Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Uredništvo v Murski Soboti
Rokopise ne vrača
Izhaja vsako soboto in stane s poštnino vred za celo leto 40Din, za pol leta 20 Dtnr za četrt leta 10' Din
Harodno-socijalistleen tednik
Upravništvo v Murski Soboti
Oglasi:
I j cm stane 1 Din Oglasi za celo stran, za '/z 'r‘ za 1/4 strani stanejo /5 para za 1 Q cm Pri večkratni objavi primeren popust
21. štev.
Murska Sobota, dne 11. avgusta 1923.
L leto.
Zopet Bačieijej (toplo.
• Bacsmegyei napio je razširjen in ugleden list naših madžarskih sodržavljanov, kateri resno stremi po sporazumljenju pri medsebojnem spoznavanju Madžarov in Jugoslovanov. S spretno roko zdravi rane, katere je vsekal neizprosni in krutih svetovni požar.
V 19. štev. „Našega doma“ smo opozorili uredništvo omenjenega madžarskega tista, da g. poročevalec iz Prekmurja tu in tarn urine v list resnici neodgovarjajoče trditve in stem moti gladki razvoj procesa, ki bi nas dovedel do smotra: v srečni Jugoslaviji srečni državljani.
Med drugimi smo našteli kot resnici neodgovarjajoče trditve sledeče:
Ni res, da bi bilo Prekmurje le 30 km dolgo in 20 km široko ozemlje.
Ni res, da 80% „Vendo“*) piše in čita madžarski.
N> res, da čitajo „Vendi“ le madžarske novine.
Mi smo našteli dejstva, ne da bi pričakovali kakšen odgovor. Saj temeljni princip morale je, da grešnik, če že» nima poguma, da bi se javno kesal, stori vsaj toliko, da — molči. Baš nasprotno se ie zgodilo. Užaljeni g. poročevalec B. H. odgovarja Petru Domačinu v 31. št. „Mörske krajine“ v članku „Je moralni zakon".
Nam ni znano, če je-li g. pisatelj tega članka član „Jugoslovenskega časnikarskega udruženja", sledeči dobesedni prevod njegovih izvajani pa jasno dokazuje, da mu za enkrat — in bog ve, če ne za vselej, manjka tiste moralne in kulturne kvalifikacije, brez katere ni upravičen nobeden človek nastopiti s tiskano besedo, ne da bi na veke kompromitiral list, ki mu udpre svoje predale. Eto njegov odgovor Petru Domačinu:
„Je moralni zakon“, temeljem katerega je treba spoštovati naziranje posameznikov, ker to njihovo osebno prepričanje. Je potem od zakonodajne korporacije dan zakon, kateri dovoljuje prostost govora enako vsakemu človeku. Torej dva zakona, katera drug drugega v ničemur ne izpre-rninjata, oziroma ki sta drug drugemu v podpiranje, toda nikdar ne v takšni meri, kakor od teh dano pravo nekateri izrabljati mislijo.“ (To se pravi: mačka, dolgi rep, pohani, piceki in basta. Tako razumem to jaz — Peter Domačin.)
„Če človek več listov prečita, vedno dobi v njih nekaj pikantnega, smešnega ali žalostnega. Končno pa bodisi kakšno je, se da reducirati v toliko, da je to le fiksna 'rteja posameznika, kar je zapisano — ali zato, da se sam pisatelj dobro zasmeje, to je, pisano za lastno zabavo, ali, da bi omogočil živahnejšo vibracijo svojih živcev, ali da bi sc prikupil, ne oziraje se nato, da milijoni ljudij, svojim bratom po Bogu revščino pripravi za vselej. Ti ljudje — le pravo prostosti govora rabijo, toda v kot vržejo moralni zakon, kateri bi jih moral voditi, če bi sledili glasu čiste dušne vesti“.
*) „Venele“ imenujejo Madžari nas prek-ttiurske Slovence. Op. ured.
(To se pravi: laži so fiksne ideje, v lastno zabavo zapisane, toda resnica je povedana, da bi se znjo prikupil P. Domačin in na ta način škodoval svojim lastnim bratom. Resnico povedati je, grešiti proti moralnemu zakonu, lagati je pa: veslati na vodah, katere nam da na prosto rabo uzakonjeno pravo prostosti govera. Tako razume to P. Domačin.)
Toda dalje!
„Nesmemo se čuditi, tc je slabost človeka. Ne, tem bolj ne, ker učitelj, ki mu je službena dolžnost, vcepiti narodu ; moralne zakone, se ne ozira na zakone j morale, torej, kako bi pričakovali moralnosti od njegovih gojencev. Če se že tukaj , začne demoralizacija, potem popoln raz-vitek iste kmalu lahko pričakujemo. (Z drugo besedo: P. Domačin je nemoralen, ker ne laže, ne uči laži v šoli, torej nemoralno vzgaja. Križajti ga!)
