grobàr............174 Golob.............175 Kàrovec............1.90 Zabavne in kratkočasne stvari. Dobrim otrokom v zabavo.....15 Za kratek čas.........-lil Otročje igre........110, 143 Drobtine 16. 31. 47, 63. 79, 95. 111. 143. 159, 191 Kratkočaanice 16 . 31. 47 , 63, 80, 95, 111. 144. 159, 191 Pametuice........... 16 Uganke ... 16, 31, 32, 63, 80, 95, 112, Računske naloge 16 , 80 . 95. 111. 127. 144] šaljiva naloga........ 80 Zabavna naloga.........m Skakalnica...........176 R«busi........ 127, 144, 160. Obrazci za risanje 48. 64. 80. 98. 312. 128 Slovstvene novice. Zvon. lepoznanski list ......ig Uzroci kratkovidnosti učencev .... 64 Kratek popis Štajerske, Koroške. Kranjsko in Primorja.........96 Sveta maša za sopran, alt, tenor in bati 128 Metrička mjera......... 128 Djetinji vrtić..........128 Početnica hrvatske povjesti ..... 128 i Podučne povesti......... 176 I Milozvuk........... 176 Muzikalne priloge. Naperi k sledečim pesnim: 1. Pri telovadbi, vgl*sbil Ljudomil; 2. Molitev. vglasbil A vg. Leban; 3. Šolska pesen, vglasbil A. Leban; 4. Pridni otrok, ▼glasbil J. L. Weiss; 5. Sirota, vglasbil J. L. Weiss; 6. Veseli otrok, vglasbil J.L. Weiss; 7. Zjutraj, vglasbil A «g. Leban-, 8. Preti šolo, vglasbil Fr. Jnrković, 9. Po Soli, vglasbil Fr. Jnrković; 10. Sobice vse oživlja, vglasbil A v g. Leban; 11. Na vrtu, vglasbil dr. Gust. I pavje; J2. Flevica. vglasbil dr. G u st. 1 parie: 13. Prečica, vglasbil dr. G u s t. I p a v i e ; 14. Veseli otrok, vglasbil Jos. L. Weiss; 15. Vse stvari zaradi človeka, vglasbil J. L. W e iss ; 16. Opomin k petji, vglasbil J. L. We i s s : 17. Telovadec. Vglasbil J. L. Weiss; 18. Na izgredu, vgl. J. L. Weiss-, 19. Studenček, vglasbil J. L. Weiss; 20. Zlati čas. vglasbil J. L. WeisB; 21. V gozdu, vglasbil Iv. pl. Zaje; 22. Slovo od lastovke, vglasbil J. L. Weiß s; 23. Djak-junak, vglasbil Iv. pl. Zaje. Spomeniki umrlim. Strai Dr. Kari Lavrič. odvetnik v Tolminu . 63 Dr. Valentin Pavlič. odvetnik v Velikovcu 63 Gustav Nienti.........63 Ivan Stres...........172 Podobe. Stra Nenaden dogodek v Kušutnikovej hiši . 5 Vodna poslopja na kolih ...... 11 Senčna podoba . . • . . 15 Kmetovalci v Cini .......23 Kače........... 29. 30 Déd in b&bica ..........41 Kitajci pri izpiranji zlata.....45 Ribiči pred odhodom na sardinji lov . 55 Predmostni stolp v Starem mestu Pražkem 61 Tonček............69 Josip Jurij Strosmajer.......73 Svetilnik v Istri . ........77 Ledeni otok v južnem morji . ... 89 Ribje gnezdo ..........93 Mesto Sirakuza v Siciliji......103 Vlahi v Dalmaciji .......107 Bog pomaga pridnemu, a lenuhu nikdar 114 116, 118 Morski som ali kit ........125 Nošnja dalmatinskih Hrvatov okoli Zadra in Spleta ..........137 Veverice............142 Maček v Škripcu.........152 Beka.............155 Oklopnik............ 158 Gospodinja Rèzka........165 Pevin v Priinorji........168 Grobar............174 Božićnica...........180 Avstrijska zmaga na morji ali bitka pri Visu 186 Kivovec............190 Obrazci za risanje 48 . 64 . 80 . 96, 112. 128 Časopis s podobami za sloveasks mladino. Štev. i. V Ljubljani 1. januarja 1816. Leto VI. Slovenske] mladini za novo loto. S Teboj! preljuba slovenska mladina. — Tako pozdravljamo k novemu letu v sedanjem zelò burnem času, ko ravno šesto „VrMevo" leto začenjamo, upajtfč, da nas dosedanji Tvoji prijatelji ne bodo zapustili. Prosite ljubega Boga, da bi se z novim letom zbralo obilo rodoljubov okoli Vašega „Vrtca", da bi vanj sejali plodonösno seme, s katerega bi pognale čvrste in zdrave korenine po vsej našej domovini, ter bi se izgubili óni črni oblaki, ki nam preté uničiti nežne kali k prihodnjemu boljšemu zaródu. Bodite oprezni in bogoljubni, ter poslušajte glas izkušenih ljudi. Ljubite Boga čez vse, a svojega bližnjega kakor samega sebe, in ustvarili si bodete nzé na tem svetu raj. Na-dejaje se, da bodo Vaši dobri prijatelji iu prijateljice tudi zanaprej še skrbeli, da Vam cvetje v „Vrtci" ne posahne in da Vam uima „Vrtca" ne pobere, kličemo Vam in vsem Vašim prijateljem in prijateljicam : Bog in njegov STeti blagosloT bodi z Vami! Bog Vam daj srečno novo leto! Uredništvo. L/tròk živim v vesèlji, £ Šaljivo se igram, ?Yse gre po mojej ièlji, Ker v srci mir imam. ? Prepevam pesni glasne. Ko zjutraj se zbudim, lit kadar dan ugasne, Odmólim ter zaspim. lean BtikloUć. Dober oče in gospodar. Bogoljuben, miren in delaven človek ne opusti nikoli nobenega opravila, ki mu ga naklada njegov stan. On stori vse o pravem Sašu in iz ljubezni do Boga. ter ne odlaga nobenega dela na drug dan, ako ga more denes leliko storiti ; zatorej njemu tudi nikoli nij dolg čas. S pridnimi rokami in s pötnim obrazom služi sebi in svojim potrebnega kruha, ter se skrbno varuje vseh bedastoč, lehkomišljenega življenja in drugih pregreh, ki Človeku toliko krat nakopljejo časno in večno nesrečo. Bogoljuben, miren in delaven človek opravlja dolžnosti svojega stanu potrpežljivo, natančno, zvestó in z veselim srcem, zavedaj6č se, da je vse to, kar stori, koristno njemu in njegovemu bližnjemu, ter v blagor občega blagostanja. Lep izgled, kako nam je treba delati iz prave čiste ljubezni do Boga, in izpolnovati dolžnosti svojega stanu, nam daje Vrban Kosutnik, pošten kmet, ki je Uvel pred ve£ leti blizu Celja na Štirskem. Oče mu je uže zgodaj umrl in Vrbanu je bilo treba prevzeti gospodarstvo. To nij bila lehka stvar, ker na hiši je bilo 3000 gld. dolgà, od katerih mu je bilo treba takój izplačati obresti. To mu je delalo