Z6Z. Stalita. fUMlarf ■ flaii I ■maha XL¥I1. lila. « na dom dostavljen: ee!o leto naprej . . • • K 24'— pol leta m . • . • , 12*— četrt leta „ » • • • « 6-— na rccsec - »'•••■ 2— .Slovenski Narod" velja v L|«bl|ant v upravništvu prejeman* celo leto naprej • » • • K 22'— pol leta „ • • • • • 11'— Četrt leta „ .....5 50 na mesec „ • • • • • 1'93 Dopisi nsj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova allca it. S (v pritličju levo.) telefon it 34. likala vsak aaa ivaćar laviaaUi aadalfa la praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne gtvari. ' Fosaatesaa številka veMa tO vinar)**. i Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna14 telefon it. 89. .Slovenski Narod* velja po postit za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ . • • 13 — četrt leta n » • • • 6"50 na mesec » „ • • • 2*30 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30-• za Ameriko in vse druge dežele:* celo leto naprej .... K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it 5, telefon st 85. Svetovna vojna. Ustavljeni boji na Lyssi gori. — Pri Turki in Starem Samboru vjetih 2500 Rusov. — Umikanje Srbov južno od Šabca. — Radi povodnji so Nemci ostavili okolico Nieuporta. — Odbiti francoski napadi pri Verdunu, Toulu in Markircbu. — Angleško-francosko brodovje bombardira Dardanele, angleško Akabo. USTAVITEV OPERACIJ NA LYS-SIGOR!. — PR! STAREM SAMBO-RL IN TURKI .IE NASA ARMADA VJELA 2500 RUSOV. PRI RVBMKU PA ML V PLENIL A MNOGO MLNI-CIJSKIH VOZOV. . . novembra. (Kor. ur Uradno r dne 3. novembra popoldne: ruskem Poljskem so prisilile na«e Sett moČmo sovražno armad«, k razvoju in na to prekinile hoje na LvssigorS v svrfeo, da nadaljujejo giban a. ki so jim bila zaukazana po bojih pred IvEngorodom. Položaj v Galiciji je neizpreme-nj-n. Iz bojev zadnjih dni južno od Starega Sambora in fevernovzhod-no od Turke so doslej pri ved Ji 2500 tih Rusov. Včeraj zjutraj so prese-i husarfl pri Rvbniku v Sirviski dolini Reko sovražno municljsko kolono ter vplenili mnogo vozov z artiljerijsko municijo. Namestnik načelnika generalnega štaba ni. Hoier, tm. * « * Ve?ti iz Qailcije in Poljske. Z Dunaja poročajo: Petrolejska rafinerija v Limarovi je zvišala ceno za petrolej za 16 kron pri 100 kilogramih. V Novi Sandec je dospelo dne septembra nad 100 Madžarov, da > v poljske legije. Rusi so imenovali za podguber-natorje Galicije: generalmajorja Po-lovčova in Novogrebielskega; za gu-bernatorja Lvova Mieinikova: za žele/ :a ravnatelja pa Krofa Lamsdoria. Maor Eiche je bil imenovan za mestnega glavarja; Poljak Rodzivvicz pa za poljedelskega svetovalca. BOJI PROTI RUSIJI. No\va Reforma* poroča o stanju okolice Varšave: Okolica Varšave ob železniški progi v Vilno in v Kališ, prej gosto naseljena pokrajina s cvetočo industrijo, je sedaj opustošena. Mesta Lowicz, Grodzisko, Blo-nie in Sochaczew je prebivalstvo zapustilo, deloma so ta mesta razrušena. Premožno prebivalstvo je zbežalo v Varšavo, revno prebivalstvo se je nastanilo v nekaterih drugih krajih v okolici. Najbolj je trpelo industrijsko mesto Pruszkovv, ki je popolnoma zgorelo. V okolici Grodzi-ska so razdejani tudi vsi vrtovi in vsa polja so uničena. Mnogo trupel je ležalo še 14 dni po bitki nepokopanih na bojišču in razširjal se je silen smrad. Tovarniško mesto Zyrardow je napol razdejano. Mesta Blonie že skoro ni najti več. Tudi Lowicz je silno trpel in mnogo prebivalcev je bilo tu ubitih ali ranienih. Ob cesti v Kutno so Rusi obesili na drevesih 5 Zidov. Bitka pri Skierniewici je prinesla Rusom silno mnogo izgub in več dni je ležalo tam polno trupel padlih vojakov. Postajo in železniški most so Rusi razstrelili. »ni poročevalec Berliner Ta-geblatta poroča izpred Przemvsa: Rusi s topovi malo streljajo, pač pa so naše čete zelo delavne. Čete, ki prihajajo skozi trdnjavo, so kljub naporom in slabemu vremenu dobre |e ter prepričane o končni zmagi. fz Przemvsla odhajajo neprestano velik- transporti vojnih vjetnikov in ranjencev. V javnih in privatnih poslopjih, preurejenih v bolnišnice delujejo tri skupine kirurgov pod nadzorstvom profesorjev Albrechta z Dunaja, Schlofferja iz Prage in Ku-kule iz Prage. Te dni je obiskal Pr-zemvsl tudi nadvojvoda Leopold Salvator. Ogledal si je fort Siedlisko i in ostale forte. ki so zadržali silni naval Rusov ter zavzete ruske pozicije pri Kamienici in M^gieri. Na jugovzhoda Przemvsla se dviga samotno dimnik neke razrušene opekarne v zrak. Poveljnik nekega avstrijskega voja. bivši častnik, ki je moral odložiti šaržo, je bil S dni skrit na vrhu dimnika. Imel je seboj hleb kruha, salamo in vodo, ter je s svojega stališča opazoval rusko artiljerijo ter telefonično poročal o svojih opazovanjih lastnim bar rijam. Vsled tega je bilo mogoče Rti e vedno dobro obstreljevati in jih končno uničiti. Imenovan je bil za to zopet za nadporočnika. • UMIKANJE ARMADE GENERALA STLPANOVICA. Dunaj, 3. novembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša 3. novembra: Še le sedaj se da popolnoma pregledati jispeh, ki smo ga priborili v Mačvi. i amkai se nahajajoča druga srbska armada generala Stepano-viča s 4 do 5 divizijami se je mogla rešiti iz opasne situvacije le s prenaglim umikaniem. Pri tem je ostavila zaloge različne vrste in izgubila mnogo vjetnikov. Sovražnik se je umaknil v nepretrganem pohodu v gričevje južno cd Šabca ne da bi se upira! v že pripravljenih zadej se na-hajajočih pczicuah. Upiral se je trdovratno* toda brezuspešno le pri Šab-cu, k! so ga naše hrabre čete zavzele v noči od 1. na 2. november v naskoku, Potiorek, fcm. Ruski vojaški transporti na Donavi. Iz Sofije poročajo: V Vidinu je oilo slišati z Donave silno eksplozijo. Zatrjuje se, da so bile položene od Avstrije mine, ki naj uničijo ruske transporte na Donavi, določene za Srbijo. BOJI V SRBIJI. Pesti Hirlap« prinaša to-le brzojavko; Naše zmagovite čete so vjeli v bojih v Mačvi prav mnogo Srbov. Te dni je prišlo skozi Bosansko Raco 1343 vjetnikov. Istočasno smo vplenili 600 pušk in 4 strojne puške. V nekem zakupu so našli naši trupli nekega srbskega generala in nekega polkovnika. Naše čete, ki so prekoračile Savo, so se združile s četami, ki so prišle preko Drine. Nekoliko nižje ob Savi smo skupaj vjeli dva srbska bataljona. Srbska obramba vidno peša. če jih naskočimo, se hitro udajo. Iz pripovedovanj vjetnikov izhaja, da imajo Srbi že tedne prav slabo prehrano, vsled česar pojema njih odporna sila kljub vsemu junaštvu. Dne 28. oktobra so hoteli Srbi predreti vedno bolj jih stiskajoči obroč ter so začeli z močnim artiljerijskim in inianterijskim ognjem na višine Kuliške - Biljek in Orni vrh, ki so bile v naših rokah. Boj je trajal ves dan in vso nof. Srbi so bili krvavo poraženi in so se umaknili. Naše čete so jim sledile. Močen srbski ogenj ni provzročil velike škode v naših vrstah. Mirno in sigurno je streljala naša artiljerija, ki je že popoldne storila, da je več srbskih topov umolknilo, nakar je ogrska pehota igraje porazila srbske čete. Na naskok je bil očividno obupen poskus Srbov dobiti te važne vrhove nazaj. >Az Estj poroča: Naše čete neprestano prodirajo. Srbi čutijo, da jim grozi na tej strani odločilna nevarnost, zato ojačujejo svojo fronto. Pred severni vhod v Banovo polje so postavili zato močno divizijo. Naše čete so se postavile kakih 200 korakov nasproti tudi v močne zako-pe. Naše hrabre čete, ki so bile vzeli že Ravnje, so zavzele tedaj most preko močno narasle Zasavice in oblegale nato Radcnkovič. Drugo krilo je na drugem bregu Save kljub močvirju neprestano prodiralo. V ta močvirja so naše čete vrgle 20. srbski polk Več kakor 200 Srbov je tam poginilo, ostali so se z velikimi izgubami umaknili v Radenkoviu, kjer so prišli zopet v naš ogenj. Našim četam se je posrečilo vzeti Srbom razen modernih zemljevidov tudi tabelo vseh srbskih signalov. Vreme je