„Vzamimo v roko 28. štev. „Našega doma“, videli bomo v njem uvodnik s podpisom „P. Domačin“. Člankarja poznamo po njegovem psevdonimu, ki je po rojstvu „Prekmurec" učitelj in dasi je bil učitelj madžarske ere, se močno eksponira zaradi članka „Bačmegjei Napio" z dne 8. julija, kateri se nanaša na Prekmurje in zaradi katerega drugi članek „Našega doma" pribije „madžaronstvo" Prekmurcev, ker je iz članka res le to razvidno". (Tukaj omenim, da iz madžarskega teksta ni popolnoma razvidno, gre-li za članek g. poročevalca v „Bačmegjei napio" ali za drugi članek v „Našem domu“. Pa bodisi kako je, Peter Domačin izjavlja:	za boj z
„madžaroni" ne mara, ne direktno, ne indirektno, ker stoji na stališču: ali sem Madžar, ali Slovenec, „madžaron“ je nekaj, česar v resnici ni, ali če hočete, je nekaj, kar ni človeško, ni moralno. Proti neljudem in nemoralnežem se pa ne bojuje potom javnega tiska nego z zdravim posmehom.)
„Pisarenje učitelja, kakor njegovo naziranje spoštujemo, tega se za enkrat ne dotaknemo. Le opominjamo ga na dejstvo, da nekaterim vročekrvnim „Slavom" je vsak Prekmurec „madžaron" - torej gospod, ne podsekajte drevesa pod seboj, saj ste Vi tudi prekmurske krvi. Ali-kot Prekmurec vsaj (bar) s svojo osebo ne dajte povoda za rabo madžaronstva. Ta pojem je že pri vsakem trezno mislečem „Slavu" deloma odstranjen z dnevnega reda. Bodisi kako plavate s tokom, prav gotovo, ker Vam to narekuje vaša eksistenca, toda kot vzgojitelj naroda dajte se ravnati od morale in rajši bodite tiho s takšnim pisa.enjem če se ne peča s kulturnimi in v obče koristnimi vprašanji — česar bi od Vas, od učitelja rade volje sprejeli. Ne skrivajte se tudi za drugim psevdonimom, saj nam je znan Vaš stik iz prejšnjih časov po vašem sličnem delovanju, s katerim v naših kräjih že veljavno sporazumljenje motite. Vaše ime damo v javnost, s čimer bi se vzbudila pozornost vlade. To slednje pa ne želimo, saj nas le veseli, če imamo zadosti učiteljev „domačinov."
Gospodu Člankarju je znano,'da mu je dal P. Domačin priliko, da bi se iz
oči v oči pogovorila o njegovem delovanju, torej P. Domačin nima vzroka, se skrivati pred javnostjo. Ne piše pa pod svojim imenom, ker ne žali ne javne hvale, ne k sedanji slične polemike, je-li te, tudi bi lahko ostal njegov članek brez podpisa in takrat se P. Domačinu ne bi trebalo bati od vlade (sie!), katera je baje zvesta zaveznica g. poročevalca . . . Da, dalo bi se reči s svojim znanim psevdonimom se hoče prikupiti „Slavom". Ne, gospod, če bi Vi vedeli, koliko čankov je napisal P. Domačin v interesu ljudij, ki so mu brati po Bogu in proti tistim, ki bi lahko poplačali njegov molk, potem ne bi osedlali in zajahali svojega pegaza in streljali s svojimi topimi pušicami nanj.
Od Vas priporočene morale se P. Domačin ne bo držal. On je s poštenim delom služil kruh in ga bo služil tudi takrat, če bo moral opasati sajast predpasnik in zgrabiti za teško kladivo svojega očeta.
Sicer se pa prav toplo priporoča v Vaše cenjeno „usmiljenost“.
Peter Domačin.
Ne vojska, ne vojna nas bosta rešili. Naša rešitev leži le v miru, v medsebojni ljubezni, v vzajemnem spoštovanju!
Domače vesti.
Cenjenim čitateljem 1 Izdajanje časopisa je združeno z ogromnimi izdatki in zahteva i sicer mnogo žrtev. Večina naročnikov pa plačuje list le neredno ali pa sploh ne. Vsled tega bomo prisiljeni ustaviti nadalnje pošiljanje lista vsem, ki so zaostali s plačevanjem naročnine. Od same hvale, da naš list trezno in dobro piše in da je edini list v Prekmurju, ki širi naci-jonalno, napredno in socijalistično misel, paš list ne more živeti, zlasti ker nima zaslombe pri nobenem denarnem zavodu niti pri kaki kapitalistični skupini. Zato je dolžnost vsakega prijatelja našega lista, da plača naročnino sam in tudi dobi naročnike med svojimi znanci in prijatelji.
Upravništvo „Našega doma".
Petanjci-Radenci. Naša cesta je ob deževnih dneh taka, da se je sam bog usmili. Razorana, polna jarkov in vode. Skrajni čas je že, da se vendar enkrat začnejo gradbene sekcije brigati za to cesto in da zastavijo pri vladi vso svojo moč, da se da na razpolago potreben denar za popravljanje te najbolj potrebne ceste, po kateri se vrši ves promet iz severnega dela Prekmurja na Štajersko in narobe.
Gornja Lendava. Minoli torek je v 57. letu svoje starosti v gornjelandavskem gradu umrla grofica Justina Batthyany, mlajša izmed obeh solastnic veleposestva Polanci. Skromna, plemenita in dobrosrčna
žena, onromela že pred več leti. Bila je splošno priljubljena pri vseh. S svojo izredno nadarjenostjo in inteligenco — govorila je več jezikov, tudi slovenski — si je znala pridobiti spoštovanje pri vsakemur, s komur je prišla v dotike. Položili so jo k večnemu počitku v rodbinskem mavza-leiu v Gornji Lendavi.
