DOMŽALE, 20. DECEMBRA 1996 • ŠT. 13 LETNIK 35 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE L Zakoni so kot pajčevine; mušice se vanje zapletajo in poginejo, velike muhe pa jih raztrgajo. ANAHARSIS Ob D samos 26. decembra bomo zapisali, da je za nami že šest let, ko smo se Slovenci odločili za samostojnost. Triindvajseti december je Demos leta 1990 določil za dan, ko smo se Slovenci na plebiscitu odločali za samostojno pot, 26. decembra istega leta pa je Skupščina RS razglasila rezultate na plebiscitu oziroma voljo ljudi. Tujina, še zlasti pa mednarodni kapital, bi si želela ohraniti Jugoslavijo, zato v dneh pred plebiscitom nismo bili deležni ravno spodbudnih besed. Izjemi sta bili Švedska in Madžarska, ki sta izjavili, da bosta v primeru osamosvojitve Slovenijo takoj priznali. Na žalost pa nam ni nasprotovala le tujina, tudi veliko domačih politikov, izjema niso bili niti najvišji, so izražali pomisleke in opozarjali na posledice zaradi prehitre odločitve. Kljub temu da decembra pred šestimi leti republika Slovenija še ni imela vse pripravljeno za samostojno pot, je na plebiscitu Demos zagotovil, da bo vse potrebno za osamosvojitev dokončal do naslednjega poletja. Po odločilnem dnevu, 23. decembru 1990, smo bili Slovenci deležni številnih napadov, zlasti jugoarmade in vseh »26. decembra 1990 smo se osamosvojili« piše na eni od stranic piramide - pomniku slovenski državi, ramido sta v parku pod Močilnikom postavila Občina Domžale in KS Dob. (Foto: D. B.) Pi- njenih somišljenikov. Vendar nam je zaradi poguma in odločnosti, predvsem pa zaradi tisočletne želje, da bi Slovenci končno živeli v svoji državi, uspelo in zmagali smo. Če danes pogledamo na prehojeno pot, vidimo, da še zdaleč ni vse tako, kot bi moralo biti, vendar pa dejstvo, da sami odločamo zase, da predvsem sami lahko izboljšamo svoje življenje, opogumlja in nas navdaja z upanjem, da bo z vsakim letom bolje. Več kot štirideset let življenja v enopartijskem sistemu je pustilo sledove, vendar pa je pomembno, da je končno prišlo do ravnovesja, da so mlade politične sile dozorele in s svojimi programi razvoja Slovenije pridobile naklonjenost večine slovenskih volivcev. Ponosno torej praznujemo Dan samostojnosti, to je dan, ko smo na plebiscitu rekli DA za samostojno in svobodno Slovenijo. UREDNICA Občina Domžale Zveza kulturnih organizacij Domžale Godba Domžale VABIJO v četrtek, 26. decembra 1996 ob 20. uri v halo Komunalnega centra Domžale na osrednjo občinsko slovesnost ob Dnevu samostojnosti slavnostna govornica bo Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale. Izvajalci: Godba Domžale in solisti s tradicionalnim prednovoletnim koncertom gledališki igralec Tone Kuntner slovesnost bo povezoval: Niko Robavs 23. SEJA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet o novih projektih in programih Občinski svet Občine Domžale vsak mesec na svojih sejah obravnava in sprejema vrsto odlokov, s katerimi ureja niz dejavnosti in področij na območju občine Domžale. Med njimi je največ predvsem prostorskih aktov in tudi novembrska seja Občinskega sveta pri tem ni bila izjema. Sejo sta vodila predsednik Občinskega sveta g. dr. Miha Brejc in podpredsednik g. Marko Vresk. Na začetku so se člani Občinskega sveta seznanili s projektom sanacije odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu; tega so v začetku letošnjega leta naročile skupaj občina Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče pri Institutu za ekološki inženiring d. o. o. iz Maribora. Gre za idejni projekt sanacije z ustreznimi strokovnimi podlagami in poročili (geomehansko in geohidrološko poroči-, lo, oceno vplivov na okolje, načrt monitoringa,..). Pred sejo Občinskega sveta sta o gradivu skupno razpravljala Odbor za varovanje okolja in urejanje prostora in Odbor za gospodarske javne službe, ki sta seznanila člane Občinskega sveta s svojimi sklepi glede projekta sanacije odlagališča odpadkov. V razpravi so nekateri člani Občinskega sveta poudarili, kar je tudi sklep odborov, da gre zgolj za sanacijo odlagališča. Po razpravi so člani Občinskega sveta sklenili, da se sprejme informacija o projektu sanacije odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu vključno s sklepi obeh odborov, kar pomeni, da člani občinskega sveta podpirajo nadaljevanje projekta vključno s pripombami iz razprave na seji sveta in odborov. Pred realizacijo projekta Ixj potrebno pripraviti natančen finančni načrt izvedbe in naročiti revizijo projekta. V nadaljevanju so člani Občinskega sveta sprejeli Odlok o financiranju krajevnih skupnosti iz sredstev proračuna Občine Domžale. S tem odlokom se zagotavlja sistemsko zagotavljanje sredstev za redno dejavnost krajevnih skupnosti. Nadaljevanje na 2. strani mm Bi Vsem bralkam in bralcem čestitamo za Dan samostojnosti, želimo vam vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 1997. UREDNIŠTVO V SLAMNIKU PREBERITE Str, 5 Rezultati razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem Str, 6 Aktualnosti pri reševanju vlog na področju »vojne zakonodaje« Str, 9 g. STANE HABE Glasba je njegovo življenje Str, 10 LUKOVICA: 21. seja Občinskega sveta Lukovica Str, 12 MORAVČE. Prostorski plan - da ali ne? Sveti Miklavž je prišel tudi med otroke v Lukovico (Foto: V. R) Domžale /lamnik 23. SEJA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet o projektu sanacije odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu in o preventivnih programih za preprečevanje drog in zasvojenosti Nadaljevanje s 1. strani Odlok je bil predhodno obravnavan v javni razpravi. Krajevne skupnosti bi si želele seveda čimveč sredstev za svojo dejavnost, vendar ima tudi proračun Občine Domžale pri tem svoje omejitve. Z odlokom se zagotavlja sredstva za strokovno administrativno delo, materialne stroške in druge nepredvidene stroške. Na predlog odloka so bili pred obravnavo na seji sveta vloženi trije amandmaji, člani občinskega sveta pa so s tesno večino sprejeli le tistega, ki je sredstva, namenjena krajevnim skupnostim, iz letošnjih 14 mio SIT povečal na nekaj čez 25 mio SIT za prihodnje leto; tega je vložil g. Anton Pre-skar. To je znesek sredstev, namenjen vsem 14 krajevnim skupnostim, ki se bo med posamezne krajevne skupnosti delil glede na število prebivalcev v krajevni skupnosti. V sklopu prostorskih aktov je bil najprej sprejet Odlok o zazidalnem načrtu V9 Tosama, ki predstavlja skrajno zahodno obrobje naselja Vir in je obenem tik ob sedanji magistralni cesti M 10 Ljubljana-Maribor. Obsega proizvodne, poslovne in skladiščne obrate tovarne Tosama in deloma minimalni obstoječi stanovanjski fond na vzhodu območja. V nadaljevanju pa so člani Občinskega sveta sprejeli stališača do pripomb in predlogov o zazidalnem načrtu za območje D18 Toko in za ureditveni načrt Radomlje. Na Zazidalni načrt območja D18 Toko v fazi javne razprave in javne razgrnitve ni bilo pripomb, zato se Občinski svet strinja z nadaljevanjem postopka za sprejem prostorskega izvedbenega načrta. Obenem pa so člani Občinskega sveta izdelovalca prostorskega izvedbenega načrta D1 Center zadolžili, da v sklopu priprave zazidalnega načrta, s katerim se ureja celoten center mesta, zagotovi potrebne zelene površine, zadostno število parkirnih površin za potrebe mestnega središča ter glede na že definirane gradbene linije severne strani Karantanske ceste urbanistično določi razširitev trase Karantanske ceste v smeri proti jugu. Bolj zapletena pa je bila razprava o ureditvenem načrtu Radomlje. Ob javni razpravi in javni razgrnitvi se je nabralo kar nekaj pripomb in predlogov na osnutek ureditvenega načrta. Gospod Janez Cerar je v imenu kra- jevne skupnosti Radomlje predlagal za sprejem nov sklep, ki bi upošteval zahteve oz. smernice krajevne skupnosti pri izdelavi predloga ureditvenega načrta. Šele po odmoru, ko je bil pripravljen usklajen predlog sklepa, so bili sprejeti sklepi, da mora do obravnave predloga odloka predlagatelj odloka za vzhodni del naselja izdelati nov zazidalni preizkus z drugačno prometno zasnovo, ki omogoča obvezno povezavo cest, obenem pa mora predlog odloka vsebovati usklajen predlog vsebin zahtev krajevne skupnosti ali pa naj predlagatelj Občinski svet predhodno seznani z vsaj dvema variantama razrešitve odprtih vprašanj v ureditvenem načrtu Radomlje. V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe »javna razsvetljava« v Občini Domžale, ki je bil s sklepom posredovan v 30-dnevno javno razpravo. V prvi obravnavi je bil sprejet tudi Odlok o komunalnem nadzoru v občini Domžale, s katerim se določajo organizacija, pristojnost in naloge komunalnega nadzora na območju občine Domžale. O obeh odlokih je predhodno razpravljal tudi Odbor za gospodarske javne službe, katera stališča in pripombe bo moral predlagatelj odlokov upoštevati v nadaljnji obravnavi. Tudi Odlok o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del na območju občine Domžale so člani Občinskega sveta sprejeli v prvi obravnavi, s katerim se določa način ravnanja s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del v naseljih in območjih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Domžale. Precej pozornosti in razprave pa je bila deležna točka o preventivnih programih za preprečevanje drog in zasvojenosti. Predlog preventivnih programov za področje preprečevanja drog in zasvojenosti med mladimi v občini Domžale je pripravil Center za mlade, kjer se bodo poleg družabnih in izobraževalnih dejavnosti ukvarjali tudi s tovrstno problematiko. Programi zajemajo vsebino, potek akcij ter način njihovega financiranja. Namen programov je obvestiti mlade o različnih socialnih vplivoih, ki so vpleteni v rabo drog in razvijati specifične veščine za učinkovito obvladovanje teh negativnih vplivov. V razpravi so se prav vsi razpravljati strinjali, da je problem droge pereč in dali programu vso podporo, obenem pa zahtevali še več ukrepov za preprečitev tega problema s tem, da občina v skladu s svojimi pristojnostmi posreduje pri pristojnih institucijah. V skladu z razpravo so člani Občinskega sveta soglasno sprejeli predložene programe, obenem pa sklenili, da bo na januarski seji obravnavana problematika preganjanja trgovine z drogo, ko naj bi Policijska postaja Domžale pripravila poročilo o aktivnostih na tem področju ter problematiki v občini Domžale. Sprejet je bil tudi sklep o spremem- Vsem občankam in občanom V teh dneh vstopamo v tretje leto nove občine Domžale. Skupaj z vami smo postavili temelje novi lokalni skupnosti, ki je v preteklem dveletnem obdobju dosegla, tudi z vašo pomočjo, veliko uspehov. Naj bo naše dosedanje sodelovanje trden temelj, na katerem bomo gradili našo prihodnost, v katero vstopamo z najboljšimi željami, ki jih izrekava vsem našim občankam in občanom. Želiva vam prijetne božične praznike ter srečno, zadovoljno in zdravo leto 1997. Naj bo za vas to leto, ki se ga boste vedno radi spominjali. Županja Cveta ZALOKAR ORAŽEM Predsednik Občinskega sveta dr. MIha BREJC Akti, ki jih je Občinski svet Občine Domžale sprejel na svoji 23. seji 27 novembra 1996: 1. Odlok o financiranju krajevnih skupnosti iz sredstev proračuna Občine Domžale 2. Odlok o zazidalnem načrtu območja V-9 Tosama 3. Sklep o spremembi Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale 4. Sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov o osnutku zazidalnega načrta za območje D-18 Toko 5. Sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov o osnutku Odloka o ureditvenem načrtu Radomlje 6. Sklep o sprejemu Odloka o pogojih in merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe »favna razsvetljava« v prvi obravnavi 7. Sklep o sprejemu Odloka o komunalnem nadzoru v občini Domžale v prvi obravnavi 8. Sklep o sprejemu Odloka o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del na območju občine Domžale v prvi obravnavi 9. Sklep o sprejemu informacije o projektu sanacije odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu 10. Sklep o sprejemu preventivnih programov za preprečevanje drog in zasvojenosti 11. Sklep o zagotovitvi sredstev za plačilo izvedenih del pri sanaciji pokopališča Domžale 12. Sklep o razrešitvi člana in imenovanju nadomestnega člana Sveta uporabnikov Občine Domžale ter imenovanju predsednika Sveta uporabnikov Občine Domžale 13. Sklep o imenovanju člana Odbora za finance bi poslovnika Občinskega sveta, s katerim se delno spreminja postopek sprejemanja proračuna občine Domžale. Na koncu prekinjene seje je bila za članico Odbora za finance pri Občinskem svetu Občine Domžale imenovana ga. Jelka Repas, medtem ko je bila v Svet uporabnikov imenovana ga. Fani Rožič, za predsednika Sveta uporabnikov Občine Domžale pa je bil imenovan g. Matjaž Vovk. V skladu s Poslovnikom Občinske- ga sveta je bila seja prekinjena, za obravnavo pa sta ostali še dve točki dnevnega reda (obravnava poročila o delu osnovnih šol in obravnava ugotovitev šolskega prostora na področju osnovnošolskega izobraževanja v občini Domžale za obdobje od 1996 do 2002 in pregled vrtcev