hlaJno. po noči se vlega slana, naše čete pa so preskrbljene z zimskimi koci in prehrana je brezhibna. V bitki v Mačvi smo vjeli 1500 Srbov. Ob iztoku Drine v Savo imajo Srbi izborne zakopc, vendar jih je ogenj naših topov popolnoma pregnal.Mi sami smo imeli k sreči samo zelo majhne izgube. Ob pol 9. so pripeljali pred našega divizijonaria že 2 sovražni strojni puški in 300 vjetnikov. Dopoldne ob 11. so pripeljali še nadali-nih 800 srbskih vjetnikov. Zaplenili smo tudi mnogo orožja francoskega, ruskega, nemškega, ogrskega in srbskega izvora ter 6 vozov municije. ^Agramer Tagblatt« poroča: Bitka pri Ravnju je bila pomembnejša, kakor se je prvotno mislilo. Naše čete so pred Ravnjem Srbe pognale v beg. Srbi so se umaknili v betoni-ranem jarku v Ravnje. Kljub temu so jih naši naskočili in po dveurnem boju je bila vsa zakrita pot v naših rokah. Štirikrat so naskočile naše čete dobro zakritega sovražnika, ki je imel velike izgube. V vzetih betonskih jarkih so ležala trupla drugo na drugem. Naši sanitetni vojaki so našli v jarkih 608 mrtvih Srbov. Mnogo ranienih srbskih vojakov smo vjeli. Srbi so se umaknili najprej v Banovo polje, kmalu nato pa so se umaknili še delj. Nato so izpraznili naši Pras-nico, pregnali Srbe iz vasi Rače ter zasedli Crno baro, Sovljak in Glogo-vac. O zavzetju Šabca poročajo budimpeštanski listi: Potem ko so naše čete zasedle Tabanovice, so prodirale naše čete naprej ter napadle sovražnika, ki se je pri Šabcu vstavil v betonskih zakopih. Naše levo krilo je začelo z naskokom na Šabac. Naša artiljerija je delala zelo sigurno in njene krogle so strahovito žele v srbskih vrstah. Kljub temu, da so se Srbi obupno branili, so se morali korak za korakom umakniti. Opoldne so začeli bežati iz mesta. Naše čete so vdrle v Šabac, kjer je bil sovražnik pustil več topov in silno mnogo municije. Ob tej priliki so naše čete dobile tudi mnogo vjetnikov. Poraženo srbsko vojsko naše čete še naprej zasledujejo. VSLED POVODNJI SO NEMCI USTAVILI OPERACIJE PRI NIEU-PORTLT. — NEMŠKA ARMADA JE OSVOJILA CHAVONNES IN SOU-PIR. — ODBIT FRANCOSKI NAPAD PRI MARKIRCHU. Bero'in, 3. novembra. (Ker. urad.) VVoiffov biro. Veliki glavni stan dne 3. novembra opoldne. Povodnji južno od Nieuporta izključujejo vsako operacijo v tej pokrajin!. — Pclja so za dolgo časa opuftošena in uničena. Voda stoji mestoma tako visoko kakor je človek. Naše čete so odšle iz preplavljenih pokrajin brez vsakih \znub na moštvu, konjih, topovih in vozilih. Naš napad na Vpres napreduje. V*e!i snr^o nad 2300 sovražnikov, večinoma Angležev ter vplenili več strojnih pušk. V okolici zapadno od Rosje so se vršili srditi, za obe stranki z občutnimi izgubami spojeni boji. ki pa niso donesli nobene spremembe tamkajšnjega položaja. Pri tem smo izgubili v spopadu v neki vasi več sto mež, ki jih pogrešamo, in 2 topova. Dober uspeh je imel naš napad ob reki Aisne vzhodno od Soissonsa. Naše čete so vkljub hudemu sovražnemu odporu z naskokom zavzele več močno utrjenih postojank, osvojile Chavonnes in Soupir, vjele nad 1000 Francozov ter vplenile 3 tope in 4 strojne puške. Poleg katedrale v Soissonsu so Francozi namestili težko artiljerijo. Njenega opazovalca smo zapazili na zvoniku. Posledice takšnega postopanja, v katerem moramo zreti sistem, so oči vidne. Med Verdunom in Toulom smo odbili rfizne francoske napade. Francozi so deloma nosili nemške plašče in čelade. V Vogesih, v okolici Mar-kircha smo zavrnili francoski napad. Naše čete so tu pričele s protinapadom. Na vzhodu so operacije še v razvoju. Spopadi se niso vršili. Da se polaste mostu, pripravljenega za razstrelitev, £0 gnali Rusi (1. sibirski armadni kor) dne 1. novembra pred svojimi sprednjimi četami civilno prebivalstvo. Vrhovno armadno vodstvo. Nemcev. Dunkerque je dal general Pau silno močno utrditi. Belgijski vojaki so nezadovoljni s celim svetom, pritožujejo se nad svojimi častniki in nad slabostjo utrdb. Od belgijske vojske je ostalo samo še 60 tisoč mož. Dne 31. oktobra ob pol 4. popoldne je bil izdan v Parizu ta - le komunike: Nemci so poskusili splošno ofenzivo na celi fronti Nieuport-Arras. Od Nieuporta do kanala pri La Bassće smo izmenoma prodirali in se umikali. Južno od Nieuporta smo zopet pregnali Nemce iz Rams-cappella. Južno od Ypresa smo izgubili nekatera opirališča, Hollebeke in Zandvoorde, vzhodno pa smo prodrli proti Passhendaelu. Med La Bassće-jem in Arrasom smo Nemce povsod z velikimi izgubami zavrnili. V smeri na Chaulnes smo prodrli preko Li-honsa ter zavzeli Le Quesnoyen Santerre. Ob Aisni smo tudi napredovali na vrhovih desnega brega ob reki navzdol pri Soissonsu, morali pa smo se nato umakniti proti Vaillvju. V Argonskem lesu smo prodrli proti Souainu. V Voevri je prišlo do silnega boja; v gozdu Le Pretre smo pridobili na terenu. Iz Haaga poročajo, da so nemške čete ob belgijski meji zavzele zaveznikom mnogo avtomobilov. Angleži neprestano silno bombardirajo belgijsko obalo. O bojih ob reki Yser poroča pariški »Journal«: Dne 26. oktobra so premostili Nemci z izredno naglico reko na petih krajih. Tudi so imeli s seboj mnogo čolnov. Belgijci so morali Nemce naskočiti nič manj kakor 16 krat. bili pa so zavrnjeni. Zlasti silni so bili boji v grmičevju. Nenadno so si stali oddelki nasproti in razvil se je boj z bajoneti. V teh bojih smo vjeli mnogo Nemcev, ti pa so se vedno zopet osvobodili. »Lokalanzeiger« poroča iz Londona, da razglaša angleška admirali-teta to-le: Vsled polaganja min pod nevtralnimi zastavami, je smatrati vse Severno morje kot vojno pokrajino. Od 5. novembra naprej se bodo vozile vse ladje na določenih progah na lastno odgovornost, če se ne bodo ravnale po predpisih admiralitete. Trgovskim ladjam vseh narodnosti na Norveško, vzhodno Dansko in v Dardanele, se svetuje, da vozijo skozi Angleški Kanal v Dover. Tam jim bodo označili varna pota od Anglije do Islanda, od koder jim bodo pokazali tudi varno pot do svetilniške ladje Lindesnaes.Proti norveški strani morajo voziti ladje tik ob obali. Iz Frankobroda in Berolina poročajo, da so vojskujoče se države naročile pri Zedinjenih državah za 40 milijonov vojnega materijala. Angleška vojna uprava je naročila pri tvrdki Eisner v New Yorku 150.000 uniform, ki jih je v najkrajšem Času dobaviti. Angleži hočejo v Ostende. Kakor poročajo nizozemski listi, nameravajo Angleži izkrcati v Ostendu močne čete, se polastiti tudi Zeebriiggen in izsiliti na ta način odločitev bojev v Zapadni Flandriji. Vendar pa Angleži dosedaj še niso resno poskusili se v Ostendu izkrcati, ker bi bilo tako početje združeno z velikimi žrtvami. * • VELIKA BITKA V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. Iz Dunkerqua poročajo, da vlada tam zelo močen promet ladij. Francosko armadno vodstvo je, kakor poroča »Corriere della sera«, v vsej naglici postavilo novo močno armado. O belgijskem kralju Albertu pravi poročevalec, da je prisegel, da Belgije ne bo zapustil, dokler še ped njegove države ni zasedena od ANGLEŠKO - FRANCOSKO BRODOVJE BOMBARDIRA DARDANELE. Frankfurt. 3. novembra. (Kor. u.) i Frankfurter Zeitung« javlja iz Carigrada: Danes po vzhodu solnca je pričelo angleško - francosko brodovje, obstoječe Iz 9 ladij, bombardirali iz daljave 15 km dardaneJske fore. Bombardma. na katerega so odgovarjale turške utrdbe, je trajal 20 minut. Obstreljevanje ni povzročilo nobenih poškodb. ANGLEŽI OBSTRELJUJEJO AKABO. Carigrad, 3. novembra. (Kor. u.) Uradni razglas glavnega stana z dne 3. novembra pravi: Angleško brodovje je dne 1. novembra bombardiralo Akabo na egiptskl meji, nakar so Angleži po- Stran 2. »SLOVENSKI NAKOU-, one 4. novembra 1914. 