Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačaa 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld.. za četrt leta 8 gld., za jeden meBec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vet na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravntAtvo In ekspedicija t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Senientšblh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefon-štev. 74. Štev. 67. V Ljubljani, v četrtek 24. marca 1898. Letiiilc XXVI Državni zbor. Dunaj, 23. marca. Volitev podpredsednikov. Za razvajeno galerijo je bilo danes malo zanimivega v zbornici. Niti Wolta in Schonererja danes ni v zbornici, ki sta bila nekaj mesecev privlačni sili za radovedno občinstvo. V zbornici je nenavadno mirno gibanje, zapisnikarji takoj po otvoritvi seje čitajo stenografom razne interpelacije in predloge, kakor potok mirno žuboreč skače po ozki strugi, poslanci se razgovarjajo v gručah. Mirna tišina, kakor da so že davno pozabljeni znani lanski dogodki. Predsednik naznani, da je na vrsti volitev prvega podpredsednika. Na ušesa bijejo zopet znana imena poslancev po abecednem redu, poslanci se vrste mimo »kosa«, v kateri mečejo svoje glasovnice, četrt ure odmora, zapisnikarji štejejo glasovnice. Oddana je 201 glasovnica, 24 listkov je praznih, 177 glasov jc za poslanca dr. Ferjančiča, kije torej izvoljen prvim podpredsednikom. Desnica mu čestita s ploskanjem. Dr. Ferjančič stopi na svoje podpredsedniško mesto ter se zahvali za izraženo mu zaupanje. Drugim podpredsednikom je bil izvoljen I. L u p u 1, deželni glavar bukovinski, ki je dobil 169 glasov; 17 glasovnic je bilo praznih. Vlada in stranke. Po volitvi podpredsednikov se je pričela debata o vladni izjavi. Vse stranke hočejo označiti svoje stališče nasproti novi vladi. Debata utegne trajati dve ali tri seje, kajti doslej je oglašenih 25 govornikov, in sicer : Tiirk, Javvorski, Engel, Okunie\vski, Stein\vender, Dipauli, Menger, Šu- steršič, Das/,ynski Lupul, Scheicher, PalfTy, StUrgh, Falkenhajn, Mauthner, Vašaty, Herold, Dziedu-szvcki, Forcher, Funke, Wachnianyn, Wolf, Sto-jalovvski in \Vinkovski. Danes so govorili prvi štirje. T ti r k je opisoval »grozno« zatiranje nemškega naroda v Avstriji ter pretil z »razvalinami«. Mož je velik v svoji besedi in smešnosti. Vitez J a w o r s k i je v imenu poljskega kluba izjavil, da so Poljaki bili in so za jedinost, moč in ugled države ter za avtonomijo dežel. Svoje stališče nasproti novi vladi bodo uravnali po njenih dejanjih. Želje in zahteve Poljakov se strinjajo z vladnim programom. Dr. Engel izjavi v imenu mladočeškega kluba, da žel6 mir in spravo z Nemci, toda na podlagi popolne jednakopravnosti; Čehi ne bodo nikdar priznali nemškega državnega jezika ter sodili vlado po delih. Radikalni Rusin dr. O k u n i e \v s k i našteva razna dejstva, ki pričajo o zatiranju rusinskega naroda v Galiciji. Koncem seje je zbornica volila stalne zapisnikarje in reditelja. Zapisnikarji so: Dr. P.udig, grot Deym, dr. vitez Duleba, baron Ehrenfels, Horica, Merunovvicz, dr. Pfersche, Pogačnik, dr. Stojan, dr. Šileny, Tusel, dr. \Veisskirchner; reditelja grof Vetter in vitez Vukovič. Prihodnja seja je jutri popoludne ob 5. uri; na dnevnem redu je volitev delegatov in kvotne deputacije. Delegatom za Kranjsko bode letos izvoljen posl. Pogačnik,v kvotno deputacijo naš klub kandiduje dr. Laginjo, ako bi bil ta zadržan, posl. Povšeta. Naši vojaki na Kreti V današnji seji so poslanci vitez I> o r k s in tovariši predložili nastopno interpelacijo : C. in kr. eskadra in 2. bataljon 87. pešpolka sta s previdnim in taktnim postopanjem pri in na Kreti častno izvršila težavno nalogo ter si zaslužila zahvalo domovine. Vsled sklonjenega miru med Turčijo in Grško pa je naša armada rešila svojo častno nalogo. Zato vprašajo podpisani ministerskega predsednika: Ali hoče nj. ekst elenca delati na to, da se naša eskadra in 2. bataljon 87. pešpolka ali vsaj zadnji odpokliče domov. Ako pa se to ne zgodi, ali hoče naznaniti, kdaj se vojaki povrnejo s Krete? Varstvo slovenskih manjšin. (Govoril posl. K a 1 a n v deželnem zboru kranjskem.) (Po »tenogrfuičnem zapisniku.) Visoki zbor! Po besedah gospoda poslanca Hribarja sicer ni treba mnogo govoriti, da se opraviči ta predlog, ki ga je stavil isti gospod poslanec, zakaj razmere, o katerih je on govoril, so tako kričeče, zlasti za izvenkranjske Slovence, da tukaj vsak opis, katerega rabimo, dotičnim kri-vičnostim, ki se v ondotnih krajih slovenskemu narodu v resnici gode, le vzame ostrino. Ako, visoka zbornica, označim s kratkimi besedami razmere naših rojakov izven meja naše kronovine, moram najprej reči, da morajo vsako slovensko besedo, katero govore zastopniki slovenskega naroda v deželnem zboru štajerskem, plačati s tem, da jih njihovi narodni nasprotniki inzultirajo (Klici na levi: Cujte!) in da se morajo, ako sploh hočejo, da se tisto, kar imajo na srcu, resno razpravlja, posluževati tujega jezika, ker jim je le LISTEK. Nansenovo potovanje na sever. (Govoril kanonik J. S u š n i k v •Katoliškem domu«.J (Dalje.) Jeden najlepših prizorov v naravi je severna luč. Vzroki in nastanek te prikazni niso še popolnoma dognani, vendar je toliko gotovo, da je severna luč v tesni zvezi z magnetizmom in elektriko. Navadno se prikaže na nebu svitel pas v polkrogu, čegar središče leži natančno v ravni črti magnetne igle. Iz tega pasu nastajajo žarki, ki izvirajo od središča proti kraji, v svojem početku so svetlo rudeči, v sredi zeleni in ob kraji bledo-rumenkasti. Ti žarki niso mirni, temuč se združujejo skupno v dolg pas, kateri sc mnogokrat liki kači vije po nebu, ali pa nastanejo velikanskim zagri-njalom podobne oblike, katere se razvijajo v najbolj različnih kombinacijah. Ako se temu pridruži bela snežna ravan, iz katere se ves ta blišč odbija, tedaj se nc bomo čudili samovidcem, ki enoglasno trdijo, da se ta krasni naravni prizor glede krasote ne da z nobenim drugim prizorom pri-meriati. Med takim opazovanjem je teklo leto 1893 h koncu, novo leto je prinašalo še hujši mraz 40—45°C. Dne 20. febr. se je solnce zopet v prvič nad obzorjem za kratek čas prikazalo, dan je polagoma vedno bolj rastel, toda ž njim pa tudi mraz, kateri je prve dni marca dosegel — 5l°C. Da v takem mrazu človek ne more dolgo bivati na prostem, je umevno, vendar pri mirnem zraku mraz ni tako zelo občutljiv. Za najhujši zimo imel je Nansen obleko iz volčje kožuhovine, katera je bila tako gosta in topla, da se je človek potil v njej, ako je šel po ledu tudi pri najhujšem mrazu. Hud mraz tako zelo zgosti sopar, da človeka obdaja vedno meglica, katera je vidna na precejšno daljavo, tudi ako je slučajno popotnik sam za ledenim robom prikrit. Odkar je ladija zamrznila v ledu, gnal jo je morski tok z ledom vred do 2 febr. 1894 300 kilometrov daleč proti severozapadu. Potem pa so nastopili neugodni vetrovi ob času solnčnega vzhoda, ladija se jo za mesec dni premikala nazaj in so jo ugodni vetrovi in morski tokovi še le po-četkom meseca majnika zopet pririnili na po-prejšno mesto. Da je pri vsem tem prerivanji led neprestano pokal in da je bila ladija v vedni nevarnosti, je umevno; tikoma ladije dvigal se je ledeni hrbet 6 m visoko. Vendar je preminula grozna severna noč, čez 126 dnij je solnco jelo zopet krožiti po nebu. Kljub silnemu mrazu so napravljali večje izlete po beli planjavi, ter se vadili v hoji s krplji. Zlasti so preiskavah led, morsko vodo in globo-čino morja, katera je bila izredno velika. Dočim je morje ob severni Aziji plitvo in še pri sibirskih otokih ne presega navadno 100—200 m, so višje na severu našli velikanske globočine od 3300 do 3900 m. Toplina morske vode v tej globočini je znašala — 0 5°C. Zanimiv je prirastek ledu. Po zimi je bila debelost ledu navadno l'/s — 2 m, na pomlad pa in po letu, ko se je sneg in led na površji že tajal in so nastale tako velike mlake na ledu, da so se v njih s čolni vozili, so meseca junija opazovali še 2'5 m debel. Ladija se je ves čas premikala počasi proti severozapadu in je meseca junija dosegla že 81° 50'. Tudi razni severni ptiči