Murska Sobota. Avtomobilna delniška družba, ki opravlja avtomobilski promet med Mursko Soboto in Doljnjo Lendavo, namerava s 15. avgustom ustaviti svoje delovanje. V M. Soboti pa se snuje sedaj konzorcij, ki bi prevzel avtomobile in ves obrat.
Prostovoljno gasilno društvo Očeslavci, Ivanjci, Ivanjševci, priredi dne 19. avgusta domačo vrmo veselico s šaljivo pošto na vrtu tov. nač. Mlinariča v StaveŠinci. Za izborna jedila in pijačo je preskrbljeno. Vstopnina prosta. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo nove brizgalnice se naproša čim večji obisk. Odbor.
Tedenske vesti.
Narodna socijalistična stranka je
priredila soboto, dne 28. julija v Celju shod, na katerem je tovariš dr. Politeo, vodja narodno socijalističnega gibanja na Hrvaškem poročal o notranjepolitičnih razmerah v naši državi. Povedal je, da je narod sam kriv, ako mu ne gre dobro. Kakoršne poslance—voditelje si je izbral, take ima. Ako danes srbski radikalci vladajo sami celo državo, pomeni to, da naš narod ni zrel. Največ kriva sta Radič in Pašič, ki sta se sicer ponujala drug drugemu za sporazum, a ga končno le nista sklenila. Ljudstvu se more pomagati le, ako se združijo v eno močno stranko vsi, ki so tlačeni, vsi siromaki in se postavijo proti bogatcem, kapitalistom. Z internaci-jonalo nočemo imeti ničesar skupnega, ker nočemo, da bi naši narodni interesi trpeli škodo vsled nemške komande. Ne smemo pa pozabiti, da je naša dolžnost, delati povsod in vsikdar za ideje soc. stranke in za korist siromašnega dela našega naroda, ne pa za par tisoč bogatcev. Govorilo je še več naših, zlasti tovariši Držič, Žabkar in Brandner. Za stavkojoče (štraj-kujoče) rudarje se je nabralo 157 Din 50 p pri tej priliki.
Odposlanci Narodno-socijalistične
stranke so imeli v nedeljo, dne 29. julija zborovanje v Mariboru. Strankin načelnik tov. Držič je poda! poročilo o stanju stranke. Tov. dr. Poiiteo iz Zagreba je poročal o obupnem notranjepolitičnem položaju v naši državi, tov. Brandner pa o organizaciji stranke in o njeni taktiki. Govorilo jih je se več. Prekmurske narodne socijaliste je na zborovanju zastopal dr. Vesnik, ki je naglasni, da germansko pojmovanje socijalizma proletarijata ne more rešiti, marveč moramo iskati rešitev socijalne bede v slovanskem čustvovanju in v slovanskem pojmovanje socijalne pravičnosti. Zmote ruskega boljševizma nas ne smejo motiti in zaradi njih proletarijat ne sme obupati j nad svojo zmago in nad boljšo bodočnostjo.
V Dolnjem Logatcu blizu italijanske meje se je minolo nedeljo vršila otvoritev'j sokolskega doma ob navzočnosti več tisoč ljudii, navdušenih za sokolsko misel. Sokolski dom ob državni meji italijanski je velikanskega pomena za razvoj narodne misli med obmejnim ljudstvom, ki tvori žito trdnjavo proti nenasitnemu žrelu tujca. Želeti bi bilo, da se tudi na naši severni meji čimprej zgradijo sokolski domi.
Na Dunaju (v Beču) je minoli pon-deljek umrl svetovnoznani slavit dr. Vatro-slav jagič v starosti 85 let. Truplo prepeljejo v Varaždin, rojno mesto njegovo. Varaždinci nameravajo postaviti spomenik svojemu slavnemu sinu.
Pravoslavnih (srbskih) samostanov je v naši državi 166. Duhovnikov je 2866, j pravoslavnih vernikov je v celem 5,529.261, j največ seve v Srbiji, v Sloveniji s Prek-j murjem jih je le 6627, to po večini vojaki.
Italijani so na Triglavu. Tako so pisali pred par dnevi nekateri naši listi. „Orjuna“ je celo izdala posebno številko. Kakor pa sedaj poročajo časopisi, je vse to izmišljeno in ni niti na Triglavu niti v njega bližini nobenih italijanskih vojakov! Kakor se vidi, bi nekateri ljudje pri nas radi slavni postali z raznimi „alarmi“.
Igralnica na Bledu zaprta. Finančno ministarstvo je dalo zaključiti igralnico na Bledu, ker baje podjetniki davkov niso plačali, drugi zopot pravijo, da zato, ker je neka gospodična iz Beograda tam zaigrala na en večer 80,000 Din. Menimo, da ni nobene nesreče, če se igralnica zapre. Bo manj samoumorov! Država si naj poišče pametnejše vire dohodkov. Kdor
pa ima denarja toliko, da ne ve, kam ž njim, naj ga kaj daruje v dobrodelne namene. Bo več zaleglo.
Cene žita v Vojvodini. Dovozi pšenice so precej živihni. Domači mlini jo plačujejo po 375 -380 Din. Kvaliteta pšenice presega 80 kg. Koruza se trguje na domačem tržišču slabeje ter jo plačujejo po 290—295 Din. Oves notira po 300 do 310 ter je zelo slabo trgovan, ker se splošno pričakuje, da bo novi pridelek cenejši.