tolike skrbi, da dolgo nij privoščil niti sebi niti svojej ženi kupice vina, bojčč se, da bi ljudje ne godrnjali ; kajti povsod je bilo znano, da je prevzel mnogo dolga po očetovej smrti na svoje rame, a novih dolgov narejati si nij upal, naj si bi še tako težko izhajal. Ali kaj ne premore prava krščanska vera, vestno izpolnovanje svojih dolžnosti, zatajevanje samega sebe in prava resna volja! Vrban Košutnik je bi! u U od mladih nog navajen Tsacega dela. Čast njegove hiše, pošteno in nravno življenje, to mu je bilo nad vse. Izogibal se je pijančevanja in slabih tovarišij, ter nij nikoli posedal po krčmah in igral, kakor to delajo nekateri nemarni gospodarji, ki pijejo in igrajo po cele noči, a to še celò za tuje denarje, ne ved6č, da je vsak igralec neusmiljen pokon-čevalec svoje časne in večne sreče. Ko je po očetovej smrti prevzel veliko gospodarstvo, treba se mu je bilo oženiti Za ženo si je izbral pošteno, bo-goljubno, delavno, zadovoljno in potrpežljivo kmetsko dekle, o katerem nij bilo slišati niti najmanjšega madeža v celej fari. Ž njo je živel veselo in zadovoljno. Bog jima je dal sedem otrok: štiri dečke in tri deklice, ki so bili vsi, kakor iyih starisi, čvrsti m zdravi na duši iu telesu. s Kàko je Vrban Košutnik vzrejal otroke. Kjer je gospodar priden, delaven in zvest, tam 90 skrbni, delavni in zvesti tudi otroci in vsa družina. A ravno v tem je največ blagoslova božjega. Vrban Košutnik je bil zelò oster v izreji svojih otrok ter je vso svojo pozornost obračal na njih nedolžno življenje. Nij ga bilo posla pri hiši, ki bi si bil npal vpričo otrok izpregovoriti kako umazano, pohujšljivo besedo. Vsak posel, ki bi bil dajal otrokom potnho zoper stariše, moral je takój od hiše. Gledal je tudi nato , da so se otroci učili Citati (brati), pisati, računiti in drugih potrebnih naukov. Da si je bil oče zelò oster, vendar so ga otroci zelò ljubili Sè solzami v očeh so se ločili od dobrega očeta, ko jim je bilo treba od hiše. In kaj se ne bi ! Saj so vsi radi pripoznali, da je očetova skrb in ostrost v odreji bila le njim v dušno in telesno srečo. Napeljeval jih je vedno samo na to, kar je v resnici dobrega in koristnega. On jih je učil Boga ljubiti, pridno delati, moüfci, potrpežljivo prenašati vse težave in nadloge, a tudi, kako je treba z ljudmi prijazen in dober biti. Vsako jutro in vsak večer so morali otroci pred podobo božjo, ki je stala v kotu za mizo in jim je bila domači oltar, lepo poklekniti in opraviti svojo juterno in večerno molitev. Opominjal jih je oče, da se je treba vsak dan Bogu za prejete dobrote zahvaliti in ga za vse prihodnje potrebe prositi Večkrat jim je dejal : „otroci! molitev je ključek zlat od nebeäkih vrat ! Kedór rad moli, njemu so vsi nebeški zakladi odprti. Naš izveličar sam nas je učil in rekel: „karkoli bodete Očeta prosili v mojem imenu, dal vam bode." Vsako nedeljo mu so otroci morali povedati, kaj so se čez teden v šoli naučili, kaj so čitali, pisali in računili. Ako nijso kaj znali, povedal in pokazal jim je on sam. Tadi je strogo gledal nato, da so mu znali povedati, kaj so slišali v cerkvi pri pridigi in krščanskem nauku. Opominjevai jih je, da naj radi poslušajo besedo božjo, ker naš izveličar nas je sam učil in rekel : „kedór je od Boga, posluša besedo božjo." — Gorje otroku, ako bi se bil v cerkvi pri svetej maši nespodobno obnašal ; ta bi už0 ne bil smel o póludne za mizo sedeti, tja v kot bi ga bili oče posadili in oh kruhu in vodi bi se bil moral postiti. — A najbolj je Vrban Koäntnik sovražil laž. Ako so je kateri njegovih otrok zlagal, bil je vselej ostro kaznjevan. Vselej je moral otrok prositi odpuščenja za svojo pregreho. „Laž, igra in tatvina; te tri reči so največja sramota za vsaeega človeka. Kedór bi se jim vdal, tega potlej več nemam za svojega dobrega otroka," rekel je večkrat Košutnik svojim otrokom. V kazen mu je bila vselej šiba. Nobenemu nij prizanesel. Otroci so mu bili vedno pred očmi; nobenega nij mogel videti, da bi bil brez dela. „Kedór ne dela, naj tudi ne jó," tega prigovora se je natanko držal. „Delo in molitev bodi vam vedno brat in sestra," pristavil je vselej, kadar koli je katerega otroka k delu priganjal. Vsako jutro je otroke priganjal , da so zgodaj vstajali in se učili, a to je delal zató, da bi mu otroci bili kmalu v podporo pri hiši. K veselicam in na plesišča jih nij nikoli puščal ; zato mu pa tudi otroci nijso delali nobene sramote. Ko je Vrban Košutnik už0 davno počival v hlad-aem groba, delidi ma so otroci povsod čast, ter so se s pridnostjo in varčnostjo vsi, razven jednega, ki je očeta najmanj ubogal, preskrbeli. Oče jim l» nij mogel zapustiti mnogo premoženja. Vsacemu po 500 gl., to je bilo vs«, kolikor jim je mogel t oporoko zapis,iti ; a dosti je bilo. ako pomislimo, da so bili takrat slabi tasi, in da je bilo treba Košutniku stare dolgove poplačati, preduo je mogel misliti nato, da tudi svojim obokom kaj prihrani. Živež in obleka. Vrban Košutnik nij nikoli jedel posebej, nego vselej z vso družino. Vsaka jed mu je bila dobra, da je bila le dobro kuhana in pečena. Jedel nij mnogtf, a rad je videl, ako so drugi radi jedli. Zatorej je večkrat rekel poslom: „na mene ne gledite. jaz imam dosti, le vi radi jejte, da bodete potem laže delali. On je živel priprosto, oblačil se je po kmetskem kroji, a vselej tako, da je delal čast svojemn stanu. Kosutnikova prva iena. Sè svojo Seno je živel Vrban Košutnik celih trideset let v miru in naj-lepšej složnosti. Celej