262. Štev. skušal Izkrcati cele. Ko pa so padli 4 angleški vojaki, so se čete iadrno povrnile na svoie ladje. Dasl so Angleži izstrelili več tisoč artilerijskih krogel, vendar Je bil na naši strani ubit samo 1 orožnik. Dunajski turški veleposlanik o bitki v Črnem morju. Turško veleposlaništvo na Dunaju izjavlja v dunajskih časopisih, da je bila bitka v Črnem morju še mnogo hujša kakor se je to iz Carigrada poročalo. Proti ruskim vojnim ladjam se je boril le mali del turškega brodovja. Navzlic temu so uničile turške ladje nič manj kakor 5 ruskih vojnih ladij ter 19 transportnih par-nikov. ki so vozili mine. Pri tem je izvršila križarka »Torguu taka junaštva, da se ji more primerjati le še nemška ^Fimden«. Turške bojne ladje so uničile 55 skladišč in sicer 50 v Sebastopclu in Novorusijskcm ter 5 v Odesi. 3fc Usoda grškega drsaćnoughia. »Čas« poroča iz turških krofov: Dreadnought >Georgi« (preje ^Salamis«), ki ga je Grška dala graditi v nemški ladjedelnici »Vulkan«, so nemške oblasti konfiscirale ter ga prepuste Turčiji. Nemčija je zahtevala, da se Grška zaveže, da ne bo porabila dreadnonghta proti nemškim interesom, kar pa je grška vlada odklonila. ( Georgi«, oziroma »Salamis« ima 19.500 ton ter osem 305 cm topov. Spustili so ga v morje šele v januarju, armiran pa bo šele začetkom prihodnjega leta. Zato se zdi zgoraj navedena vest precej neverjetna. > Salamis je naročena na stroške grške narodne zbirke za grško vojno mornarico.) Turške mine v Črnem morju, BeroHn, 3. novembra. Listi poročajo iz Carigrada: Turško brodov-je je" natrosilo pred ruskimi pristanišči, kjer se nahajajo ruske vojne ladje, mine, ter jih taka blokiralo. Velik del ruskega vojnega brcdov;a na ta način sploh ne more poseči v bofe v Črnem morju. Nov boj v Črnem morju. Iz Odese poročajo, da sta dva turška torpedna rušilca potopila francoski parnik. Takoj nato je prišlo do nove pomorske bitke. * * * Vsi turški svetilniki v Sredozemskem morju ugašnfenL Carigrad. 3. novembra. (Kor. urad.) Vlada je odredil?., da se ugasnejo vsi svetilniki ob turških obalah Sredozemskega morja. Pristani Smvrna ;'e že od 30. oktobra za vse ladje zaprto. Telegrafične zveze med Turčijo in Egiptom so pretrgane. * • * Bombardement Jaffe. Po poročilih iz Carigrada, sta nombardirali dve angleški križarki pristanišče Jaffa. Ko je pričela turška artilerija odgovarjati, sta odpluli. Pričakuje se, da bodo Angleži obstreljevali tudi Smyrno in Mitilene. * • Turške vojne priprave. Carigrad, 3. novembra. Pri Smvrni se koncentrira močna ruska armada. Turške vojne ladje so prispele iz Rdečega moria v Akabo. Smatra se, da bodo poskusile, zapreti južni izhod Sueškega prekopa z minami. Poroča se, da stoji 15.000 mož turške armade že v Egiptu. Beduini in vstaši so prekoračili mejo pri Sinaji. * Pristan?šč2 Eerbera od rnohame-darcev zasedeno? Turški listi prinašajo senzacionalne vesti o vstaji m oh ame danskega prebivalstva v angleških kolonijah. »Tas\vir i Efkiar roroča, da so vstaši zasedli pod vodstvom šeiha ul Mehmeda angleško pristanišče Berbera v Adenskem zalivu ter zajeli vse, tamkaj se nahajajoče angleške oblasti. Turške čete v Perziji. Dunaj, 3. novembra. *Reichs-post« javlja: Močne turške čete so zasedle Čhoi v perzijski provinci Aserheidžan. Močni turški oddelki so se zbrali v trdnjavi Urmia, kamor je dospel tudi vali provincije Aserbei-džan. Razpoloženje v Egiptu. Rim, 3. novembra. »Mattino« poroča: Razpoloženje v Egiptu je za Angleže zelo opasno. Celo indijske čete simpatizirajo z domačini. Revolucija lahko vsak hip izbruhne. Ob Sueškem prekopu se nahaja angleška armada, broječa 50.000 mož. • Porta odpokllcala svoje Carigrad. 3. novembra. (Kor. ur.) Porta je odpoklicala svoje veleposlanike iz Londona in Pariza, poslovodjo veleposlaništva v Petrogradu in poslanika v Belgradu. Japonska, Belgija in Crna gora v vojnem stanju s Turčijo. Rotterdam, 3. novembra. Listi poročajo iz Londona: Japonska, belgijska in črnogorska vlada so izjavile, da se smatrajo v vojnem stanju s Turčijo. * Pred Izbruhom turške vojne. Kakor se iz Carigrada poroča, so se vršila še po dogodkih v Črnem morju pri nerti pogajanja, da se prepreči izbruh vo;ne. Veleposlaniki tri-pieentente so zahtevali, da odpusti Turčija takoj vse nemške častnike z generalom Limanom vred in da des-armira obe vojni ladji >Gcehen« in »Breslau«, ki jih je bila navidez od Nemčije kupila. Porta je te zahteve po daljšem premisleku odklonila, nakar so veleposlaniki tripleentente zapustili Carigrad. Formalna napoved vojne pa dosedaj še ni bila od nobene strani izrečena, akoravno se vsled že vršečih se sovražnosti nahaja TurČiia v taktičnem vojnem stanju, tako z Rusijo, kakor tudi z Anglijo in Franciio. * * Bojazen Italije zaradi Cireneike. Rim, 3. novembra. Kakor nami-gava »Messaggero«. je stavil gubernator Cireneike, general Ameglio, gotove, na položaj v libijski koloniji se nanašajoče predloge. Smatra se, da je zahteval ojačenje tamkaj se na-hajajočih čet. »Messaggero^ priporoča, da naj uvede Italija diplomatično protiakcijo na ta način, da se sporazumi z Romunijo, Bolgarijo in Grško. * * Kriza v turškem kabinetu. Carigrad, 3. novembra. Ministri: hmut paša, Oskan efendi in Elbu-stani efendi so demisijonirali. Njihove portfelje prevzamejo začasno drugi člani kabineta. Turčija odooveda!a trgovinsko pogodbo z Bolgarije. Carigrad, 3. novembra. Turški 'ministrski svet je sklenil, odpovedati trgovinsko in mornariško odpoved z Bolgarijo. Odpoved je šestmesečna. • • Ukrajinci na Balkr>~u. Soiiia, 3. novembra. (Kor. urad.) Ukrajinska delegata, poslanec dr. Cehelskvj in generalni tajnik ukrajinske \arcdne zveze-, sta prispela v Sofijo ter obiskala ministrskega predsednika in več drugih vojakov. Delegata se podata v par dneh v Carigrad. Sedma taržko - ruska volna. Vojna, ki je izbruhnila med Rusijo in Turčijo, je sedma v razmeroma kratki dobi 150 let. Prva rusko - turška vojna e je pričela I. 176.1. Trajala je 6 let. končala se je z mirom v Kainardž leta 1774. V tem miru je Turčija o storila Rusiji ozemlje med Dnjenn n in Bagcm ter mesta Kinburn. K toc, Jenikale in Perkop. I-?azen tega je dobila Rusija oretektorat na Vaiahijo in Mokiavo ifl Turčija je morala končat tudi dovoliti svobodno plo-vitbo po Črnem in Marmarskem morju ter prost prehod skozi Darda-nele. V drugi vojni od L 1787. do 1792. se je Rusija borila proti Turčiji ramo ob rami z Avstrijo. V miru v Jassvju je dobila Rušila ozemlje med Bugom in Dnje-strem in mesto Očakov. Tretja vojna od I. 1806. do 1812. se je tudi končala s porazom Turčije. Mir v Bukarešti je določil reko Prut kot mejo med obema državama. Četrta vojna je trajala samo dve leti od L 1827. do 3829. Končala se je z mirom v Odrinu. Rusiji je pripadlo ustje Donave, del Armenije, kot vojno odškodnino pa je dobila 10.000 cekinov. Peta vojna med Turčijo in Rusijo je izbruhnila 1. 1853. Bila je to takozvana krimska vojna, v kateri so se s Turčiio proti Rusiji borile Anglija, Francija in Pijemont. To vojno je 1. 3856. zaključil kongres v Parizu. Rusija ie morala odstopiti ustje Donave in mesto Kars. Nadalje se je morala obvezati, da ne bo imela v Črnem morju večjega brodovja, kakor Turčija,ter se odpovedati protektorata nad pravoslavnimi narodi in nad nodonavskimi kneževinami. Šesta rusko - turška vojna se je pričela 1. 