Nabiralci pol za prostovoljne prispevke za prevoz judenburških žrtev. Nekateri nabiralci še (jo sedaj niso -vrnili — kljub večkratnim pozivom. Nujno pozivamo vse nabiralce, da pole, tudi prazne, nepreklicno vrnejo najkasneje do 15. avgusta.
Da zamorejo gospodje kapitalisti mirno spati, so aretirali komunističnega novinarja Cvijiča. Dne 1. maja je namreč v Zagrebu na nekem shodu govoril nekoliko preveč proti gospodom bogatcarn in ministrom in kronanim glavam. Pa se jim je s tem hudo zameril.
Uradniški zakon je skupščina sprejela z 121 gläsovi proti 21 glasovi. Zakon o zavarovanju proti toči je bil sprejet s 107 proti 59 glasom. Skupščinskih sej ne bo do 20. septembra. Ministri so odšli na letovišča, poslanci pa domov, ker nimajo dovolj denarja za letovišča, kajti dijet niso zvišali.
Prosjačiti (beračiti, koudišovati) je prepovedano. Izkazalo se je namreč, da se med „berači“ poleg poštenih in res podpore potrebnih ljudij nahaja mnogo lopovov (tolvajev), ki so nevarni tujemu življenju in lastnini. Beračiti pa je tudi sramotno!
Brezplačno vidiranje potnih listov v Argentinijo. Generalni konzulat republike Argentinlje v Beogradu javlja, da bode v bodoče brezplačno vidira! izseljeniške potne liste izseljencem, ki potujejo v 2. ali 3. razredu v republiko Argentinijo.
Surov vojak. Blizu Broda sta se v vlaku skregala neki vojak in železniški zavirač. Vojak je zalučil zavirača pod vlak. Kolesa so mu odrezala obe nogi. Dobil je več poškodb na glavi in prsih. Teško ranjenega železničarja so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu za tem umrl. Siromak zapušča ženo in več malih otročičkov. Doma je bil iz Zagrebu.
Vtisi prekmurskega dijaka z izleta v Maribor in na Pohorje.
(Konec).
Izprva je dolina ozka, med Veliko Kapo, ki je najvišji pohorski vrh, in med Kozjak. Proti jugu pa Pohorje polagoma pada, linija vznožja se v mehkem loku zavija proti severu. Radijalno se vlečejo krasne črte s središču pogorja, označujoč doline, po katerih vijejo številni potoki: naše pogorje je pokrito s temnim gozdom, sredi katerega imamo na severni strani zelena mesta z lepimi samotnimi hišami, v katerih prebivajo bogati, ponosni Pohorci, na južni strani pa je gozda mnogo manj. — Zapadno od Pohorja leži trikotno Ptujsko polje, ki mu tvorijo ozadje Haloze, Boč in Donačka gora, vzhodno od tod se dviga iz megle Celjsko sredogorje, še bolj na jugozapadu pa vidimo ostre obrise Savinjskih planin. Preko nizkih Slovenskih goric na severovzhodu uhaja pogled na Prekmurje, na severu pa globoko v Štajersko.
Zapustivši stolp smo dospeli v 10 minutah k Mariborski koči, kjer smo se opoldan okrepčali in odpočili. Koca, lepa lesena stavba, in islotako leseni hotel ležita na južnem pobočju Pohorja. Iz verande koče smo imeli diven razgled na južno stran. Nato smo p« ipravili nad kočo ogenj, pri katerem so naše deklice kuhale čaj, mi smo pa odkrili v bližini suha smrekova debla: hlod smo dali vzdolž in hiod počez, pa je bila gugalnica gotova. — Dve uri smo se tu zabavali, potem smo pa krenili proti Ruški koči. Zopet nas je obdajal gozd, tupatam smo videli kako drvarsko kočo. Drevje je pa šumelo, mislili smo izprva, da čujemo žuborenje potokov, katerih veliko število izvira v tem predeiu Po-
horja. Proti večeru smo dospeli do koče. Sprejel nas je orjaški oskrbnik, ki biva s svojo družino po leti in po zimi v tej višini (1250 m). Okoli koče se razprostira krasna zelena trata, kjer so takrat, bil je 1. julij, cvetele marjetice. Blizu koče sta dva lepa lesena hotela: vila Planinka in Čandrova koča. Letoviščar ima gori poleg čistega planinskega zraka tudi vse potrebne udobnosti, še celo kopel ima na razpo-; lago. Lep je bil večer, ki smo ga preživeli v koči, drugo jutro je pa bi! dež. Sele okrog devete ure se jr. nebo nekoliko razjasnilo, razjasnili so se rudi naši obrazi. K potoku Lobnici nas je ob deveti začela voditi pot. Razigrani smo bili. Q. profesor nam je dovolil, da damo duška prvotni ljudski naravi. Morali smo se pa držati mere dostojnosti. Ko smo bili na poi pota je zopet začel naletavati dež, ali naše navdušenje ni prestalo, posebno ko smo začuli šumenje Lobnice, čeprav smo bili še pol ure od nje. Bregovi padajo proti potoku zelo strmo. Po ozki stezi smo se spuščali navzdol, držeč radi nevarnosti poti strogo disciplino, jaz sem korakal pi > za g. profesorjem. Končno pridemo do Lobnice. Preko ogromnih granitnih skal skače čista gorska voda. Mi smo jo krenili ob potoku navzgor. Prišli smo do Malega Šumika. Z desne stfani prihaja manjši pritok in se po strmem pobočju spušča v Lobnico, tvoreč dvojno zalito lepo čtio. Čudovit prizor! Še 10 minut navzgor in bili smo pri Velikem Šumiku. 20 m globoko pada Lobnica preko granitne stene, zajedajoč se na levi globoko v njeno'površino, na desni pa se razlivajoč preko i,ribaste pečine. Na skali ob slapu je pa zrel rdečerjasti sleč ter nas vabil, ali rjori nismo smeli. Škušali smo prevpiti Šumenje' dapa, ali naša grla so bila preslaba. Občutili smo moč prirode pa lastno nemoč.