v občini Domžale). Sejo bodo člani Občinskega sveta nadaljevali 18. decembra, ko bo predvidoma tudi zadnja seja občinskega sveta v letošnjem letu. LOVRO LONČAR Nova pošta 1232 Domžale na Viru Obsežno naselje Vir si je našlo svoje mesto na nadmorski višini dobrih tristo metrov. Leži nekako na sredi med Dobom in svojim občinskim središčem Domžalami, od katerih je oddaljeno le kilometer in pol. To je izrazito delavsko in industrijsko naselje, ki obsega Spodnji Vir, ki se je razvil ob glavni asfaltirani cesti Ljubljana-Celje in novejši Zgornji Vir, ki leži ob cesti Vir-Količevo. Naselje je pomembno prometno križišče glavne ceste s prečnimi cestami. Te so vzporedno z reko Kamniško Bistrico in Mlinščico. Od nekdaj cvetoče mlinarske industrije je danes ostal le industrijski mlin Žita Ljubljana. Tem večji pomen pa ima na Spodnjem Viru leta 1923 ustanovljena Tovarna sanitetnega materiala Tosama. V petek, 8. novembra, so Virjani slavili veliko in pomembno pridobitev, saj so predstavniki Pošte Slovenije oziroma njene ljubljanske poslovne enote predali svojemu namenu lepo novo pošto. Dosedanjo, ki je bila v premajhnih in neustreznih prostorih virske-ga kulturnega doma, so namreč preselili v nove prostore krajevnega stanovanjsko-poslovnega centra. Skromne slovesnosti ob otvoritvi nove pošte 1232 Domžale na Viru se je udeležil direktor PE Ljubljana Ciril Bec s sodelavci, gosta pa sta bila predsednik KS Vir Milan Pirman, ki je tudi tajnik občinske uprave Domžale, ter podpredsednik krajevne skupnosti Lojze Pirnat. Uvodoma je spregovoril direktor ljubljanske poslovne enote; ta je med drugim povedal, da so prostori nove pošte precej večji od prejšnjih in v skupni izmeri merijo skoraj 52 kvadratnih metrov. Precej je povečan prostor za stranke in predprostor, lepo so urejene sanitarije ter poštno okence. Nova pošta na Viru je sprejemna pošta brez dostave in na njej dela le upravnica Marjana Lukežič, ki poleg dela za okencem skrbi še za dve telefonski govorilnici s posredovanjem. Za gradbena in obrtniška dela sta poskrbeli Karo Domžale in Oprema. Novost nove pošte je predvsem za stranke ugodnejši delovni čas. Stara pošta je bila ob delavnikih odprta le od 8. do 14. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Nova pošta pa je ob delavnikih odprta od 8. in s krajšim presledkom do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 11. ure. Spregovoril je še predsednik KS Vir; ta se je zahvalil Pošti Slovenije za novo pošto in ob tem pove- dal, da je nova pošta na Viru za krajane velikega pomena, saj pokriva območje s približno 3600 prebivalci. Naselje Vir je sicer v neposredni bližini Domžal, kjer je tudi dostavna pošta. Vendar - kot je naglasil predsednik - bo nova pošta gotovo imela veliko dela, saj je kraj dokaj industrijsko razvit, mo go pa je tudi obrtnikov, ki so prav tako pomembnejši večji uporabniki. Po kratkem nagovoru je predsednik KS Vir Milan Pirman uradno odprl novo pošto za stranke. R. R. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena v skladu s 7. členom Odloka o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 23/95) objavlja RAZPIS ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE V LETU 1997 Na osnovi citiranega odloka v občini Domžale podeljujemo naslednja priznanja: NAZIV ČASTNEGA OBČANA Naziv častnega občana podelimo osebi, ki je s poseb nim delovanjem ali stvaritvami ali življenjskim delom na raznih področjih dela in ustvarjalnosti prispevala k napredku občine Domžale in širše skupnosti. PLAKETE OBČINE DOMŽALE Plaketo občine Domžale podelimo posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. posameznem letu lahko V skladu z odlokom občina v podeli največ: - 1 zlato plaketo, - 3 srebrne plakete, - 5 bronastih plaket. NAGRADE OBČINE DOMŽALE Nagrado občine Domžale podelimo zaslužnim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Domžale, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v domovini in v svetu. Podeljenih bo največ sedem nagrad, njihovo višino in obliko bo določil Občinski svet Občine Domžale. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 1997 na naslov: OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE ODBOR ZA OBČINSKA PRIZNANJA, PROSLAVE IN PRIREDITVE TER OBELEŽJA OBČINSKEGA POMENA Ljubljanska 69 1230 Domžale Ustrezne obrazce lahko dobite v Tajništvu Občinskega sveta, katerih uporaba pa ni obvezna. Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: - točen naziv predlagatelja, - ime, priimek, rojstni podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupo-sti, podjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje, - vrsto priznanja, - podrobnejšo obrazložitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po roku, Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena ne bo upošteval. PREDSEDNIK ODBORA FRANC REITER, I, r. Domžale /lamnik P*: 12= Čestitka dr. Miha Brejca, predsednika Občinskega sveta občine Domžale ob Dnevu samostojnosti Dan samostojnosti je za vse nas velik praznik, saj nas spominja na dan, ko smo se odločili za Slovenijo kot samostojno državo. V šestih letih se je Slovenija izvila iz največjih težav, še vedno pa je pred nami veliko napornih nalog. Nakdanji ameriški predsednik j. F. Kennedv je dejal: Ne sprašujte, kaj lahko država naredi za vas, tudi vi kaj naredite zanjo. Prepričan sem, da to velja tudi za vse nas. Čestitam vam k Dnevu samostojnosti in vam želim vse dobro. je skrbela usoda pritožb na Vrhovnem sodišču, saj je bil dialog s pritožniki skoraj nemogoč. CZO: Zavedati se moramo, da še pred letom dni nihče v tej državi ni imel interesa za rekonstrukcijo magistralne ceste. Pomembne so bile le avtoceste, prometni strokovnjaki so dvomili o upravičenosti posega, ves čas se je igralo na nedorečenost poteka trase mimo Trzina in sogovorniki z države niso verjeti v tolikšno vztrajnost ter iznajdljivost, ki smo jo kasneje pokazali. Ves čas smo nevtralizirali dezinformacije, priganjali pristojna ministrstva, prenašali pritiske s strani občanov, bedeli nad zagotovljenimi sredstvi, kjer so apetiti drugih sredin še vedno veliki, vse skupaj pa ima mnogo razlogov v ponesrečenem poskusu z istim projektom pred nekaj leti, ko je z razsodbo Ustavnega sodišča vse skupaj padlo v vodo na očitni napaki neusklajenosti s prostorskimi planskimi akti tedanje občine. Recimo, da je bila s tem v letih 1993 in 1994 storjena velika napaka, katere posledico smo občutili v lanskem letu. Če prav razumem, je torej pred začetkom gradnje potrebno najprej pridobiti vsa zemljišča, nato gradbeno dovoljenje, potem pa še izbrati izvajalca. Kaj to pomeni v časovnem smislu? SM: Poleg naštetega je potrebno še razrešiti spore na Vrhovnem sodišču, kar bi se ob običajni dinamiki obrav- Rekonstrukcija magistralne ceste M 10 na odseku Depala vas-Črnuče Zelo veliko vprašanj se v zadnjem času s strani občanov in drugih zainteresiranih nanaša na začetek del pri izgradnji štiripasov-nice proti Ljubljani. Občasno v medijih dobimo nove informacije, ob tem iz dneva v dan stojimo v kolonah in se sprašujemo predvsem o realnosti dneva, ko naj bi v Depali vasi tudi zares zabrneli delovni stroji ter druga gradbena mehanizacija. Najnovejše podatke zagotovo dobimo pri županji ge. Cveti Zalokar Oražem in pri podžupanu g. Simonu Mavsarju, ki je zadolžen za omenjeni projekt. V zvezi z njim sem oba zaprosila za razgovor in dobila odgovore, ki jih lahko preberete v nadaljevanju. Bi mi lahko najprej povedala, kaj je novega oz. kakšno je trenutno stanje pri projektu rekonstrukcije »magistralkef« CZO: Pred približno mesecem in pol smo bili doslej najbliže dokončni realizaciji v smislu podpisane pogodbe z izbranim izvajalcem. Kljub vsem naporom so se načrti izjalovili in ponovno smo se morali prilagoditi nastalemu stanju - to pa je takšno, da nas pušča v precejšnji negotovosti, ki je pogojena predvsem z razdelitvijo sredstev v prihodnjem državnem proračunu in dokončanjem nekaterih sodnih ter upravnih postopkov, ki so v manjši meri odvisni od občine. SM: Res smo si želeli, da bi ostanek državnih proračunskih sredstev v znesku ca. 420 mio SIT še letos uspeli porabiti za plačilo avansa izbranemu izvajalcu. Pogoj za podpis pogodbe je mednarodni razpis, pred tem pa je nujno imeti gradbeno dovoljenje. Tudi občani vedo, da ni gradbenega dovoljenja brez dokazila o pridobljenem lastništvu nad potrebnimi zemljišči in tu se je zgodba ustavila. Pogoj o pridobljenih zemljiščih najprej izhaja iz upravnega postopka, obenem pa, ker gre za sredstva Evropske banke za obnovo in razvoj, moramo zadostiti tudi vsebini protokola med EBRD in Republiko Slovenijo. V njem so pridobljena zemljšča pogoj za izvedbo razpisa. Sproženi so bili tudi ustavni spor in upravni spori v zvezi z izdano lokacijsko odločbo. Kako pa je z razrešitvijo teh? SM: Na tem projektu se je dejansko demonstriralo vse, kar je možno storiti v smislu zapletanja začetka in vsebine izvedbe. Velik del razlogov se skriva v zgodovini obravnavanega po- sega, o čemer bo kaj več povedala /upanja. Sicer pa drži, da je po sprejemu lokacijskega načrta na seji Občinskega sveta v juliju 1995 bila od nekaterih občanov sprožena pobuda za oceno ustavnosti omenjenega dokumenta, po izdani lokacijski odločbi (izdalo Ministrstvo za okolje in prostor 23.12.1995) pa vloženih osem pritožb na Vrhovno sodišče RS. Če k temu dodamo še naporna pogajanja z lastniki zemljišč za njihov odkup, ugotovimo, da stvari nikakor niso preproste in lahko rešljive. CZO: Ustavni spor je sedaj razrešen v korist občine in s tem projekta. Občina je izrazila željo po čimhilrejsi obravnavi, saj je razlogov za takšne želje več kot dovolj. Enako se sedaj trudimo še na Vrhovnem sodišču in iskreno upamo, da nam bo uspelo. Zanimivo je to, da se v obeh primerih srečujemo s skoraj istimi občani, ki se ponovno pojavijo še pri dogovorih glede odkupa zemljišč. Nekaj dialoga je bilo vzpostavljenega, vendar daleč premalo in v smislu njihovih zahtev preveč radikalno, da bi upali na uspeh. Tako imamo na eni strani težave z upoštevanjem demokratičnosti in pravnega reda, ki ga sogovorniki zahtevajo v sproženih postopkih, na drugi strani pa z nezmožnostjo uresničitve izraženih zahtev, ki posegajo izven pravil in določil tega istega pravnega reda. Sfa lahko še nekoliko bolj konkretna} SM: Mislim, da ste na začetku pogovora pravilno sklepali okrog dejstva, da se vsi sprašujejo le o začetku izvedbe projekta, nihče pa ne ve za sicer drobne, po vsebini pa še kako pomembne zadržke, ki so preprečili realizacijo v letošnjem letu. Poglejte, v lanskem letu smo pripravili, uskladili in sprejeli lokacijski načrt, s skrajnimi napori izsilili plačilo spremembe namembnosti za kmetijska zemljišča, kar se je zgodilo pred izdajo lokacijske odločbe, in to ni ravno običaj v tej državi. Tik pred koncem leta je bila izdana lokacijska odločba, pred tem pa je Ministrstvo za okolje in prostor vztrajalo na ponovnem zaslišanju vseh prizadetih lastnikov zemljišč in objektov. Prav mi smo morali ves čas skrbeti za dinamiko projekta in celo koordinacijo med pristojnimi državnimi ustanovami. Potem smo priganjali pri izdelavi projektov za izvedbo, pa intenzivno sodelovali v razgovorih pri odkupih, bili nemalo presenečeni ob novici o ustavnem sporu, vmes pa nas nav utegnilo zgoditi čez približno tri leta. Skoraj enak je tudi rok, morda celo daljši, v primeru postopka razlastitev, to pa praktično predstavlja odlog izvedbe projekta. Vmes se bodo zamaški na cesti le povečevali; predvsem z začetkom gradnje avtoceste, težko pa je predvideti, kakšna bo takrat volja države in EBRD-ja glede financiranja. To je pesimistični scenarij, vendar zato nič manj realen. Vsi skupaj pa si želimo slediti sklepu Vlade RS, v katerem se strinja in podpira izgradnjo rekonstrukcije z dokončanjem do konca leta 1997 To je zadnji rok, ki pomaga ublažiti prometne zveze med gradnjo avtoceste, osebno pa ocenjujem, da bomo rekonstrukcijo izvedli ali v naslednjem letu ali pa najbrž nikoli. Kaj bi morali storiti za optimistični scenarij in kakšen ta je! CZO: Pritožniki na Vrhovno sodišče bi morali ob realizaciji realnih zahtev umakniti pritožbe ali pa bi morali ob pomoči sodišča čimprej priti do razsodb, kakršnekoli te že bodo. Skoraj isti občani bi morali v dobro vseh nas realneje oblikovati zahteve pri odkupih zemljišč, rušencem pa mora občina s sprejetjem zazidalnega načrta T-12 Trzin ustvariti pogoje za-zidljivosti na nadomestnih parcelah. Omenjeni zazidalni načrt nekoliko zamuja zato, ker smo želeli rušence preseliti znotraj lokalnega prostora, kar je zahtevalo vzpostavljanje novih zazidljivih površin. Te pa morajo pred potrditvijo doživeti še podlago v prostorskih planskih aktih. Oba dokumenta naj bi v januarju 1997 sprejeli. V tem smislu pogajanja z rušenci ne zamujajo in le-ti v ničemer ne zavirajo postopka. Tudi sicer so odnosi z njimi zelo korektni. SM: Natančneje to pomeni, da bi želeli imeti odprta vprašanja z zemljišči in pritožbami rešena do konca marca 1997 Seveda lahko tudi prej, vendar ne verjamem, da bo tako. Do takrat