45                                   '
Markec naš ima voziček...
^B^arkec naš ima voziček,              Zdaj naj bi vam že povedal,
^H§» Vanjzapreženjekonjiček;          Kaj je Markec v sanjah gledal,
Markec semtertja ga vozi                  Ko ž njim spaval je konjifiek^
Zilaj po cesti, zdaj po I021:              ln s konjifckom i voziček. Vprežen konjec je v ojesa
In pod desko so kolesa.                    Saoja] Markeo sanje peslre:
SluSa konjec vozolaia,                       Vm, slovi., od majb,_ seBtre.
Kl po mizi ga sprevaja;                    pa pogna| p0 svoj[ vesti
Mesto žimnalega repa,                       Konjča je p0 slrmj cesti.
Vranca krasi piSfal lepa.                   Vozil v pI.0llaj razd0 5ar0:
S») nikol) ne rezgafe.                       Dcdkovo je uro slaro,
Niti srdont ne skaCe;                        Vozil je mej razno robo,
Piean belo je rudete,                        , tresitoo suho goh)O;
In s seboj vmiiek ^leCe;                  pa io|escu 6trj se peslo,
Mazat, ni treba pesla -                   Konjec   ade Inu pod cest0.
Saj je miza njemu cesla!                  , konjiCi kj 2ses|0 siuii
Bodi leto, bod. zima,                        skot ulovlil mu je „ iaSi,
Sol naklada in rozite                        M»rkcvi soto se atr»e -
In za male pujske piče;                    Jej... pred ujnn se sv.trazgrne!
ln kar srže <isl dobi&k,                   Angelj, glej, stoji ob iarki,
On ima ta pa konjiSek!                    Voz potegne z luje Marki;
In t:d tega, kar ostane,                     Predno Markec se zaveda,
V  tržne hrani si nakane.                   Polno angeljev zairleda! Markec prve hlafe nosi.                    Vsak T P°zd™v roCico proži, Malo čadast je po nosi •                    M°en " vozek !•» Položl; Kakor Anka mu nagaja,                    Pa poprimsjo ojesa,
Plalno zadaj še prodaja,                   Pa 8a Peljejo v nebesa!
ln «e se mej nami rede,                   Sa 'amencib svojib sluti
Č;isib trzi ludi — svefe.                   Krasne angeljske peruti!
Itcci kdo pa, kar 2e hoU,                  z angeljci pa v kralek iasek
V   igii njega lo ne moU;                   PevI1 ast ln ia5<!i 8l»«ek' ln ko s konjem 011 juna«,                Speli so po rimski cesti. Vsak se njemu ne jednači!               Koder zvezd nebroj se blesti;_ Solnre komaj spe čez yore,               Zvezdice i v zlatem krogu
itu že lovori tovore;                         Slavospev so pele Bogu;
In ko solnce v ziiton pluje,               Pe'e Jezušfiku, ilariji
1'ruden komaj še rairuje;                  I svelnikom v rajskem siji!
Komaj čata si veCerje, —                 SlečlnjiC pridejo v nebesa;
Spavat potlej gre na perje.                Angeljčki spusle ojesa,
Ž iijitn gre spat pa i konjiček           Konjcu so zobati dali,
In s konjickom i voziček.                  Markca k Bogcu so peljali,
Pa je konjec tega vreden:                 Bogec Markcu v roko seže,.
Muhast ni in ni poreden;                 In veli, da se mu streže;
In po noči ne rezgaie,                      Kakor to pristujc gosti,
Ne rezgafie in ne skače.                   Da imel bo vaega dosli.
Dali angeljčki mu hlače,                   A ker tmden bi( konjiček,
1 mej drugim te igrače:                    Deti k Markcu ga v roziček;
Boben, sabljico na traki,                   Vzeli angeljci ojesa,
Kakor imajo vojaki;                          Zavrtijo se kolesa
'Orgljice lepo pojoče,                          I po rimski eesti speli,
In vojake stopajoče;                          Pesni z Marfccem lepe peli;
Mucko, sivko, z repkora kvišfco,           Solnce ko je za gorami,
V skok pripravijeno na miško!           Pa so bili 2e pri marai!
Piskajočega, iz svinca                        Markec ko zazre domače,
Dali so mu petelinca!                       Ho^e kazal' vsem igrače;
In moiitks. tudi z zvonci.                 Hoče k mami, hoče k oči,
Sladkftrij v srebrnem lonci;              Hoče da z vozička skofii;
Dali pisane mu žoge,                        Tu odpre se nod prepada,
PtiČe, žabe skokonoge!                      Markec joj. v globino pada;
Ftes, krasan njegov je Sarec,             Markec pada, roei žiri;
Ali nič poleg teh stvarec!                 Prej ko kdo našlel hj žtiri, —
Ko tafco ga uadarili,                         Da! poprej kot jedno fiislo, —
I v vozifiek v>e znosili, —                Jokca se na podi kislo.1
Sladke dali mu pogače,                     I solzico za soizico
Z mlekom vinešaoe kolafe;              Briže Markec si z ročico!
-Mleko piti iz posodec —                   Sanje lepe premišljujei
Mleko paša za želodec!                     Pa razžalosti se huje;
Bogek Marka smehom gleda,            Ker ni angeljfikov ne vgleda,
¦Ker godi mu polna stleda;               Ni kolačkov 'z mleka, meda,
Pa ker Markec tudi inoli                  Ker nijedne Di igrafie, —
K njemu stopi JeSček doli;               Pa Še huje se razplače.
Stopi tudi Ž njim Devica,                  Sonce skozi okno gleda,
Pa poljubita ga v lica.                      V solnci muha sladkosaeda
Dč mu Jezus, naj bi vedno               EličeMarkcu: >Zum,zuro,zum,
Manio sluSal, molil redno;                KviSko, Markec, leui kum!
Ateja naj vestao sluša.                     Slalio. kdor se v snu  naslaja,
JJa mu bo radostna duža!                SJabše mu, kdor pozoo vstaja!
Ljubi angeijčka Ouvarja!                   A najslabše, kdor trguje
Mu Marija prigovarja. —                   Pa Se zdaj spi in teoujeF
Ko ga pogostili dosta                        Brž po htačicah mi sezi,
-Markca v voz sprejmejo gosta.          Koojca potlej v voz nnprezi!
Tam ga v lice poljubili,                    Ko nakrmljen bode Saree, —
ia se od nebes locili;                       Mteka čaka te kozarec!«
Vneslav