soseski sta bila v izgled. Bila je pa tudi Košutnikovka pridna in poštena gospodinja, skrbna mati otrokom, prijazna in ljubezniva z vsaeim, kedór jo je poznal. Domača opravila. K delu je Trban Košutnik svojo družino zelò priganjal ; on sam je delal skoraj za dva hlapca. Zjutraj je bil vselej prvi na nogah in poslednji je šel spat. Njegovo polje jo bilo vsako leto obdelano kakor malo katero. Nij se ustrašil nobenega dela, naj si bi bilo še tako težavno. Zato je tudi vsako leto pridelal mnogo več nego njegovi sosedje. Vselej je šel z veseljem ua delo; preiskaval in popravljal je zemljišča, kakor je najbolj vedel in znal. In ker je Bog blagoslovil delo njegovih rok, zato je imel vsega obilo. Nikoli nij začel nobenega dela. da bi ne bil poprej rekel .v imenu božjem"; tudi nij svojih ljudi nikoli puščal samih pri delu, vedno je bil pri njih in gledal, kako delajo. Dobrega delavca je vselej pohvalil in mu tudi kaj dodal na pla.čilu. Kako je bilo pri Košutniku ob nedeljah in praziikih. Da si je bila Knšutnikova hiša dobro pol ure od farne cerkve, vendar je nij bilo nedelje, da bi ne bila vsa njegova družina pri svetej maši. "Farna cerkev mu je bila najljubši božji pot. Ako je po dokončanej popoldanskej službi božjej stopil tudi v krčmo (prva leta tega tako nikoli nij storil), izpil je ondu svojo merico vina in potlej je šel zopet veselo domöv. Bad je hodil ob nedeljah in praznikih tudi aa polje gledat, kako poljščina raste ; posebno ga je veselilo, ako je imel dobrega in razumnega soseda sè seboj, s katerim se je pogovarjal, kako bi treba to ali 6no popraviti in zboljšati. Zvečer je vzel kake podučne bukve, katerih je imel lepo število na polici nad vrati, ter jih je dal najstarejšemu sinu v roke, da je glasno bral iz njih. To mu je bila najljubša zabava zvečer ob nedeljah in praznikih. Domača pobožnost. Zunaj blizn vrta je stalo lepo znamenje matere božjo. To znamenje je dal Vrban Košutnik sam sezidati. Vsako jntro in vsak večer v polétenskem času, kadar nij bilo kakega nujnega dela, hodili so domači tu sèm svojo molitev opravljat. Kadar jo huda ura pretila, vsi so morali poklekniti in Boga prositi, da bi odvrnil nesrečo od hiše. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih je on sam bral dotične evangelio in jih razlagal svojej družini. Nendien dogodek v Košutnikovej MH. Bilo je nekega večera po zimi. Zenstvo je sedelo okoli peči z vTetenom v rooi. Xajstarejäi sin Andreje je sedel za mizo in bral iz svetega pisma. Kar stopi Vrban Košutnik v hišo ter reče hlapcu, ki je v kotn za pečj6 lné tesal: „Marko, vzemi svetilnieo in poglej tja okoli skednja, zdi se mi, kakor da bi nekoga slišal zdihovati. Gotovo je zopet kak berač, ki bi rad pod streho. Takih ljinli seje treba varovati; dostikrat se naméri, da vzame človek hudobneža v hižo. Ako je.siromak res potreben, pelji.ga tja v senik, da pre- toči na séno." — Marko vzame svetilnico in otide. Ko pride do skednja, sliši pri priprtih vratih res nekako zdihovanjc in stokanje iz skednja. Hitro stopi noter_in kaj ugleda ? Tam na kupu slame leži uboga slaba ženica zdi-hajóé, a okoli vrata se jej vije kakih dvanajst let staro dekletce, ki jokajćč objema preljubo mater. „Oh preljuba, dobra mati," vpilo je dekletce, ko je Marko ravno v skedenj stopil, „povedi, kaj naj storim, ako mi timnieä? Ni- kogar nemam na svetu, ki bi se usmilil uboge sirote !" — „Kaj delate tukaj ?" zarenči Marko ter bližej stopi se svetilnico. „Oh prosim, pustite mojo ubogo mater," prosi dekletce na koleni padši pred gospodarjevega hlapca, „prišle sve iz bližnje vasi in ravno tukaj je moja mati popolnoma oslabela ter nij mogla dalje. Vidčč vrata od skednja odprta, peljala sem hitro mater noter in jej malo slame podložila, da bi imela saj mehko ležišče ; oprostite , dobri človek, saj vidite, da moja mati uié skoraj umira." — Nu, tuje treba hitre pomoči !" reče Marko ter hiti v hišo, da pové, kaj jo videl v skednji. Vsi, kolikor jih je bilo v hiši, popuste svoje delo, ter gredó za Markom, da vidijo, kar jim je povedal. Ženstvo se je začelo kar jokati, videč onemoglo siroto in ubožno dekletce, ki nij moglo pomagati. „Le hitro vzemite ženo," reče Vrban Košutnik, brisaje si solzé z oči, „ in nesito jo v gorko hišo, da se ogreje." — Pri dobrej postrežbi je siroti kmalu odleglo in drogi dan je bila uže na nogah. Ker je bila žena zelò slaba, govoril je Košutnik drugi dan z županom in sirota je bila sprejeta v občiusko bólnico ; a čvrsto in zdravo dekletce je obdržal Košutnik pri sebi in skrbel za-nje kakor za svoje otroke. Mati abožne deklice nij živela dolgo; v pomladi, ko so se prve pomladanjske cvetice prikazale, umrla je sirota na sušici. A uboga deklica je ostala pri Košutnikovih celih deset let, vsi so jo radi imeli in tudi njej se je tako zdelo, kakor da bi imela stariše. Pozneje se je omožila v bližnjo vas, vzel jo je pošten in premožen vdovec, ki nij druzega iskal nego dobre in skrbne matere svojim otrokom. In to je tudi bila uboga Marinka — tako je bilo imé ubogemu dekletu — ker si je v Košutnikovej hiši vse dobre lastnosti pridobila. Ves čas svojega življenja je bila Marinka hvaležna Vrbanu Koäutniku za izkazane jej dobrote in je molila za njega in vso njegovo družino. Tega je bil Vrban zelò vesel in je bit vedno usmiljen do ubozili sirot, dobro ved6č, da nam to, kar podelimo ubožcem, Bog stotero zopet povrne. Vrban Košutnik in njegovi sosedje. Košutnik je z vsakim človekom dobro izhajal. Kedór koli ga je poznal, vsak ga je