so se prikazovali in sedali na jambore, sosebno razni galebi (Moven) in strakuši (Sturmvogel). Zračna temperatura meseca junija je bila navadno — 1°C, meseca julija 0°C in avgusta zopet - 1°C. V zelo jednoličnern životarjenji na ladiji je počasi minulo poletje, mraz in zima sta jela nastopati in ni bilo več daleč, da jih zakrije druga še daljša zimska noč. (Dalje prih.) tem potom omogočeno, da tudi v gospodarskem oziru semtertja dobijo kako drobtinico za svojo rojake. Ako pogledamo na Koroško, konštatiram, da so razmere tam tako neznosno, da se nobenemu zastopniku slovenskega naroda, dasiravno je tretjina prebivalstva slovensko narodnosti, niti na misel ne upa priti, da bi v koroški deželni zbornici povzdignil svoj glas in v materinem jeziku zastopal koristi svojib volilcev. Gospoda moja, kaj vse se je moralo koroškim Slovencem zgoditi po nasilstvu narodnih nasprotnikov, ako so njihovi zastopniki morali priti do tega, da morajo ostati v deželnem zboru le toliko časa, dokler molče, ali vsaj ne povedo v domačem jeziku, da so zastopniki slovenskega naroda. To so kričeče razmero, ki ne bodo v korist tistim, ki so jih provzročili, in ne državi, ki bi kot dobra mati z isto ljubeznijo morala obsegati vse podložne narode in vsakemu v jednaki meri razdeljevati kakor dolžnosti, tako tudi pravice. (Odobravanje na levi in v središču.) Jednako v nebo vpijoče so pa krivice, ki se gode rojakom našim na Primorskem. Značilno za te razmere je to, da skoro po celi črti vlada abstinenca vseh poslancev slovenskih in hrvatskih. V Gorici letos ni bilo nobenega deželnega zbora in ni bilo torej prilike, da bi so ondi bili oglašali zastopniki slovenskega ljudstva k besedi in pojasnjevali potrebe svojih rojakov v duševnem in gmotnem oziru, da bi jim pomogli do napredka in boljše bodočnosti, .lednako so bili v Trstu zastopniki slovenskega naroda prisiljeni izjaviti, da vsled nečuvenih razmer, ki ondi vladajo, vsled krivic, katerih ima toliko trpeti slovenski narod v Trstu in okolici, vsled inzultov poulične druhali, katerim so vsak trenotek izpostavljeni od slovenskega naroda izvoljeni poslanci, ki, ne glede na to, da se jim ne varuje poslanska čast, ki jim gre, niti svojega življenja varni niso, da v takih razmerah oni nikakor ne morejo sodelovati v zbornici, kjer drugega ne morejo pričakovati, kakor inzulte in celo fkične napade surove sile. O dogodkih v Pulju, v isterskem deželnem zboru, ne bom govoril, ker jih jo označil že častiti gospod predlagatelj, le to konštatiram, da se od nas nič pretiravati ne more, ker je vlada sama pripoznala, da so razmere neznosne, s tem, da je deželni zbor iz Poreča preselila v Pulj, ker je mislila, da bo tam vender mogoče zborovati tako, da se bo manjšina mogla prosto gibati. Zalibog se je vlada varala. Tudi tam ni bilo mogočo tega doseči, tudi tam vlada galerija in ulica tero-rizuje zastopnike slovenskega in hrvatskega naroda, zastopnike velike večine isterskega prebivalstva. Ker sem rekel, da je bilo zastopnikom slovenskega naroda na Primorskem nemogoče, letos dvigniti svoj glas, zlasti v Gorici, zato menim, je prav, da vsaj nekoliko označim stališče goriških Slovencev, katerih zastopniki vsled skrajno nepravičnih razmer letos niso imeli prilike, zastopati njih koristi. Na Goriškem je, kakor znano, Slovencev 3ji in Italijanov '/s vsega prebivalstva, namreč 145.000 Slovencev in 75.000 Italijanov. Deželni zbor goriški je pa nekaj posebnega v Avstriji, namreč obe stranki držita si tam, vkljub temu, da je Slovencev 2/3 in Italijanov samo '/» prebivalstva, nekako tehtnico. Italijani imajo namreč 11 poslancev in Slovenci 10 in ker je deželni glavar vzet iz italijanske stranke, imata jedna kakor druga narodnost 10 proti 10 poslancev. Da je deželni zbor ondi tako sestavljen, pro-vzročila in zakrivila je vlada in sicer zato, ker je volilni red za kupčijsko zbornico goriško, ki voli dva poslanca v deželni zbor, tako prikrojila, da imajo Lahi vedno absolutno večino, in da sta torej poslanca, katera voli kupčijska zbornica v deželni zbor, zmirom pristaša italijanske stranke. In sicer je vlada to dosegla na ta način, da je tistim malim patentarjem, katerih je največ, odvzela volilno pravico v kupčijski zbornici in tako je prišlo, da tisti obrtniki, ki nimajo volilne pravice, skupaj plačujejo več davka, kakor vsi tisti, ki imajo pravico voliti v kupčijski zbornici. To je neovržena resnica in očitna krivica, katero treba na steno pribiti, in jaz konštatiram, da bi bilo čisto lahko, tudi v tej deželi napraviti normalne razmere, ako bi to le bila resna in resnična in odkrita volja vlade. Vsled teh razmer v goriškem deželnem zboru imajo zastopniki slovenskega naroda tudi v gospodarskih vprašanjih silno težko stališče in tako se godi, da največja bremena, katera mora dežela prenašati za razne gospodarske stvari, slone na ramah Slovencev. Tako se mi poroča, da plačuje sedaj Gorica, ki je bogato obdarjena z različnimi javnimi in zasebnimi učnimi zavodi, komaj 5°/0 naklade za svoje šole, dočim plačuje Furlanija 43°/0, slovenski okraji na Goriškem pa po 60—75% šolske naklade, in vendar vkljub temu Slovenci glede šolstva niso tako preskrbljeni kakor Lahi v Gorici in Furlaniji. Celo slovensko šolo v Gorici si morajo graditi na lastne troške 1 Vzrok temu, da se zastopniki slovenskega naroda na Goriškem letos niso mogli udeleževati deželnega zbora, je bilo to, da so v zadnjem zasedanju zahtevali, naj se po vzgledu drugih deželnih zborov tudi v goriškem deželnem zboru izvoli poseben gospodarski odsek, kateremu bi bilo skrbeti zlasti za gospodarske stvari, imeti pred očmi ves deželni proračun in spraviti tiste stvari v ospredje, ki so v gospodarskem oziru največjega pomena in važnosti. Zahtevali pa so zastopniki slovenskega naroda ob enem, da imajo v tem gospodarskem odseku vplivno besedo, kakor jim to gre po številu slovenskih prebivalcev. Tej zahtevi so ni ugodilo, nasprotna stranka ni hotela odjenjati in vlada, ki je poskušala posredovati med strankama, morala se je konečno prepričati, da proti terorizmu, ki vlada od laške strani, ničesar ne doseže, in tako se je zgodilo, da se goriška dežela letos ni mogla posluževati one ustavne pravice, ki je zagotovljena vsem kronovinam, da same odločujejo v svojih zadevah, da namreč deželni zbor ni mogel zborovati. Toliko samo sem hotel, no da bi so spuščal v podrobnosti, omeniti glede razmer našega naroda na Goriškem in sicer zato, ker zastopniki tega naroda v goriškem deželnem zboru letos niso imeli prilike, markirati svojih teženj pred svetom, in zato, ker smatram kot dolžnost našega deželnega zbora, koder jedino so zbrani zastopniki slovenskega naroda v večini, gledati na to, da vse krivice, katere se gode našemu narodu, pa naj stanuje tu ali tam, pridejo na dab, da ču-jejo o njih oni, katerih dolžnost je, skrbeti za to, da se odpravijo in da se tako o pravem času sanirajo take nezdrave razmere. (Živahno odobravanje na levi in v središču.) Konečno moram reči le še to, da je to zatiranje in tlačenje manjšin, naj si bode slovenskih ali kakih drugih, nekako značilno za državo, ki nima v sebi tiste moči, da bi manjšemu in slabšemu prišla na pomoč, tako da nasproti njemu namestu pravičnosti vlada od strani zastopnikov večine samo fizična sila. Ako se bomo v naši državi na to stališče postavili, potem nobene moralne vezi ne bo v monarhiji in zato v interesu monarhije in vseh narodov avstrijskih želimo, da se te razmere čim preje odpravijo in da med drugimi narodi tudi mali, pa vedno cesarju zvesti in državi udani slovenski narod pride do pravic, ki so mu zagotovljene po vseh Božjih in naravnih zakonih. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi, v središču in na galeriji.) Politični pregled. V Ljubljani, 24. marca. Jlazprava o vladni izjavi. Včeraj se je pričela v poslanski zbornici razprava o programa-tični izjavi ministerskega predsednika grofa Thuna. Oglašenih je 26 govornikov, mej temi so v prvi vrsti načelniki vseh desničarskih klubov in toraj tudi načelnik slovanske krščanske narodne zveze, poslanec dr. Šusteršič. Kot prvi je bil ogla-šen poslanec Turk, jeden izmej petorice Schone rerjancev, ki pa ni jedini govornik te stranke, ampak je oglašen tudi glavni vodja Wolf. Govorili so in pojar.novali stališče svojega kluba napram Thunovi vladi poslanci Turk, dr. Engel, Malfatti, Javvorski in Okunievski. Ostali pridejo na vrsto deloma danes, deloma v prihodnji seji. Izmej dosedanjih govornikov je govoril najbol mirno, da, rekli bi, mnogo premirno, načelnik poljskega kluba, Javvorski, ki v svojem govoru ni rabil niti jedne besedice, s katero bi izražal kako nevoljo nasproti vladi, oziroma njenemu doseda še povsom nejasnemu programu. Izjavil je vitez Javvorski, da se Poljaki držo dveh glavnih načel, namreč varstvo interesov in ugled monarhije, in vztrajajo pri zahtevi glede razširjenja avtonomije v Galiciji. Poljaki so toraj državna stranka par excellence. Poljaki srčno žele, da se ublaže narodna nasprotja in vrede parlamentarne razmere, ter pripoznavajo neobhodno državno potrebo na godbe z Ogersko. Storiti hočejo vse, da se izvede taka nagodba ustavnim potom. Konečno naglaša govornik, da se želje in zahteve poljskega kluba popolno istovetijo s programom Thunove vlade. Po našem mnenju poljski narod, pravimo narod, gotovo ni tako vsestransko zadovoljen z dosedanjo vladno izjavo, iz katere se še ne more izvajati nobenih posebnih zaključkov. Ostali govorniki so vsaj povedali želje svojih volilcev v narodnem in gospodarskem oziru. Jako značilno pa je poročilo, da se vlada ne namerava vmešavati v to razpravo. Potemtakem grof Thun ne bo povedal tega, kar je prvi dan navlašč zamolčal, kar bi gotovo ne bilo ljubo raznim zastopnikom. Delegaciji se snideta, kakor poročajo razni dunajski listi, v zadnjem tednu meseca aprila. »Narodni Listy« navajajo 29. april kot dan sestanka obestranskih delegacij in sicer letos v Budimpešti. — Ogerska poslanska zbornica je izvolila delegate že v včerajšnji seji, avstrijska jih pa izvoli najbrže danes ali v jedni prihodnjih sej. Meritorična dela se prično pričetkom maja. Parlament brez obstruketje. Včerajšnja druga seja v ravno pričetem zasedanju državnega zbora se je izvršila popolnoma mirno, kar je tem jolj čudno, ker smo bili že tako navajeni na poročila o divjem rogoviljenju nemških kričačev. — Miti Schonerer in Wolf, ki sta se v prvi seji to-iko ustila, kako bosta razgrajala in razbijala, dokler bo sedel na predsedniškem stolu »Staatsver-)recher« pl. Fuchs in dokler se ne prekličejo jezikovne naredbe, se včeraj nista ganila, da celo sopihala sta jo iz zbornice pred sklepom seje. — Schonerer je sicer nekaj časa taval po zbornici in se smukal okolu predsedniškega odra, toda kmalu e tudi on sledil tovarišu "\Volfu. Kaj nagla sprememba pri možu, ki je vsak trenutek zatrjeval, da ne odjenja za nobeno ceno. Drugače si te spremembe ni mogoče misliti, nego da je dobil resen migljej od ostalih levičarjev, pred vsem židovskih kapitalistov in njihovih hlapcev, ki so dospeli do prepričanja, da se ne more dognati nagodba z Ogersko, ako se tudi sedaj ponavljajo toliki škandali, kakor v prejšnjem zasedanju. Pogodba se pa mora dognati, ker sicer trpi zveza mej avstrijskimi in mažarskimi Židi. Tej kliki pač ni mnogo mari interes države, marveč gledajo jedino le na svoje koristi, na svoje žepe. Tu je torej najbrže iskati vzroka, da je prenehala bedasto zlobna obstrukcija, kakor se je pojavljala do sedaj, mogoče je pa še, da se bo nadaljevala stvarna obstrukcija, kajti zbornica je sedaj obložena že blizo s sto nujnimi predlogi. Ako se bo to tako nadaljevalo, zaostalo bode drugo nujno delo in le za obnovitev nagodbe ter za proračun se bode moral najti potrebni čas. Pomnožitev nem. mornarice v pruski zbornici. Z včerajšnjim dnem se je pričela znamenita razprava o vladni predlogi glede kreditov za pomnoženje nemške mornarice. Kakor smo že omenili, vlada ni več v tolikih skrbeh, kajti zagotovljena ji je večina 240 glasov. Debata najbrže ne bode dolga, ker zastopniki raznih klubov in strank kratkomalo izjavljajo, da bodo glasovali za ali proti predlogi. Omeniti je tu le izjave poljskega zastopnika tlačenega naroda, ki je rekel, da Poljaki ne morejo glasovati za vladno predlogo, ker jim je napovedala vojsko. Odgovarjal mu je vladni zastopnik, naglašajoč, da vlada ne prezira (!) Poljakov in jih ne namerava ponemčiti, pač pa skrbi za ohranjenje nemškega jezika in nemške posesti. Saj res! Za ohranjenje dosedanje nemške posesti na pruskem Poljskem pač ne bi bilo potreba celih 100 milijonov, ker ako nem-štvo stoji na tako trdnih nogah, pač ne potrebuje podpore. Vlada si sedaj išče zaveznikov, ko jih potrebuje, sicer pa bi najraje videla, da bi čim preje izginil poljski narod in se popolnoma po-nemčil. V Nemčiji se pripravljajo razne stranke na bližnje državnozborske volitve, o katerih se žo sedaj trdi, da bodo marsikaj spremenile \ strankarski konstelaciji nemškega državnega zbora. Največji strah pred bodočimi volitvami imajo neki nacijonalni liberalci, ki se nič več ne počutijo po- sebno dobro v svoji koži. Na vsi črti jim namreč izpodkopavajo tla agrarci, ki so se pri svojem delu in agitaciji oprijeli drugih sredstev, ki bolj vlečejo, kakor pa nacijonalno-liberalno že stokrat pogrete fraze. Da bi se pa vendar še rešili iz propada, ki jim preti neizogibno, nameravajo prirediti koncem aprila strankarski shod v Berolinu in povabiti starega strankarja Bennigsena, naj jih s svojo nekdaj tako vplivno besedo reši iz zagate. Na kak vspeh tega shoda sami ne morejo računati, ker ved6, kam so zagazili s svojim političnim vodstvom, vendar hočejo oprijeti se še zadnje bilke ter prirediti shod, na katerem bodo vsaj čuli politično oporoko osivelega voditelja, ako druge koristi ne bode nobene. Criapijeva afera rešena. V včerajšnji seji italijanske poslanske zbornice se je z 207 proti 7 glasovom izrekla sleparju in lisjaku Cri-spiju resna graja. Vsprejet je bil torej predlog posl. Carcano, naj zbornica odobri sklepe odseka petorice, padla pa sta predloga posl. Alessija, naj se zadeva vrne sodišču v zopetno natančno preiskavo, in posl. Rovasende, naj so cela zadeva izroči najvišjemu sodišču. Glasovanja se je vzdržalo 65 poslancev, mej temi vsi vladinovci. Tako se je torej »opral« največji najzlobneji in najbolj zviti slepar zjedinjene Italije, stari eksminister Crispi. — Sedaj postane lahko zopet ministerski predsednik, ako bo potreba tako zahtevala. Tako sramotnega sklepa bi italijanska zbornica najbrže ne bila storila, ako bi se bilo vršilo glasovanje v prvi seji, ko se je pričela razprava o tej aferi, kajti ne samo 43 radikalnih in republikanskih poslancev je bilo zato, da se cela afera izroči sodišču, marveč tudi posl. Prinetti in Caetani sta v imenu desnice podpirala tak predlog, ki bi bil torej skoro gotovo prodrl. Pijavka Crispi bi bil morda potem prejel zasluženo plačilo, tako je pa sedaj oproščen vsako najmanje kazni, parlament si je pa nakopal največjo sramoto. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. marca. (Državni zbor.) Položaj v zbornici se je, kakor se nam poroča, zadnjo dni nekoliko zbolj-šal. Razdivjanost nemška je malce prenehala. Zato ste bili zadnji seji včerajšna in današnja precej mirni, vsaj toliko, da se je moglo stvarno razpravljati o vladinem programu. — Posl. dr. Šusteršič ni prišel kot govornik danes na vrsto, ker je bila seja prekinjena in druga seja določena danes na 5. uro, a v tej seji se bodo volili samo odposlanci v delegacijo. (Osebne vesti.) Župan ljubljanski gosp. Ivan Hribar se je včeraj za nekaj dnij odpeljal na Dunaj in v Prago. — Knez in škof lavantinski dr. Mihael N a p o t n i k se je 22. t. m. vrnil od škofovskih konferencij z Dunaja. — Okrožnega sodišča celjskega predsednika Rudolfa pl. Ulepiča je cesar odlikoval z dostojanstvom dvornega svetnika. (Iz lavant. škofije.) Župnija sv. Jakoba v SI. goricah je podeljena g. Ivanu Kaplerju, župniku pri Sv. Križu nad Mariborom. — V pokoj sta stopila gg. Blaž D o 1 i n š e k, župnik v Fran-kolovem, in Jožef F r a s, župnik pri Spodnji sv. Kungoti ; ti župniji sta razpisani do 1. maja t. 1. — V zavodu šolskih sester je umrla sestra Marija Bernarda Kurbos v 35. letu ter jc bila danes pokopana. N. v m. p. ! (Mnsica saera.) V petek, 25. marca (Ozna-nenje Marije Device) pontifikalna maša v stolni cerkvi ob 10. uri: Instrumentalna maša zl. dr. I. Benz, graduale in traetus zl. A. Foerster, offertorium zl. K. Greith. — V mestni cerkvi sv. Jakoba: velika sv. maša ob 9. uri: Missa »O elemens, o pia, o dulcis Virgo Maria«, zl. I. Benz; graduale I. B. Tresch-ev, ofertorij Wittov. (Slovensko gledališče.) Danes se predstavlja znana igra »Revček Andrejček«, pri kateri je, kakor smo že včeraj omenili, naslovno vlogo prevzel gospod Ignacij Borštnik. Gledališče bo gotovo polno. (Oskrumba katoliške cerkve.) Pod tem za-glavjem pisal je »Slovenski Narod« št. 60 z dne 15. t. m. to-le : »Poročajo nam: V četrtek dopoludne je imel bataljon domobranskega pešpolka št. 4 v ljubljanski okolici Bvojo vajo. Po večur-nem utrudljivem tekanju prišel je bataljon na svojem povratku v D. M. v Polju. Dospevši na obširni trg pred cerkvijo, ukazal je bataljonov poveljnik, naj so četa ustavi za kratek počitek. Utrujeni vojaki so baš odložili svojo tornistre in puško, ko priteče ondotni župnik ter začno s skrajno žaljivim glasom zahtevati, naj pobero vojaki nemudoma svoje stvari ter se umaknejo izpred cerkve. Začuden in užaljen je vprašal stotnik B a razjarjenega župnika, zakaj to zahteva. Župnik pa je kričal: »Vojaštvo skruni s svojo prisotnostjo cerkev, v kateri je Najsvetejše. Zato zahtevam, da zapusti pri tej priči to-le mesto« in svojim ušesom niso mogli verjeti stotnik in pričujoči častniki, ki so slovenskega rodu. Vojaštvo skruni s svojo prisotnostjo katoliško cerkev ! Kdo je žo kaj takega slišal ?! Domobranci so Slovenci, katoliški (antje, doma večinoma v ljubljanski okolici, ki hodijo k mašam in k spovedi, — ti slovenski sinovi, ki so pripravljeni vsak hip preliti svojo kri za vero, dom in cesarja, — ti vrli domači vojaki žalijo Najsvetejšo s tem, da so po naporni vaji vsi trudni odpočijejo na cerkvenem trgu ?! Kaj takega še ni nihče drugi trdil, a tudi brali nismo še nikoli kaj tako žaljivega! Zares, tako more postopati le zagrizenec! Ogorčenost mej vojaki je bila radi klerikalne prenapetosti velika, in le svoji duhovniški obleki se mora zahvaliti župnik, da ni dobil zasluženega odgovora. Vojaki so bili plemenitejši od gospoda župnika ter so na poziv svojega stotnika mirno zapustili cerkveni trg. Izgubili so s tem zopet pol ure svojega počitka. Dostojno ignoriranje žaljivega vedenja on-dotnega župnika, s katerim so odgovorili domobranski oficirji temu vedenju, mirno postopanje vojaštva, pa nezaslišano govorjenjo originalnega župnika pač zasluži, da se ovekoveči. Prosim Vas zato g. urednik, da natisnete te-le vrstice, da izvedo tudi izven kranjski Slovenci in izvenkranjski vojaki, k a k -košne župnike nosi naša lepa zemlja!« —• Le slučajno mi je prišel ta povse ne-osnovani in lažnjivi izbruh znane napredno-libe-ralne drznosti na uho, katero kratko pa odločno odvračam samo zato, »da izvedo tudi izvenkranjski Slovenci in izvenkranjski vojaki, kakšne ljubeznjive dopisnike nosi lepa naša zemlja. Dogodek je pa ta-le: Bataljonov poveljnik je ukazal, dospevši na obširni trg pred tukajšnjo župnijsko cerkvijo z vojaki, naj sc četa ustavi tik cerkve pred na oba stežaja odprtimi velikimi vrati. Domači župnik opozori bataljonovega poveljnika na ta nedostatek, da ne bi tik velikih cerkvenih vrat stoječi vojaki hrbta kazali Najsvetejšemu, uljudno proseč gospoda poveljnika, pa samo njega, naj bi četo pomaknil malo od cerkve na kak drug dostojen prostor, ker je okrog cerkve najmanj za 20 krat toliko ljudij prostora. G. poveljnik je to tudi storil; vojake je razstavil na drugem tudi cerkvenem svetu in župnik mu zdaj nič več ni ugovarjal. Da je župnik spolnil le svojo dolžnost in je bilo njegovo postopanje skozi odločno pa taktno, uvidi lahko vsak, kdor ve, da imajo glede Najsvetejšega jednake dolžnosti tudi slovenski vojaki. Župnik D. M. Poljski. (Z Bleda.) Srečno in dostojno so se zvršile občinske volitve na Bledu, a župana še nimamo, dasi ni nobenega vzroka zadrževati njegovo izvolitev. Kdor bi hotel biti zloben, bi pač lahko napisal ostro satiro o delovanju nam nasprotne stranke. Da se imenuje zloben lažnjivec, kdor pove kako neljubo resnico, da se porivajo osebnosti na dan, kadar se gre za resne stvari — to so lapalije. Ne govorimo o ponesrečenih plakatih, niti o »do brih katoličanih", ki so se kar čez noč našli med svobodomuleci, niti o raznih samohvalah in hiperboličnih obljubah. Stvar ima veliko resnejše lice, ker tu se je pokazalo, koliko moralne in gmotne moči ima še naše ljudstvo, in koliko je je že izgubilo. Stranke, ki bi se imenovala narodno-napredna, tu ni več, imenuje se sedaj samo še napredna ali svobodomiselna stranka, ki zastopa mejnarodno-kapitalistično smer. Njeni pristaši, nekateri vedč, nekateri tudi nevedš, zastopajo v gospodarskem oziru čisto liberalno nemčurstvo, katerega pogubni vpliv na ljudstvo je vedno očitnejši. Njim in žrtvam kapitalizma nasproti pa stoji naše domače kmečko ljudstvo. To m nobena organizo-vana stranka, noben stan, to je le množica posameznikov, katere je le z največjim trudom mogoče vneti za splošno misel in jih združiti v skupno delovanje za njih stanovsko korist. Med tem, ko nasprotniki lahko stopijo v trden volilni kartel, imamo tule atome, katerih lastnost je centrifugal-nost. In vendar spoznavajo kmetje, da morajo v sedanjih razmerah propasti, ako se ne zganejo, in to jih je pripeljalo v mnogoštevilnih trumah na volišče. Pa mnogo jih ni prišlo iz strahu, da ne bi izgubili zaslužek pri vožnji. Zlasti uradniki verskegaza-klada, kateri bo zelo agitirali proti katoliško-narodni stranki, so jih mnogo odvrnili od glasovanja ali nagnili na nasprotno stran. iProsim vas, pustite me, ker sem revež 1« odgovoril je marsikateri, če so ga nagovarjali naši možje, da naj voli po svojem prepričanju. »Za tujce I« je bdo geslo na oni strani, »za domače ljudstvo 1« je bila vodilna misel. »Za napredek!« so rekali jedni, »za obstanek I« se je glasilo na drugi strani. Tukaj so vidi očitno, kako pogubna so liberalna gospodarska načela, katera so stanove zdrobila v posameznike in ljudstvo žrtvo-vaia kapitalu. Pač je tu posojilnica, katera dobro posluje, a to je le majhen začetek one organizacije, katera jedrna bi mogla tu Se rešiti propadajočega kmeta. Živinoreja peša, zemlja ne da dobička, domače delavske moči se odtujujejo poljedelstvu, in če je še občinski zastop v kmetu nasprotnih rokah, mora tu izginiti oni kmečki stan, ki je bil prej ponos gorenjske strani. Bridko je, če se sliši, koliko je nazadovalo tu blagostanje ljudstva v zadnjih desetletjih. Če gre tako dalje, prišel bo čas, ko bodo tuji epikurejci zlivali šampanjca na grobu kmečkega stanu. A naši svobodomisleci za taka razmotrivanja nimajo srca. Njih politika je sedaj, umetno zadr-žavati volitev župana in begati občinske može, da bi se razcepili. Tako je liberalizem delal povsod : ljudstvu je peval svoje zveneče fraze, zraven pa gledal, kje se da največ pribarantati zanj. Bomo videli, če gre budstvo sedaj tudi še na limanice. Blejci za sedaj to povprašujejo: Kdaj bomo volili župana ? (Cesarjevapetdesetletnica.) Iz Cclovca, dno 23. marca: V včerajšnji seji občinskega odbora se je župan Neuner v daljšem govoru spominjal cesarjeve petdesetletnice ter predlagal: Občinski odbor izvoli naj poseben odsek, kateri so naj po-svetujo in predlaga, kako naj mesto Celovec praznuje cesarjevo petdesetletnico. V ta odsek se izvolijo: župan Neuner, dr. Metnic, dr. Kranjc in dr. Abuja. (Iz Celovca,) dne 23. marca: V včerajšnji seji mestnega zbora jo bilo zelo živahno. Gospodje mestni očetje so si med seboj »izpraševali vest«, kako jeden in drugi skrbi za blagor mesta, oziroma ga zanemarja. Umazanega perila jim no manjka! — Mnogo preglavice dola mestnemu zboru novo pokopališče. Dne 30. t. m. so ima odločiti, ali ga bodo zidali na vzhodni strani mesta proti St. Jakobu ali na severni pod Trnjo-vasjo pri Št. Jurju. (Iz celovške škofije.) Na župnijo Medgorje je prezentovan č. g. Janez Ebner, provizor