Mahnili smo jo dalje, in sicer preko brvj na drugi breg, tam smo se po dveh lestvah vzpeli do steze. Pomikali smo se navzgor; pod nami je bil Šumik, nad nami divje skale. Ko smo prišli na položnejši breg, smo stopili v leseno drčo, ki služi za plovenje lesa, visoko gori se devajo vanjo debla, voda jih pa bliskoma nosi v dolino 10 km daleč. Tisti dan pa drvarji niso plovili, zato smo korakali po drči mi. Dospeli smo do mesta, kjer priteka v Lobnico manjša Lobniščica. Tamkaj se v glavno drčo stekata dve stranski. Vse tri imajo vodne za-klopnice, ki so nas zelo zanimale. Nismo si mogli kaj, poskušali smo jih odpirati, ali samo malo smo smeli, kajti skrbna gg. profesorja nista dovolila preveč. Nekoliko smo se pa vendarle pozabavali. Pot nas je peljala mimo neke drvarske koče k Stari Glažuti, kjer je bila nekdaj steklarna, o kateri pa danes ni več sledu. Malo višje smo našli gozdni potoček. Ob njem smo naložili ogromen ogenj, sušili obleko, kuhali čaj, skromno obedovali in se dobro imeli. Po dveh urah smo šli dalje. Sredi popoldneva smo že sedeli v lovski koči na Klopnem vrhu (1335 m). Ob šestih zvečer smo pa bili na bali, kjer smo si ogledovali elektrarno. Kakor da je obrzdal človek deročo Dravo in jo prisilil, da pošilja luč 100 in še več km daleč, se mi je zdelo, ali ukrotiti je ni mogel, nasprotno, še bolj jo je razdivjal, saj se kakor besna spušča z visokega in širokega jeza v globok tolmun.
60 km poti po. Pohorju je bilo za nami, pa zopet smo sedli na vlak, se pripeljali v Maribor, prenočili v dešl • semenišču, drugo jutro pa nadaljeval’ poi domov Bü je fo četrti dan po odhodu.
Vladimir Škerlak, gimnazijec - četrtošolec, Murska Sobota.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani je minulo nedeljo proslavljalo 25-let-nico svojega obstoja. Potrebno je, da se tega jubileja spomnimo mi Prekmurci, saj se je to stanovsko društvo zidarjev in tesarjev v Ljubljani porodilo v še težavnejših časih, kakor pa naše prvo in edino stanovsko obrtno društvo v Prekmurju, namreč ono v Beltincih. Navedeno prvo zidarsko in tesarsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1897. Prvi predsednik je bil Miha Srakar, tajnik pa Ivan Bajželj. Ta dva sta dvignila društvo. Poskrbeli so si tudi svojo društveno zastavo. V politiko se društvo ni mešalo. Ostalo je nepolitično in le strogo stanovsko. Pač pa je gojilo in goji še danes petje, čitanje knjig in časopisov. Skrbelo je zato, da so se člani kaj naučili, posebno so slabeli in še danes skrbijo za to, da se vajenci do dobra izučijo v svoji obrti. Ker je društvo ostalo nepolitično, si je ohranilo moč in splošno zaupanje. Vsi člani, čeprav so pristaši raznih političnih strank, se vendarle med seboj dobro razumejo in skupno delujejo za biagobit (dobroidenje) vseh zidarjev in tesarjev. Ako hočemo v Prekmurju doseči, da bo tudi naše prvo in sedaj še edino stanovsko obrtno društvo v Beltincih kedaj doživelo 25-ietnico svojega obstoja, potem se v društvu morajo nehati agitacije vseh tistih, ki bi radi društo spravili v ta ali oni politični tabor. Drugače se bo vse razlilo in v bodoče sploh več ne bode mogoče, spraviti na noge društvenega življenja. Izginilo bo zaupanje in naklonjenost drugega do drugega, v društvu. Brez tega vzajemnega spoštovanja in upoštevanja pa ni razvitja v nepolitičnem društvu, kjer ne sme biti niti najmanj prostora za strankarstvo, zlasti pa ne za kako tako, proti kateremu je večji del članov.
Obrtna šola v Beltincih. Dne 5. avgusta je imel tukajšnji pripiavljalni šolski odbor prvo odborovo sejo, na kateri je bii izvoljeni odbor: ?a predsednika: Temlič Miha, vrvarski mojster, za tajnika: Kraij Vekoslav, pekarski mojster, za blagajnika: Slavic Ivan, kovaški mojster, vsi trije v Beltincih, za delegata: Flujs Ignac, mizarski mojster v ižekovcih, za namestnika: Vörös Štefan, čevljarski mojster v Beltincih, za odbornike: Hajdinjak Anton, kovaški mojster v Odrancih, Prša Štefan, kovaški mojster v Ižekovcih,. Neubauer Janec, mizarski mojster v Beltincih.