1877. Trajala je leto dni. To vojno je mogla Rusija pričeti le. ker al ie preje zagotovila nevtralnost Avstro • Ogrske s tem, da je priznala pravico do Bosne in Hercegovine. Na strani Rusije se je takrat borila Romunska. Združena rusko- romunska armada ie dne 24. aprila 1877. prekoračila turško mejo. Rusi so Jeli v Kavkazu oblegati trdnjavo Kars. Vsled zmage Muktara paše pri Sevmu dne 25. Junija so se morali Rusi umakniti izpred Karsa. Sredi meseca julija so Turki potisnili Ruse v Aziji preko meje na rusko ozemlje. Na Balkanu so Rusi prekoračili Donavo dne 27. junija. Dne 7. julija so dospeli do Trnova, a že 13. julija je prekoračil general Gurko Balkan. Dne 20. julija je Osman paša potolkel pri Plevnu ruskega generala Šilderja. Rusi so dobili ojacenja in so znova napadli Pleven. Bili so zopet odbiti. Tudi generala Gurka je Sulej-man paša potisnil iz Rumelije. General Skobeijev je napadel Pleven dne It, in 12. septembra, a je bil tudi odbit. Na to so se Rusi odločili za redno obleganje mesta. Dne 10. decembra 1877. se je Osman paša skušal s svojo armado prebiti iz trdnjave proti Vidinu. Poskus se je ponesrečil. Vnela se je krvava bitka, ki je trajala več dni. Končno je bil Osman paša prisiljen kapitalirati s posadko 40.000 mož. Med tem je ruska armada tudi v Aziji izvojevala zmago ter zavzela Kars. Na evropskem bojišču je general Gurko dne 3. januarja 1878. zavzel Sofijo. Dne 22. januarja so Rusi vporakali v Odrin, teden dni kasneje pa so že dospeli v Rodosto ob Marmarskem morju pred vrata Carigrada. Dne 31. januarja se je v Odrinil sklenilo premirje, dne 3. februarja pa mir v San Štefanu, v carigradskem predmestju. V tem miru je Turčija odstopila Rusiji del Armenije s Karsom in Bu-turnom, Rornuniii Dobrudžo, priznala je neodvisnost Črne gore in Srbije ter pristala, da se osnuje avtonomna kneževina Bolgarija, ki bi naj obsegala vso Bolgarijo, Rumclijo in dele Makedonije. Ta mir je bil, kakor je znano, revidiran na kongresu v Berolinu. Sedma rusko - turška vojna se je pričela pravkar. Kako bo ta končala, bo pokazala bodočnost. V zadnjih 14(5 letih sta se Turčija in Rusija vojskovali šestkrat in vse te vojne so skupaj trajale 26 let. * * * Obleganje Tslngtava. Kakor poročajo berolinsk^ »Lokalanzeigerju« preko Amsterdama, razglaša angleško ministrstvo vojne mornarice, da se je obstreljevanje Tsing-ava dne 29. oktobra nadaljevalo. Posrečilo se je v celem, uničiti obrambne utrdbe, zato se pričakuje, da bo trdnjava v kratkem padla, daci zavira opcraci;e deževje in velik mraz. Kakor javlja »Frankfurter Zei-tung:. ie nemški guverner v Tsingta-vu .odgovoril na japonski poziv, naj zreči trdnjavo, z brezžično brzojavko na japonsko admiralsko ladjo. Admiral Kato pa je prepovedal brezžično občevanje s trdnjavo ter za-hteval pismen odgovor, češ, da je tudi r ov poziv bi! pisan in ga je poseben parbmenter prinesel v trdnjavo. London, 3. novembra. (Kor. ur.) Zertral Ne\vs« poroča iz Šangaja: Na silno obstreljevanje Tsingtava odfO arjaio iz trdn:ave. Obstreljevanje se nadaljuje. Velike petrolejske zaloge v pristanišču gore. ITALIJA IN FRANCIJA. List »Vietoria« silno napada francosko vlado zaradi aretacije italijanskega časnikarja Silvagnija v Lyor.il in zaradi incidenta s parni-kom »Millo« ter pravi, da bodo ti dogodki odprli oči Italiji, ki še vedno preveč simpatizira s Francosko. Iz Ženeve poročajo, da so bile francoske garnizije na strani preti Italiji zadnje tri tedne zopet zasedene z vojaštvom. * • Novo m?mstrstvo Sa?andra. Rim, 3. novembra. (Kor. urad.) Listi poročajo: Salandra je konferi-ral s Sonninem in Carconom. Zvečer je bil pri kralju v avdijenci. Kakor zatrjuje »Giornale d' Italia«, je Salandra kralju izjavil, da sprejema sestavitev novega kabineta. Kriza bo skoro rešena, ker so največje težko-če že premagane. Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki. (Pehotna polka št. 7. in 97. in domobranski polk št. 26. — r. = ranjen, m. = mrtev.) Crnak Ant, p. p. št. 97, 13. stot, r.; Crnko Ivan, domobr. p. št 26, 4. stot, r.; Cufar Gustav, p. p. št. 7, 15. stot., r.; Ctijci Anton, p. p. št. 97, 4. stot., r.; Cujeć Franc, p. p. št. 7, 6. stat., r.; Cuk Karol, domobr. p. št 26, 1. stot, r.; Cuimir Franc, p. p. št 97, I. stot, r.; Cunja Andrej, p. p. št 7, 12. stot., nu; Cvetko Ludovik, domobr. p. št. 26, 11. stot., r.; Cvetko Vincenc, domobr. p. št. 26, 10. stot, r.; Cvilič Mihael, p. p. št. 97, 7. stot, r.; Debeljuk Blaž, p. P. št. 97, 13. stot, r.; Dekanič Janez, p. p. št. 97, 6. stot, m.; Dekanič Peter, p. p. št. 97, 12. stot., r.; Delarec Ferdinand, p. p. št. 7, 2. stot, m.; Dele-schav Herman, p. p. št. 7, 3. stot., r.; Develavnik Anton, prostovoljec, p. p. št. 97, 13. stot., m.; Devetak Ivan, p. p. št. 97, 12. stot., r.; Devetak Jožef, p. p. št. 97, 14. stot., r.; Devinar Karol, p. p. št. 97, 15. stot.. m.: De-žovnik Alojzij, domobr. p. št. 26, 10. sict., r.; Dietrich Anton, domobr. p. št. 26, 10. stot., r.; Divjak Ivan, p. r. št. 97, 15. stet., r.; Dobaj Jožef, p. p. št. 26, 1. stot., r.; Dobjak Jernej, p. p. Št. 7, 4. stot., r.; Dobrovič Frane, p. p. št. 7, 3. stot., r.; Dolinar Janez, p. p. št. 97, 15. stot., m.; Dolšak Bernard, domobr. p. št. 26, 5. stot., m.; Dolzer Mat., p. p. št. 7, 5. stot., vjet; Domicelj Ciril, p. p. št. 97, 16. stot., r.; Domurko Cirii, p. p. št. 97, 2. stot., r.; Doričić Anton, p. p. št. 97. 14. st., r.; Dovečar Jernej, o. p. št. 97, 1. st., r.; Draxler Franc, domobr. p. št. 26, 9. stot., r.; Dreza Peter, domobr. p. št. 26, 5. stot., ni.; Drobeinik Anton, domobr. p. št. 26, 11. stot, r.; Drosg Feliks, domobr. p. št. 26, 1. stot., r.; Druskovicli Peter, p. p. št. 97, 13. stot., r.; Duch Karol. domobr. p. št. 26, 3. stot., r.; Duh Jožef, domobr. p. št. 26, 10. stot., r.; Dujec Ivan, p. p. št. 97, 3. stot, r.; Dujec Jožef, p. p. št. 97, 15. stot., r.; Dumovič Alojzij, p. p. št. 97, 1. stot, r.; Dušak Matevž, domobr. p. št. 26. 6. stot, r.; Dvan-duh Ivan, p. p. št. 7, 2. stot., r.; Dvor-šak Matija, domobr. p. št. 26, 1. stot., r.; Emeršič Franc, demobr. p. št. 26, 3. stot, r.; Emeršič Jo kob, domobr. p. št. 26, 9. stot., r.; Emeršič Ivan, domobr. p. št. 26, 10. stot., r.; Fajdiga Franc, p. p. št. 97, 12. stot, r.; Faleš Alojzij, domobr. p. št. 26, It. stot, r.; Fatur Rudolf, p. p. št. 97, 13. stot., r.; Fepič Anton, p. p. št. 97, 5. stot., r.; Feresin Anton. p. p. št. 7, 11. stot., r.; Feresin Peter, p. p. št. 97, 15. st., r.; Ferfila Jakob, p. p. št. 97, 7. stot., r.; Ferleš. domobr. p. št. 26, 6. stot., r.; Ferluga Karol, p. p. št. 7, 5. stot., vjet; Ferluga Karol, p. p. št. 97, 3. stot., r.; Ferš Ivan, domobr. p. št. 26, 11. stot., r.; Fiavž Gašpar, domobr. p. št. 26, 5. stot., r.; FiHpčič, p. p. št. 97, 14. stot., r.; Filipic Alojzij, p. p. št. 7, 5. stot, vjet; Filipič Avguštin, domobr. p. št. 26. 9. stot.. r.; Fiiippitsch Jakob, p. p. št. 7, 14. stot., m.: Flego, p. p. št. 97, 14. stet., r.; Flcr'ančič Rudoi>". p. p. št. 97, 6. st., r.; Forstnerič Jožef, domobr. p. št. 26, 6. stot, r.; Fradel Franc. p. p. št. 97. 11. stot., r.; Frandolič Franc, p. p. št. 97, 13. stot., r.; Frank Anton, p. p. št. 97, 13. stot., r.: Frank Ivan, p. p. št. 7, 6. stot., r.; Fras Jakob, domobr. p. št. 26, 4. stot.. r.; Frass Franc, domobr. p. št. 26, 9. stot.. r.; Frass Konrad, demobr. p. št. 26. 3. stot.. r.; Frass Peter, domobr. p. št. 26. 11. stot.. m.; Frišek Ivan, domobr. p. Št. 26. 5. stot, r.; Furlan Franc, p. p. št. 97, 10. stot., r.; Furlan Ivan, p. p. št. 97. 2. strt.. r.; Furlan Karol, p. p. št. 97. 15. stot., r.; Furlan Peter, p. p. št 7, 6. stot., r.; Furlan Rudolf, p. p. št. 97, 14. stot., r.; Furlani Anton. p. p. št. 97, 16. stot., r.; Gabernik Matija, p. p. št. 7, 14. stot., r.: GabrielčiČ Anton, p. p. št. 7, 15. stot., m.; Gaišek Franc, domobr. p. št. 26, 9. stot.. r.; Gajšek Juri, domobr. p. št. 26, 4. stot., r.; Gasparič Jožef, domobr. p. št. 26, 11. stot., r.; Gasparič Jožef, p. p. št 97, 15. stot, r.; Gasperin Matija, p. p. št. 7, 12. stot.. r.; Gasparini Simon, p. p. št. 97, 7. stot, r.; Gaspro-tič, p. o. št. 97. 14. stot,, m.; Gattej Janez, p. p. št. 7, 9. stot.. r.; Geč Janez, domobr. p. št. 26, 7. st3t., r.; Gerbič Franc, p. p. št. 7, 11. stot., r.; Oerčer, domobr., št. 26, 6. stot., r.; Gerlanc Peter, p. p. št. 97, 5. stot., r.; Germ Ignac, domobr. p. št. 26, 5. stot., r.; Germšek Juri, domobr. p. št. 26. 7. stot., r.; Germšek Mihael, domobr. p. št. 26. 10. stot.. r.; Ger-volj Janez, domobr. p. p. št. 26. 