ravno tam. — V stalni pokoj je šel č. gosp. O b e r -jorger, dekan in župnik v Dolu v zgornji dravski dolini. (Strajk krojaških pomočnikov.) Iz Celovca, dne 23. t. m.: V ponedeljek so ustavili pomočniki pri tukajšnjih krojačih delo. Zahtevali so precejšnje zvišanje plač. Samo oženjeni krojači in nekaj drugih je ostalo pri delu. Te so hoteli štrajkujoči šiloma odvrniti od dela ter so jih morali braniti policaji. Danes so se vršili na magistratu dogovori med delavci in mojstri, menda z ugodnim vspehom. V več delavnicah so razmere, kakor se mi zatrjuje, res take, da je gibanje delavcev za zboljšanje svojega stanja gotovo upravičeno. (Svarilo.) Po nekaterih župnijah ponuja se za organista človek nekaj čez 40 let star, ki podpira svojo prošnjo z dvemi nekdaj sicer veljavnimi, sedaj pa popolnoma ničevnimi spričevali. Mož je v pravem pomenu besede žganjar, kar so mu lahko na obrazu pozna. Bil je pred nekaj tedni radi tega iz službe nagloma odslovljen. Gg. župniki naj bodo silno previdni pri sprejemanju organistov in naj pn vsakem zahtevajo spričevalo od župnika, pri katerem jo nazadnje služboval. V slučaju, da ga nima, izvolijo naj blage volje sami poprašati. Pri taki previdnosti ne more jih zadeti bridka prevara. (Pri papežu) v avdijenciji je bil 18. marca grof Badeni, bivši avstrijski ministerski predsednik, s svojo soprogo. (Moderno barbarstvo ) Pod tem naslovom piše včerajšnji »Slovenski List« nastopno: Lepi, še dobro ohranjeni spomenik, ki stoji pred šempi ter-skim mostom v Ljubljani, »spomenik splošnega zmagoslavja katoliškega pravoverstva nad prote-stantstvom, postavljen ob Hrenovi škofovski 25-letnici leta 1622«, kakor piše č. gospod župnik Vrhovnik v »Izvestjih«, ta zgodovinsko znameniti in Ljubljančanom znameniti spomenik so sklenili modri mestni očetje podreti in podariti muzeju, koder se spravi najbrže razdejan, v ondotno klet. Nad takim barbarskim činom ako so zvrši, užaljeni bodo vsi Šempeterčani, katerih verni očetje so spomenik postavili za javni prostor, a ne za klet. Ali bi ne mogel spomenik stati sredi parka, ki se sedaj ondi dela? Jako lepo bi se podal, le malo bi ga bilo treba prestaviti. Menimo, da vendar križ na vrhu spomenika ne dela kakemu mestnemu očetu prehude preglavice. (Ponesrečil se Je) danes dopoludne okolu poldvanajste ure hlapec gospoda Predoviča, star kakih 26 let. Pod Židanovim klanjcem splašila sta se konja; hlapec, ki je sedel na vozu, je padel v trenutku pod voz, katerega kolesa so ga grozno poškodovala, tako da je po preteku še ne pol ure umrl. Podeliti so mu mogli le še sveto olje. (Nesreča.) Anton Blažič. hlapec iz Malen pri Logatcu, je s svisl, kamor je šel spat, padel na pod ter si tako pretresel možgane, da je 17. t. m. umrl. (Zdravje v Ljubljani) od 13. do 19. marcija. Novorojenih 34, vmrlih 11 ; med njimi za vratico (davico) 1, jetiko 3. vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 6. Med njimi b tujcev in iz zavodov 5. Za inf. kcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za otročico 1, škarlatico 1, vratico 2. (Ponarejene nove dvajsetice) se trosijo po Ljubljani. Občinstvo se opozarja, naj gleda, da ne bo opeharjeno. (Mojsterski tečaji za stavbene mizarje.) Po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva priredi c. kr. tehnologični obrtni muzej na Dunaju kakor minulo leto mojsterske tečaje za stavbene mizarje. — V teh tečajih se bode poučevalo v strokovnem risanju, o delu v delavnicah, o predložitvi proračunov in ponudeb, o tehnologiji pomočnih sredstev, o orodju in strojih za obdelavanje lesa, o obrtnem knjigovodstvu in kalkulaciji. Tečaji trajajo po 8 tednov in bodo štirikrat v letu. Za vsprejem v tečaj imajo pravico prositi stavbeni mizarski mojstri in pomočniki, če jih priporoča županstvo, zadruga ali strokovno društvo. Prednost imajo oni, ki zamorejo dokazati strokovno izurjenost, dalje mojstri pred pomočniki in med poslednjimi zopet taki, ki nameravajo v kratkem svoj obrt samostojno izvrševati. Slednjič se more ozirati le na take prositelje, ki so dosegli že sta rost 24 let in niso prekoračili 45. leta in so vo jaščine prosti. Ker se pouk vrši le v nemškem jeziku, je potrebno, da so obiskovalci tečajev vsaj v toliko zmožni nemščine, da morejo slediti predavanjem. Prošnje za vsprejem v tečaj je vložiti na ravnateljstvo c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja (Dunaj, IX./2, Wahringerstrasse 59). Vsaka prošnja ima obsegati: starost prositeljevo, koliko časa je že mojster, oziroma pomočnik, v katero trgovsko in obrtniško zbornico je pristojen in naznaniti je tudi najbližjo železnično postajo, če v stanovališču prositeljevem ni želez-nične postaje. Prositelj mora navesti tudi, v koliko je izurjen v strokovnem risanju in kje si je to znanje pridobil. Učnina znaša 40 gld. in vpisnina 2 gld. Manj premožnim se omogoči obisk z oprostitvijo učnine in s podelitvijo ustanov. Prošnje za oproščenje učnine je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehnologiškega muzeja. Prošnje za ustanove je pa nasloviti na c. kr. trgovinsko ministerstvo, a je iste vložiti pri omenjenem ravnateljstvu in se jim mora poleg enega gori omenjenega priporočila priložiti še ubožno spričevalo in domovinski list. Mojstri naj prilože obrtni list; vojaške prehodnice in delavske knjižice naj ne prilagajo. Ustanove znašajo za obiskovalce, stanujoče na Dunaju po 80 gl. za mojstre in po 70 gl. za pomočnike; za vnanje obiskovalce po 120 gl. za mojstre in po 95 gld. za pomočnike ; razun tega se zunanjim štipendistom povrne vožnja v III. razredu osobnega vlaka na Dunaj in nazaj. Vpisnino mora vsak obiskovalec plačati Komur se dovoli ustanova, ta je ob jednem oproščen tudi učnine. Prošnje na ravnateljstvo c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja so kolka proste; tudi prošnje na c. kr. trg. ministerstvo so kolka proste, če jim je priloženo ubožno spričevalo. L. 1898 bodo. kakor omenjeno, zopet 4 tečaji, in sicer 3 pred velikimi počitnicami, torej od januvarija do julija in četrti konec jeseni. Prošnje za vsprejem v jednega teh tečajev se vlože lahko vsak čas. Želja gled<5 uvrstitve v določeni tečaj se bode po možnosti upoštevala. V jeden tečaj se pa more vsprejeti le 12 obiskovalcev. — Razglasilo o teh mizarskih tečajih je vsakomu na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani (Loterija zlatega krža.) Žrebanje za loterijo zlatega križa se je izvršilo dne 20. januarja t. 1 in pri tem je zadela v vsaki seriji srečka št. 24 dobitek. Vzdiganje dobitkov je pa doslej tako mlačno, da se mora misliti, da se je resultat žrebanja premalo naznanil. Zategadelj se naročniki srečk še enkrat opozarjajo na izvršeno žrebanje s pristavkom, da se zaznamki izžrebanih dobitkov dobivajo v menjalnici »Mercur« na Dunaju, 1. Woll-zeile, in da se morajo dobitki najkasneje vzdigniti do 1. maja t. 1. Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali od 25. februvarija do 15. marca: odlični slovenski družbi po gospej Lini dr. Gu- V štinovi J Kočevju nabranih 10 gld. — Po gospodu Kovačiču, knjigovodju »Posojilnega društva« pri Sv Trojici v Slov. Gor. iz nabiralnika 1 gld. 35 kr. — Po gdč Pranji Šmidovi iz društvenega nabiralnika na Gašteju pri Kranju 5 gld. 50 kr. L,. g. J. Dolžan, župnik na Trsteniku, 2 gld. Kajhenburški Harambaša nabral na godovanju pobratima Matije na Vidmu 2 gld. 82 kr. — C. gospod Ivan Trpin, beneficijat v Smartinu pri Litiji. iz nabiralnika 1 gld. 5it kr. — Dražgoški Mo-horjani 1 gld. 50 kr. — Iz nabiralnika Močilni-kove gostilne na Ilaki po gospodu T.Varlu2gld. 44 kr. — Slavna posojilnica v Radovljici 20 gld. — Slavna posojilnica v Št Jerneju 10 gld. — Ženska podružnica v Kobaridu po g. Karolini Gruntar 31 gld. 40 kr. — Po g. Ivanu Novaku, trgovcu na Dolih pri Litiji, 12 gld. 50 kr. — Mohorjani v Ptu|u 3 gld. po č. g. vikarju F. Sa-lamonu. — Ženska podružnica v Trstu dohodek od veselice 150 gld. in letnine 54 gld. — č. gospod Avgust Skočir, kurat v deželni bolnici v Gradcu za mesec marec in april 10 gld. — Zbrana družba pri gospodu postojinskem županu Vičiču pod naslovom: »Bog živi godovnika in njega če-stito obitelj!