spoštoval in ljubil, bodi si na kmetih ali v mestu. Ako je komu mogel kaj dobrega storiti, nij ga bilo treba po dvakrat prositi, takój je storil in pomagal svojemu bližnjemu, zavedajoč se prigovora, ki pravi: dvakrat dà, kedór hitro dà. Kad je posojeval sosedom, česar jim je manjkalo, recimo : živino, voz, seme, žito, živež in tudi denarje, ako je mogeL A najbolj je pokazal svojo ljubezen do bližnjega v takih letih, kadar je bila slaba letina in pomanjkanje splošno. On je zmiroin imel veliko zalogo žita, katero je v takih časih prodajal po nizkej ceni, samo da je pomagal svojemu bližnjemu iz zadrege. Vrban Košutnik in njegovi posli. Posle je imel vedno pred očmi, kakor svoje otroke, ter je po očetovsko skrbel za-nje. Kedór nij bil v dobrem imenu pri ljudeh, tega nij hotel v službo. Tudi če kak posel nij hotel moliti ali poslušati, kadar- se je kaj lepega in podučnega čitalo (bralo), moral je kmalu zapustiti Košntnikovo hišo in si kje drugej poiskati hruha. Dobrim hlapcem, sramožljivim in zvestim deklam se je pa dobro godilo v njegovej hiši. Nikoli mu nij poslov primanjkovalo, da si tudi jim nij ponujal prevelikega plačila, ali red pri vsakem delu, red pri jedi in povsod, kar se je v njegovej hiši godilo, to mu je vselej pridne in poštene posle privabilo. Vse je viselo, ležalo ali stalo na odločenem kraji, in vsako stvarco je bilo treba zopet tja položiti, kjer se je vzela. Tadi ny bil z delom nihče preobložen v njegovej hiši. Kadar je bil kak posel bolan, takój je poslal po zdravnika, da gaje ločilna njegove troške. Večkrat je sam stopil k bolnika in ga je tolažil z božjo pomočjo kakor svojega otroka. Ako je büo grdo, deževno vreme in se je poslom tožilo v cerkev k službi božjej, vselej jim je dejal: „kolikor težavnejša in daljša pot v cerkev, toliko lehkejša in bližej je do nebes !" To je posle izpodbnjalo, da so radi in z veseljem hodili v cerkev k sv. maši. Duhovska in svetna gosposka. Da si mn je bilo vsako leto do 300 gl. davka plačevati, nikoli nij godrnjal, kajti dobro je vedel, da so davki potrebni, da se ohrani red in pokoj, varnost življenja in iménja. Zatorej je on vse davke naložene mu na njegov imétek zadovoljno in zvesto opravljal. Kadar koli je srečal starega, sivolasega gospoda žnpnika, vselej mu je srce veselja zaigralo, kajti spoštoval ga je kot svojega najboljšega dušnega očeta. Uže iz daleč se mu je ponižno odkril, podal mu roko, ter ga prijazno pozdravil, kakor svojega najboljšega prijatelja. In kaj ga ne bi ! Saj je gospod župnik duhovni oče svojih faranov, ki jim skrbi za telesno in dušno srečo, ki je oči kerščanski nauk, jim oznanjuje besedo božjo, deli svete zakramente in je spremlja nčćč in opominjajćč od zibeli do hladnega groba. On je tedaj res velik dobrotnik svojim faranom, vse česti in spoštovanja vreden. — A tudi svetno gosposko je spoštoval Vrban Košutnik , ker je vedel, da je svetna gosposka postav^ena od Boga v skrb, da se v deželi vse lepo, redno in varno godi in zvršuje. On je bil deželskej gosposki vselej pokoren in se je držal besedi sv. pisma, ki pravi: „moj sin! boj se Boga, in spoštuj cesaija ter ne pridružuj se njijnim zaničevalcem." Kakšno je bilo njegovo življenje sploh. Vrban Košutnik je bil tako pošten, da je nekemu žitnemu trgovcu čez leto dan, ko sta se na nekem sejma zopet srečala, vrnil goldinar, katerega mu je trgovec pri kupovanji žita preveč dal, kar je pa Košutnik še le pozneje zapazil, koje iz sejma domóv prišedši prešteval denarje in primerjal troške z dohodki. Kedór koli je ž njim občeval, nihče mu ne more očitati, da ga je kedaj zasačil na kakej laži ali pri kakej goljufiji. In ako bi bil hudoben človek, gotovo bi ne bil nikoli dospel do tacega blagostanja in tudi njegovi otroci bi ne bili tako dobro oskrbljeni, ako bi ne bili od dobrih poštenih starišev. Kar koli je Košutnik govoril, vse je prišlo naravnost iz njegovega srca, vse je bilo gola resnica, naj je s tem Ijudóm ustregel ali ne. Vsak je rad občeval ž njim, ker je bil z vsacim dober in prijazen. V Jcriiih in težavah se je Vrban Košutnik vdal popolnoma v voljo božjo. Druzega nij bilo slišati h njegovih ust nego besede: „v imenu božjem" ali „vse, kakor Bog hoče; njegova sveta volja naj se izide ! Kaj nam pomaga zdihovati in žalovati ! Bog premore vse; on bode zopet vse prav storil!" Njegovi pogovori ob nedeljah in praznikih z družino doma so bili navadno o tem, kar so v cerkvi pri pridigi ali krfčanskem nauku slišali. Druge dni se je tudi pogovaijal o gospodärstvenih in kmetijskih zadevah, posebno kadar je bil t kakej dražbi z domačimi ljudmi. A nikoli mn nij niti na misel prišlo. da bi opravljal druge ljndi; tudi mu nij nihče smel o drugih kaj žalega povedati. Take ljudi, ki druge opravljajo, sovražil je iz vsega srca. Ako mu so otroci ali posli ne-vedoma kaj tacega domóv prinesli, kar bi druge ljudi užalilo, takój jim je rekel: „molčite, kaj nam to mar ?" Gledite sami sebe ! Izpozuajte in izboljšajte svoje pregreške! Vsak sé sani. kje ga črevelj tišči. Novice v hišo in iz hiše prenašati, tega ne moreni trpeti ! Kako bi se zdelo vam. ako bi dragi ljudje vas po zobéh nosili? Tudi nij vse tako. kakor se govori o tem ali ónem človeku, ker vsak nekaj zraven pridene. Ako bi slišali užaljenega človeka, ta bi stvar vse drugače povedal." Tako je govoril Vrban KoSatnik svojim otrokom in poslom, kadar mu so hoteli kaj slabega povedati bodi si o katerem koli človeka Vrban Košutnik se drugič ozéni. Otroci so postajali zmirom večji in