7. stot. r.; Glančnik Anselm. p. p. št. 7, 12. stot, r.; Glinšek Jožef, p. p. št 97, 13. stot. r.; Gniezda Franc, p. p. št. 97, 6. stot., r.; Godeač Janez, p. p. št 7, 3. stot, r.; Godnik Janez. p. p. št. 7, 15. stot., r.: Gojznikar Matija, domobr. p. št. 26, 5. stot, m.; Gollob Jakob, p. p. št 7, 5. stot., vjet; Gollob Matija, domobr. p. št. 26, 9. stot., r.; Gollob Simon, domobr. p. št. 26, 11. stot, m.; Golob Anton, p. p. št. 97,9. stot. r.; Golob Dominik, p. p. št. 97, 7. stot., r.; Golob Martin, p. p. št 97, 7. stot, r.; Go-rencl Dominik, p. p. Št. 7, 4. stot., r.; Goričar Janez, domobr. p. št 26, 1. stot, r.; Gornik Anton, p. p. št 97, 8. stot r.; Ooršek Fran, 26. d. p„ 7. st., r.; Goš Andrej, 26. d. p., 9. $t» tm i Gosak Franc, 26. d. p„ 2. stot, m.; Goseh Ivan, 7. pešpolk, 9. stot., m.; Gostenčnik Simon, 7. p. p., 1. st, r.; Gostiša Ivan, 97. p. P,. 11. stot, r.; Govedič Franc, 26. d. p., 10, stot., r.; Grach Rupert, 26. d. p., 10. stot, r.; Gradišek Peter, 26. d. p., 7. stot, r.; Gradišnik Peter, 26. d. p., 11. stot., r.; Gradnik Rudolf, 7. p. p., 5. stot, v.; Grahonja'Janez, 97. p. p., 13. stot., r.; Grahornik Leop., 26. d. p., 11. st, r.; Grahornik Ludvik, 26. d. p., 2. st, r.; Grašič Franc, 26. d. p., 3. stot., m.; Grbac Franc, 26. d. p., 12. stot, r.; Greblo Anton, 97. p. p., 7. stot., r.; Greblo Ja1 "»b, 97. p. p., 3. stot, r.; Gregorič y..iton, 97. p. p., 8. stot., r.; Gregorič Melhior, 97. p. p., 16. st., r.; Grenk Matija, 7. p. p., 5. stot., vjet; Grivec Janez, 26. d. p., 5. stot., m.; Grizonič Anton, 97. p. p., 5. stot, r.; Grah Emanuel, 97. p. p., 4. stot, r.; Grojer Janez, 97. p. p., 8. stot., r.; Grubič Franc, 26. d. p., 6. stot, r.; Grubič Janez, 26. d. p., 5. stot, r.; Gruden Franc, 97. pešp., 2. stot., r.; Gruntar Franc, 7. pešp., 5. stot, m.; Gržinič Matija, 97. pešp., 13. stot., r.; Guček Valentin, 26. d. p., 8. stot., r.; Gusnik Mihael, 7. pešp., 11. stot., r.; Gustinčič Jožef, 97. p. p., 7. stot., r.; Guceinik Ivan, 7. pešp., 2. stot., r.; G uze j Jernej, 26. d. p., 5. stot., r.; Habič Franc, 26. d. p., 4. stot, r.; Habjančič Martin, 26. d. p., 6. st., m.; h'ainer, 7. pešpolk, 5. stotnija, vjet; hanselič Franc, 26. d. p., 10. st., r.; liernja Janez, 26. d. p., 3. stot., r.; filadin Franc, 26. d. p., 8. stot., r.; Hlede Anton, 97. pešp., 2. stot., m.; Hočevar Daniel, 7. pešp., 2. stot, m.; Hočevar Milan, 26. d. p., 6. stot., r.; Hoinig Peter, 7. pešp., 5. stot, vjet; Hoinig Valentin, 7. p. p., 5. stot., vjet; Holz Vinko. 26. dom. p,, 3. stot., m.; Mor jak Janez, 26. d. p., 5. stot., r.; Horjak Mihael, 26. d. p., 5. stot., m.; Horvat Franc, 26. d. p., 2. stot., r.; Horvat Franc, 26. d. p., 12. stot., r.; Horvat Franc, 26. d. p., 5. stot., r.; Horvat Jožef, 97. pešp., 2. stot, r.; Hrašan Alojzij, 26. d. p., 8. stot., r.; Hrašan Anton. 26. d. p., 1. stot, r.; Hrast Janez, 97. pešp., 15. stot, r.; Hrelja Anton, 97. pešp., 13. stot., r.; Hren Jurij, 26. dom. p., 5. stot., r.; Hribar Avguštin, 7. pešp., 5. st, vjet; Hribar Flcrijan, 7. p. p., 5. stot.. r.; Hrovat, 26. dom. polk, 6. stotnija, r.; Hrovat Janez, 26. d. p., 7. stot., r.; Hrovatič Jernej, 26. d. p., 7. stot., m.; Hrovatin Jožef, 97. pešp., 5. stot., r.; Hrovatin Ljubo., 97. p. p., 5. st., m.; Hrvatin Anton, 97. pešp., 14. stot., r.; (Dalje prihodnjič.) Dnevne vestL — Odlikovani vojaki 26. in 27. domobranskega polka. Srebrno hra-brostno kolajno prvega razreda so dobili: Pešec Anton Bon čar, 27. d. p., ki se je prebil skozi sovražne čete. da izroči nekemu poveljniku važno poročilo in ki je branil svojega komandanta s posebno hrabrostjo ter odločnostjo; narednik (sanitetni podčastnik) Jakob B e 1 e c , 26. d. p., ki je v boju pri Dobrovi s svojo energijo prisilil močni ruski oddelek k umikanju ter vjel 2 častnika in 26 mož. V bojih pri Bojani je nosil narednik Belec ranjence v pravem dežju krogeli iz bojne črte ter se je tudi pri drugih prilikah pokazal pristnega junaka; računski podčastnik Matija M a v r o v i č , 27. d. p. je rešil celo koleno trena, katero se sovražniki napadli. Zbral je svoje maloštevilno moštvo ter razvil z veliko spretnostjo rojno črto, ki je ruske čete po hrabrem boju pregnala; rač. podčastnik Josip Loibnegger, 27. d. p., ki je spravil v najljutejšem šrapnelskem ognju municijske voze na bojno črto. — Odlikovane poštne uradnice. Poročali smo svoj čas, kako hrabro so vstrajale v svoji službi in nadaljevale svoja opravila tri poštne in brzojavne uradnice blizu srbske meje. Srbi so bombardirali Bazias in Kle-nak. vsi uradniki so bežali, samo omenjena tri dekleta so ostala na svojih mestih in brzojavile vojnemu zapovedništvu, kaj se godi. Vse te tri uradnice Zlata Gregurinčič, Eva Ba-rat in Uonka Palinkaš so dobile zda] zlati zaslužni križec s pravico, da ga nosijo na traku hrabrostne svetinje. — Ranjeni slovenski oficirji. Ranit ni so bili nadporoenik domobranskega polka št 18 Fian Ravni-k j i (strel v phtča), provijantni poručnik črnovojniškega polka št. 3, Adalbert K o 1 e n c , nadporočnik. pešrolka št 17, Josip Seme, nadporočnik pešpolka št. 97, Egon G a -b r i j e 1 č i č , nadporočnik domobranskega polka št. 26, Emil Vode-pivec, rezervni kadet pri domobranskem polku št. 26, Maks V o -g r.» n in nadporočnik domobranskega polka št. 26 Ernest Zupane. — Ranjen Je bil na severnem bojišču abs. jurist praporščak g. Slavko Naglic, sin mestnega kontrolorja g. Naglica v Ljubljani. Zadet je bil v roko in odtrgan mu ie bil en orst «&. Iter »SLOVENSKI NAROD*, tat 4. novemp« 1914. Stran S« Zdaj leži v trdnjavskf bolnici v Przemyslu. — Ran]en |e bil na severnem bojišču, posebno v lovskih krogih ljubljanskih znani grof Karel Lichten-frerg, narednik pri aipineih. Včeraj so ga pripeljali v Ljubljano. Ranjen je na roki. — Pogreša se vojak - voznik Fran Gruden, pešpolka št. 7, 16. stornija. Od 25. avgusta ni več pisal. Za poročila prosi Julija Gruden, Giince št. 60 pri Ljubljani. — Pogreša se infantcrist Franc Jakopič, domobr. polka št. 27., 3. kompanije, vojna pošta štev. 48. Od svojega odhoda v Galicijo pred dvema mesecema še ni prav nič pisal svojcem. Njegova sestra vljudno prosi njegove tovariše, ki kaj o njem vedo. naj ji to sporoče: Marija Jakopič. Hrenova ulica 17, II. nadstropje, Ljubljana. — Kdo kaj ve? Nadporočnik do-?načega domobranskega polka št. 11 Hrnest Majcen Je Ml 27. ali 2S. avgusta pri Grodeku ranjen in se od onega časa pogreša. Ce kdo njegovih tovarišev kaj ve o njem, naj to blagohotno sporoči na naslov Fran Majcen, Sušak-Reka. — Kdor kaj ve o Francetu S t a n c u , četovodji pri 97. pešpolku, 13 kompanija in o Raj-ku V i d r i h u pri 97. pešpolku, 12. kompanija, oba dorna iz Vipave in pogrešana od sredi avgusta, naj to sporoči na naslov: Josip Stane, uradnik. Vipava. — V vojnem vjeinistvu. Sin Jan-ka Kersnika, g. Josip Kersnik, se nahaja, kakor smo že poročali, v vojnem vjetništvu. V boju ob Drini sta mu bili prestreljeni obe negi in obležal ie nezavesten. Prvotno je bil v oskrbi v srbski bolnici v Čačku. Tam |e ležal kake tri dni. Ko je okreval, so .ca prepeljali v Niš. — Brzoiavne čestitka oficirjem in vojakom, ki so na bojišču in so dobili kako odlikovanje, se več ne sprejemajo na brzojanih uradih, ker imajo ti uradi druzega dovolj. — Pozdrav generala Hinden-burga. Podčastniki nadomestne kompanije lovskega polka št. 20. v Ljubljani so pisali nemškemu generalnemu polkovniku Hindenburgu razglednico, v kateri so mu izrekli svoje občudovanje za njegove zmage. Na to razglednico so dobili zahvalno pismo, ki je je v generalovem imenu spisal njegov prvi adjutant. Šaljivi ljubljanski podčastniki so adresirali svojo razgled- :3 v „nemško vzhodno Rusijo" ;tsch-Ostrussland. Človek bi misiil, ca bo pošla iskala adresata na vzhodu Rusije, tam kje pod Uralom ali pa še kje dlje na vzhodu, a ker ga je hitro našla, je pač dokaz, da se šaljivi pripombi na razglednici ni dala premotiti in poiskala