ostajamo v negotovosti ter v rokah dobre volje nekaj posameznikov, ki želijo uveljaviti svoj interes. Doslej smo porabili cca. 700 mio SIT sredstev (v letih 1995 in 19%), pripravili vse izvedbene projekte, preživeli ustavno presojo lokacijskega načrta, ki je s tem absolutno pravnomočen, sporazumno pridobili preko 90% potrebnih zemljišč, v celotnem postopku ugodili mnogim individualnim zahtevam, za prihodnje leto dosegli v delovnem predlogu državnega proračuna številko, ki zadošča za celotno realizacijo, tudi ljubljanski del ima izdano lokacijsko odločbo itd. Vseskozi pa sem in smo delovali korektno in znotraj pogojev zakonitosti. Konec marca 1997 je res zadnji rok za dosego pogojev, ko lahko izbiramo izvajalca. To je tudi rok, ki ga postavlja EBRD kot investitor, saj sicer sledi reprogram njene pogodbe? z Republiko Slovenijo, ki bi po vsebini pomenil kanaliziranje sredstev iz Trzina na obvoznici v Mariboru in Novem mestu. To pa je skoraj zagotovo konec projekta, kjer bi obenem glavni krivec bili mi sami in nihče drug. Upam, da bodo bralci iz vajinih odgovorov znali razbrati »dramatičnost« stanja, samo po sebi pa se vsiljuje vprašanje o vajini osebni oceni dogodkov na magistralni cesti med Depalo vasjo in Črnučami v letu 1997. CZO: Že v vprašanju ste uporabili besedo, ki lahko pomeni tudi odgovor. Dramatično bo, saj se bodo prometni zamaški le še povečali, vsi uporabniki pa bomo utrpeli posledice, ki jih bomo čutili v mnogih oblikah. Prihajalo bo do zamud, prebivalci ob cesti bodo vdihovali še več onesnaženega zraka, hrup se bo povečal, obremenitve bodo, skratka, neznosne. Če investicije ne izvedemo, bodo omenjene posledice še posebej izrazite med gradnjo avtoceste, problemi pa bodo ostali tudi kasneje, saj prometne študije dokazujejo, da se le 30% prometa po njeni izgradnji preusmeri na avtocesto. Z rekonstrukcijo bi Trzin veliko pridobil v urbanističnem smislu, saj se med novo in staro traso ceste vzpostavljajo površine za centralne in družbene dejavnosti, nenazadnje se poveča tudi vrednost vseh nepremičnin v občini in zanimivost lokacij poslovnih prostorov. Niso osamljeni primeri, ko se ljudje in sedeži podjetij selijo iz Domžal zaradi nemogoče prometne povezave z Ljubljano. Glede na vprašanje upam, da bodo na tem odseku v prihodnjem letu intenzivno potekala gradbena dela. Realnost želje ni več v naših rokah, pač pa v rokah tistih, ki sva jih v pogovoru večkrat omenila. Verjamem, da bo tudi g. Mavsar zbral dovolj moči za zadaljnje vztrajanje v prizadevanjih, ki so še posebej od njega doslej zahtevala veliko potrpežljivosti v razgovorih z občani in diplomatske spretnosti v dialogih z državo. Napori so bili res veliki še posebej zato, ker so se prizadevanja na tem projektu nekaj mesecev časovno pokrivala z avtocesto, ki nas je vse skupaj zelo obremenjevala. SM: Mislim, da še nismo DTišli do točke, ko bi se predali in dejali: tako pač je, ceste ne bo. Osebno sem v zvezi s tem projektom preživel in slišal marsikaj nekorektnega. Kljub temu sem večkrat nevtraliziral ideje o povečanju trdote razgovorov, še posebej težko pa je bilo takrat, ko so se občini in njenim predstavnikom neodgovorno pripisovale napake in navade iz preteklosti. Dovolj je dokazov, da so z naše strani postopki potekali korektno in večkrat sem dejal, da bomo prav mi tisti, ki bomo ustavili vsako nadaljevanje, če bi prišlo do kršitev ali zlorab. To še posebej velja za vse tiste, ki so z rekonstrukcijo najbolj prizadeti. Velikokrat se je meni in vsem skupaj zastavilo vprašanje, ki je zelo preprosto, pa vendar silno zahtevno. Do kod segajo meje demokracije oz. kako pomemben je indvidualni interes v primerjavi z nesporno izkazanim javnim interesom. Ali določneje: lahko nekaj posameznikov z nerealnimi zahtevami in ob izkoriščanju počasnosti sodstva blokira investicijo vrednosti 2,6 mrd SIT, da o sekundarnem pomenu niti ne govorim. Ali še določneje: zahtevati od občine zaključek denacionalizacije ob zavedanju dejstva, da občina le pristojnosti nima, na drugi strani ne pristajati na ceno 20 DEM za kvadratni meter nezazidljive-ga travnika, saj so zahteve sogovornikov višje ne glede na poznavanje omejitev, da o trenutnih tržnih cenah niti ne govorim. Od razrešitve in zmožnosti iskanja odgovorov na takšna vprašanja je odvisen celoten projekt in iskreno upam, da bomo vsi skupaj dovolj razumni ter preudarni v nadaljnjih postopkih. Bralci sami pa boste videli, brali in tudi občutili, koliko in kdo je bil pri tem uspešen. CZO: Naslednje leto bo ključno za pozitivno razrešitev omenjenega projekta. Prav gotovo si vsi skupaj želimo, da bi nam uspelo. Za dosego tega cilja se bomo trudili z vsemi močmi. Zahvaljujem se vama za razgovor in obema želim čimveč uspeha v nadaljnjih prizadevanjih. VERA VOJSKA - Odsevi... »Na volitvah, ki bi bile jutri, bi kar 37,8 odstotka Delovih anketirancev dalo svoj glas liberalni demokraciji...« in tako naprej, smo lahko prebrali le nekaj dni po državnozborskih volitvah v dnevniku z največjo naklado v Sloveniji. Da je stvar še bolj transparentna, bi po njihovem SLS zrasla za malo manj kot odstotek, SDS pa, jasno, padla kar na 9%, da o SKD sploh ne govorimo, saj bi ji privoščili borega 1,3 odstotka. Verjetno so s tako očitno živčnostjo, ki rada zamegli trezno presojo, da bi torej čim bolj ustregli Drnovškovi želji po mandatarstvu, tokrat zares šli predaleč. Na vsak način so nam hoteli prikazati, da so bile zadnje državnozborske volitve slepilo, da smo volivci naredili napako, ko smo volili pomladne stranke. Le nekaj dni kasneje bi ljudje glasovali popolnoma drugače, trdijo. Po njihovem bi se razmerje bistveno spremenilo in bi bilo 37,8:300, v korist Drnovška seveda. Že v predvolilnem času je bila, ve se zakaj, v javnost vržena vest, da je Drnovšek kandidat za naslednika Butrosa But rosa Galija v Združenih narodih, kar naj bi z drugimi besedami pomenilo, da moramo Slovenci Drnovška podpreti na volitvah in ga brž sprejeti za mandatarja, sicer nam jo bo »zbrisal« v tujino... Da v resnici nikoli ni bil kandidat za predsednika Združenih narodov pa v povolilnem času tako in tako ni več pomembno. Verjetno še dolgo ne bodo odnehali; to nam namreč dokazujejo tudi drugi Delovi ustvarjalci javnega mnenja. Po Lorenciju, na primer, predsedniki SDS, SLS in SKD nimajo jasnega programa in v tem pogledu nikakor niso alternativa za dosedanjo oblast, raven njihovega vladanja in upravljanja bi neizbežno padla, vsi kandidati za finančnega ministra Gaspariju ne sežejo niti do kolen, za Podobnika pa meni, da se je povzpel bliskovito, da je visoko, da se mu moru lorej malo vrteti... Čudno pri vsem tem je, da se Drnovšek, ko je pred dobrimi sedmimi leti resnično prišel iz anonime in se povzpel ru takrat najvišji vrh, predsedstvo SFRJ, Lorenciju ni zdel mlad, nič se ni spraševal, od kje njegov nenaden vzpon, niti on niti kdo drug ni govoril o vrtoglavici, ki bi jo Drnovšek, vsaj, če presojamo po njegovih merilih, takrat moral imeti. Podobnik je mlad, to drži, vendar pa je približno toliko e čis.t v politiki kat Drnovšek. •mmmmmf Dosedanji predsednik vlade je edini sposoben sestaviti novo vlado, nas prepričujejo že dolgo vsi, od Kučana in Drnovška navzdol, kar je po eni strani razumljivo, saj bodo naslednje leto predsedniške volitve in treba je pripraviti teren. Drnovšek pa ima verjetno tudi raje vrabca v roki kol goloba na strehi, čeprav ga mika tudi golob. Kaj pa mislijo ljudje o njegovi prepričljivosti, so zelo dobro pokazali rezultati referenduma, ko smo glasovali o treh predlogih za nov volilni sistem. Čeprav je po vseh gospodinjstvih ponovno razposlal svojo fotografijo s pripisom, da edino on ve, kateri sistem je za nas volivce dober, je pogorel na celi črti. Na žalost pa ni pogorel bivši državni zbor, čeprav ga već ni in čeprav klopi v dvorani državnega zbora zasedajo v glavnem drugi ljudje. Ne bom pogrevala vseh trikov, ki jih je t/ rokava stresala večina poslancev bivšega državnega zbora s Školjčem na čelu, da jim tudi ustavno sodišče, ki je kar nekajkrat zaradi neustavnosti razveljavilo njihove sklepe, ni bilo kos. Ko je namreč ustavno sodišče razveljavilo spremembo zakona o referendumu, po katerem bi imel volivci samo en ZA, je državni zbor mirno uzakonil popolnoma enak model glasovanja, kot ga je razveljavilo ustavno sodišči in tako najbolj grobo izigral ustavno sodišče. Sprejel bo tisti od treh predlogov volilnih sistemov, ki ho dobil ver kot 50 odstotkov vseh oddanih glasov, je sklenil drZavni zbor. Od vseh ljudi, ki so osmega decembra prišli na volišče, jih je kar 85 odstotkov glasovalo za enega od predlaganih treh volilnih sistemov, proti vsem predlogbm (torej za obstoječi volilni sistem) pa je glasovalo le malo več kol 4%, in slednji so zmagovalci, saj bo ostal v veljavi obstoječi proporcionalni volilni sistem, čeprav ga podpira le malo ljudi. Vseh 85 odstotkov volivcev, ki smo na referendumu glasovali ali za kombinirani volilni sistem (predlagal ga je državni svet, podpirala pa Združena lista) ali za večinski dvokrožni sistem (predlagala ga je Scxialdemokratska stranka in 43710 volivcev) ali za proporcionalni sistem (predlagalo ga je 30 poslancev, največ iz LDS), so nas tako izigrali. Že v naprej je bilo namreč jasno, da po predlaganem načinu glasovanja, ko ima vsak volivec le en ZA, noben predlog nima realnih možnosti za uspeh, kajti če je več predlogov in samo en ZA, se glasovi tembolj razpršijo. Ali drugače povedano, uresničila se je primerjava s skupino sladokuscev, ki so jo vprašali, ali Želijo /, isionj jesti kremne rezine, češnjeve zavitke ali čokoladne torti ■ / enim samim pogfjjem, da lahko vsakdo glasuje samo za eno slaščico, zastonj pa se bo delila tista slaščica, za katero bo glasovala več kot polovica sladokuscev. Razdelili so se približno na tretjine (malo večje in nulo manjše), nihče ni torej dobil absolutne večine in tako VSI ostali brez slaščice. DADA Domžale /lamnik Ponovna zmaga strank slovenske pomladi Na nedeljskem referendumu se je večina volivcev odločila za predlog SDS, ki je bil potrjen z zahtevo 43.710 volivk in volivcev. Ta predlog predlaga dvo-krožni volilni sistem, utemeljen s pozitivnimi izkušnjami zadnjih občinskih volitev. Je preprost in razumljiv za večino volivcev. Vsi deli države bi bili enakomerno zastopani, imeli bi trdno vlado in močno opozicijo, ki bi bila sposobna nadzorovati oblast. Nova volilna zakonodaja bi morala omogočiti razvidnost volilnega sistema in čim večjo odgovornost poslancev in političnih strank do volivcev. Razvidnost političnega SocialDemokrati Slovenije prostora pa je mogoča le pri večinskem volilnem sistemu, saj so nujne predvolilne koalicije, ki nedvoumno določajo prihodnje sodelovanje strank. To prepoznavnost volilnega sistema so volivci hitro prepoznali in tudi potrdili na referendumu. Dosežen rezultat kaže prepričljivo zmago strank slovenske po- mladi in obenem tudi poraz LDS in ZLSD. Zaradi nizke udeležbe na voliščih in slabi informiranosti ni bil v vseh volilnih okrajih dosežen rezultat, ki bi omogočal spremembo zakonodaje volilnega sistema. Postavljena meja preko 50% opredeljenih glasov za je bila v samem izhodišču težko uresničljiva. Slabo udeležbo je opravičevati tudi z utrujenostjo volivcev, slabim vremenom itd. Toda kljub navedenim je bil dosežen rJober volilni rezultat. V volilnem okraju 10 se je za predlog SDS, oz. »b« odločilo 51% volivcev oziroma 3.516 volivcev, od skupnega števila 6890. Za predlog »a« (predlog DS) se je odločilo 11% oziroma 758 volivcev. Za predlog »c« (predlog LDS) pa 22,6% oz. 1554 vseh volivcev. V volilnem okraju 11 je za predlog »b« glasovalo 46,9% oziroma 3177 volivcev. Za predlog »a« 13,5% oziroma 898 volivcev in predlog »c« 26,5% oz 1J62 volivcev. Volilna udeležba je bila v obeh okrajih med 37 in 39%. Ne glede na to smo stranke slovenske pomladi dobile novo potrditev in zaupanje volivcev v smislu nadaljnjih korakov pri skupnem sodelovanju. Vsem volivkam in volivcem, ki so podprli naš predlog, se iskreno zahvaljujemo. Predsednik OO SDS DOMŽALE ROMAN KURMANŠEK Voščilo Kako hitro, hitro mine leto; kako počasi, prepočasi mine mesec, ki loči dneve, ko dobe zaposleni svoje plače. Kako hitro in prepričljivo izrekamo lepe želje sodelavcem in prijateljem v trenutku slovesa od starega leta, kako težko verjetne so želje po boljših plačah, novih zaposlitvah, razumevajočih direktorjih. Pa vendar, tudi ti dnevi pred novim letom so dnevi upanja - ne le po boljšem zdravju in sreči, pač pa da vsaj slabše, kot smo živeli letos, ne bi bilo. To so tudi trenutki upanja, da bi bil sindikat v naslednjem letu še učinkovitejši pri obrambi delavskih pravic, pri odpravi ponižanj in stisk delavcev; da v novem letu ne bi bilo potrebno tako dolgo in predolgo zahtevati od novih gospodarjev plačo, ki naj nam omogoči človeka vredno življenje - da, prav takšno plačo delavec zasluži, ne pa ta grozni strah, kako preživeti sebe in družino. Mogoče pa bo v novem letu bolje. Zagotovo v tistem delu našega življenja, ki je odvisen od nas - od delavcev, če bomo s pomočjo sindikatov postali enotnejši, solidarni in odločnejši do svojih gospodarjev, do države, do politike - da, potem bomo v bližajočem se letu ohranili tisto, kar imamo, in dobili tisto, kar moramo dobiti. Zakaj tega ne bi verjeli, bili o tem prepričani in za to tudi vsi skupaj kaj storili. Zato vam vsem skupaj, spoštovane delavke in delavci, člani ZSSS, želim v novem letu mnogo osebne sreče, zdravja, veselih trenutkov v družini in med prijatelji ter sodelavci. Želim vam vesele božične in novoletne praznike. (usti Arnuš Sekretarka Območne organizacije ZSSS Domžale SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR DOMŽALE OBČINSKI ODBOR SKD in Kandidat na volitvah za DZ DOMŽALE VINKO OKRŠLAR želimo vsem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 1997 Hvala vsem, ki ste nam ostali zvesti in ste nas volili! SLS tiska ljuttska stranka Za Slovenijo z ljubeznijo Prijateljem, simpatizerjem, predvsem volivcem naše stranke se zahvaljujemo za prijetno sodelovanje in vam želimo vesel božič, novo leto 1997 pa naj vam bo naklonjeno in bogato z mnogimi srečnimi trenutki Podružnica SLS Domžale Vsem občankam in občanom čestitamo za 'Dan samostojnosti, želimo vam vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo Četo 1997 Občinski odbor SDS Domžale SocialDemokrati Slovenije. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Združena lista socialnih demokratov Območni odbor Domžale in Ženski forum, Mladi forum, Ekološka pobuda, želijo vsem občanom srečno in uspešno novo leto 1997. Politične cvetke UBOGA DOMOVINA (Bodo levi poslanci tudi vozili kar po levi?) Al' res pijančki v parlamentu so ostali, da več kot le za zdravje spet bodo ga na zob dajali? SAMOSTOJNA SLOVENIJA (in cesta skozi Vir) Glavno cesto nam še vedno le ime Šaranovič krasi v vseh slovenskih leksikonih pa ga žal - sploh ni. KDO NI MOŽ BESEDA (kot klop so se držali le starega) Po vsem tem Drnovšek zdaj stoka in vpije, da stari volilni sistem jim kri pije. PLEBISCIT Oblast, ki se iz plebiscita le norčuje, prezira ga in se mu posmehuje, naj raje vladne stolčke zapusti, se novemu naj vodstvu podredi. FRANCE CERAR Drnovškova oholost ne pozna meja Rezultati zadnjih volitev so bili za nekatere kar dokaj veliko presenečenje. Pokazala se je namreč tranzicija pomika v desno. In to očitna. Tega sta bila verjetno najmanj vesela Janez Drnovšek in Milan Kučan. In ker volk dlako menja, se tudi Janez Drnovšek sedaj preoblači in posipa s pepelom, saj njegovo trmasto vztrajanje, da mora imeti mandatarja vlade tista stranka, ki je na volitvah dosegla največ, presega že vsako mero dobrega okusa. Za nameček pa je taisti Janez Drnovšek po volitvah pred 4 leti vztrajal, da mora imeti mandatarja tista KOALICIJA strank, ki ima večino v parlamentu. Če bi se tudi sedaj držal tega, potem mora Milan Kučan za predsednika nove vlade predlagati Marjana Podobnika, saj imajo stranke slovenske pomladi večino in skupaj seveda več, kot LDS, ZLSD, SNS in DeSUS. Ker pa za Drnovška velja enkrat lako, drugič drugače, se ne smemo čuditi, da sedaj on zahteva, naj bo mandatar iz tiste koalicije, ki sedaj, po teh volitvah, nima več večine v državnem zboru. če si pogledamo rezultate zadnjih državnozborskih volitev v občini Domžale (v 10. in 11. volilnem okraju), lahko ugotovimo, da sla (v primerjavi z volitvami pred 4 leti) največ izgubili Kocijančičeva Združena lista ter Jelinčičeva SNS. Za Jelinčiča je bilo že pred volitvami jasno, da so ga ljudje spregledali in bo njegov uspeh kaj klavrn. Padec z 12 poslancev na samo 4 je hud udarec: ne samo za Jelinčiča, temveč tudi za leve stranke, ki jih je tiho (ali glasno) podpiral, predvsem seveda LDS in Združeno listo. Verjetno tako slab rezultat pomeni tudi skorajšnji Jelinčičev konec, pa tudi Združeni listi se ne obeta nič boljšega, kajti njihova naravna baza se krči. Poleg tega so v Združeni listi tudi najmanj tri zaznavne struje, ki so močno ohromile stranko in jo prisilile, da se ukvarja sama s seboj, Svoje pa je dodal tudi Drnovšek in vse neuspehe LDS-a spretno naprti Združeni listi in SKD, sam pa »je ostal lep in nič kriv«. Če seštejemo rezultate strank slovenske pomladi, so v 10. volilnem okraju prejele kar 53,74% glasov (leve stranke - LDS, ZLSD, SNS in DeSUS pa samo .36,84%), v 11. volilnem okraju pa 45,39% (leve stranke 41,11%). Torej se tudi domžalski volivci očitno strinjajo, da mora biti vlada sestavljena iz strank slovenske pomladi, ne pa z LDS-om in drugimi levimi strankami. Ocenjujem, da je LDS-ovski način razmišljanja in vladanja dolgoročno tudi izredno nevaren za Slovenijo. Kot se da opaziti, je to način hitrega bogatenja in prisvajanja oblasti točno določenega in majhnega števila državljanov v primerjavi z drugimi (natančno tako, kot je bilo v času komunizma, ko je 10% ljudi vladalo ostalim 90%). Ne spomnim se tudi nobene afere iz preteklih 4 let (kredit R + i, afera HLT itd.), v kateri ni bila prisotna LDS. In kaj se je dogajalo s temi aferami? Spretno so bile pometene pod preprogo, krivda pa je bila prevaljena na druge. Ali si morebiti zaradi tega sedaj tako močno želijo biti v vladi, da se ne bi spravile na dan njihove morebitne nove afere in »umazane igrice«? Kajti to bi bil hkrati tudi njihov konec. In tudi dejanski konec »zgodbe o uspehu«. Verjetno bi si šele takrat država (pa tudi državljani) opomogla, saj bodo takrat, po koncu vladavine LDS, dejansko v ospredju gospodarski razvoj in blaginja države. Veliki poraženci volitev so tudi Peršakovi Demokrati, ki jih verjetno čaka neslaven propad ali pa pripojitev h kakšni od levih strank. Verjetno vidijo rešitev v morebitnih predčasnih volitvah pomladi prihodnje leto, zato se sedaj njihove tiskovne konference; vrstijo kar po tekočem traku. Prepričan sem, da do predčasnih volitev ne bo prišlo, saj menim, da Drnovšek in Kučan le ne bosta toliko tvegala in trmoglavila in da je v njiju oz. v njunih strankah (LDS in ZLSD) le še nekaj razuma, zdrave pameti in državnotvornosti in da bo leto prevladalo v njihovih odločitvah. Kaj pa se je dogodilo s strankami slovenske pomladi? Drži, da je tudi SKD plačala ceno vladanja s strankami prejšnjega režima, vendar je njena baza izredno široka, tako da se bo na naslednjih volitvah pobrala in dosegla (skupaj z ostalima strankama slovenske pomladi) lep volilni usfM-h - seveda samo v primeru, da ne bo zopet kakšne koalicije z LDS in ZLSD. Lep uspeh so dosegli Janševi Socialdemokrati, SLS pa je tako ali tako prijetno presenečenje letošnjih volitev. Glede na velik intelektualni in državotvorni potencial, ki ga imajo te tri stranke, si ne znam predstavljati drugačne vladne koalicije, kot SLS - SDS - SKD. Če pride do ponovne Drnovškove vladavine, potem bomo najmanj za 8 let ponovno v nazadovanju. 4 za časa Drnovškove vladavine in nadaljnje; 4, ko bodo desne stranke; morale (ponovno) popravljati zgrešene) politiko LDS. Kajti če bi se;daj Drnovšku po ne vem kakšnem ču-cfcžu uspelo postali mandatar, tega zagotovo ne bo doživel na naslednjih volitvah. Upam, da bo strategom LDS počasi postale) jasno, da kljub temu, da se> (ponovne), a verjetno zadnjič) na volitvah dosegli največji odstotek glasov, enostavno ne morejo in ne smeje) biti v vladi, če v LDS-u želijo Sloveniji in njenim državljanom clobro. Zate) stranke slovenske pe)mladi, le pe>gumne> v sestavo vladne koalicije in na dele). Kajti poleg tekočega dela bo po-trebne) popraviti tudi napake iz vladavine LDS. Teh napak pa, kot je vsem znano, ni bilo malo. JANEZ STIBRIČ Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli O promocijskih postavkah (Cveti Zalokar-Oražem) V zadnji številki Slamnika ste mi poskusili odgovoriti oz. obrazložiti moja vprašanja, ki sem vam jih naslovil glede porabe proračunskih sredstev davkoplačevalcev (reciva jim kar »promocijske postavke«). Ker seveda nisem zadovoljen z odgovori, sem nekako prisiljen, da vam ponovno zastavim (ista) vprašanja s tega področja. V svojem odgovoru ste mi namreč želeli podtakniti vsa mogoča in nemogoča dejstva in preusmerili tematiko na povsem druga področja, le konkretnih odgovorov nisem zasledil. Zato vam sedaj, preden vam zastavim se nekaj vprašanj, želim samo v nekaj besedah povedati, da namen mojega pisanja ni bil (in še vedno ni) ščuvanje različnih društev, skupin in organizatorjev proti vam (če so naščuvani, ste jih verjetno naščuvali kar sami). Sedaj, po vašem »besnem« odgovoru sem namreč še bolj prepričan, da le nadaljujete komunistično politiko »dodeljevanja sredstev«, ki se je (kot ste tudi sami pravilno ugotovili) delala pred vami v letih totalitarnega komunističnega režima (vse do volitev leta 1990). To do neke mere niti ni čudno, saj vas je za županjo kandidirala stranka, ki je pravna naslednica komunizma in njegovih diktatorskih de;janj. Kljub temu, da niste želeli napisati nič o vaših kriterijih za dodelitev finančnih sredstev, vas vseeno prosim, da mi vsaj za nekaj postavk, recimo dve ali tri, zaupate kriterije, na podlagi kate- rih ste se odločili tako, kot ste se; (financiranje prireditt;v borcev NOV, plačilo gostinskih storitev oh sprejemih in obiskih gostov ter Športne prireditve - pri slednjih mislim seveda na razliko med SVETOVNIMI prvenstvi, EVROPSKIMI prvenstvi in športnimi prireditvami v okviru raznih ministrstev RS). Tudi Koncerti Cirohlje je zanimiva postavka, kar se seveda vaših kriterijev in dodelitev sredstev tiče, vendar si verjetfno ne boste vzeli toliko Časa in papirja, da bi mi zaupali tudi te kriterije. Kar težko je verjeti v nekakšno vašo »pomoč, sodelovanje in zaupanje« do porabnikov teh sredstev, ko pa v predlogu gradiva za sejo Občinskega sveta (datum gradiva H. oktober 1996) za nadaljnjo porabo takšnih sredstev niste navedli niti okvirnih zneskov, kaj šele kriterijev, torej ste želeli nekakšno bianco menico za porabo teh sredstev (samo da vam jo »požegnajo«, nato bi na verjetno že znani financirali ali sofinancirali določena društva in organizacije). Glede na to, da sva skupaj kot delegata (ali če želite, odbornika) preživela nekaj malega več: kot 4 leta v občinski skupščini (seveda v popolnoma različnih strankah, da ne bo pomote) in sva torej oba dobro seznanjena, kako takšna reč poteka v demokratični ureditvi, upam, da vsega tega le niste pozabili in da je; bil to mogoče le trenutek slabosti v vaši politični karieri. Zato od vas kot od županje Občine Domžale v bodoče pričakujem, da \x> ste županja vseh prebivalcev občine Domžale, ne samo tistega dela volilevv, ki so vas (pa ne več. samo na mojo žalost) leta 1994 v 2. krogu izvolili za županjo in da boste takšna sredstva razdeljevala ne po političnih, ampak po dejanskih kriterijih. V pričakovanju odgovora vas lepo |X)zdravljam. |ANEZ STIBRIČ »Podjetniški krediti« in poznanstva (2) Nekako sem se že navadil, da vsak vaš odgovor želite speljati v druge vode in se izogibate konkretnejšim odgovorom (starejši ljudje bi rekli - tipična stara partijska šola). Navadil sem se tudi (neupravičenih) očitkov, ki mi jih dozirate, v prepričanju, da bom potem odnehal. Celo s sodiščem mi grozite, kljub temu, da oba dobro poznava Kazenski zakonik RS (oba tudi veva, da bi v primeru tožbe vi potegnili »ta kratko« - dilema je samo, ali bi odvetniške in sodne stroške /a vas krili iz proračuna na račun davkoplačevalcev, ali pa bi jih krili sami). Očitno me niste hoteli dobro razumeti, 0 katerih »kreditih« je govora. Zanesljivo ne; o tistih, o katerih mi odgovarjate. |az sem vas spraševal d »podjetniških kreditih«, ki so jih prejela samo nekatera podjetja (vsega skupaj v letu 1995 Sest (6) podjetij s »podeljenimi krediti« v višini 175 mio STO. Odgovarjali pa ste mi o rednih kreditih na osnovi javnih razpisov. Ti me ne zanimajo in o njih nisem nikoli in nikdar (za čas vašega mandata) trdil, da so bila tako ali drugače v nasprotju z obstoječo zakonodajo in pravilniki. Govoriva torej 0 »kreditih«, ki so jih prejela nekatera podjetja mimo vednosti Občinskega sveta Občine Domžale. Govoriva o tem, da ste očitno vzeli v roke škarje in platno ter sami »dodelili podjetniške krediti!