Beltinci. Naznanjam, da mi je uprava Industrijsko-obrtne izložbe v Mariboru poslala legitimacije za obisk obrtne razstave. Legitimacije dajejo pravico do polovične vožnje na železnicah v času od 15. do 26. avgusta 1923. Kdor torej želi obiskati razstavo, naj si pride po legitimacijo. — Slavnemu občinstvu naznanjam obenem, da se udeležim izložbe kot razstavljalec. Razstavil bom več vrst suharja (cvibaka) in drugega posebnega peciva. Vekoslav Kralj j. r., pek v Beltincih.
Po svetu.
Katoliški shod v Ljubljani se vrši v času od 25. do 28. avgusta.
Na Poljskem je letošnja letina zelo dobra. Pridelali bodo 14 miljonov stotov (metrov) pšenice, 55 miljonov stotov ječmena ter 27 miljonov stotov ovsa.
Na Bolgarskem so se na mesto prejšnjih teroristov Stambolijskega kalibra spravili novi teroristi Cankova. Menda da se bolj prikupijo Jugpslaviji in ostalim kapitalističnim državam, so se spravili sedaj nad komuniste, ki je preganjajo na vse pretege. Člane ruskega rdečega križa so iztirali iz dežele, češ, da hočejo napraviti na Bolgarskem prevrat. Kakih 300 so jih Poslali preko meje. Sedaj pa so tirali pred sodišče 39 domačih bolgarskih komunistov. Kar celih 900 svedokov je pozvanih k so-9 dišcu v Plevni, kjer se vrši razprava. No, gospodje BoriSovci in drugi taki-le kra-lievci se naj m bojijo Tudi za nje pride dan, ko bodo odgovarjali za vsa svoja dejanja narodu bolgarskemu. Ako oni danes ne poznajo pardona, se potem pač ne bodo smeli čud n' ko bolgarski komunisti pridejo enkrat do krmila, ne bodo imeli za nje usmiljenja, je pač toka: zob za zob!
Madžarski kristjani in turški mo-hamedanci v objemu. Z ozirom na u-
goden izid lozanske konference je turški konzul v Pešti priredil slavnostno pojedino in k njej povabil madžarske prvake. Konzul je v francoskem jeziku pozdravil goste ter pozval madžarsko, naj sledi vzgledu Turčije, naj se pobuni in napade sosede in si to nazaj vzame, kar so ji ti vzeli. Madžarski gostje so navdušeno sledili njegovim besedam ter je imenom Madžarov Viljem Kval zagotovil Turke, da si bodo oni Turke za vzgled vzeli. Torej res lepo prijateljstvo!
•j* Warren Harding, pokojni predsednik Zjed. držav Sev. Amerike, je bil izvrsten mož, čist značaj in dosti energičen. Bil je izvoljen leta 1920. s 6 miijoni večine nad kandidatom demokratske stranke Coxom. Vsega skupaj je takrat glasovalo za Hardinga#16 miljonov volilcev. Med vspehe njegovega predsedovanja je šteti washingtonsko konferenco, ki je dosegla zvestno omejitev oboroževanja in velikega varčevanja v državnem gospodarstvu. Pod pokojnikom se je Amerika v gospodarskem oziru silno dvignila.
O kongresu internacijonale v Hamburgu je v 31. številki „Nove pravde“ napisal V. Klofač, češki minister (narodni socijalist) zanimiv članek, v katerem pravi, da so se na hamburškem kongresu sešli le internacijonalci, s skrito nemškonacijo-nalno mentaliteto. V vodstvo internacijonale ni bil izvoljen niti eden Slovan. V taki internacijonali za nas narodne socijaliste, ki ljubimo svojo domovino in svoj narod, absolutno ni mesta. Češka narodno-socijalistična stranka je želela stopiti v in-ternacijonalo, nje nemško vodstvo pa jim je stavilo pogoje, ki jih niso mogli sprejeti, ker niso hoteli postati izdajice svojega naroda. Mi narodni socijalisti pojdemo to^ rej svojo pot. Ustanovili bomo federacijo narodnosocijalističnih strank in tako delovali za procvit naroda, predvsem za izboljšanje gmotnega položaja delovnega ljudstva.
Militarizem. V Evropi je danes o-koli pet miljonov vojakov pod orožjem. Pred svetovno vojno jih je bilo le tri in tričetrt miljona. Ali mislite, ljudje božji, da bi se svet podrl, ako bi vse evropske države vsaj polovico svojega vojaštva poslale domov? Menimo, da ne! Bi vsaj kaj pametnejšega delali, kakor pa leto dnij naprej in napraj se le s puško igrali in se vežbali z orožjem, ki ga v bodočih vojnah skoraj več ne bo treba. Amerikanci se nam Evropejcem res lahko smejejo! O nas Evropejcih, ki danes živimo, pa bo zgodovina nekoč napisala te-le besede:" „Takole v letih 1914 do 1923 so v Evropi živeli ljudje, ki so znali le prav malo. Nič jim ni šlo v glavo, kako bi si kaj življenje uredili odpravili. Eno pa so ie zelo (pre-veš) dobro znali, namreč t , kako je treba vojsko začeti. Kako bi jo končali, tega na zopet niso znali in zato so šli drugam k tujcem (tujincem) po nasvet. In še-Ie s tujo pomočjo so si ustanovili mir in red na domači zemlji“.