generala Hinden-burga na zapadni meji Rusije. — Seznam izgub št. 42. z dne 1. novembra 1914 ter št. 43. z dne 2. novembra 1914 sta nabita pred glavnim vhodom mestnega magistrata. — Gorko perilo m naše vojake v Galiciji. Te dni odide zopet nekaj štva iz Ljubljane v Galicijo. Sorodniki naših vojakov, ki stoje v Galiji in ki žele svojcem poslati gorega perila, naj izroče zavitke do 8. novembra, vsak dan od 2. do 3. po-ne v domobranski vojašnici št. 27 na Poljanah pri skladiščni upravi lotniku Neubauerju, ali nadporočni-kn Taffra. — Izrecno pa je pripomniti, da vojaki jestvin ne bodo jemali s seboj. Častniki so iz prijaznosti prevzeli to delo, zato je upati, da se bo občinstvo oziralo na vse njihove nasvete. Po možnosti se bodo poši-liatve oddale osebno, koder pa bi to ne bilo mogoče, se bodo oddale pol-kovnim poveljništvom, ki bodo poslala tudi potrdila o prejetih darovih. — Darujte cigarete in tobak. Prijatelj našega lista, ki pozna natančno razmere pri vojakih, nam piše: V včerajšnji številki cenjenega \ašega lista čitam pod naslovom: > Darujte cigarete in smodke za naše vciake« o izvenredni darežljivosti našega občinstva proti našim vojakom - junakom. S tobakom vojaku v vojski najbolj ustrežemo. Dovolite, da vam z lastne skušnje ravno glede tobaka svetujem. Prepričan sem, da i odete vi primernim potom darežljivemu občinstvu stvar razjasnili. Vojak dobiva v polju komisni tobak. Kaj ž njim, če nima pipe ali papirja? in papir je vsak dober, celo od časopisov. Mnogokrat pa še tega ni! k vojak je z različnimi vojaškimi stvarmi preobložen. Nima torej : rostora, kamor bi vtaknil obsežnejše reči kot n. pr. večje število cigaret ali smodk. Dajmo torej vojaku tobaka in papirčkov. To je ceneje, prak-Tičneje, tobak se ne zdrobi in tudi ne r^suši. Kar je pa glavno; ne vzame mnogo prostora. Za dar je najbolje vzeti tobak, koji je tudi v voščen papir zamotan. Vojaki kade po največ robak po 12, 24 in 32 vin. paket. Mogoče, da bi podjetna naša režija tobaka uvedla vrsto,tobaka, koja bi potrebam in cenam odgovarjala. Smodk * in narejenih cigaret le malo vojakov kadi. Pipa se vpotrebljava ponajveč le za silo, t. j. če se nima papirja za komisni tobak. Razmerje glede kadilcev bi bilo sledeče: Na 100 vojakov jih kadi 70 cigaretni tobak, 20 pipo, 5 narejene cigarete, 5 smodke. Darovalo naj bi se torej tudi v tem razmerju, pri tem pa na papirčke ne pozabiti. Svetoval bi tudi na vsakih 100 mož pridjati 25—35 navadnih pip (Fngiische Pfeifen) za slučaje, da papirčkov zmanjka in da se kadi tudi komisni tobak. Se nekaj! Skrbimo v prvi vrsti za naše vojake, t. j. za Kranjce. Primorce, Spodnještajerce in Južnokorosce, in pošljimo tobak direktno dotičnim polkom! Prosim vas, naznanite to našemu oličinstvu. Če bi potrebovali še kakšna pojasnila, sem drage volje vsak čas na razpolago. — Oblasti v Kotoru v Dalmaciji so se preselile v Dubrovnik. Civilnim ljndjem iz Kotora in okolice, ki so zaradi vojnih dogodkov morali zapustiti svoje bivališče, plačuje država podporo 70 vin. na dan. — Kranjski fant v ruskem ujetništvu. Iz pisma, ki ga je ujet vojak pisal svoji materi, posnemamo naslednji odstavek: „. . . Ruski se bom pa kmalu naučil. Ni nič težko. Regimentu se pravu po ruski polk, bataljonu se pravi po ruski bataljon, kosami se pravi kazarma, pismu se pravi pismo, piski se pravi kurica, gosi se pravi gus, mesu se pravi mjaso, fižolu se pravi bob. Prav nič težkega ni. Vas se po ruski imenuje derevnja, ker je povsod toliko drevja. Samo to mi še ne gre skup, zakaj dajejo Rusi včasih kaki stvari napačna imena. Kanonu pravijo puška in kapi pravijo slapa. Najbolj neumno pa se mi zdi, da pravijo kaprolu „jeiraitar". Će je kdo kaprol vendar ni več frajtar! Ampak razumemo se čisto dobro in hudega nam nI nič.** — Budimdeštanski bolgarski generairv konzul član madžarskega časnikarskega društva Kakor javljajo iz Budimpešte je prosil tamkajšnji bolgarski generalni konzul Dorev za sprejem v društvo madžarskih časnikarjev, da izrazi bratska čustva, ki vežejo Madžare in Bolgare in da pobližje spozna politične in kulturne razmere na Ogrskem. Njegovi želji se je ugodilo. Dorev je bil preje šef tiskovnega depardementa v bolgarskem zunanjem ministrstvu. — Matere: Vojaka Fischel-schv.eigerja, ki je služil pri 27. pešpolku, so Rusi težko ranjenega zajeli in prepeljali v bolnišnico v Kijev, kjer je umrl. V bolnišnici mu je stregla ruska usrniiienka, katere mati ie seda] pisala Fischelschv/eigerievi materi naslednje pismo: Moram vam sporočiti žalostno vest, da je vaš sin Emil dne 28. septembra v vojaški bolnišnici v Kijevu mirno za večno zaspal. Dobii je bil hudo rano na no-ffi, katero so mu morali odrezati; toda zastrupila se ie kri in vse je bilo zaman . . . Moja hčerka, ki pomaga v bolnišnici oskrbovati ranjence, je bila pri njem in mu je zvesto stregla do konca. Večkrat je z njo govoril o svoji materi. Tudi jaz sem ga obiskala, sedela sem nri njem, gladila sem mu lice, šepetaje sem ga tolažila — saj sem tudi mati in dva sina mi služita v ruski armadi. Dal se je spre-videti po vašem obredu, vedel pa ni, da se mu bliža zadnja ura. Le si bega se je počutil. Par ur pred -vojo smrtjo mi ie dejal: Zelo bom r oral biti potrpežljiv, kajti trpljenje bo Še dolgo. Obljubila sem mu, da vain pišem in da vam pošljem njegov t pozdrave. Oči so se mu milo smehljale pri spominu na vas in pristavil je: Tudi očeta — tudi sestre in brate mi prisrčno pozdravite. — Umrl je brez muk. V bolnišnici smo ga imeli vsi radi. Moja hčerka ga bridko objokuje. Vaša žalost mora biti velika, ker ste zgubili tako dobrega in plemenitega sina. Tolaži naj vas to, da so ga v zadnjih njegovih dnevih obdajale ljubezen in zvesta skrb. Za vse matere so sedaj težki časi. Ne čudite se. ako prejmete več dopisov z isto vsebino, napisala sem lih več, da pride eden tem sigurnejše v vaše roke. — Ruska mati.« Pismo je datinmo z ine 28. septembra po starem .štetju. D] ve matere, kako ste si enake po širnem svetu! Kdo bo pisal enkrat zgodovino vaših src. vašega trpljenja, vaše ljubezni, vaših žrtev v tem strašnem boju? — Planet Merkur prehaja v soboto, dne 7. t. m. mimo solnca ter se ^ode videl na njegovi okrogli plošči vot črna pika. Približuje se solncu od eve strani ter se ga dotakne vstopa-oč ob 10. uri 58 min. 4 sek. dopol-ine, izstopajoč ob 3. uri 8 min. 47 iek. popoldne srednjeevropskega ča-*a. Prehod traja tedaj 4 ure 10 min. 13 sek. — Od severne točke solnca iteto nahaja se kraj vstopa 156° na evi, izstopa 105° na desni strani. — Kofera. Dne 3. novembra se e primerilo na Dunaju 5 novih sluča-ev kolere, 1 slučaj v Schonkirchenu, K) en slučaj v Lincu in v Gradcu« 4 slučaju v Celovcu, 8 na Češkem, 7 na Moravskem, 11 v Sležiji in 346 slučajev v Galiciji. — JubiUj. Danes praznuje gosp. Valentin Arselin, dolgoletni metteur en pages uradne „Laibacher Zeitung* šestdesetletnico svojega poklica. Dne 4. novembra leta 1854. je vstopil kot črkostavski vajenec v tukajšnjo tiskarno Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg, kjer je tudi ves čas po izučenju z majhnem prestankom neumorno deloval. Čestitajoč gospodu Arselinu k redkemu slavju, želimo, da bi težko bolezen, ki ga je zadnji čas napala, srečno prestal, in da bi mu bilo usojeno, preživeti še marsikatero leto v sreči in zadovoljnosti. Porok«. Poročil se je gosp. ph. mgr. Bohuslav Lavička, lekarnar v Tržiču z gospico Katjo Rastovčan, cand. phil. iz Zagreba. Bilo srečno! Iz Sevnice ve poročati graška „Montagszeit", da so prišli pri reviziji okrajne bolniške blagajne na sled poneverbi 420 K; zakrivil jo je bojda tajnik. ■z Celja. Okoliška podružnica Pdeeega križa je uredila v kmetijski šoli v Št^Juriu ob J. ž. dom za okrevajoče ranjence. Sedaj je tam kakih 30 vojakov, večinoma Madžarov, ki se jim zdravje ob vešči in prijazni oskrbi vidno boljša. Zdravniško nadzorstvo ima dr. Schwab iz Celja. Maribor. (Obsojena obre-kovalka.) Dne 19. avgusta letos, je bilo več mariborskih Slovencev aretiranih, ker jih je par, doslej še ne docela znanih ljudi, ovadilo, med drugimi je bil aretiran tudi dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru. — Trne 22. avgusta je srečala gospica A. Volčičeva na vrtu hiše št. 8 v Volksgartenstrasse gospo Karolino Miitzel, soprogo c. kr. majorja. Le-ta je Volčičevo vprašala, je H žs kaj slišala o aretaciji dr. Vladini. Serne-ca in kaj k temu pravi. Gospica Volčičeva je dala kratko duška svojemu začudenju nad tem in hotela oditi. V tem pa ie dejala Miitzlova: »Ti šuft-je, ta svinja! Dr. Sernec je za Srbijo špijoniral. Ta šuft kazni ne bo ušel!