« po verjetno samo vam znanih »kriterijih«. Oz. kot ste v odgovoru občinskim svetnikom (ki ga je za vas pripravil načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale) in ga lahko zasledimo na strani 212 in 213 gradiva za 18. sejo Občinskega sveta Občine Domžale, med dnjgim zapisali, da: - je posojanje takšnih proračunskih sredstev zakonito - je; o dajanju posojil odločala županja - je posojilne pogoje določala županja - so bili posojilni pogoji enaki za vse - posojilojemalci niso bili obveščeni o možnostih pridobitve posojil - noben posojilojemalec ni bil zavrnjen ■ je bilo v letu TO1) odobreno 1Z5 mio Sir posojil. Glede na obrazložitev Ministrstva za finance RS je razvidno, da takšno »kreditiranje« podjetij in drugih pravnih oseb, ki niso banke, brez sprejetja predpisov na lokalni ravni ni možno, torej ne drži vaša trditev, da je posojanje; takšnih proračunskih sredstev zakonito. Kajti dolžnost občine (tudi Občine Domžale) je, da skrbi za varno naloži«) sredstev davkoplačevalcev v banke in državne vrednostne papirje, ne pa, da posluje na podjetniški način. Občina ludi ni finančna organizacija, ki bi lahko posojala trenutna prosta likvidnostna sredstva proračuna v obliki različnih |X>sojil podjetjem in drugim pravnim osebam, ki niso banke. Menim torej, da sle seved.i grobo prekoračili svoja pooblastila, saj ste; sami, brez javnega ra/pisa (ostala podjetja torej niso mogla kandidirati za te »kredite;«) določali kdo, kdaj, v kakšni višini in s kakšno obrestno mero je vsako izmed šestih podjetij prejelo »podjetniški kredit«. V državah, kjer imajo demokracijo vsaj približno toliko časa, kot smo mi imeli komunizem, v takšnih primerih župani sami odstopajo od te častne; funkcije. Osebno od vas lega seveda ne; pričakujem (bi se pa spodobilo, ela odstopite;), saj se demokrae i|e; oeitno še*k' privajamo in učime). Prepričan pa sem, da lx>me) volile J e) takšnih vaših ck1-janjih še kake* razmišljali, ko be>mo ve>lili novega župana ()bčine Domžale. O resničnosti mojih trelitev ter po mojem mnenju o ex":ilni ne/.i konitosli vašega »podjetniškega kreditiranja« pa naj se hi.ilci ob prebiranju dopisa Ministrstva za finance RS z dne 30. lil WM> prepričajo kar sami in naj si sami ustvarijo soellx) o te;m. JANEZ STIBRIČ Domžale /lamnik srednjii Naše mesto spet prvo med imi in manjšimi mesti Mesto Domžale Turistična zveza Slovenije uvršča v kategorijo srednjih in manjših mest, ki naj bi s svojo lepoto, urejenostjo in čistostjo pomenila kvaliteto življenja vsem meščanom ter povabilo turistom, da se v mestu prijetno počutijo. Naše mesto je že v lanskem letu Turistična zveza razglasila za najbolj urejeno med omenjenimi mesti in mu podelila PRIZNANJE S PEČATOM GOSTOLJUBJA. Občina Domžale, katere center je prav mesto Domžale, je tudi v letu 1996 skupaj s krajevnimi skupnostmi in meščani ler društvi posebno skrb namenila našemu velikemu mestu, ki naj bi postalo urejeno, turizmu naklonjeno mesto, predvsem pa mesto prijazno svojim prebivalcem. Temu so bile namenjene različne akcije, ki so v glavnem doživele pozitivne odmeve, k lepšemu mestu pa so z rožami na oknih, urejenimi vrtovi in okolicami hi« prispevali tudi prebivalci. Svoj delež so prispevala tudi nekatera podjetja in trgovine, ki so poskrbele za lično urejene izložbe, urejene fasade, čiste okolice in Se kaj. Vseh teh prizadevanj in tradicionalne gostoljubnosti Dom-žalčanov ni mogla prezreti niti posebna republiška komisija, ki si je naše mesto večkrat ogledala in se zopet odločila, da je med srednjimi in majhnimi mesti MESTO DOMŽALE NAJBOLJ LEPO, UREJENO IN ČISTO. Priznanje je med vedno gostoljubnimi prebivalci Slovenskih Konjic na osrednji republiški svečanosti iz rok g. Marjana Rožiča, predsednika Turistične zveze Slovenije, sprejela županja ("veta Zalokar Ornžem. • Le malo različnih akcij ima lako lepo tradicijo, kot jo ima tekmovanje slovenskih krajev, ki ga |xhI imenom MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA že 26 let vodi Turistična zveza Slovenije. Pokroviteljstvo nad omenjeno akcijo je prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor, pri njej pa sodeluje tudi Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ter številni sponzorji. Akcija ima namen spodbujati slovenske kraje k izboljšanju kakovosti življenja, urejanja in varovanja okolja, ohranja nja domačnosti in gostoljubja, obogatitvi turistične ponudbe ler uveljavitvi in promociji lako posameznega kraja kol naše države v celoti. Posebna republiška komisija od maja do jeseni ogleduje in ocenjuje mesta, kraje in zdravilišča, ki so razvrščeni v različne; kategorije in pri oceni posameznega mesta oz. kraja upošteva preelvsem: urejenost kraja kot celote, kakovost turistične in gostinske ponudbe, kakovost ^ivljenja v mestu za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja in ge>stoljubnost. Poseben poudarek pa je dan ohranjanju narave zunaj zavarovanih območij, kjer bi morali zagotoviti, da bo človek v , Turistična zveza Slovenije , podeljuje R I ZNAN J s pečatom gostoljubnosti /s/t> zyyč- E Iskrene čestitke! Iskrene čestitke in prisrčna zahvala prav vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da so Domžale tudi letos najbolj lepo, urejeno in čisto srednje oz. manjše mesto v Sloveniji. Cveta Zalokar Oražem, županja" Občine Domžale sleherni svoji dejavnosti upošteval tudi naravno okolje in biološko raznovrslnost, zato so bili letos posebej pozorni na razumevanje in varovanje narave v naseljih. Priznanje, ki smo ga Domžatani prejeli že drugič zapored, tudi obvezuje, zato pričakujemo, da se bomo vsi skupaj tudi v letu 1997 potrudili, da bomo ohranili sloves Domžal kot lepega, urejenega in čistega mesta, e)b tem pa naredili vse, da postanemo v okviru možnosti tudi turistično lx>lj zanimivi. To pa lxjmo efosegli s kvalitetnimi prireditvami, eJo brimi in pravočasnimi informac ijami, za kar lx>mo morali še bolj porabiti ustanovljeni TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTER, z urejenimi in čistimi ulicami in cestami, lepimi pročelji hiš, s katerih naj bi pozcJravljale rože, ličnimi napisnimi in e>značevalnimi tablami, pa tudi z obujanjem običajev in navad, prijaznostjo in gostoljubnostje>. K lepšim De>mžalam pa bo prispeval tudi že pridobljeni projekt za meslni park in godbeni paviljon, urejena gasilski in godbeni dom sredi Domžal in dolge>ročne> tudi realizacija zazidalnih načrtov, ki urejajo naše mesto. Nagrajeni pa se> bili tudi člani Gasilskega društva STOB-Depala vas, saj se je njihov gasilski ck>m uvrstil med tri naj-le|)še in najbolj urejene gasilske domove v Sloveniji. V. V. DOBOVLJE SO NAJLEPŠI KRAJ NA SVETU Srečno in varno po novi cesti Čeprav je snežilo in je bilo sobotno dopoldne mrzlo, je bilo vsem, ki smo se zbrali na otvoritvi ceste Brdo-Dobovlje v Krajevni skupnosti Ihan, toplo pri srcu. Po uvodni skladbi DOMŽALSKIH ROGISTOV, katerih zvoki so zaplavali po zasneženi pokrajini, smo prisluhnili še OKTETU BRATOV PIRNAT, nato pa je goste, med katerimi so bili tudi županja Cveta Zalokar Oražem, podžupan Simon Mavsar in predsednik KS Dob Pavel Cerar, ter domačine pozdravil g. Boštjan LEKAN, predsednik Sveta KS Ihan, ter poudaril pomen nove pridobitve za ta del Krajevne skuposti in občine, v imenu katere je spregovorila županja Cveta Zalokar Oražem. Zahvalila se je prav vsem, ki so ka-korkoli prispevali, da je 12(XJ m nove asfaltirane ceste tudi v ta konec obči-ne pripeljalo lepše življenje. Pred svečano otvoritvijo je zbranim spregovo-ril še g. Stane Gerar, predsednik gradbenega odbora. Zahvalil se je županji, Občini Domžale ter KS Ihan za pomoč ter vse skupaj povabil, da se odbijemo po novi cesti v vas Dobovlje, kjer bo nadaljevanje svečanosti. Pred zaključkom slovesnosti sme> ob Gasilskem domu na Brdu prisluhnili tudi ihanskemu župniku, ki je blagoslovil novo cesto in se ob tem zahvalil tueli Popravek Na peti strani 12. številke glasila Slamnik je prišlo (xi »JAVNEM NATEČAJU za izbor kont eshnar-ja za izvajanje javne službe /u področju predšolske vzgoje na območju občine Domžale« do napake, saj se v V. točki upošteva i>r.ivilni rok t >ddaje do 30. decembra 1996 in ne 30. 9., kot je napisano v razpisu. Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale (Fakulteta za družbene vede 2. letnik), Primož Polanc in Tomaž Zore (oba Biotehniška fakulteta 2. letnik), Jana Pulile inTeja Hlačer (Filozofska fakulteta 2. oz. 3. letnik), študentke Medicinske fakultete Urška Godec (2. letnik), Mateja Starlx-k (4. letnik), Barbara Skrlj (4. letnik) in Ivana Gardaševič (5. letnik), Gašper Jančigaj (Biotehniška fakulteta 3, letnik) in Katja Ogorevc (Fakulteta za šport - absolvent). Na slovesnem podpisu pogodb o štipendiranju je županja Cveta Zalokar Oražem zaželela vsem štipendistom, da bi tudi v prihodnje dosegali lepe študijske uspehe in se; še vnaprej uspešno vključevali v različna društva in dejavnosti. V. VOJSKA Eden izmed štipendistov je tudi študent Biotehnične fakultete Tomaž Zore, ki je zelo dejaven pri skavtih. (foto: N. Graj) d II* la - 4. letnik); študenti: Barbara Habe Podeljene nove štipendije Občina Domžale je ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki v Proračunu občine zagotavlja tudi finančna sredstva za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov, hkrati pa ima urejeno tudi področje štipendiranja za potrebe družbenih dejavnosti v Občini Domžale. Na letošnji razpis štipendij se je tako prijavilo kar 72 dijakov in studentov, med katerimi so bili v glavnem odlični dijaki in štuck-nti, ki ob šoli aktivno sodelujejo tudi v drugih dejavnostih. Med njimi so dobri športniki, umetniki, glasbeniki, člani različnih humanitarnih, kulturnih in drugih dru-šlev, ki vsi (X) vrsti želijo ob obiskovanju src-dnjih šol in študiju na različnih fakultetah svoj prosti čas izkoristiti za družbi koristne dejavnosti. Komisija, ki je> odločala 0 podelitvi štipendij, je imela zele> težko delo, zato si je pomagala Z dodatnimi kriteriji, pri katerih je upoštevala višji letnik študija ter uspešnost posameznik,! ter v skladu s finančnimi možnostmi podelila štipendije 15 dijakom in študentom. Novi štipendisti, ki so se pridružili dobri družbi 14 študentov in K) dijakov, ki so jim j)ile štipendije podeljene v lanskem letu, so postali: dijaki: Roberl Kaše (4. letnik Gimn. Bežigrad), Urška Arh (3. letnik Gimn. Kamnik), Tine Troha (I bldemess scbool ZDA - 2. letnik) ler Tanja Miklič (Srednja zdrav, so- Ljubitelji naravnih lepot ne prezrite - letna karta le 1.500 SIT Arboretum Volčji Potok, eden najlepših naravnih spomenikov v Sloveniji, se razprostira na skoraj 100 ha površin in z dobro desetino le-teh sega tudi v našo občino. Od hrupa odmaknjeni park je priljubljeno sprehajalno zatočišče, ki ob urejenih stezah in Čudovitih jezerih skriva raznolike rastlinske vrsle- tako domaČe avtohtone kot tudi rastlinje z raznih koncev sveta. Prijeten sprehod v naravi se zato lahko spreme;ni tudi v poučno spoznavanje pestrega rastlinskega sveta. Ob vsakem letnem času ponuja park edinstvene naravne lepote in nepozabna doživetja, ki nam jih lahko poklonijo le; cvetovi in zelenje. Arboretom zelo radi obiskujejo tudi naši občani in občanke, saj jim njegova bližina omogoča, da so pogosto gostje in večinoma nikoli ne zamudijo tudi razstav cvetja in drugih prireditev, po katerih je Arboretum poznan tudi zunaj mc-ja naše domovine. Z namenom, da bi bil ARBORETUM VOLČJI POTOK našim občanom še do-stopnejši, je bil na pobudo županje Cvele Zalokar Oražem ter direktorja At-boretuma Aleša Ocepka že podpisan SPORAZUM, ki ureja cenejši nakup letnih kari za vstop v park Arboretum Volčji Potok za VSE PREBIVALCE občine Domžale. V ta namen je Občina Domžale namenila 500.000,00 SIT, s katerimi bo sofinancirala nakup letnih kart za naše občane in bo zato cena letne karte, ki je sicer sedaj 5.(XX),00 SfT, za prebivalce občine Domžale v letu 1996 le 1.500,00 SIT. Letna karta bo veljala tudi za VSE PRIREDITVE v Arboretu-mu in neomejeno število obiskov parka, ne bo pa prenosljiva. To pa še ni vse, saj SIORAZUM omogoča vsem učencem osnovnih šol občine Domžale brezplačen vstop v park. Sporazum velja za leto 1997 letne karte bomo začeli prodajati 1. februarja 1997 in bodo veljale do 30. novembra 1997 Ob nakupu pa se morajo občanke in občani občine Domžale izkazati z osebno izkaznico. Sporazum omogoča torej več kot 300-odstotno pocenitev letnih kart, ki prebivalcem naše občine omogočajo obiskovanje tega naravnega bisera. Vse Iju-bitelje Arboretuma Volčji Potok vabimo k nakupu letnih kart, že sedaj pa jim sporočamo, da bo za izdajo letne karte potrebna tudi fotografija. Vse informacije o nakupu letnih kart boste lahko prebrali v naslednji številki SlAMNIKA. Dobrodošli v Arboretumu Volčji Potok! Srečno, mlade družine Kot smo že pisali, je Občina Domžale na osnovi Pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj v najem in v skladu z razpisom za dodelitev teh stanovanj v najem v mesecu decembru prvim trem upravičencem s seznama dodelila tri stanovanja v poslovno stanovanjskem objektu na Viru, Šaranovičeva 25a, v katerem je tudi na osnovi razpisa dodeljeno kadrovsko stanovanje. Županja Cveta Zalokar Oražem je skupaj z jelko Zalogar z Oddelka za okolje in prostor vsem upravičencem na manjši slovesnosti razdelila ključe novih stanovanj. Novi stanovalci so mlade družine, z majhnimi otroki, ki so do-slej stanovali v zelo neprimernih stanovanjih in so bili dodeljenih stanovanj resnično veseli, veselje pa so delili tudi s svojimi starši, ki jim pomagajo pri opremljanju stanovanj. Županja je v imenu občine vsem zaželela prijetno bivanje v novih prostorih, kjer jx> večina že- preživela letošnje praznike;, hkrati pa jim je (»klonila božične zvezde z željo, da jim polepšajo praznične dni v novih stanovanjih. Drugi upravičenci bodo glede na uvrstitev na listi stanovanja lahko najeli v letu 1997 saj se pristojne strokovne služ- be skupaj z županjo zelo trudijo, da bi čimprej prišli do primernih stanovanj. Tekst in foto V. Vojska Božična zvezda za mlado družino za