Na Madžarskem se vrstijo demonstracije druga za drugo. Delavci so stavkali, nato so začeli tudi prebujajoči se MaT ari. Vse je nezadovoljno. Vlada si ni znala pomagati ter je razglasila preki sod, vendar ga je že zopet preklicala. Res bi že bil enkrat čas, da se tudi na Madžarskem razmere uredijo.
Položaj v Nemčiji postaja vedno bolj kritičen. Vsled katastrofalnega padca marke so nastale velike težkoče v prehra-nitvi velikih množic, kar nudi komunisl »m hvaležn p’olje zn agitacijo in povzročanje raznih izgredov in nemirov. Nemške oblasti se trudijo, da bi obvladale položaj s tem, da so prepovedale prirejanje shodov in demonstracij. Obstoja na nrašanie, kako dolgo bo mogla policija vzdrževati
red, ker more najmanjši povod povzročiti državljansko vojsko.
Izseljevanje iz Avstrije. V Avstriji so uvedli na posredovanje komisarja društva narodov dr. Zimmermanna akcijo za pospeševanje izseljevanja. Računajo namreč da bo v najbližjem času v Avstriji četrt miljona delavcev in nastavljencev brez posla. S 1. julijem prihodnjega leta bo odpuščenih 130.000 državnih uradnikov, od katerih jih bo obtežilo delavski trg okroglo 100.000. Računajo, da bo prisiljenih četrt miljona ljudi, da se izselijo iz Avstrije in poiščejo drugod kruha in zaslužka.
Lokomotivo, ki jo goni solnce, je izumil neki Bernarnd Grossmanu v New Yorku. Na lokomotivi je pritrjena steklena leča, v kateri se osredotočuje solnčni žarki, od njihove toplote pa se segreva voda v kotlu, s čemer se proizvaja para, ki goni lokomotivo z veliko brzino.
Teror v Bolgariji. Praška „Tribuna“ poroča, da je nova vlada v Bolgariji obsodila na smrt in obsodbe tudi izvršila nad 1500 pristaši Stambolijskega.
Srebrno mesto. Neki inženjer je do-šel slučajno v doslej skoro neznano, zapuščeno in težko dostopno mesto Catoree v Mehiki. Barva cest in hiš je zbudila njegovo pozornost. Preiskal je kamenje in dognal, da so prejšnji prebivalci v svoji nevednosti zgradili ceste in hiše iz srebrne rude. Sedaj mesto podirajo, da bodo srebrno rudo pretopili v pečeh.
K otvoriigi industrijsko-obrtso uzorčne izložile g IMoru.
Dne 15. avgusta 1923 se otvori v Mariboru Industrijsko-obrtna vzorčna izložba združena z vrtnarsko, vinarsko, gradbeno in umetniško razstavo, ki bo trajala do vključno 26. avgusta. Ta razstava ni le lokalnega pomena, ampak je velevažna za vse naše narodno gospodarstvo. Naša država je po veliki večini agrarna, industrijska le v onih delih, kjer je gorata. Agrarna država brez razvite industrije pa se nikoli ne more osamosvojiti od inozemstva. Iz tega vidika je vsako prizadevanje, da se povzdigne in izpolni našo domačo obrt in industrijo, kar najtopleje pozdravljati. Že po svoji naravni legi je Slovenija najbolj industrijska pokrajina v naši državi. Žajibog pa se pri nas domač pridelek še vedno ne vpošteva tako, kakor bi bilo za naše narodno gospodarstvo potrebno in koristno. V nasprotju z velesejmi, ki so nekako mednarodno tržišče, si je stavila Industrijsko-obrtna vzorčnu izložba v Mariboru za cilj, da upozna konzumenta z domačimi izdelki in je za to ta raztava eminentna državnega pomena.
Maribor, najsevernejšo mesto naše države, ki se je že ponovno postavil s svojim obrtništvom in svojo industrijo, je za prireditev take razstave najprimernejšo mesto. Kot važno prometno križišče ima zvezo na vse strani. Mesto je bilo do preobrata popolnoma v nemškem uplivu. Avstrijska vlada je naseljevala tukaj le nemške obrtnike ter povsod izpodrivala slovenski živeij. S težkim bojem in veliko požrtvovalnostjo se je tekom zadnjih let posrečilo uveljaviti domačo industrijo in obrt. Da ta domača pridobitev zopet ne propada, je nujno potrebno, da jo v boju s tujo konkurenco v vsakem oziru podpiramo in jačimo.
Industrijsko-obrtna vzorčna izložba ki bo nekaka slika naše industrije in obrti, bo vseskozi poučna in zanimiva. Poleg industrijskih in obrtniških izdelkov bo zastopano tudi vrtnar-stvo, ki je v našem narodnem gospodarstvu važna panoga, ki pa je potreben še le nadalj-nega razvoja. Na tej razstavi bo razstavila največja tvrdka v naši državi „Vrt“, (Džamonija in drugovi), ki je znana po svojih pridelkih širom naše države in ki zalaga s cvetlicami vsa naša mesta, kakor Beograd, Zagreb itd. in je v pretežni večini izpodrinila že tujo, pred vsem ita-ijansko konkurenco, ki so je doslej šopirila na naših tržiščih. Poleg vrtnarskih pridelkov bo zastopana tudi sadjereja, predvsem zgoja drevesc, kar je za naše sadjarstvo in poljedelstvo zelo važno. Nič manj važna je gradbena razstava, prva v naši državi. Splošna stanovanjska beda nujno zahteva, da sem čim več gradi. Vsled soiošne draginje pa je gradbeno gibanje skonj popolnoma zastalo. Gradbena razstava bo predvsem upoznala občinstvo z mode um načinom gradbe, ki je najcenejši in za današnjo dobo najpripravnejši.