« Dr. Viadimir Sernec je bil od 19. avgusta do 24. oktobra v preiskovalnem za po/u deželnega brambnega sodišča v Gradcu in šele te dni je o vsem tem izvedel ter vložil tožbo radi časti-kraje. Pri obravnavi, dne 3. novembra, je Miitzlova po svojem zagovorniku dr. Kuppniku, pisarna dr. Oro-sel) izjavila, da je vsled večletne bolezni silno nervozna in — da je v tem stanju, ko je izvedela za aretacijo, bila kot patrijotična dama, zelo egor-čena. da pa je pripravljena, dati seda;, ko se je vse skupaj pokazalo kot neutemeljeno, vsakršno zadoščenje, ki bi je zahteval dr. Vladimir Sernec, za slučaj, da odstopi od tožbe, kljub temu, da se ona vsled svoje nervozne bolehavosti, danes več ne zaveda, kaj je govorila takrat in danes sama možnost onih besed ne taji. — Toži-teij se seveda s tem ni mogel zadovoljiti in njegov zastopnik, go.sp. dr. K. Koderman, je poudarjal, da kaj takega niti dežemobrambno sodišče ni očital dr. Vlad. Sernecu, da ie bil to prvi slučaj, v katerem so doletela dr. Serneca tako težka in čast žaleča očitanja, in, da je to do danes edini slučaj, v kojem je možno dr. Srneću, nastopiti javno proti onim, ki so mu kradli čast in poštenje. Sicer je pa tožena gotovo dama najboljših krogov in baš mesto, ki Je zavzema, bi ji rr^i rilo naložiti nekoliko več pozornosti v tem, kar govori. Beseda je hitro izrečena in ravno v teh težkih časih, mora vsakdo preje pomisliti, predno kaj izpregovori. — Sodnik je uvaževal vse možne okolnosti, zlasti pa je vzel kot olajševalno, dolgoletno bolezen in nervoznost obtoženke in jo obsodil na 80 kron globe, odnosno na teden dni zapora in v povračilo vseh sodnih stroškov. Tožitelj se je s tem zadovoliil. Odpravi ena cirilica. V Dalmaciji je dež. šolski svet iz vseh javnih šol odpravil cirilico. Izpred sodišča smo poročali, da je strojnik Jožef Kobal odpeljal mladega dekleta. Da ne bo zmote, beležimo, da je Kobal pač služil na žagi Gregorja Trkmana v Podkraju, odpeljal pa je hčerko Matije Trkmana. Knežje dete res pravcato umetniško filmsko delo, ki se je predvajalo v prvič včeraj v kinematografu Ideal, doseglo je najsijajnejši uspeh in prekaša znamenito in znano dramo „Otrok iz Pariza". Ta spored, ki je dostopen tudi mladini se ponavlja le še danes in jutri. Poleg tega predvajajo se še velezanimive slike iz bojišč in več komičnih slik. Prepodeni vlomilci. Pred tremi dnevi je 6 neznanih lopovov prišlo pozno ponoči na Rožnik, kjer so vlomili z zapahom zaprta vrata in prišli v gostilno, kjer so prižgali svetilko, katero so imeli s seboj in hoteli začeti s svojim rokovniaškim delom. Pravočasno jih je začutil gospodar ter prišel nadn]e z dolgo sabljo, s katero bi bil tudi on začel »delati«, a so se ga prestrašili in zbežali, kar so jih nesle pete. | Poškodba. Ko ie 161etni Trinkov mizarski vajenec Ivan Kor din na stroju oblal deske za tlak, si je pri tem desni mazinec tako obrezal in zmečkal, da je moral zapustiti delo in poiskati zdravniške pomoči. Književnost. — Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1915. je ravno kar izšel v jako lični obliki in z mnogovrstno vsebino ter je okrašen s podobami, izmed katerih naj omenimo sliki mecenov Babica in župnika Skrjanca. Poleg koledarskih podatkov obsega knjiga poročilo o petin-dvajsetietnici Ciril-Metodovili podružnic, osmrtno naznanilo pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge, nekrolog Franju Babicu in Franju Skrjancu, sestavek »Vladika Strossmaver in družba sv. Cirila in Metoda«, sestavek »Turška pravica«, slovanska osebna, moška in ženska imena ter končno obširni vestnik družbe sv. Cirila in Metoda. Proračun družbe za 1, 1915. izkazuje, da bo stroškov 301500 K — med njimi 9n.0OO K za šolske stavbe — dohedkov pa 145.000 K. Podružnic je: na Kranjskem 105, na Štajerskem 94, na Koroškem f>, ua Goriškem 51, v Trstu 19, v Istri 3, na Nižjem Avstrijskem 2, skupaj torej 283 z 18.653 člani. Ta koledar daje javnosti pregled o delovanju družbe sv. Cirila in Metoda in bo gotovo vzpodbudil vse narodne kroge, da bodo družbo še nadalje podpirali in ji omogočali nadaljevati svoje lepo delo. Bazne ttmil • Atentat. Veliki župan ogrskega komitata Camad, Emanuel Mar kovic, je pred nekaj dnevi nastopii kot buzarski nadporočnik vojaško službo. Na potu na severno bojišče je doslej neznan človek nanj ustrelil in ga zadel v levo stegno. Rana ni nevarna. * Okraden cigan. Zgodilo se je res, da je bil enkrat cigan okraden. Primerilo se je to v Budimpešti. Tam živi zdaj družba ciganov, ki je prej godla po Francoskem in Angleškem in kateri primas je Matija Kvit. Ta Matija Kvit je ves brez sape prihitel na policijo in naznanil, da mu je bilo okradenih 1S.000 frankov. Cigan seveda nobenemu denarnemu zavodu nič ne zaupa in ima vedno ves svoj denar v gotovini pri sebi. Okradeni cigan je imel 80 zlatov po sto frankov. 150 avstrijskih cekinov, več turških in nemških cekinov in mnogo prstanov — in vse to je šlo kdo ve s kom. Brsoiovno poročila. Srbija in Bolgarska. Sorlja, 3. novembra. (Kor. urad.) List Dnevnik« izreka svoje ogorče-Ti.ie nad izjavo srbskega poslanika v Petrogradu. Spalaikovića, da bi bila Srbija pripravljena odstopiti Rolgar-ki nekaj pokrajin, če izpolni Bolgarska svojo prejšnjo zavezniško obveznost ter pošlje Srbiji 200.000 mož na pomoč proti Avstro - Ogrski. List pravi, da je usoda itak silno udarila srbske parasite. Makedonijo so vse velesile priznale kot bolgarsko. Ce M jo hoteli Bolgarska danes zasesti, bi zadostovala za to komaj petina teh 200.000 mož. Z ostalimi vojaki bi bilo mogoče zopet osvojiti drugo dragoceno provincijo, ki jo je Bolgarska izgubila vsled zahrbtnosti Srbije. Srbsko prebivalstvo je rojeno v krvi in vzraslo v krvi ter je je treba v krvi zadušiti, da dobi Makedonija zadoščenje. Sofija, 3. novembra. (Kor. urad.) »Agence telegr. bulg.« poroča: Danes se je vršilo veliko javno zborovanje, na katerem so razni govorniki govorili o položaju v Makedoniji, nakar je bilo sklenjeno pozvati vse oblasti in politične stranke, da izdelajo skupni akcijski program za osvoboditev Bolgarov v Makedoniji. Vsi govorniki so se izrekli za takojšnjo zasedenje Makedonije. Srbski poslanik odpotoval iz Carigrada. Carigrad, 3. novembra. (Kor. urad.) Srbski poslanik ie odpotoval. Zastopstvo srbskih interesov so prevzele Zedinjene države. Turški finančni minister demisUoniral. Carigrad, 3. novembra. (Kor. urad.) Finančni minister Djavid beg je demisijoniral. Začasno je prevzel notranji minister finančno ministrstvo. Bombardirale dardaneUkih fortov. Carigrad, 3. novembra. (Kor. urad.) Poroča se: Angleško - francosko brodovje je pričelo bombardirati torte ob vhodu v Dardanele- Carigrad, 3. novembra. (Kor. u.) Angleži so začeli danes dopoldne bombardirati vhod v Dardatiele. Nekateri streli naših torpetiovk so pro-vzročili eksplozijo na neki angleški oklopnici. Angleške ladje so po 10. izginile. Angleži so zapustili meje Egipta, razdejali tamošnje vasi in sa umaknili proti Sueškem prekopu. Rusi utrjujejo Kavkaz. Carigrad, 3. novembra. (Kor. Uradna objava glavnega stana pravi: Rusi so začeli ob meji v Kavkazu graditi utrdbe. Začetek sovražnosti med Rusijo in Turčijo v Kavkazu. Petrograd, 3. novembra. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura poroča iz Tiflisa: Carski namestnik je izdal dnevno povelje, v katerem pravi: Z ozirom na turške napade na rusko obal in na ladje Čr-nomorskega brodovja, je car ukazal armadi v Kavkazu, da prekorači meto in napade Turke. Spopadi med Srbi in bolgarskimi četaši. Iz Sofije poročajo, da je prišlo dne 1. novembra v okraju Kumanovo do osemurnega ljutega spopada med močno bolgarsko - turško četo in Srbi. Srbi so izgubili 2 častnika in 104 može. Cetaši so se nato umaknili v gorovje. Car odpotoval k vojski. Carskoje Selo, 3. novembra. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura poroča: Car Nikolaj je odpotoval k vojski. Perzija proti Rusiji. Lipsko. 3. novembra. (Kor. ur.) »Leipziger Tagblatt« poroča iz Ko-danja: Iz Petrograda poročajo, da je izročil perzijski poslanik ruski vladi zahtevo, da Rusija takoj odpokliče svoje čete iz perzijskih pokrajin. Obleganje Tsingtava. Tokio, 3. novembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Obstreljevanje Tsingtava traja naprej. Večina nemških fortov je utihnila, samo dva še neprestano odgovarjata na napade zaveznikov. Obsedno stanje nad Rodesijo. London. 3. novembra. (Kor. ur.) Iz Salisburvja z dne 31. oktobra. Nad Južno Rodesijo je bilo proglašeno obsedno stanje. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca oktobra 1914. 753 strank je vložilo 513.449 K 67 v, 1430 strank je dvignilo 553.091 K 62 v. Stanje vlog 43,935.274 K 22 v. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu oktobru se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 779.149 K 91 vin., dvignilo pa 995.251 K 87 vin. Stanje koncem oktobra 16,051.401 K 19 vin. — ■ . tbnaštt!' lis* ft^s^ca 4 stran?. IzdajateH in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. \ Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«« Meteoroiogično poročilo. Višina nad morjem 306-2 Srednji zračni tlak 730 mnr "čas Istanje!";^" I RESI-5 ^2 Vetiovii Nebo vanja v mm £B 3. b.pop. 735 8 I 16 9 ' si. jug Idel.oblač. „ 9. zv. 7359 13-3 j „ jpol. oblač 4. 7. zj. 733-4 91 i brezvetr. j megla Srednja včerajšnja temperatura 133°, norm. 6 6°. Padavina v 24 urah mm 00. ------------------------------------------------------j Stanovanje s 3 sobami in pripadki, se odda za februarjev termin na Večni pOtt Št 1. 3677 m epidemijah m mu iikii boleznih iesshubler ^ _____»latina. J Stran 4. JLOVPtSKl NAROD9, Ase 4. novembra 1Hf4. ?62. Štev. B. Q(jtzl Kratnt imi jmailrtti to zimkih oblek, površnikov dStmštSJS hulšlks. Za Baročfla po meri največ}* izbera —s ta- ia iaozeaukega blaga. — -^—= hHkMttamMl loMiai pertrettal NaJaUfo ooao! LJUBLJANA, mestni trg št. 19. Priporočamo naSim t. gospodinjam r KOLINSKO CIKORIJO, iz edine slovenske tovarne v Ljubljani trgovski n\mi zmožen slov in nemškega itzika, išče trgovca, da bi ga oprostil. 3676 Ponudbe pod Sitro ,,VaJcnCC S67S" na upravn. »Slov. Naroda«. Dvoje lepih $icin©uanj v I. nadstropju s 4 sobami, kopalnico, poselsko sobo in vsemi pripadki. SO Odda za takoj in za februar. Kula in lika se tudi lahko na pitn. Kje, pove upravništvo »Slov-Naroda«. 3659 i.* II pldfliiUiHui fjlusiiuiu •cd*\: odvetniška pisarna •* odđMto «a le ; uariev termin 191 ^ v boteln pri i IsuMul nasproti glavne po^te. 85?~ Oddaio se takoj W*a 2 stanovanja v Kolizejn Natančneje i-totam pri cskrbniŠtvu jgfJT" Gt'da se "M^€ o 19 n nii a u i o z električno razvil javo, obstoječe iz 4 sob, velike kuhinje, za februarjev , termin. Razgled na Sv. Petra in Re- ; sljevo cesto. Cena zmerna. Poizve ?j v barvni trgovini A. Zsc&l sinovi, Bes!]sva cesta i te v, 1. 3671 Za SV050 žagi z električnim obratom potrebujem 2 trezna, neoženjena Sa 43t £1cSI J d na beneški ;arem (Venezianer Gatter) s 3—4 listi. Zaslužek je stalen in dober. Žsga gre v^dno. 3674 Ponudbe je poslati na naslov: Franc Holenc, trpina z lesom v Stari Loni, pešta Skofla Loka, Gorenjsko. Produktivno zadruga ljubljanskih mizarjev' registrovam zadri.ga z omejeno zavezo. —— Tovarna aa Glincah pri Ljubljani. = Priporcča se slavnemu občinstvu za izvrševanje Trevzema kompletne oprave za '- Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo. - 'roračune se dopoilje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času. Učit. ddMent 7 izvrst. iznrič. išče Is Štrukelj. Poučuje za ljudsko šoto in učiteljišče, real'ie tudi na drugih zavodih. — Po nudbe pod Šifro „Inštruktor" na upravn »Slov, Naroda«. 3675 J. Zamljen čevljarski mojster ¥ LluDllani, Gradišče 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tndi prave Mrske ta telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 128 Vsak petek °106 sni merske rite Velika zaloga motao a sorti ran ih klobas za narezke, praške In graške nn jati; clstereijansko Čajno maslo. Vse to se dobiva vsak dan sveže pri J. BUZZOLINI delikatesna trgovina v Lingarjevl ulici. [ SANATORIUM • EMONA 4 ZA NOTRANUET IN K3RURGOE -BOLEZNI. • PORODNIŠNICA 1 LJUBLuIANA komengklga ulica 4 j sef-zdr/m#c rowu D* FR. DERGANC Notarski tali z dveletno prakso želi vsled po vojni nastalih razmer, spremeniti SVO]0 meatO« Sprejme tudi substitucijo. Ponudbe sprejema upravn. »Slov. Naroda«. ?fy72 Uće fo verzirana kirenileiliija zmožna slovenski, nemški in italijanski jezik, samostojna delavka. Reflektira se samo na izurjene moči s prakso. Ponudbe pod „J. M. 3673" če mogoče s sliko, na upravn. »Slov. Naroda«. 3673 Jtonouonja s porabo vrta, 2 sobi in pritikline 400 K, 3 sobe in rritikline 600 K, vse veliko in lepo, 20 minut od mesta na Kraniskem, železniška postaja. 80 Odda takoj« ena soba in kuhinja protr pnmprnem odsluženju Natančneje pod „St. T. Št. 20" na upravn. >Slov, Naroda«. 36.56 Odda so s februarskim terminom stanovanje v pritličln kiše št 14 na Dolenjski OOSttf obstoječe iz 2 sob, kabineta in kuhinje s pritiklinami. Pojasnila daje g. oficijal Vončina ravnotam. Ponudbe nai se nosljajo „Brutbi sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani do vštetega 5 t. m. 3654 zzzzz: Najboljša in najzdrav-jša .._ barva1 zn lose in brado je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K. velike po 4 K, • iatwwo|Q>omoinid WH^**Ji ** mmb— e jo jod ud ———• 0*1 ::;;:::,;, »podi ggfc- •ao^|MMiv|« i||f fotMepeinfoo oSofoa o^IHA ^H ^^^^ Jlfodm salon ^^^^= 5iuchly - ^(aseh^e Židovska ulica št- ■? Dvorski irg t. pricorola svojo vsliko zalego okusnih najnovstsih dam- Skih m otroških ftebukov. šoortmh čeoic m vse v modistovsko obrt spadajoče stvari po najnižji ceni. Pozor, peki! S 1. decembrom 1914 stopi v veljavo cesarska naredba, po kateri je pri izdelovanju kruha porabljati mešanico, ki obsega največ 70 pšenične ali riene moke, ostanek pa mora obsegati krompirjevo. Ječmenovo ali koruzno moko. Ker je krompirjeva moka najboljša za mešanje in na Dunaju že izdelujejo kruh tudi samo iz krompirjeve moke, priporočam specialno tna nko „Jano", ki je brezdvomno najboljša in najfinejša krompirjeva moka, o katere prednosti so na razpolago priznalnice. 3658 Da se naroČila moreio izvršiti pravočasno, naj se naslavljajo na zastopnika A. Svara v Ljubljani, ki daje tudi natančna pojasnila brezplačno in z obratno pošto. Vojni čas! usodno prilika! Vsled obile zaloge ar, zlatnine, srebrnine ia lepih briljanto?, nudim cenj. odje-nalcen sedaj Se blage po starih cenah, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike ia naj si nabavi potrebno. 2000 budilk ur K 4*— in 5*— dokler Se stara zaloga. Krasna namizni oprava po znižanih cenah. — Kupuje staro srebro in zlato. ¥ vajnom temi je neobhodno potrebam fina, zanesljivo idoca ura ali žepna budilka, kakrsso dobite sum pri stari res domači tvrdki F\ ČUDEN LJUBLJANA. Prešernova ulica št 1. Msr eima časa v IJuilJaai priti, nuj asrefl cenik, hi se pošlje zastonj ia pest, preste.