starejši ter so drug za dragim odhajali iz domače hiše. Naposled mu smrt pobere njegovo dobro in skrbno ženo. To je bil hnd udarec za njega ! Vedel je, da brez dobre gospodinje nij nobenega pravega gospodarstva pri hiši. Zatorej je izročil svoje posestvo najstarćjšemu sinn s tem zagotovilom, da mn vsako leto izplača določeno vsoto v denarjih, da se preživi na svoje stare dni. Oženil se je potem drugič s priletno, bogoljubno in potrpežljivo vdovo iz bližnjega trga ter se je podal i njo v mesto Celje, kjer si je najel za ves čas svojega življenja lepo stanovanje, v katerem je živel se celih 16 let srečno in zadovoljno. Kakor živel, tako umrl. V prijaznem Celji je živel samo za Boga — in je tudi mirno zaspal v Gospodu po kratke} bolezni, prejemši vse sveto zakramente za umirajoče. Ljudjé iz bližnjih krajev so ga spremili v obilnem številu ua pokopališče in marsikomu je bilo videti soline oči Mir in pokoj njegovim kostém! .Waffno&'ut. Tri zelene veje. Živel je njega dni puščavnik, ki je imel svojo célico v podnožji necega hriba. Vse svoje življenje je molil in opravljal dobra dela. Vsaeega večera je ponesel Bog« na čast po dvoje veder vode v klanec. Marsikatera živalca je bila ž njo napojena in marsikatera rastlina okrepčana, ker na vrhu visokih gorä brije vedno ostra sapa, ki osuščva zrak in zemljo. In divje ptice, hoj òr se ljudi, vijó se visoko v zraku, iskajoč si z bistrimi očmi pijače. In ker je bil puščavnik zelò pobožen, šel je vselej ž njim do vrha angel božji, vidljiv njegovim očem in brojèé njegove stopinje ter mu je donaäal po okončanem delu jedi, kakor nekdaj krokar Eliju proroku. Ko se je bil puščavnik v svojej pobožnosti uzé zelò postaral, pripeti se necega dné. da vidi od daleč peljati ubozega grešnika na vešala. To videč, reče sam v sebi: „zdaj dob&de ta svoje zasluženo plačilo!" — Ko potem zvečera zopet nosi vodo na hrib, ne prikaže se mu več angel, ki ga je poprej vedno spremljal, tudi mu ne prinese jedi, kakor se je to poprej godilo. Puščavnik se zelé prestraši ter izprašuje STojo Test. kij bi se bil pregrésil, da ga Bog tako hudo kazanje, ali ničesar Be ne more spomniti. Od sik dob niti nij jedel niti pil, temnč legel je na zemljo in molil noč in dan. — Ko necega dné v gozdn bridko joka. sliši drobno ptieico prijetno peti. To ga še bolj užali ter pravi: „kako veselo žvTgoliš. drobni ptiček! Tebi je lehko. ker nljSl Gospoda razžalil. O da bi mi mogel povedati, s čim sem ga razžalil jaz, da me je popolne^ zapustil. Bad bi delal pokoro za storjeni greh, in moje srce bi bilo potem zopet veselo !" Zdajci se oglasi ptica in reče : „pregrešil si se, ker si obsodil ubozega grešnika, ki so ga peljali na vešala, in zató se Bog jezi na tebe. A vendar do-bodeš lehko odpuščenje, ako se izpokoriš in obžaluješ svojo pregreho." Zdajci ugleda puščavnik angela poleg sebe sè snho vejo v roci, kateri mu reče: „to suho vejo nosi toliko časa povsod sè soboj, da iz nje poženč tri zelene mladike, a po noči jo devaj pod svoje vzglavje. Kruha si moraš prositi vbogajme in v jednej in istej hiši ne smeš bivati dljé nego po jedno samo noč. To je pokora, ki ti jo naklada Gospod." Puščavnik vzame vejieo ter se zopet pod& med ljudi, katerih uSó mnogo let nij videl. Nij jedel niti pil ničesar druzega nego samo to. kar si je izprosil od dobrih in usmiljenih ljudi. A pogostoma se je primérilo. da so ga Ijudjé zapodili od hiše, duri so mu zapirali, ter je tako moral biti gladen (lačen) po več dni. Necega dné je prosil ves božji dan, terkaj6č od vrat na vrata. Ali nihče mu nij pomolil skorjice kruha, in nihče ga nij hotel čez noč pod streho. V tej velikej nadlogi se podi v gozd ter pride do neke dupline, v katerej je sedela stara ženica. Prosi jo rekoč: „dobra žena, prenočite me to noč pod svojo streho." Ali ona mu odgovori: „tega ne smem, ako bi tudi hotéla. Imam troje sinov, hudobnih in neusmiljenih. Kadar se vrnó od rópanja domóv, in bi vas tukaj našli pri meni, naju obi takój usmrté. Nató reče puščavnik : „ne bojte se žena, niti meni niti vam ne storé nič žaJega." Usmiljena ženica se dadć omečiti. Mož se vleže pod stolbe (štenge) ter si dene vejo pod glavo. Starka to videč, vpraša ga. kaj to poméni. On jej pové, da nosi vejo sè soboj za pokoro ter jo ima po noči za podzglavje. Razžalil je Boga, ker je, vidéC peljati ubozega grešnika na morišče, dejal, da se mu godi po pravici. Žena začne bridko plakati ter vzdihne : „ako Bog uže tako ostro kaznuje jedno samo besedo, kaj bode storil z mojimi sinovi, kadar pridejo pred njegov sodni stol!" O pčlunoči vrnó se roparji domóv, vriskajćč in razgrajajóè. Zanétijo ogenj, in ko plamen razsvitljéva duplino, ugledajo razbojniki, da leži pod stolbami ptuj mož. Razsrdó se ter rohné nad materjo: rkedó je ta mož? Ali vam nijsmo prepovedali, nikogar prenočevati?" Mati jim odgovori: „Pustite ga. ubog grešnik je, ki se pokori za svoj greh." Ro-parji bi radi vedeli, s čim se je pregrešil ter zakričć nad puščavnikom: „starec, povédi nam svoje grehe !" Puščavnik se sklone in jim pripoveduje, kako se je Bog zaradi jedne same besede nad njim razsrdil in kako se zdaj pokori za ta greh. Razbojnikom je puščavnikova povest tako genila srcé, da so se resnično kesali svojega dosedanjega življenja. Ko puščavnik roparje iz-prwobrae, vleže se zopet spat pod stolbe. — Drugi dan za rano našli so ga mrivtga in iz suhe veje, na katerej je počivala njegova glava, pognale so tri zelene mladike visoko k višku. Tak6 mu je Gospod odpnstil njegov greh