Naročajte si „Naš dom“!
Naročnina za četrt leta znaša
samo 10 Din.
Kavarna BO ROS
¥ MURSKI SOBOTI
se priporoča vsem, ki prihajajo po poslih v Mursko Soboto.
Na razpolago so slovenski, hrvatski, srbski, madjarski in nemški časopis'.
2 biljarda I
Vsikdar topla kava! Vsikdar vroč čaj!
*
•)
m
f)
€>
r
«>
•)
o
«•
v
•>
%>
t)
fr
fr
fr
fr
11: SBi pnnsl naročatiiB?
I
Portland cement Super fosfat Ä!
I
Amerikanci \
frostitna z 2 oraloma posestva; kegljišče, 4 Jokali. 4 sobe za stanovanje, še ena mala hišica, potem gospodarsko poslopje, priljubljeno jzletišče; od glavnega trga v Mariboru 15 minut oddaljeno. Prodajaja lastnik Kranjčič v Krčevini štev. 70 za 1,900.000 K ozir. pooblaščenec Zagorski, Maribor, Barvarska ulice 3. Pogoji zelo ugodni.
ima na prodaj več. hiš (hramov), posestev (verstev).
laprslii
j	Štainkol (premog) *
*	¥ogelIe Drva
t Seno	t)
I Stresna lepenka mmw)
j in ostale gospodarske potreb- ® I ščine in* produkte prodaja najbogše in najfalejše
j Czipoth Viktor
•	trgovec z lesom, drvami in premogom
I	v Murski Soboti
Slovenska ulica
t
Cie. Gle. Transatlantiaue
Francoska linija
Havre-New York
Nakrajša linija, samo
6 dni {rez morie
Glavno zastopstvo:
Stavensha banha, L d. v Zagrdrn.
Bazne listke in tozadevna pojaznlle daje
zastopnik Ivan Rrato
Ljubljana, Holoth'Qrskß ulici Ul.
r
I
t)
1
m
I
D
i
•)
c
II
C)
I
s
I
e
I
L
Jugoslovanski
Lecencirani žrebec
(žuti, fuks—belgijanec) je na prodaj pri Irmi Szamt V Lukačevcih, p. M. Sobota.
jaz Irma Szamt opozarjam vsakogar, naj ne kupi tega žrebca od nikogar, če tudi se izkaže z živinskim potnim listom (pasušem). ker nikdo drugi nima pravice prodati tega žrebca, kakor jaz sama. ker je ta žrebec samo moja last. — Tudi varim vsakogar, naj ne posodi denarjfe nikomur, ki bi si hotel kaj sposoditi na moje ime in na moje posestvo, kajti jaz nobenih takih dolgov ne bom priznala in ne plačala.
Irm» Szamt, t. r. pes. w lukačevcih.
Prodam
po nizki ceni Ko-verzacijski leksikon z omarico vred, ter flobert puško. Ponudbe pod „uradnik“ na uprav-ništvo „Našega doma“.
1! eleganten
fijakarski voz
dobro ohranjem „fijakarski voz“
se proda. Ponudbe pod na upravnlštvo „Našega doma“ v Murski Soboti,
Več polovnjakev
vina
je po ceni na prodaj. — Cena od 10 K za liter. Več se izve pri Franju Talany-ju, gostiln, pri
Sv. Juriju ob Ščavnici.
4 pltigi
lep ep lop
bo na prodaj 19. avgusta. Poizvedbe pri g. Adanu K a r d o š u, županu v Andrejcih.
Baza» za tslBiki!
tem za deui!
Suhar (cuihak).
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem začel v moji pekarni izdelovati tri vrste Suharja (cvibaka) in sicer: vanili in cimet. Ta suhar je zelo priporočljiv za vse ki so bolni na želodcu. Uživa se z največjo slastjo in koristjo, ako se ga namoči v vinu. Otroški (dečji) se uživa z mlekom Paket stane A dinarje in se dobi v vseh večjih krajih. S spoštovanjem
Krall Vekoslav,
pekarna Beltinci.
Podpirajte domačo obrti Za* htevaite povsod Krallev suhar.
Amerikanci! Pozor!
Proda se mlin z dvema paroma kamnov, eden valcelj, stroj za olje, žaga-venčjanka in ena cir-kularka; stanovanjsko in gospodarsko poslopje, dva orala zemlje, stalna vodna snov. — Cena 350.000 dinarjev. Pojasnila daje: Prometna pisarna „Slivar“ v Ljutomeru, Stari trg 47.
n
I
i
d
i
i
r. z. z o. z.
podružnica v Murski Soboti
(poleg apoteke)
plača interes na hranilne vloge in na vloge v tekočem računi
8% brez; odpovedi 8°
Na vekše vezane' šume se plača intereš po dogovori brez odtegmeej rentnega in invalidskega davka.
Posojila se dovolijo na osebni kredit (proti vekslni) na hipoteke in v tekočem računi.
M stoji nzposretli» pni državnim nadzorstvom
J
i
i
i
j
Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik: tir. Slavko Vesnik, v Murski Soboti.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.