pomoč, ki jo je občina Domžale zagotovila za ureditev stopnic proti cerkvi. Spomnil se je tudi že asfaltiranih poti proti Goropečam in prav vsem zaželel srečno in varno pot po novi cesti. Slovesnosti v Dobovljah se je udeležile; blizu 150 krajanov in njihovih prijateljev. Po dobrodošlici g. Staneta Cerarja je imela kratek govor Dobov-škova gospa Marija; ta je poudarila, da so Dobovlje najlepši kraj na svetu in da asfaltirana cesta pomeni izpolnitev potreb vseh, ki tu živijo ali pa radi obiskujejo prijetne kraje v tem delu občine Domžale. Posebej toplo je bil sprejet program učencev Osnovne šole Ihan, ki so s pesmijo in plesom popestrili prijetno slovesnost, katere ejel je bila tudi blagoslovitev obnervlje-nega Tomaževega križa sredi vasi. fjostoljubni domačini so pod bližnjim kozolcem pripravili pogostitev, ki je pogrela prav vse. Odslej se bomo torej vsi skupaj v Dobovlje vozili po asfaltu, pri tem pa nestrpno pričakovali, da se bo nekex* v prihodnosti uresničila tudi na slove-snosti izrečena želja, da bi ta del povezali z Žejami in Sv. Trojico. Ker poznamo ljudi tako v KS Ihan kot v KS Dob in ker tudi Občina Domžak- želi, da se prav vsi krajani na njenem območju povežejo z dobrimi cestami, smo lahko prepričani, da se bomo nekoč zbrali tudi ob otvoritvi omenjene ceste. Domačinom, ki so v skoraj 15 mio SIT vredno investicijo skupaj s KS Ihan vbžili blizu 7 mio SfT, iskrene čestitke, še posebej Stanetu Cerarju, Juretu Majheniču, Zvonetu Sbvniku in Francu GnicJovcu, nekdanjima predsednikoma KS Ihan, Boštjanu Lekanu, sedanjemu predsedniku KS Ihan, Občini Domžale, kakor tudi vsem drugim, ki niste pozabili na Dobovlje. Odslej bo cesta proti Dobovljam lepša in življenje tod prijetnejše. V. V. Rezultati razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ()l>cina Domžale, OdcJelek za prostor in varstvo okolju, objavlja na podlagi 9. člena Pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 26/95) seznam upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem - prioritetno listo. V skladu z merili iz navedenega Rra vilnika in razpisom za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, rjb-javljenem v septembrski številki glasila »SLAMNIK«, so se na prednostno listo uvrstili: Zap. št. Udeleženec-upravičenec razpisa_ 1. MATEJA KERŽAN 2. ĐORĐO STEJPANOVIČ 3. SAMO REPEŽ 4. BOŠTJAN IVAČlC 5. IRF.NASll.NIA 6. ALEKSANDER HAMERŠA 7 IRENA ZLATANOVIČ 8. MARJETA HRIBAR 9. MATJAŽ HRIBAR 10. ELVISA PONGRAČČ 11. JANAOREHEK 12. MILENA PEVEC 13. KLAVDIJA RUIXžF 14. TATJANA SELKO 15. BOJAN ŠAVORIN 16. ZDENKA KOZLOVIČ 17 EMINA ČERIMOVIČ 18. MOJCA GRILJ 19. ALJOŠA ALJAŽ 20. BORIS IVNIK 21. KSENIJA ŠPENDAL 22. MAJDA DEKLEVA 23. DUŠANKA VRAČAN 24. DRAGULJA MAMIC Naslov Št. druž članov Število točk Krtina, 2, Dob 4 270 Matije Tomca 4, Domžale 3 235 Miklošičeva 2/C, Domžale 3 220 Poljanska pot 15, Domžak; 4 215 Brejčeva 4, Domžale 1 210 Ljubljanska 91, Domžale 2 200 Miklošičeva 4/B, Domžak- 4 200 Kamniška 12, Domžale 3 200 Čufarjeva 6, Domžale 4 195 Ljubljanska 110, Domžale 3 190 Ljubjanska 84, Domžale 2 190 Zupančičeva 11, Domžale 3 185 Kamniška 12, S. Jarše, Dom 1 170 Ljubljanska 90, Domžale Železniška 2, Domžale 1 ' 170 3 170 Volfova 2, Sr. Jarše, Domž. 1 170 Turnše 40, Dob 2 *170 Zrinskega 11, Vir, Drjmžale 2 155 Vegova ul. 4, Domžale 2 150 Zoranina 17 Domžale 3 140 Prešernova 33, Trzin, Meng 2 135 Maistrova 18, Vir, Domžale 4 135 Miklošičeva 3, Domžale 1 ' 120 Podrečje 3, Vir, Drjmžale 4 50 Pri udeležencih razpisa z enakim številom tcxik sej na preeJnejstnej listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem prednostno razvnV eni udeleženci razpisa, pri katerih predstavlja večina neprofitne najemnine za primerno stanovanje manjši delež v družinskem proračunu (8. člen Pravilnika). Zaradi neizpolnjevanja pejgcjjev navedenega Pravilnika (2. člen) in razpisnih pogcjjev - obhodka upravičenca oz. družine, ki mora biti nad mejo za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja se na listo upravičencev niso uvrstili: Zap. št. Udeleženec razpisa Naslov Štev. druž. članejv 1. SENAD KAJTEZOVIČ 2. MARA KABASHAJ 3. ELIFA MAJSTOROVIČ 4. MARJANA MUŠIČ 5. HAMDIJA RASTODER 6. MARIJANA DIMOVSKI 7 KAREL ŽNIDARŠIČ 8. IRENA KAVKA 9. BESIM MEHIČ 10. AVGUŠTIN PF.JČIN 11. CVETKA JOVIČ 12. MARJAN FRANK 13. IVICA ČAKARIČ 14. PETAR PERNJEK 15. IRENA KOUDELA 16. ANTONIJA LUPŠA Papirniška 1Va, Vir, lJY>mžale Tkalska 3, Domžale Stranska ulic ,i 9, I žomžale Jemčeva 17 Trzin, Mengeš Turnše 39, Dob Depala vas 49, Domžale Mačkovci 11, Domžale Goričica 40, Domžale Zg. Jarše, Krožna c. 3 Prešernova 35, Radomlje Pod gozdom 21, Trzin Miklošičeva 2/D, Domžale Miklošičeva VC, Domžale Kamniška c. 42, Preserje Savska c. 46, Domžale Ljubljanska 72, Domžale Zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev - stalnega bivališča na ei> mcx":ju občine Domžale - na prednostno listo ni uvrše Sena: 1. RENATA TOMAŽIN Prevoje pri Šentvidu, Lukovi' a Štev.: 976/96-ZJ Datum: 10.12.1996 OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Načelnik Oddelka: Zoran VITOROVIČ, dipl. ing. arh., I. r. Domžale /lamnik SKB banka v Piramidi V Obrtno industrijski coni v Trzinu je SKB banka 28. novembra 1996 odprla svojo novo ekspozituro v objektu, ki se imenuje Piramida. Preko petdeset enotam v poslovni mreži je tako dodala še eno z namenom biti blizu tistim, ki potrebujejo hitre in kakovostne bančne storitve. Stojan Zorzenone, vodja SKB banke Ekspoziture Trzin, nam je povedal nekaj več o novi poslovalnici. Zakaj se je SKB banka odločila, da odpre enoto v Trzinu? Obrtno industrijsko cono v Trzinu smo ocenili kot pravo mesto za poslovalnico SKB banke, saj se je v nekaj letih razvila v pravo oazo malih podjetij, pa tudi poslovanje samostojnih podjetnikov je na tem področju intenzivno. Prav tako želimo biti na voljo občanom Trzina in njegove okolice. Vaša ponudba je precej pestra. Kaj nudite občanom? Za občane vodimo tekoče račune, žiro račune ter tolarske in devizne hranilne vloge. Ekspozitura sprejema in vodi vse oblike tolarskih in deviznih depozitov občanov, odobrava pa tudi posojila za različne namene. Na tem področju poslovanja nudimo še samopostrežno poslovanje preko mreže bančnih avtomatov, v katero je vključen tudi banko-mat v naši ekspozituri. Naše stranke lahko poslujejo tudi s karticami; verjetno že poznate Eurocard kartico, novost pri našem kartičnem poslovanju pa je Visa. Njena posebnost je revolving kredit, ki imetniku omogoča, da mesečno poravnava le del svojih obveznosti, vendar najmanj dvajset odstotkov. Kakšna pa je vaša ponudba za podjetja? Za podjetja in samostojne podjetnike Ekspozitura Trzin vodi vpogledne in druge oblike depozitov, opravlja plačilni promet doma in v tujini ter odobrava in vodi kratkoročna in dolgoročna posojila. Poleg navedenega odobravamo garancije, poroštva in druge oblike jamstev. In katere so vaše dodatne storitve? Poleg naštetih bančnih poslov posredujemo in pomagamo strankam pri nakupu, prodaji in hrambi vrednostnih papirjev. Nudimo tudi šefe, ki v varovanem prostoru banke omogočajo uporabniku hranjenje vrednostnih predmetov in dokumentov. Kako nameravate pridobiti svoje stranke in jih tudi ohranjati? Zaposleni v Ekspozituri Trzin želimo s svojimi strankami vzpostaviti korektne in dobre poslovne odnose. Svojim strankam bomo ponudili celotno finančno podporo in jim poskušali pomagati z nasveti pri njihovih odločitvah. Smo »banka v malem«, ki bo živela s svojimi strankami in bo pripravljena ustreči tudi najzahtevnejšim. Vabimo vse, da nas obiščejo ob delavnikih od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17 ure. EA .0 Naše investicije... Društvo invalidov Domžale Društvo invalidov Domžale je skušalo tudi v letu 1996 popestriti svojim članom in njihovim prijateljem vseh 366 dni. Skrb za invalide, zlasti najbolj prizadete, družabna sečanja, izleti, pohodi, športna srečanja, sodelovanja s sosednjimi društvi, proslave in slav-nosti, izdaja informativnega koledarja, obiski najstarejših in težkih invalidov, vse to smo skupaj z vašo pomočjo delali tudi v letu 1996. Za vaše sodelovanje se vam iskreno zahvaljujemo, hkrati pa iskrena hvala tudi vsem našim sponzorjem in vsem, ki ste kakorkoli pomagali v letu, ki se izteka. V ten dneh bodo vse naše člane in naše podporne člane obiskali naši poverjeniki s koledarji, v katerih boste lahko prebrali o vsem, kar bomo delali v letu 1997 Posebej naj se vam v spomin vtisne sobota, 22. marec 1997 ko se bomo vsi skupaj spet srečali na osrednji slovesnosti ob SVETOVNEM DNEVU INVALIDOV Ne pozabite pa tudi na druge naše akcije, kjer vas pričakujemo. Skupaj z drugimi člani vodstva Društva invalidov Domžale upam, da bomo tudi v letu 1997 lahko pomagali vsem, ki želite sodelovati z nami in pri tem pozabiti na vsakdanje tegobe in skrbi. Zato pridite v društvo, pojdite z nami na izlete, športna srečanja, letovanja in zdravljenja, hkrati pa ne pozabite, da vam bomo pomagali tudi pri reševanju-Vaših problemov. Preživimo leto 1997 v katerem vam vsem želim veliko zdravja in sreče, skupaj! Predsednik Dl-Domžale EDVARD ZAVRŠNIK Vojna ni končana Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne ljubljanskega območja je sredi novembra v ljubljanski Operi pripravilo slavnostno akademi/o ob 25-letnici uspešnega dela. C. Jožef Miklavič, predsednik društva, je najprej spregovoril o prehojeni poti društva, ki združuje civilne invalide vseh vojn z območja ljubljanskih in okoliških občin, med njimi tudi iz občine Domžale. Opozoril je na neurejen status invalidov, ki se le počasi ureja, saj vrsto desetletij civilni inva- lidi vojne niso imeli priznanih pravic, v zadnjih letih pa se njihov položaj popravlja. »Za nas, civilne vojne invalide, vojne niso nikoli končane,« je poudaril in se zahvalil vsem, ki pomagajo društvu pri njegovem delu. Po slavnostnem govoru ljubljanskega župana, Dimitrija Rupla, so številni Člani društva in njihovi gosti prisluhnili odlomkom iz priljubljenih oper in baletov, ki so jih izvedli operni zbor in balet S/VC. V. Tokrat predstavljamo še tri investicije, ki so bile zaključene v letošnjem letu: Do konca poravnamo, potem asfalt in Triglavska cesta v Radomljah bo končana, (slika levo) Bolkova cesta na Homcu (slika desno) Čeprav je že kar nekaj (asa, od kar je urejena Cankarjeva ulica v Domžalah, kjer smo dobili tudi nova ftarkirna mesta, si na fotografiji ahko ogledate del pripravljalnih del. (slika levo) Vsem izvajalcem investicij uspešno 1997! (tekst: V. V, foto: R T.) Epigram Prenova ceste Vir-Radomlje Mal' popraskamo, tnal' »poglihamo«, saj asfalt pokrije vse. Kjer res trdne ni podlage, nova jama zacvete. FRANCE CERAR Aktualnosti pri reševanju vlog na področju »vojne zakonodaje« Kar nekaj vročih tem je aktualnih v našem prostoru, med drugimi tudi izvajanje t. i. »vojnih zakonov«. Upravičencem in društvom v katerih so organizirani, se zdi reševanje vlog dolgotrajno in zapleteno. Zato sem skušala stanje ugotoviti na mestu dogajanja, v Upravni enoti Domžale oziroma Oddelku za občo upravo, dnjge upravne naloge in skupne zadeve, ki je zadolžen za izvajanje zakonov in reševanje zadev na tem področju dela. Ocepek Avbelj Mojci, referentki, ki že vrsto let dela na tem področju, sem zastavila nekaj vprašanj povezanih z delom in reševanjem vlog. Ker je delo obsežno in je pri izvajanju tudi nekaj vsebinskih in organizacijskih problemov, sem o možnosti hitrejšega reševanja vlog povprašala Šuštar Zorana, načelnika pristojnega oddelka. Gospa Ocepek Avbelj Mojca, kakšno je dejansko stanje na tem področju? »Koncem leta 1995 so bili sprejeti Zakon o vojnih invalidih, Zakon o žrtvah vojnega nasilja in Zakon o vojnih veteranih (vsi objavljeni v Uradnem listu RS, št. 63/95). Zakoni so pričeli veljati 1.1.19%. Ne glede na nedorečeno zakonodajo in pomanjkljiva navodila resornega ministrstva, je Upravna enota Domžale takoj pričela s sprejemanjem vlog. Pri tem je povedati, da bi brez velike pomoči predstavnikov društev, ki delujejo na našem območju, sprejem potekal precej počasneje. Kljub splošnim pričakovanjem, z reševanjem vlog nismo mogli pričeti, saj ni Zgodovinska, pravna in humanitarna dejstva Ivica Žnidaršič je zbrala, napisala in uredila zgodovinska, pravna in humanitarna dejstva v zvezi z vojno škodo in pravicah izgnancev, ki niso bili samo žrtve vojne, temveč tudi žrtve nasilne razna rodov a I ne politike nemškega in drugih okupatorjev na območju Slovenije. V knjižici so pomembni podatki in dokumentacija s področja veljavne zakonodaje, zato jo Društvo izgnancev Domžale toplo priporoča vsem svojim članom. Ker se pripravlja ponatis knjižice, prosimo vse, ki bi jo želeli imeti, da to sporočijo na Društvo izgnancev Domžale, Domžale, Ljubljanska 69. Cena knjižice bo predvidoma 1.000,00 SIT. D. I. bila sprejeta vrsta podzakonskih aktov, ki so podlaga za reševanje posameznih zahtevkov. Nekateri akti in dopolnitev Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki omogoča pridobitev pravic tudi rojenim v izgnanstvu in upoštevanje časa, prebitega v izgnanstvu po 15. 