in ga vzel k sebi Poslovenil V. Eriin. D e ž e k. (Po dr. J Subotić-i preložila Lnjiza Pesjakova.) Pàdaj, dežek, dobri dežek, Padaj, kamor ti je drago, A ne padaj mi na grobje, Kder mi dete spava blàgo. Sredi grobja prost je križec In pred križcem grobič mili, Tam leži moj otročiček. Spava v snežnobelej svili. Padal bodež v mlado travo, Z njé v žemljico razgorélo. Iz zemlje na det« milo. Hélico kropil mn belo. „Padal bodem v mlado travo, Z nje v žemljico razgorélo. Iz zemljé na dete milo. Hali co kropil mu belo. Otročička močil bodem. V prah zdrobim telesce nežno In raztrosim ga na cvetje. Ki ti dà ga — mladolétje." Mati in dete. Na samotnej tràtici „„Dete, ljubo detece, Revna bajtica stoji. Vstdvi sólzice svoje! Njo obdaje krog in krog Predno mine ta-le dan, Temen, ves zapuSčen log. Zlajšan bode najin stan.-" Tu je bolne majke dom, Nada sije le i oči Strada z majhnim sinekom. Vedno ubogej màteri. Bledih ličic detece Mirno, tiho dete pa Ljubi, stiska na srcé. Rokico v slovo jej dÄ. Dete milo se solzi, Nagne trudno glivico, Gleda v solzne jej oči. Zdihne duSico svojo. „Prosim, ljuba màmica, Z angelčkom se preseli Daj mi košček kruheka." Tja, kjer kruha treba nij. Te besede, joj, preveč. Mati nič ne joka se, V srce režejo kot meč! Suho je okó, srce. „„Jaz sem lačna kakor ti, Ves jej zgine sladki up. Še drobtinice ga nij! Glad premaga jo, obup ! Će ne nsmil' se nihče nas, Se oklene sineka, Nama umolkne kmalu glas !uu Zadnjikrat poljubi ga. „Angelček priletel bo, Vzdihne, predno gre v nebó. Kruha dal nam korbico." Kamor dete kliče jo. „„Bova sita jaz in ti,"" Le takó sta rešena Mati slaba govori. Bila reveža obd! Matej Sterga Vodna poslopja na koléh. V ónej starej starej dobi, ko je ua svetu še vse lepše ill boljše bilo nego li dandanes, živeli so ljudjé — tako pripoveduje staro izročilo — močnejši in srečnejši od sedanjih, ljudjé, s katerimi smo mi v priméri le pritli-kovci in katerim nij bilo treba pridelovati si kruha v potu svojega obraza, ker je zemlja v ónej dobi še bogato rodila in je človeka nadarila obilo z vsem, česar je potreboval za mirno, veselo in brezskrbno življenje. To vam je bila, otroci, zlata doba človeškega vodu. Za to dobo je prišla srebrna doba in za njo je nastopila tako imenovana železna doba, v katerej smo še sedaj. Glejte, otroci v ónej prvej starej dobi ljudjé še iiijso vedeli kaj je ruda m tudi iiijso znali še kovati, imeli so vse svoje orožje in orodja samo od kamena in živalskih kosti. V tej prestarej dobi nij bilo še niti travnikov niti polja, sami gozdi so stali, in reke so vse drugače tekle nego Ii zdaj, nekatere še nijso bile hribov prodrle, skozi katere zdaj tekó in zatorej je voda delala jezera, po katerih so ljudje stavili svoje hiše in kolibe, o katerih vam hočem danes nekoliko povedati. Stanovanja na koléh, kakoršna vam kaže denašnji „Vrtec", znana so bila nžč najstarejšemu grškemu zgodovinarju Herodotu, ki je živel 400 let pred Kristom. Taka poslopja na koléh iz 6uih starodavnih časov, ko ljudje še nijso poznali druzega orodja nego orodje od kamena in kosti, našli so 1854. leta v ciriškem jezeru v Švici. Ko je namreč voda v tem jezeru upadla, prikazale so se blizu vasi Meilen cele vrste koičv iz vode. za katere se je užti poprej znalo, a nihče jih nij preiskoval. Učenjak dr. Keller, preiskovalec starin v Cirihu, preiskoval je poltretji črevelj debelo plast, stoječo na koléh ter je našel sila veliko kamenénih sekir in drnzega orodja od roga, lesa in ilovice. Koli bo" bili zapored zabiti v jezerska tla, preko njih so bili pribiti po dolgem tramovi, a preko teh so bili položeni počrez okrogli koli in preko teh zopet pribiti tramovi po dolgem. Tako je bil narejen v jezeru nekak most in dr. Keller je izpoznal, da so na tej podlagi stala človeška stanovanja nad vodo, kakor to vidite na podobi, ki vam jo kaže denašnji „Vrtec". — Pozneje so našli taka stanovanja tudi v drugih švicarskih jezerih in močvirjih, pa tudi v Italiji, na Francoskem, Angležkem in Irskem, na Nemškem in Ogrskem. S tem je bilo dokazano, da so si v davnej prvotnej dòti prebivalci malo ne cele Evrope stavili poslopja sredi vode v jezerih na kole. Natančnejša preiskovanja so pokazala, da so bila poslopja na koléh narejena ob času, ko ljudje še nijso poznali železne rude, a znali so ipak najtrje kamenje izbrusiti in izvrtati. Hiše ali kočo so bile narejene iz manjših kolov in vmes zadelane z vejami. protjem in ilovico. Pokrite so bile si slamo ali pa s trsjem. Stale so na podlogi iz kolov in tramov narejenega mosta. Sredi take koče je bilo ognjišče in v kotn ležišče. Ljudjé so v takih kočah živeli po zimi in po letu. Iz hiše na suho je bil narejen most, katerega so po noči in tudi drugekrati, ako jim je pretila kaka nevarnost, k sebi vzdigovali. Ako so ti ljudjé imeli tudi na suhem stanovanja nij Se natanko dokazano, a to stoji, da so mrlič« pokopavali na suho. Poznali so ti prvotni prebivalci uže pšenico, ječmen in prosò, ter so tudi nžč kruh pekli. V živež so jim bile tudi ribe, divje in domače živali. Poznali so govedo, ovoo in kozé, pse in dvoje plemen prašičev. Zakaj so si ljudje v prvotnej dobi stavili s tolikim trudom svoja stanovanja na vodo, to nam je še zmirom zästavica, katero je težko uganiti. Tako vam sem, ljubi otroci, povedal nekoliko o ónih čudnih stanovanjih, ki so je imeli ljudjé v prvotnej ali tako imenovanej k am e non e j dobi. Povedal vam sem tudi, kje so ostanke takih prestarih stanovanj najprej zasledili Ali čujte ! Tudi