« 10 gld. — Profesor 20 kr. — Slavna posojilnica v Mariboru 100 gld. — Slavna posojilnica v Vitanju 100 gld. pokroviteljnine in 10 gld za velikovško šolo. — dobrotnike ! Blagajništvo družbe sv. toda. (T a m b u r a š k i klub Bog živi vse blage Cirila in Me- »Zvezda«) raz širil je svoj delokrog tudi na ženske člane. Glasom odborovega sklepa sprejemajo se v klub mu-zikalični izobrazbi pristopne gospodične, ki imajo veselje za tamburanje in si lahko nabavijo potrebna glasbila. V soboto dne 2 aprila t. 1. priredi »Zvezda« svoj prvi letošnji zabavni večer pri »Virantu«. Drugi nastop vrši se meseca maja pri Ferlincu. (Kmetijska podružnica v Vipavi.) Dne 20. t. m., popoludne ob 4. uri, imeli smo v tukajšnji šoli izvanredni občni zbor naše kmetijske podružnice, katerej je predsedoval č. gosp. dekan M. Erjavec Navzočih je bilo 32 udov. Iz poročila predsednikovega posnamemo, da je bil predsednik siljen, sklicati občni zbor, da se izvoli novi odbor. Staremu odboru sicer ni še potekla doba poslovanja, vendar pa so se razmere tako zasukale, da sta od sedmih odbornikov ostala v odboru le še predsednik in tajnik. Dva odbornika sta umrla, jeden je moral izstopiti, ker so v Št. Vidu osnovali svojo podružnico. Dva odbornika pa sta so poslovila od nas, zato ker podružnici naši načeljuje »klerikalec«, ter sta pristopila k novo ustanovljeni na Slapu. Med tema je vi pavski župan gospod Anton Ilrvatin. Udnino za letošnje leto je imel že plačano, zahteval pa je pozneje denar nazaj, kateri se mu je tudi brez vsega pomisleka vrnil. — Po geslu našega modrega vladarja: »viribus unitis« žrtvovati bi mo rali vsi vse moči v prospeh našega bednega kmeta. Ne dajmo se zapeljati, držimo skupaj kot kit, bodimo složni in jedini in poštenega mišljenja. Ko predsednik še naznani, da je dobila podružnica vagon modro galico. da so došla naročena drevesca in da sta s tajnikom za podruž nični matičnjak izprosila 280 gld. denarne pod pore, iz katerega se je letos narezalo za ude že 5500 reznikov montikole in portalis, prične se volitev novega odbora. Jednoglasno ae je pred sednikom zopet izvolil č. g. dekan M. Erjavec tajnikom gospod šolski vodja Anton Skala. Z ab solutno večino glasov odbornikom izvoljeni pa so posestniki gg.: Ivan Lavrenčič iz Vrhpolja, Aleksander Žiiur iz Poddrage, Leopold Žgur iz Goč, Ivan Tomažič iz Sanobora in Mirko Perhaveo iz Vipave. — Na to si izprosi besede č. g. župnik Hladnik iz Goč. ki nekako takole govori: Kakor se vidi, izvolili ste si v odbor može, koji poznajo težnje kmetskega Btanu in bodo kos svojej na logi. Kaj imajo storiti, pove jim ime naše podružnice. Delovati morajo na to, da se naše žalostne kmetijske razmere zboljšajo. Pomagaj si sam in Bog ti pomore, pravi pregovor. Združenimi močmi tedaj na delo! Žalibog, da so kmetijske podružnice v novejšem času od nekaterih zlorabljajo. Politika, ne kmetijstvo, je takim namen. To ni prav, to ni lepo! Hvala vam, zavedni možje, da ste ostali neustrašeni člani najstareje podružnice vipavske doline. Le tako naprej! Naša podružnica ne sme propasti. Ostanimo ji zvesti in stanovitni in potrudimo se, da bode tudi rastla in dober sad donašala Zlato in srebro nas ne živita, živi pa vse ljudi dobro obdelana zemlja, katero obdeluje v potu svojega obraza teptani kmet. Kdor ni s kmetom, ni njegov prijatelj. Ne ustrašimo se tedaj strankarskih napadov, temveč hodimo pogumno naprej in borimo se združeno za boljšo bodočnost našega kmeta. V to pomozi Bog! Vas pa živi Bog! — Ker se nobeden ne oglasi k besedi, zaključi predsednik zborovanje. (Slov. bralno društvo v Škofji loki) imelo je na sv. Jožefa dan veselico ; petje, godba na citre. igro »Brati ne zna« in tombolo ; vse točke so jako povoljno izpadle, vidi se. da se si. občinstvo zanima za naše društvene veselice, ker so dobro obiskane, posebno pa pri tomboli, ki ponuja toliko lepih darovanih dobitkov. Pre-srčna hvala vsem dobrotnikom. Cisti dohodek bil je za pevsko in igralno osobje ugoden Pri predzadnji veselici »Čevljar baron« bilo je prenapolnjeno, igralo se je tako, da občinstvo zahteva da se ta igra še enkrat ponovi. Odbor je vsled tega sklenil na belo nedeljo t. j. 17. aprila t. 1. zopet imeti veselico z igro »Čevljar baron«, kar naj si. občinstvo in tukajšnja društva na znanje vzeti blagovolijo. (Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji) je imela dne 13. marca svoj letni občni zbor. Načelnik Iv. Gruden konštatuje sklepčnost in pozdravi zbrane zborovalce. Računski pregledovalec Val. Treven omenja, da sta pregledovalca natančno pregledala poslovanje in z veseljem poročata o lepem uspehu v letu 1897. Čistega dobička je 5194 kron in 18 bel. Blagajnik Val. Lapajne poda račun o denarnem prometu v l. 1897. Krejemki znašajo 688.980 kron 42 bel., ravnotoliko stroški, ob všteti gotovini v blagajni dne 31. decembra 1897 z zneskom 10 922 kron 42 bel. Nagrade se da na predlog Val. Trevna od čistega dobička 1200 kron za poslovanje, 700 kron ravnateljstvu, 200 kron idrijskemu učiteljskemu zboru za dijaško ustanovo, za obleko idrij. šolske mladine 100 kron. Ciril - Metodovi družbi 100 kron, Žirovski šoli 40 kron, šolam v Črnem vrhu, Godoviču. Ledinah, Sp Idriji in Vojskem po 30 kron, šoli na Gorah 20 kron. gasilnemu društvu v Idriji 80 kron, istima v Črnem Vrhu in Žireh po 4(1 kron. V načelništvo so izvoljeni za tekoče leto 1898 gg.: Ivan Gruden, ravnatelj; Mat. Smuk. ravn -namestnik ; Fr. Ks. Goli, tajnik ; Ivan Vogelnik, tajn. namestnik; Val. Lapajne, blagajnik ; Fr. Ks. Nagode, njegov namestnik ; Iv. Turk. Fr. Kos, odbornika. V nadzorstvu bodo v tekočem letu gg.: Val. Treven, Dr. Lapajne, Iv-Pavšič Pri slučajnostih predlaga Val. Lapajne, ne. znatne premembe pravil, ki so sprejmejo. (»Kmetijsko društvo« v Dobrepoljah) podaja svoj letni račun, skaže prometa 50.212 gold. 47 kr. in čistega dobička 376 gold. 10 kr. ki se pridene k reservnemu zakladu, ki tedaj znaša koncem 1. 1897 536 gld. 27 kr. — Poročilu je odbor dodejal še posebno okrožnico, v kateri pojasnjuje težave, s katerimi se je bilo do sedaj boriti društvu ter poživlja prijatelje ljudskega napredka, da krepko vstraiajo pri društvu Ta okrožnica se glasi: Pred poldrugim letom je začela zadruga poslovati z majhnimi sredstvi in majhnim delokrogom. Nasprotniki so se nam po-smehovali, kar pa nas ni prav nič motilo in oviralo ; polagoma so se sredstva množila, delokrog večal in danes se smejemo mi onim, ki za nas niso imeli prijaznega pogleda in dobre besede. Ti naši nasprotniki si domišljajo, kako silna krivica se jim godi vsled zadruge. — Ali je to res? — Ali imajo oni posebne pravice? — Ali naj trpi stotine drugih, da se godi dobro jednemu, dvema ? — Ali nismo tudi mi avstrijski davkoplačevalci, katerim jarrči država vse ustavne pravice — torej tudi slobodo združevanja ? — Ali nimamo tudi mi dolžnosti pomagati sebi in zanamcem ? — Žal, da je prišlo pri nas tako daleč, da so nekaterniki delali, kar so hoteli, množica je pa nezavestno kimala ; nekateri so gospodovali v svojo korist, množica je molčala ; nekateri so zbirali denarje zase, množica je dajala itd. Ker začenja biti sedaj drugače, zato tak srd, taka jeza, ki pa nas ne sme motiti. Vsak prevrat zahteva žrtev, in te žrtve so pri nas dozdevne predpravice nekaternikov, katerih orožje je pred vsem strupen jezik. — Pa pustimo jih! Danes šteje zadruga 220 članov, ki jamčijo s svojimi deleži za 22.000 gld. V minu- lem letu so izročili zadružniki skladišču svojega blaga za 10.880 gld., katero se je izvečine vse izvozilo na tuje. Izvažal se je zlasti ližol, žito, je-žice, oglje itd. Kdor je pošten, mora priznati, da so prejeli zadružniki za svoje pridelke gotovo več, kakor bi bili sicer, ker zaradi zadruge so morali tudi drugi prekupci plačevati dražje, kar je ravno naš namen. Izvozilo se je blaga nad 10 vagonov. Za izvoz je bilo ob novem letu pripravljenih tudi še 10 vagonov, kar se je deloma že izvozilo, deloma pa še čaka prilike. Uvažalo se jo zlasti krmsko blago in gnojilo, ker imamo pred vsem namen pospeševati živinorejo. Mnogim je trn v peti naša pivnica. Lažejo — ker to