5.1945 pa so bili sprejeti šele v avgustu 96 (Ur. list RS št. 44/%). Vse spremembe in dopolnitve so za nas pomenile tudi dodatno delo, saj so morali upravičenci dopolnjevati svoje vloge.« Številčni podatki so pravzaprav tisti, ki največ povedo o obsegu dela na tem področju. Kakšni so torej podatki o vloženih zahtevkih? »V letu 96 smo na omenjenih področjih sprejeli 16% vlog, od tega: 649 vlog za področje vojnih veteranov 989 vlog za področje žrtev vojnega nasilja 11 vlog s področja zakona o vojnih invalidih (že uveljavljene pravice) 49 vlog in zahtevkov za pravno pomoč drugim upravnim enotam.« Skupaj torej 1696 vlog, koliko od teh je že rešenih oz. so že v reševanju? »Pri tem odgovoru ne smemo pozabiti na že uveljavljene pravice po starem zakonu. Tako smo skladno z Zakonom o vojnih invalidih izdali 3.50 prevedbe-nih odločb o dodatkih (invalidski, družinski in veteranski) in več kot 250 odločb o osebnih in družinskih invalidninah. Prevedbe so bile potrebne, saj so bile pravice priznane po starem zakonu, obračun pa ima osnovo v novem zakonu. Za izdajo navedenih odločb je bilo izvedenih preko 350 ugotovitvenih postopkov. S področja zakona o žrtvah vojnega nasilja, je bilo na prvi stopnji rešenih 207 zahtevkov. S tem v zvezi je bilo zaslišanih preko 200 prič, njihove izjave pa zapisniško overjene. Skupaj z Društvom izgnancev Domžale smo v več kot 100 primerih iskali dopolnilne materialne dokaze v Arhivu Slovenije, Muzeju novejše zgodovine, Gorenjskem muzeju v Kranju ter Muzeju v Lendavi. Zlasti starejšim upravičencem smo pomagali pri pridobivanju fotokopij odločb o upokojitvi, ki so jih izgubili. Od vseh rešenih zadev na prvi stopnji, jih je bilo 176 poslanih v revizijo. V postopku revizije je bilo rešenih 69 zadev. Doživljenska renta je bila izplačana 69 žrtvam vojnega nasilja, ki že imajo potrjene odločbe po revizijskem postopku. Vsi upravičenci so prijavljeni tudi v prostovoljno zdravstveno zavarovanje.« Kako je resno področje vojnih veteranov? »Na področju vojnih vetaranov, je 520 upravičencev, ki izpolnjujejo zahteve Zakona o vojnih veteranih, vpisanih v evidenco vojnih veteranov. S tem imajo tudi priznan status vojnega veterana. Vse upravičence bomo v janaurju 1997 prijavili v prostovoljno zdravstveno zavarovanje in jim tudi razdelili izkaznice za PZZ. S tem v zvezi bodo vsi upravičenci povabljeni, da predložijo podatke o hranilni knjižici oz., tekočem računu, na katerega bo upravni organ nakazal razliko že plačanega zneska za dodatno zavarovanje in sicer od uveljavitve pravice dalje. Za povrnitev tega zneska bodo morali upravičenci predložiti dokazila (fotokopije odrezkov pokojnine) o plačilu prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.« Kaj svetujete strankam pri uveljavljanju svojih zahtevkov? »Predvsem bi rada svetovala, da upoštevajo naše informacije in predloge, ki jih glede na trenutno stanje redno posredujemo na teren. Zavedati se tudi morajo, da gre za zelo veliko število zadev, ki se rešujejo v dovolj zahtevnem ugotovitvenem postopku in je zato potrebna obojestranska strpnost in razumevanje. Skupaj in v dogovoru s predstavniki Društva izgnancev Domžale ter drugimi društvi, s katerimi zgledno sodelujemo, bomo tudi v prihodnje zagotavljali čimhitrejše reševanje uresničevanja pravic po omenjenih zakonih.« Gospod Šuštar, vidimo, da gre za veliko število novih zadev in upravičencev. Kako ste se sicer organizirali za tako povečan obseg dela? »Izvajanje t. i. vojne zakonodaje, se je za Upravno enoto Domžale pričelo v času, ko je bila splošna obremenjenost delavcev upravne enote izredno velika. PO sklepu Vlade Republike Slovenije je Upravna enota Domžale že drugič zapored testna enota za uvajanje novega sistema pisarniškega poslovanja. Gre za novo, računalniško podprto tehnologijo, ki se bo po zaključku testa uvedla v vse upravne enote v Sloveniji. Delavka, ki pokriva področje se je morala tako poleg rednega dela ukvarjati še z vključitvijo v naveden testni sistem. Sprejem novih vlog in širitev kroga upravičencev je povzročil ozko grlo pri delu Glavne pisarne - vložišča. Za ureditev razmer je bilo potrebno maksimalno angažiranje delavcev in tudi popoldansko delo. Hkrati z novimi zakoni, se je po sklepu Vlade zamenjal tudi upravljalec računalniških aplikacij s področja vojne zakonodaje. To je pomenilo velik zastoj pri delu, saj aplikacije niso bile izdelane do sredine leta %. Poseben problem so poleg samih zakonov in pomanjkljive dokumentacije, predstavljala nenatančna in nasprotujoča si navodila Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki so v delo organa in med upravičence vnašala precej zmede. Če temu dodamo že omenjeni zakasneli sprejem podzakonskih aktov v avgustu 96, ki so bili šele podlaga za naše odločanje, potem si lahko predstavljate naše težave. Drug problem je kadrovski. Področje pokriva le ena delavka, saj smo iz razlogov racionalne organiziranosti takratne občine Domžale, v letu 1990 ukinili eno delovno mesto na tem področju. Zadnjih devet mesecev je pri delu pomagala pripravnica. Kljub tej pomoči s številom rešenih zadev nismo zadovoljni. Zato smo Kadrovsko službo Vlade RS zaprosili za soglasje za začasno zaposlitev dveh novih delavcev. Predvicb-ma bo z obema sklenjeno delovno razmerje v januarju 1997« Z novimi zakoni je predvidena tudi obvezna revizija izdanih odločb na prvi stopnji: »To je za hitrost uveljavljanja pravic upravičencev dodatna zavora. Iz že navedenih statističnih podatkov se vidi negativno razmerje med našimi rešenimi zadevami na prvi stopnji in zadevami potrjenimi v obveznem revizijskem postopku. V tem postopku je bilo rešenih komaj 30% naših odločb. To kaže, da imajo zaradi obilice dela težave tudi na ministrstvih.« Iz povedanega je razbrati, da so evidentni zaostanki pri delu. Kako boste pospešili reševanje zadev? »Povečanje števila zaposlenih na tem področju brez drugih ukrepov, ne bo v celoti rešilo problema. Zato smo že uvedli nekatere organizacijske ukrepe, ki morajo privesti do željenega rezultata. Predvideli smo tudi delitev dela med referente (ki bodo pO novem trije) tako, da bo vsak vodil in bil orlgovoren za svoje področje. Ob pomanjkljivi dokumentaciji so potrebna pogosta zaslišanja vabljenih strank v postopkih, kot tudi v smislu pravne pomoči drugim upravnim enotam. Zato so nenapovedani obiski strank in pogosti telefonski klici z namenom, da se »nekaj povpraša«, le dodaten element, ki podaljšuje reševanje zadev. Zaradi vseh opisanih težav pri reševanju zahtevkov, smo že prilagodili število uradnih ur trenutnim zmožnostim. Tako je uradni dan za delo s strankami le vsak ponedeljek od 10. do 12. ure, telefonski klici pa preusmerjeni le k enemu referentu.« Kako so na te ukrepe reagirale stranke? »Morda se navidezno zdi, da je spremenjen način našega dela, seveda pa je nespremenjen naš pozitivni odnos do te populacije, za upravičence manj ugoden. Vendar je potrebno na ukrepe gledati perspektivno in razumeti naš cilj in ta je, da v čim krajšem možnem roku rešimo vse vloge strank in omogočimo upravičencem uveljavitev njihovih pravic« Do vseh pravic v letu 1997! Pravkar iztekajoče se leto je minilo v prizadevanjih društva izgnancev Domžale ter vseh njegovih članov, da bi čimprej prišli do vseh pravic, ki jih je prinesla konec leta 1995 sprejeta zakonodaja. Priznati moramo, da nam to ni povsem uspelo, pa vendarle več kot 200 naših članov že ima v rokah odločbe prve stopnje, slaba polovica od teh pa tudi že dokončne odločbe in doživljenjske rente ter plačilo dodatnega prostovoljnega zavarovanja. Imamo pa tudi zagotovilo, da bo upravna enota Domžale tudi v letu 1997 prioritetno reševala zahtevke vsen žrtev vojne in tudi kadrovsko okrepila pristojni referat. Naša naloga tudi v letu 1997 ostaja, da vsi naši člani čimprej pridejo do omenjenih pravic, hkrati pa si bomo prizadevali, da bomo po sprejemu ZAKONA O VOJNI ODŠKODNINI ZARADI IZGONA, IZGUBE ŽIVLJENJA, POŠKODOVANJA ZDRAVIA, ODVZETE PROSTOSTI IN PREMOŽENJA zagotovili, da bodo vsi naši člani pravočasno vložili potrebne zahtevke in dokumentacijo. Vodstvo Društva izgnancev Domžale se vsem svojim članom zahvaljuje za sodelovanje v letu 1996, v katerem smo uresničili prav vse zastavljene naloge, iskrena hvala tudi županji in županom vseh štirih občin za finančno pomoč, prav vsem pa iskreno želimo VELIKO ZDRAVJA IN ČIMPREJŠNJE URESNIČENJE VSEH PRAVIC, ki jih čakate že več kot pol stoletja, pa prijetne praznike! Društvo izgnancev Domžale Krajevna skupnost Dob v letu 1996 Najpomembnejši dogodek v KS Dob je bilo dokončanje rekonstrukcije M-1 o, saj je za sam kraj s prometnega vidika neprimerno varnejša, kot je bila doslej. Čeprav dokončnega tehničnega pregleda še ni, je Pavel Cerar, predsednik Sveta KS, prepričan, da bodo tudi pripombe krajanov ob glavni cesti upoštevane. Od prometne infrastrukture je bila uspešno končana rekonstrukcija Šolske ulice, ki je pomembna zaradi poti v šolo, dokončno sta asfaltirani Tavčarjeva ulica in Vegova ulica s kompletno javno razsvetljavo, asfaltiran pa tudi odcep ceste proti bajer-ju na Želodniku. Kanalizacijo Češenik Turnše uspešno nadaljujejo in bodo dela končana po dogovoru, saj ostaja le še problem priključitve stanovanj, ki so predmet denacionalizacije, tj. gradu Črnelo in Češenik ter »laboratorij« ob gradu Češenik. Letošnje leto si bodo krajani zapomnili tudi zaradi vrste slovesnosti, saj smo ob letošnjem dnevu državnosti pod Močilnikom skupaj z ()bčino Domžale • uspešno odprli park s pomnikom ob 5-letnici samostojnosti naše države in predsednik KS se ob tej priložnosti zahvaljuje g. Marku Starbku za veliko truda, ki ga je skupaj s tremi drugimi svetniki iz krajevne skupnosti vložil v realizacijo omenjene investicije. Hkrati so vsi krajani povabljeni, da se večkrat sprehodijo po lepo urejenem parku. Slovesno smo praznovali tudi krajevni praznik in izvolili novo vodstvo, zelo delovno pa so leto 1996 zaključila tudi vsa društva in organizacije. Vsem krajanom Doba se Pavel Cerar v imenu vodstva Krajevne skupnosti Dob iskreno zahvaljuje in jim v letu 1997 želi veliko sreče, zdravja ter prijetne letošnje praznike. Iz krajevne skupnosti Radomlje Novi svet krajevne skupnosti Radomlje je na svojih petih rednih sejah od julija do septembra tega leta obravnaval tekočo problematiko, izvajanje plana investicij za to leto, ureditveni načrt kraja, vzdrževalna dela v Kulturnem domu, opremljanje mrliške vežice, začetek urejanja parka »Bajerji«, odlok o financiranju KS, študijo ukrepov za izboljšanje prometne varnosti in predlog investicij za leti 1997 in 1998 ter statut KS. Od investicij za letošnje leto je bila izvedena II. faza asfaltiranja Šlandrove ulice, kanalizacija na Škrjančevem in javna razsvetljava na Opekarniški cesti in Cesti Radomeljske čete, za hodnik na Prešernovi cesti se podpisujejo pogodbe, dokončana je izgradnja mrliške vežice. Do konca leta bo vežica tudi opremljena, na glavnih ulicah bodo postavljene table z imeni ulic, na KD so napisne table, za prireditve v KD tiskajo dvomesečna obvestila. Ker se Kulturnemu domu že močno pozna zob časa, so lelos začeli rekonstrukcijo. Zamenjana je kompletna električna napeljava, svetlobna ureditev dvorane in nove el. omarice. Naslednja je na vrsti streha. S pomočjo sredstev za varovanje okolja bodo začeli z večjim projektom: Urejanje parkov »Bajerji«. V prvi stopnji lx> obnovljena gozdna učna pot s katalogom, pripravljajo pa plan ohranitve naravnega parka z bajerji in gozdom, posebnimi vrstami ptičev in rastlin. Odprli so študijo prometne varnosti občine, ki predvideva hodnike in hitrostne ovire na Prešernovi cesti in Cesti Rad. čete. Priporočili so št! Opekami-ško c. Statut KS je še v obravnavi, poslan pa je že plan investicij za leti 1997 in 1998 na občino v obravnavo. Predvidena rekonstrukcija cest: 1. III. faza šlandrove ul., 2. II. faza hodnik za pešce Prešernova center-Arboretum, 3. Pernetova ulica, 4. Gregorčičeva ulica, 5. Hodnik za pešce C. Radomeljske čete, center-Plasten-ka, 6. Cesta Hudo-Pod hribom, 7 (ista Hudo, 8. Cesta Pod hribom-Rudnik. lavna razsvelljava je predvidena za dokončanje na Škrjančevem, na Gregorčičevi, Ravnikarjevi in Šlandrovi ulici, na novo Pod hribom in Dermastijeva ulica. Kanalizacija na delu Prešernove c. RC)6 in izdelava projektov za rekonstrukcijo ceste I ludo za motelom Šraj in za povečavo mostu čez Hujski potok-Gregorčičeva ulica. Svet je prav delovno zastavil svoje projekte in namerava tako tudi nadaljevati. Za KS Radomlje predsednica ZLATKA LEVSTEK Domžale /lamnik lubilanti med nastopom Večer s prijatelji DOMŽALSKI ROGISTI Florjan Zabret, Ivan Kozarič, Jernej Hribar, Uroš Oražem, Gregor Rettinger ter Matevž Oman, njihov umetniški vodja, so sredi novembra 1996 skupaj s prijatelji slovesno praznovali prvih pet let uspešnega nastopanja. Kratek sprehod po petletni zgodovini pove, da so v letu 1988 z veliko prizadevnostjo g. Jožeta Hauptmana orga-nizirali Gorenjske rogiste, ki so po treh letih prenehali igrati. Bilo pa je dovolj, da so rogovi zasvojili dva člana, ki sta