v našej domovini našli so ostanke takih poslopij in treba je, da vam tudi o teh nekoliko povem. Bilo je meseca julija pretečunega leta. da jo vrli domoljub in občespo-štovani gosp. P eru ci, posestnik na ljubljanskem močvirji, blizu vasi Stüde- nee, ti leH ob znožji Krima, našel pri tréblenji grabnov kantonske ceste, prezanimive ostanke takih poslopij, kakor vam je sem zgoraj opisal. Gosp. Pernci je to stvar takòj naznanil izvedenemu možu g. Drag. Dežmanu, vàruhn deželnega muzeja. Na Dežmanov predlog je deželni odbor v svojej seji 23. dne julija dovolil 200 gld. za prvo delo, da se izkopavanje in odkrivanje teh za znanje v starinstvu prevažnih ostankov nadaljnje. Našli so už£ mnogo kamenénega in kosténega orožja in orodja, namreč : zanimive sekire od jelenovega roga, izvrstne oslè. 9 katerimi so brusili orodje, različna bodala in igle narejene iz koncev jelenovega roga in velike trnjake, ki nam so najboljša priča, da so bili stanovalci teh poslopij izvrstni ribarji. Tudi pušic se je dobilo muogo. ki so vse kamenéne. kosténe ali pa rožene in zelò ostre. Posebno zanimivi so lonci od gline, vsi izdelani brez orodja z golo človeško roko in prav dobro ohranjeni. Nekateri kažejo nž0 precej lepo obliko, nekateri so celò opisani, kar je dokaz, da 6ni prestari narod, ki jih je delal nij bil brez vsega čuta za umetelnost. V jednem lonci so se našli še celò ostanki neke jedi, podobne kislemu zeljo. A nij treba misliti, da je to res zelje, kajti ljudje o želji takrat še nijso vedeli ničesar, nego to so ostanki neke užitne rastline, ki se še zdaj nahaja po laških jezerih. Bazveu te rastline so se našle tudi lupine od lešnikov, kćščice od drnulje in povodni oreh, ki ga zdaj na Kranjskem nikjer več nij. Vse te prezanimive stvari so po trudoljubivem prizadevanji gosp. Dežmaua shranjene v spodnjem oddelku ljubljanskega muzeja , kjer si je lehio sami ogledate. Meseca avgusta je strokovnjak gosp. Dežmau javno govoril v deželnej dvorani v reduti vpričo obilo zbranega občinstva o stanovanjih na koleh sploh in o stavbah najdenih na ljubljanskem močvirji še posebej. Iz njegovega govora je prinesel „Slov. Narod" obširen popis, po katerem smo tudi mi denes posneli toliko, kolikor vam je treba, da se upoznate tudi vi s preimenitnimi stavbami na koléh. Po prizadevanji uev-trudljivega gosp. Dežmana se je ta novica raznesla užž po vsem svetu in tako se zdaj piše in govori skoraj povsod o prev^žuej najdbi na ljubljanskem močvirji. TTpati je, da bodo izkopavanja, katera vodi posestnik gosp. Peruci, ki ima za to preimenitno stvar tudi največje zasluge, še marsikaj zanimivega odkrila in „Vrtec" si bode prizadeval, da take stvari tudi vam objavi, kolikor mu bode prostor dopuščal. Ic. Tamiić. Sreča pod križem. Zares lepa navada po našej domovini je ta, da Ijudjé ob cestah in tudi drugod stavijo sveta znamenja in križe. Popotnik se pri takem znamenji rad ustavi, da si malo odpočije in dušo okrepi sè sveto molitevjo. Meni se ne zdi nič lepšega in hvalevrćdnejšega nego li ta prelepa in Bogu dopadljiva navada. Nti, ta navada nij samo pri nas po Slovenskem nego tudi pri naših dobrih sosedih Hrvatih in povsod, koder koli prebivajo kristjani. Srečna vsaka dežela in srečni njeni prebivalci, ki se mogó ponašati z obilnim številom takih svetih znamenj, naj si bodo itìé na polji, ob stezah ali cestah. Mi katoliški kristjani se pač ne moremo z ničemur bolj veličati in ponašati nego li sè svetim križem našega odreäenika Jezu Krista. Tudi mislim, da se vi, pre- ljubi otročiči, vselej lepo odkrijete, kedar koli greste mimo tacega kraja, kjer stoji kako sveto znamenje ali še celò presveti križ našega izveličarja. Da, to je lepo od vas, tako delajo vsi dobri in pridni otroci ! Tako je delal tudi M a r t i n e k, sin poštenega mizaija. Bil je jedva kacih devet let star, ko se je necega dne izprehajal z braWem Ivankom ob robn hladnega gozda pri vélikej cesti Tu zagleda poljske težake, ki so ravno pokleknili pred znamenje svetega križa, da bi se k Bogu pomolili, predno začnć svoja težka dela. Martinek je vse to iz dale« gledal, a ko pobožni težaki otidejo, pristopi tudi on k svetemu znamenju pred lično kapelico, ki je stala ondu ob velikej cesti pri gozdu. Kapelica je bila od vseli strani lepo pobarvana, v njej veliko krasno razpelo (križ), zaprta je bila z železnimi vratci, in v sredi je gorela lična lampica. Ko Martinek pogleda skozi železna vratca, obide ga sveto čutilo, pade na koleni, sklene in povzdigne svoji beli ročici ter prav pobožno moli. Domóv se vrnivši, povedal je vse materi z đno otročjo odkritosrčnostjo, ki jo imajo samo mali, nedolžni otročiči. Mati je pohvalila Martinka in mu dovolila, da sme vsak dan pred večerjo svojo molitevco opraviti tam pred svetim križem v kapelici. Necega dne je Martinek po starej navadi ravno klečal pred kapelico in molil. Pripeti se, da se je mimo peljal imeniten gospod iz bližnje graščine v lepej dragocenej kočiji. Pobožni graščak stopi z voza. da bi pozdravil znamenje sv. križa, kar ugleda Martinka klečečega pred kapelico, ki je tako lepo in pobožno molil. Čudil se je dobremu mizarskemu dečku, a še bolj se je čudil temu, da se deček tako milo joka. Pohvali ga zaradi njegove pobožnosti in ga vpraša, zakaj tako milo joka. „Ali vi nikoli ne jokate," odgovori Martinek, „kadar klečite tukaj pred križem naäega odrešenika? Le poglejte, s kako lepimi besedami nas Mite i sebi i" Spoàaj joA toiiem je bilo nramS zapisano: „Sin! zaradi tebe sem na križi. Vedno te čakam z razprostrtima rokama in z odprtim srcem, da te objamem in pritisnem k sebi! Delaj po mojih zapovedih in bodeä z manoj v raji !" Graščak se zamisli v te besede ter je sklene odslej resno prevdaijatL Seže v žep ter podari dobremu dečku tri zlatnike. Vesel kakor še nikoli priteče Martinek domóv k materi ter jej pokaže lepe rumene novce (denarje), za katere mn mati kupi novo obleko. A tudi pozneje, ko je bil Martinek už4 sam svoj gospodar, bil mu je graščak vedno na roko, in Martin se je vse svoje žive dni spominjal, kako ga je sreča dotekla pod križem pri kapelici kraj ceste. Otroci! odkrite se vselej, kadar greste mimo znamenja svetega križa! Kukavica in ševa. (Po Hagedorn-Ii posi. St. P... ar.