je njih edino orožje — da pijemo ponarejena vina, da se pijančuje itd., dasi dobro ved6, da ni res. Laž in obrekovanje je njih element, kateri jih pa gotovo ugonobi. Pivnica gotovo ni biser zadruge; potrebna pa je, zakaj kmet jo tudi potreben pijače. Ako kmet kdaj pije, še ne pijančuje ; pijančevanje iščite tam, kjer ga lahko najdete 1 Vina so pristna. Kupujemo jih le od vinarskih zadrug. Mislimo, da pametnim te besede zadostujejo. Blaga za razprodajo nismo imeli baš raznovrstnega, deloma, ker nimamo dovolj prostora, deloma ker ga uvajamo le po potrebi. V prvi vrsti hočemo povzdigniti izvoz naših pridelkov ; zato hočemo skrbeti, da bomo v večji meri izvažali tako blago kakor smo doslej in pa še nove vrste blaga. Ako bode kazalo, naročali bomo tudi drugo blago. Naši dosedanji vspehi so mnogim premalo očitni, ker prepovršno sodijo. Pravi vspehi bodo pa gotovo dovolj očitni v nekaj letih in takrat vsak izprevidi, da je zadruga neobhodno potrebna. Da se bo zadruga krepkeje razvijala, v to delajmo vsi zadružniki neutrudno in neustrašeno ; zadruga mora biti naš ponos ! Vse naj pre-šinja zadružna ideja, za njo se borimo, za njo živimo ! Med zadružniki ne sme biti odpadnikov in izdajalcev! Bodimo možje! Ne poslušajmo onih, ki za kozarec vina ali kos pečenke iz rok naših nasprotnikov blatijo in grdijo zadrugo in zadružnike! Saj jih poznamo! Od nekdaj delajo tako: v obraz so priliznjeni, da so poštenemu človeku gabi, od zadaj pa —. Sram jih ni nič, ker ne poznajo svoje časti več, niti jdostojanstva, dasi bi radi videli, da bi jim ljudstvo verjelo in jih spoštovalo. — Bodimo trdni in zvesti 1 One pa, ki niso še v našem krogu, vabimo, da skoro pristopijo, da se naš krog poveča, da bode Žadruga bolj trdna, saj za vplačevanje deležev so dovolj velike pol ijšave. Premožnejše svoje člane pa prosimo, da vlože polne deleže, saj se jim obrestuje denar dovolj dobro. Veliko lažje bomo delovali, ako bomo imeli dovolj gmotnih sredstev. Komur pa ni kaj jasno, naj pride vprašat v zadružno pisarno, kjer se mu pove vse natanko. »Svoji k svojim !« ne samo takrat, kadar ste v sili ali vam kaže velik dobiček, ampak tudi takrat, ko morda prinesete kak vinar dobička v zadružno blagajno, saj zadružni dobiček je tudi vaš dobiček. Sedaj se vam naši nasprotniki laskajo. Neznansko so uljudni in postrežni. Vprašajte svoj spomin . Ali je bilo prej tudi tako ? Velike načrte imamo za bodočnost. Stremimo za tem, da zadružnim potom povzdignemo kmetijstvo in živinorejstvo uvedemo splošno hišno obrt, da izvedemo do skrajnosti zadružno kupovanja in proizvajanje, ker le po tem potu se nadejamo po-vspeti gmotno in duševno. Na zadružni podlagi se lahko osnuje vsako podjetje. V začetku je res treba denarnih žrtev, ki se pa pozneje bogato obrestujejo. Opominjamo vas slednjič, ne bodite omahljivci, da vas ne pretenta vsak hinavec ter vam podere potrebni pogum. Vprašajte prej svoj razum, kaj so oni, ki vas begajo? Kaj so storili za vas? Ali poznajo ti kaj druzega, kakor svoj lastni žep? Povedati vam imamo še mnogo. Danes vam kličemo še enkrat: »Bodimo možje! Bodimo trdni in zvesti! Bodimo složni! Bodimo neupogljivi in odločni!« Uverjeni smo, da smo na poti h boljši bodočnosti, da jo dosežemo, ako le hočemo. Zato složno in pogumno naprej! Z jekleno voljo in nesebično ljubeznijo odstranimo vse ovire, ki se nam stavijo! Zmaga mora biti našal Odbor. n o b t i n j e d n a k o p r a v n o s t nasproti vsakemu narodu v državi, ker ne priznavamo v Avstriji nobenega manj vrednega n a -r o d a; konečno je povdarjal svoje avtono-mistično stališče. Dunaj, 24. maraa. Ob koncu seje je poslanec Steinwender predlagal, naj se volitev v delegacije preloži, a ta predlog jo bil odklonjen ter se volitve vrše v današnji popoludanski seji. Dunaj, 24. marca. Tudi Čehi in Nemci na Moravskem so sklenili letos prvikrat kompromis za volitve v delegacijo. Dunaj, 24. marca. Neniško-liberalni tirolski poslanci so sklenili z italijanskimi kompromis za volitve v delegacijo. Vseh teh je združenih 11, nemških konservativcev je pa 10, torej ne bodo zadnji najbrže nobenega delegata imeli. Dunaj, 24. inarca. Skoraj vsi listi z za-dovoljnostjo omenjajo, da se je včerajšna seja vršila v državnem zboru tako mirno. „Vaterland" smatra kot dobro znamenje, da se je za Češko mej Cehi in Nemci dosegel kompromis pri volitvi v delegacije. Dunaj, 24. inarca. Pravosodni minister je imenoval dr. Al. Žnidaršiča notarjem v Ilirski Bistrici in dr. Herman Wiestha-lerja notarjem v Brežicah. Dunaj, 24. marca. „Fremdenblatt" poroča, da je Goluhovski naznanil velevlastim, da Avstrija svoje vojaštvo odpokliče s Krete do 14. aprila ter da vojakov ostane ondi le toliko, kolikor jih treba v varstvo konzulata in avstrijskih podanikov. Dunaj, 24. marca. Umrla je nocoj v Požunu nadvojvodinja Natalija Marija Terezije, hči nadvojvode Friderika, rojena 12. januvarija 1884. Budimpešta, 24. marca. Kraljeva ku-rija je potrdila sklep, da se ustavi sodno po stopanje v znani Pulszkyjevi aferi. BudimpeSta, 24. marca. Poslanska zbornica je izvolila v včerajšnji soji kvotno deputacijo. Budimpešta, 24. marca. Tekom razprave v včerajšnji seji poslanske zbornice je izjavil baron Banffy, da nikakor ne misli, da mu bo mogoče rešiti socijalno vprašanje, prizadeval si pa bo, da odstrani obstoječa zla. Proti ekstremni agitaciji se morajo vpo-rabiti energična sredstva, tudi bajoneti in kroglje. — Napadal je nadalje katoliško ljudsko stranko ter izjavil, da si šteje v srečo, da ne izhaja iz krogov, v katerih se klasifikuje ljudi po veri in veroizpovedanju. On nadalje pozna Žide le kot drugovernike in ne kot drugorodce. (Jmrli mv: 23. marca. Anton Pospihal, komptoirist, 37 let, Mestni trg 17, jetika, V bolnišnici: 20. marca. Amalija Cigler, sirota, 18 let, jetika. 21. marca. Marija Lukanc, kuharica, 33 let, jetika. — Frančiška Kozina, posestnika žena, £6 let, plučnica. Tujci. 22. marca. Pri Slo- u ■ Peitsch iz Linskega. — Vidmar iz Črnega Vrha. — Struppi, Katscher iz Trsta. — Malovich z Reke.— llavas iz Vel. Kaniže. — Sperling, Thomas, Weiss z Dunaja. Schimitschek iz Novega Jičina, — Pogačnik iz K-auja. — Lovrenčič iz Vipave. — Kostiak iz Prage. — llruSna iz Humpolca. — Lo\vbeer iz Urna. Pri Malidu: Volz iz Darmstadt a. — Stransky iz lglave. \Vuster, Remschein, \Veil, Katka, 1'eltnauer, Hochltedter, Rigerd, Goldstein, Peltrovits, Kohn, \Vtirth z Dunaja. — Oskin iz Trsta. — Poreles iz Plzua. — Obre.dt iz Gradca. — lleida iz Lvova. — Štaudehar iz Siska. Pri I2oydu: Kolenec iz Čemšenika. — Zupan iz Mojstrane. — Tanselj iz Starega Trga. — Nowolny, Briill z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru : Perko i/. Vipave. — Rosonau iz Monakovega. Tržne cene v Ljubljani dne 23. marca. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza. „ . Krompir, Leča, Grah, ! Fižol. „ . Maslo, kgr. Mast, Speh svež, „ hktl. gl. kr. Rl kr- • • 1 12! 80 Speh povojen, kgr. . — 70 • • i {)! 80 Surovo maslo, „ . — 85 • •hi 50 Jajce, jedno . , . Mleko, liter . . . — •> • - h 20 — 10 ■ • 9 — Goveje meso, kgr. — 64 • • h 50 Telečje „ „ . — 64 • . 8 60 Svinjsko „ „ . — 74 . . 8 80 Koštrunovo „ „ . — 40 . . Ib _ Piščanec .... _ 60 • • 15 • • 12 — Golob..... — 18 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 • • h 96 Slama, 100 „ . . 1 60 . P — 76 Drva trda, 4 kub. m. 7 — . . j —■ 66 „ mehka, 4 „ „ 4 80 1 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m. a 1 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera^ tura ! Vetrovi | Nsbo po Celzija 38 "3 ■3 " " "P S ► > 23 9 zvečer 727 6 3 3 | si. sszah. | jasno 00 24 7 zjutraj 2. popol. 724 2 7216 — 10 lsl.zahjzah.ldol. oblač. 7-8 j si. jvzb. | oblačno Srednja včerajšnja temperatura 4'5\ za 0 5° pod normalom. w v v .i* v tp v v v .t. v y t v Jjk T • -Jo Jo Jo tXž ^l/sega ozira vreden ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin napravljeni liker 272 3 driglav" J. Klauer-ja v Ljubljani. Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je I a žganjfna vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta likčr v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. O. Ploooll in Ubald pl. Trnk6czy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajalolh dellkates in v speoerijah. 