} Kukav'ca Sevo •) bar»: „Spriäuje naj nam ona," „Kak je ? povej mi ti Jej ta odgovori. I)a potavalia štorklja „Da mnogo potovanja Modrejäa nij kot mi ?** Neumnih ne zmodri." •) Šot» = skorjanec. die Lerche. Napčno usmiljenje. Gospa Ljuboslava je imela šest psor, katere je dobro redila. „Saj so psi tudi božje stvari!" dejala je, ko je krni v mleko namakala in psom delili. _ A kadar je star berač v hišo stopil in za kak milodar prosil, ostro in neusmiljeno ga je odpravila z besedami: „idite v imenu božjem! kedó bovsa-eemu delil? Moj Bog, koliko je beračev! Saj se nže ne more vsacomu dati; sama imam jedva toliko, da živim." Tako je govorila Ljuboslava vsaki krat, kadar je kakemu beraču kaj podelila. — Ali je pač tako ravnanje Bogu ljubo? Ne.—Zakaj li ne? — „Ne muči, ne ubijaj živali po nepotrebnem," rekel je Bog Adamu v paradiži ; a s tem nij dejal, da bi živali mehiužili, da bi je z najboljšimi jedrni pitali, ter celò človeka prezirali. Čegar serce se no usmili svojega bližnjega, kadar je v sili in potrebi, a do živali, ki so tudi božje stvari, im» preveč usmiljenja, ter jim streže bolj nego ljudem, kakor gospa Ljuboslava, ta ne dela po božjej volji. a. L. MomirtU. Kmetic in berač. Kmetič id66 po cesti, sreča berača stezajočega roki k njemu za k&kov milodar. Kmetič, usmiljen človek, poseže v žep in mu pomoli novec, rekoč: „tu imate novec, in prosite Boga za dež!" Berač vzemši denar, nasmehne se in pravi: „tega paužć ne storim, da bi jaz Boga prosil dežja ; samo sreče, zdravja in bogastva ga morem prositi " „A zakaj ne dežja?" povpraša ga kmetič. Berač se obrne in pravi : „Poglejte moje črevlje na nogah ! vse luknjaste so in raztrgane, voda meni v črevljih ne stori dobrega. To rekši, nasmehne se ter otide svojo pot. Bremer. Dobrim otrokom v zabavo. Kazne st"va,ri- Drobtine. (Tmrl je) 7 Zagrebu pretečem mesec učeni profesor gosp. Vek. Baba kič, ki je res čas bi] naročen tudi na naš „Vrtec." V miru naj počiva! (L o n d o n) je največje mesto na vsem svetu. Prebivalcev šteje 4 milijone. V vsakih 5 minutah se rodi po jedno dete, in v vsakih 8 minutali umre po jeden človek. Poštno oprav-ništvo odpošlje vsacega leta po 238 milijonov listov (pisem). Krčme in pi-varne, ako bi stale jedna poleg druge, naredile bi 37 milj daljave. (Koruna) sadé malo ne do 200 vrsti, a v knjigi „Kuharici" se čita, da ga na 200 načinov pripravljajo v jed. — Na gospodarskoj razstavi v Drež-danah ga je bilo 112 vrsti (sort) razstavljenega. Kratkočasnice. * Sodnik: r Ali ste res rekli,. da vam je sosed Lisica ukradel mošnjo z denarji?" — Kmet: „Tega jaz nikoli nijaem rekel, gospod sodnik! Jaz sem samo to rekel, da ako bi mi sosed Lisica ne bil pomagal mošnje iskati, bi mi denarji ne bili ukradeni." * (Dva modrijana). Kadove-dnež: „Daj, povedi mi, zakaj oni pes miga z repom?" — Modrijan: ,.Zató ker je pes močnejši nego li rep, inače bi rep migal s psom." * Učitelj vpraša sosedovega Jožka: „Jožek, povej nam ti, kaj je hitrejše, krogla ali glas ? Ako bi na primer lovec ustrelil zajca, kaj pride poprej do zajca, krogla ali glas puške?" — Jožek: „Krogla pride poprej do zaj-čeve kože nego li etrél, kajti ako bi zajec poprej slišal strél nego bi ga krogla zadela, prestrašil bi se in bi ušel. | Pametnice. •Govor je prava podoba človeške duše; po govoru se spozna naša pamet in naže srcé. • Ako želiš, da bi bU jcdenkrat srečen, nie za mladega se vadi vseh lepih čednosti. • Bodi varčen I Vedi, da je treba mnogo truda in skrbi, predno si kedó pridobi imetek. Kedor je v mladosti zapravljiv, ta bode gotovo na starost kruha stradal. • Pazi dobro, kaj govoriš. Govor ja najlepši dar božji, a ravno z govorom se najlaže dopadeg ali pa zameriš ljudem. Računske naloge. (l'riobtü J. 8—»•) 1) Zapišite število 19 tako, da ostane 20, ako jedno odvzamete. 2) Kako se dado 888 tako razdeliti na dva dela. da nobeden nič ne šteje V 3) Zapišite 100 sè samimi številkami 9! (Uuiittv ia imen» «sttlcov v prihodnjem U«tu.) Narodne uganke. (Zapisal Sv. P • • - «T.) 1) Spodaj kot plätence. Zgoraj kot sukence, Zadej kot vilce, Spredaj kot šilce? 2) Kedaj prešič Bkoz kravo lan reflji? 3) Peče, a nij vroče; kaj je to? 4) Bie, bac , polna hiša rac ; pa vse so brez repa; — kaj je to? 5) Vem veliko skledo masti, ki se prišedSa na boli dan po vsem svetu razlije ; kaj je to? (Odgonetke uganek v prihodnjem listo.i Slovstvene novice. Z novim letom dobódemo nov slovenski lepoznanski list, ki inu bode ime „Zvon". Izdajal ga bode znani slovenski pesnik Stritar na Ounaji. Cena mu je 4 gl. na leto; za pol l«ta 2 gld. Naročnina ee poéilja na uredništvo „Zvonovo" na Dunaji, (Hernals, poste rest.) USTNICA, (ig. .1, L. v Ž. : „Misel i* vse hvale vreUua, ali r.d»j je uJč prepolno, ker v Ljubljani ne-insili.» Doboui'iTft lesoreicn,