99 26—13 j iSrFcsciii 5 286 101 odpravi v 7 dneh popolnoma 195 48-3 I dr. ChristofT-a izborni, neškodljivi i Ainbra-creme B jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 24. marca. V državnem zboru so nadaljevali razpravo o vladinem programu. Posl. Steinwender je zahteval, naj vlada označi svoje stališče, katero zastopa glede vredbe jezikovnega vprašanja. Nemci hočejo to vedeti, ker če ne dobe zagotovljenih svojih pravic (!), ne bodo njih poslanci glasovali ne za proračun, ne za nagodbo in ne za vojašKe stroške. Mi hočemo delati v parlamentu, toda dela ne moremo pričeti, dokler se nam storjene krivice ne popravijo (!) — Posl. baron Di-pauli je omenjal, da je državna potreba, obnoviti nagodbo z Ogersko, vender treba, da je avstrijski parlament previden, ker Ogri hočejo nagodbo na naše stroške. Glede uredbe jezikovnih razmer stoji govornik na stališču desnice. Mi hočemo pravic- •€3£3&Q€3-Q€31 Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani. Koverte s firmo priporoča ,Katol. Tiskarna4 v Ljubljani. Vse stroje za poljedelstvo! Vnovifi znižane cene! iSfc, dmmm ■■rmm Tr>)eil (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnico za sadje ln zelenjavo. — Škropilnice proti peronosperl, zbolišani sestav Vermolerov. — ffllatllnioe, milni za žito, stiskalnico (preie) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vtdovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stt-skalnioe za seno ln slamo, ter vse potrebne. vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLER na Dunaju, II/8 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 66 20-4 Acssaatzeit Miirz. _ S:iatweite:^(|$|^cm. Absfcmd der Reihcn, rfinPra? in der Re?he. rodecbeschaiTenheit: Tteflocker,-recht nahrhaft und nicht friscb gediingt Mauthner-jevih slovitih zeliščnih in cvetličnih semen zaprl, oklutiH zavarovaniti zavojiti s sod tu jsko vpisano varstveno znamko »medved" se nahajajo komisijska skladišča pri največ veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji. V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kjer ni skladišča teh semen, se je obrniti naravnost do tvrdke. Kot sveža in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andrassystrasse 28.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda iu ime Mautliuer. Pred ponarejanji se svari. CH8 setve: Koncem februvarija in marca. ProHtor -.s. 11 poMeJatev: 25—30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrati. KnkovoMt zemlje: Globoko zrahljana, redilna in ne na novo pognojena. Službo išvv kuharica, vešča tudi splošnih hišnih opravil, z dobrimi spričevali. Najraje bi šla h kakemu gosp. duhovniku Več pove upravništvo »Slovenca«. 212 3—3 Koverte s flrmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. 117 6-6 it J« Fieibotef lokama ..pri zlatem državnem jabolku Diuiaj, I., Ningerstrasse št. 15. J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice staroznano, lahko čisteče, po mnogih zdravnikih občinstvu priporočeno doma-če zdravilo. Te kroglice so iste. ki so že desetletja znane med občinstvom pod imenom J. Pser-hoferjeve kri čistilne kroglice, in se iedino prave proizvajajo v lekarni „prl zlatem državnem Jabolku Dunaj. I., Singerstrasse 15. Od teh krogliii; stane: 1 škatljica s 15 kroglicami 21 kr., 1 zvitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr. če se poprei vpošlje denatoi znesek, potem stane poštnine presta pošiliatev : 1 zvitek krojile 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. tO kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr.. 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.) Prosi se izrecno ..J. Pserhofer-ja odvajalne kroglloe-' *jfg zahtevati in na to pa/.m, da im.t napis na popova vsake skaMice na navodilu o upo-rabt stoječi podpis J. Pseruoler m sicer /, rudeoimt i-rkami. E: 'zam zoper ozeblino J. Pserho fer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. J. Pserhoferjev sok lz ozkega trpotca (SDitzvvrjeriebsalV), slez razkrajajoč, 1 steKlenica 50 kr Balzam zoper golšo. J Pserhoferja 1 steklen. 40 kr., s postoine protto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparati, izvrstno krepči'o za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ali ellksirja 3 gld., — 1 2 lura 1 gold. 60 kr., — '/4 litra 85 kr. J. Perhoferjeva grenka želodčna tinktura (preje žtvljenska esenca ime- novana). Lahko raztopljivo zdravilo, dra-žilnega in krepču ječe^a učinka na želodec pri oviranem prebavljanju, 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld. Zdravilni obllž za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr, s poštnine pro-to pošiljatvijo 75 kr. Balzam za rane J. Pserhofer-ja, 1 steklenica 50 kr. Tannochlnln - pomada J. Pserhofer-ja najboliše sredstvo za rast las, ena pušica 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulrich-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmaeevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahievanje točno in najceneje. Pošiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se preje vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. S/KT Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. Najnovejše in najboljše w kloliHkc za gospode in dečke 196 10-2 Izdelke prvih avstrijskih, nemških, Italijanskih in angleških tovarn priporoča v največji izberi in po najnižjih cenah velespoštovanjem O. «J. HAMANN, Mestni trg štev 8. Zaloga, IKIOTPTAIsov c. kr. privilegov. 1 tovarn za klobuke W. Ch. Pless, Dunaj, in Jos. Pichler, Gradec. Klobuki se izdelujejo natančno po označeni meri ln obliki ln se prevzemajo tudi stari klobuki v barvanje in oblikovanje. š X X tt tt X X X X X s Velika zaloga 175 7-6 »ga 1> u n a i s k a borza. K K makulatnrnega papirja | lepih nerazrezanih in nečitanih dunajskih časnikov do- biva se pri meni v vseh množinah od 25 kg. naprej. ^ Cena za 100 kg. je 7 gld. .50 kr., K pri večjih odvzetjih še nekoliko ceneji. c7van tJcSian K v Ljubljani, Vodnikov trg. ^ Dne 24. marca. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 102 gld. 20 kr. 102 „ 122 70 » 102 20 121 60 n 99 45 922 n — n 364 60 n 120 25 58 70 11 74 n 9 52 * n — n 0 „ 66 n Dne 23. marca. 4°/0 državne srečke 1. 1854. 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnie.e Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3"/„ . » > južne železnice 6°/„ . » » dolenjskih železnic4°/,, 163 Kld. 25 kr. lfiO „ 25 „ 194 „ — „ 99 „ 70 „ 141 „ 25 „ 130 „ 50 „ 109 „ — „ 112 „ 50 „ 99 „ 99 „ 10 „ 223 „ 50 „ 185 „ 126 „ 45 „ 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld..............204 gld. — kr 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 168 „ — „ Avstrijskima rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ 25 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......28 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........83 „ — „ St. Gen6is srečke. 40 gld.......79 „ 75 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......59 „ — „ Ljubljanske srečke.........23 , — „ Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . . 160 „ 75 „ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3450 „ — „ Akcije tržaškega. Lloyda, 500 gld. . . . 421 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 78 „ 75 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 116 „ — „ Mon lanska družba avstr. plan.....153 „ 85 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 182 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ 12 „ 1. aprilom so li-crinnililnn oznanilo žrebanja tu in inozemskih 11» U lllll I1U loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Naročnina od 1. aprila do konca dec. t.l. je za Avstro - Ogersko gld. 2 —. prično novo celoletno MERCUR" XXXVI. leto. miročevanje ! S 1. aprilom na novo vstopivši naročniki dobijo, dokler je še kaj zaloge, kot brezplačni privržek obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. •— Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlstraolU . Mercnr". Dunaj, I. Wollzeile 10.