nadaljevala z igranjem pri Domžalskih rogistih. Se več! Gregor Rettinger je v letu l't'll zbral skupino in uspel navdušiti domžalske godbenike za sodelovanje: Andreja Volkarja, Florjana Zabreta in Ivana Kozarica, ki so se jim v naslednjih letih pridružili še Matevž Oman, Uroš Oražem ter leta 1994 Jernej Hribar. Skupino je vodil Andrej Volkar, ta je s pionirskim delom uspel skupini vcepiti tehnično dovršenost in jo pripraviti za prve nastope, organizacijsko delo pa Se vseskozi zelo uspešno opravlja Gregor Rettinger. Svoje petletno uspešno delo so predstavili v fotokroniki, na slovesnosti pa so se ob slavljencih predstavili tudi njihovi najboljši prijatelji: Moški pevski zbor Škofja Loka, Folklorna skupina Iskra- Emeco Kranj, PREKMURSKI in PTUJSKI ROGISTI, rogisti iz JGB Bad Radkers-burg, Halbenrain iz Avstrije ter povezo valka Nataša Pire, ki so v svojih voščilih poudarjali iskreno prijateljstvo in uspešnost DOMŽALSKIH ROGISTOV. Ti tako v Sloveniji kot Avstriji spadajo med najkvalitetnejše tovrstne skupine. Njihov program je kljub mladosti skupine raznovrsten in kvaliteten, navdušujejo z melodičnostjo, številnimi skladbami, predvsem pa je pomembno, da v svoje igranje vnašajo staro tradicijo in običaje lovstva in iovskih rogov, ki so bili že malo pozabljeni. Prav na to sta v svojih pozdravnih govorih opozorila tudi županja Cveta Zalokar Oražem in predsednik ZKO Alojz Stražar, z najboljšimi željami in čestitkami pa so se jima pridružili tddi številni drugi prijatelji Domžalskih rogistov; ti so ob tej priložnosti najbolj zvestim podelili spominska priznanja. Prejeli pa so jih tudi sami, saj so Gregor Rettinger, lernej Hribar in Matevž Oman prejeli Gallusove značke, slednja dva tudi kinološki odlikovanji, njihov vzorno urejen arhiv pa bodo odslej krasila tudi: Plaketa Lovske zveze za Gorenjsko, priznanje Zveze lovskih družin Ljubljana ter dve priznanji prijateljev iz Avstrije, ki so jima letos že podelili najvišje priznanje za kvalitetno izvajanje ZLATI ROG. DOMŽALSKI ROGISTI so se ob koncu vsem številnim prijateljem in sponzorjem zahvalili za vsestransko pomoč in obljubili, da bodo tudi vsa naslednja leta pridno pihali v svoje rogove in z nastopi razveseljeval številne ljubitelje tovrstne glasbe; ti so še posebej prisrčno pozdravili zaključno pesem slovenske'g, i večera, ki jo je zanje napisal njihov prijatelj g. Jože Grlec, Veseli Domžalski rogisti igrajo. V. VOJSKA Naj živita ljubezen in dobrota Ljubezen je potrpežljiva, dobro-tljiva je ljubezen,... vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine... (prim. 1 Kor 13,1—13) Sveti Pavel je opisal ljubezen v vsej svoji popolnosti in bilo bi čudovito, če bi v taki ljubezni živeli vsi ljudje. Veseli pa smo lahko že, ker živijo ljudje, ki nosijo v sebi to ljubezen in jo v večji ali manjši meri tudi uresničujejo. Vedno nja- *!?'l"1"' ki •<» izredno potrpežljivi, dobrotljivi, se ne napihujejo, niso nevoščljivi, niso brezobzirni, ki vedno upajo in živijo v ljubezni do Boga in do bližnjega. Žal nekateri živijo ravno obratno in ker to prizadene soljudi, so mnogi tudi razočarani. Vendar nikoli ne smemo obupati. Če iščemo dobroto, jo bomo tudi našli. Posebno adventni čas, ki je pred nami, nam daje upanje in nas vabi, da postanemo boljši. Teden Karitas, ki je bil od 24. novembra do 1. decembra, nam je ponovno vlil poguma in spoznanja, da je med nami veliko dobrih ljudi, ki imajo čuteče srce in so pripravljeni pomagati sočloveku v stiski. Ko so se člani k.uii.is ->i>r.iii pri sveli maši v Novi cerkvi, je bila le ta nabito polna kljub slabemu vremenu. Koncert Klic dobrote v Celju je prav tako dokazal darežljivost ljudi. Ne smemo pozabiti uspešnega zbiranja denarja za pomoč otrokom v stiski, ki so jo na prošnjo Župnijske Karitas Domžale izvedli na radio HLT. Še mnoge druge pomoči, materialne in duhovne ter srečanja z mnogimi dobrimi ljudmi nas navdajajo z veseljem, da sta ljubezen in dobrota med nami. Ob prihajajočih božičnih praznikih in novem letu želimo vsem ljudem medsebojnega razumevanja, ljubezni, odpuščanja, zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Vsem, ki ste nam dobrohotno pomagali, se za vse iskreno zahvaljujemo in upamo, da bom« s skupnimi močmi lahko tudi v bodoče pomagali čim več ljudem v stiski. Tajnica Župnijske Karitas Domžale dr. MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL » IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV O svoji sreči govori potiho...! « »Sreča« — to je najbrž najpogosteje izrečena beseda v tem mesecu. Pokojni profesor Anton Trstenjak, ki je napisla tudi knjigo Človek in sreča, pravi, da je ta beseda najbrž povezana z glagolom »srečati«. Razlaga, da je bistvo sreče med drugim tudi v tem, da v življenju srečaš, spoznaš, najdeš Drave, dobre ljudi, pravega člove- Vse človekovo življenje je poganjanje za srečo. Toda kje jo najti? Kje je njen skrivnostni izvir? Poglejmo, kaj pravi o tem ljudska modrost: Kdor je zadovoljen, je srečen. Mir pod slamnato streho — to je sreča, (kitajski) Resnična sreča je v tem, da osrečuješ druge, (hindujski) Pridnost je desna roka sreče, varčnost pa leva. Vsak je svoje sreče kovač. Sreča ima rada, da se ji nekoliko pomaga. Dovolj srečen je tisti, ki nima časa, da bi bil nesrečen (torej: delaven človek). Srečen je, kdor pozabalja to, česar ni mogoče spremeniti. Kdor ima srečo, bo zabil v zemljo kol, pa mu bo zrasel oranže-vec. (italijanski) Kdor hoče biti en dan srečen, naj se napije. Kdor hoče biti srečen en teden, naj zakolje svinjo. Kdor hoče biti srečen eno leto, naj se poroči. Kdor hoče biti srečen vse življenje, naj postane vrtnar (ali tudi: naj bo poštenjak), (kitajski) Pregovori povedo tudi, kje sreče ni: Kjer ni miru, tudi sreče ni. Ni srečen, kdor za svojo srečo ne ve. Prek trupel ne pelje nobena pot k sreči. Kjer raste napuh, tam kopni sreča. Težava je v tem, da težko prepoznamo, kaj nam je zares v srečo. Modra je tale ugotovitev: Šele po petih letih človek spozna, ali ga je doletela sreča ali nesreća. L ;.U II !■ I ■ I I »I Cela vrsta pregovorov govori o slabih straneh in celo nevarnostih, ki tičijo v sreči, kakor da človek na tem svetu še ni zrel za doživljanje prave sreče: Velika sreča, velika nevarnost. ASTROLOGIJA SPET CVETI Ali ste kaj praznoverni? Astrologija (gr. aster - zvezda, torej nauk o zvezdah) se lahko ponaša s prav častitljivo starostjo. Izhaja iz sumersko-babilonske kulture iz 3. ali 2. tisočletja pred Kristusom. Gojili so jo še posebej v vzhodnih deželah, npr. v Indiji. Brez nje ni šlo na nobenem področju: ob zidanju svetišča npr. je astrolog določil mesto, kjer bodo položili temeljni kamen. Če se je vladar ravnal na vojno, je vprašal astrologa, kako kažejo zvezde, ugodno ali neugodno. Enako je bilo pri porokah in vseh pomembnejših odlcx"itvah. Astrologi so bili deležni visokih časti. In tako je astrologija cvetela, da je bilo kaj; v starih kulturah, v grški dobi, skozi ves srednji vek, v renesansi. Od astronomije kot prave znanosti se je ločila šele v baroku, do tedaj so se vsi »astronomi« ukvarjali tudi z astrološkim napovedovanjem vremena, bolezni, značaja, usode, sreče in nesreče. Astrologija temelji na prepričanju, da vlada soglasje med svetom zvezd in svetom človeka oz. človekom samim - pač po starodavnem načelu magije: Kakor zgoraj (v vesolju), tako spodaj (v »malem vesolju« -človeku). Vsakemu nebesnemu telesu pripada določen vidik zemeljskega, vsak planet predstavlja neke vrste prerez skozi celoten zemeljski svet in določa tudi človeške značaje in življenjske usode. Planet Mars (Mars je rimski lx>g vojne) npr. »vlada« nad zemljo kot prizoriščem večnih nasprotij in boja brez konca. »Marsovi« ljudje so vročekrvni, bojeviti, pogumni, ponosni... Če pa Mars »stoji slabo«, se le odlike sprevržejo v zlo: v krutost, maščevalnost, nasilnost... Vsak od Se stih planetov (več jih niso poznali) podobno »enostransko« vpliva na zemeljski svet. Zii usodo določenega človeka je precej bolj odgovorno znamenje živalskega kroga (zodiaka), v katerem je rojen. Vsako od dvanajstih znamenj je povezano z določenim zemeljskim elementom - z ognjem, zemljo, zrakom ali vodo. Ta notranja sorodnost pa se pokaže v temperamentih. S tem pa še daleč nismo pri koncu z dognanji astrologije. Kajti na vašo naravo in življenje še najbolj usodno vpliva vaš ascen-dent, tj. stopinja zodiaka oz. zvezda ali ozvezdje v tej stopinji, ki je v trenutku, ko ste prvič zadihali, ravno vzhajala na obzorju; la vam lahko vse prekucne na glavo. Nekoliko manj pomemben je desc endent (zvezda ali ozvezdje, ki zahaja) in medsebojni odnosi (konstelacije). Vse te podatke je treba vnesti v vaš horoskop. Kaj je horoskop? Horoskop je- neke vrste poenostavljen zvezdni zemljevid, ki prikazuje- položaj planetov in sonca znotraj zodiaka glede na določene časovno točk), npr. na uro vašega rojstva, lo je obenem »zemljevid« vaše duše in usode. Pomembno je torej, pod vlado katerega planeta sle rojeni, v katerem znamenju tedaj sloji sonce in katera zvezda tedaj vzhaja. Ker je kombinacij veliko, je horoskop kar zapletena zadeva; in ko je postavljen, ga je treba še razložiti: astrolog vam bo razložil, kakšna je vaša narava, v čem so vaše »šanse«, kje vas čakajo nevarnosti in pasti^ katere konstelacije so za vas ugodne in neugodne. Če mu seveda verjamete... Ljudje največ povprašujejo za svet astrologijo takrat, kadar se odločajo za kaj pomembnega, npr. za |X)roko, za tvegano denarno podjetje, za dolgo potovanje. Taka astrologija se imenuje astrologija ugodnega trenutka. Včasih so se z astrologijo ukvarjali učenjaki, ki so morali imeti zvezdno nebo v malem prstu. Današnjim navdušencem pomagajo kupi priročnikov z ustreznimi tabletami in navodili. Zmeraj več uporabljajo računalnike, imate pa že tudi avtomate, ki vam izstavijo vaš horoskop kar na ulici. Moderna astrologija ne govori več dosti o usodi. Bolj poudarja razčlembo temperamenta in nudi »sa-mopreizkušajoč pogled vase«, kajti po njihovem »zvezde ne silijo, ustvarjajo samo nagnjenja«. Ukvarja se torej s samospoznavanjem in postaja za svoje privržence že kar nova vsesplošna »znanstvena« religija. Astrologija in krščanstvo Astrologijo omenjata Stara in Nova zaveza. Tudi trije modri (trije »kralji«), ki so prišli z vzhodnih dežel pod vodstvom zvezde repatice in se poklonili novorojenemu Jezusu, so bili očitno astrologi (zvezdoslov-ci), saj so se dobro spoznali na zvezde. Kolikor astrologija verjame v usodno določenost človeka in ima horoskop za skrivno razodetje o poti, ki naj ga odreši te sužnosti, ni združljiva s krščanstvom. Za kristjana prinaša pravo odrešitev samo Kristus in hoja za njim. Zato jo je krščanstvo žc- zgodaj odklanjalo kot nevarno veri, ker dela človeka odvisnega od njegovih strahov. Astrološke napovedi izničujejo božjo milost in previdnost (vodstvo sveta), človeku pa odrekajo svobodno voljo. Se naj zatečemo k astrologom? V krščanstvu je človek razumljen kot del stvarstva in podvržen njegovim zakonom. A obenem je neskončno več od tega. Obdarjen je z zmožnostjo, da se iztrga iz mreže naravne pogojenosti, seveda ne z lastno močjo, ampak po božji milosti in usmiljenju. »Bog nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavi v kraljestvo svojega ljubljenega Sina, v katerem imamo odrešenje« (Kol 1, 13-13). Astrologija pa skuša skrivnost božje dobrote »znan- stveno« razčleniti in spoznati, uganke prihodnosti razrešiti in obvladati. Pri tem je njena »znanstvenost« utemeljena na slepi veri v ezoterične (ozkemu krogu pridržane) skrivnosti, v luč prastare modrosti in podobna nedokazljiva »dejstva«. Vse to ne pomeni nič drugega kot to, da je prazna vera, praznoverje, ki obljublja precej več, kot zmore katerakoli človeška dejavnost. Zato astrologiji ne gre zaupati. Ko bi nas spodbujala k sanxxpoznanju, bi še šlo; človek nikdar ne ve dovolj o samem sebi - čeprav za to ne potrebujemo ravno astrologije. Če bi si kot kristjani vsak dan pošteno izprašali vest, bi marsikaj zvedeli o sebi brez pomoči zvezd. Huje je, da astrologija mnoge zavaja v nekaj, kar je zares nevarno: v beg pred odgovornostjo pa v duhovno in bivanjsko lenobo. Ne ljubi se nam mučiti z razvozlavanjem naših nejasnih nagibov, pa se zatečemo tja, kjer mislimo, da bomo dobili samega sebe lepo udobno razloženega na krožniku. In kadar bi morali svoje odločitve temeljito pretehtati in se soočiti z resničnostjo, smo negotovi pa raje prepustimo zvezdam, da odločijo za nas. Namesto da bi krmilo svojega življenja čvrsto držali v rokah, se zanašali nase in zaupali v Boga, krmilo prostovoljno prepuščamo drugim, se zanašamo na astrologe in zaupamo v zve/de. Še posebej nevarno je, če verjamete astrološkim napovedim. Tu se dostikrat uveljavi duševni mehanizem, ki ga psihologi imenujejo mehanizem samoizpolnju-jočih se prerokb: če ste prepričani, da se vam bo nekaj zgodilo, boste nezavedno delovati tako, da se bo res zgodilo - po podobnem načelu, kot je osamljeno drevo ob cesti pogost vzrok avtomobilskih nesreč; napoved vleče vašo dejavnost nase kot magnel. S takimi pobegi od lastne svobode se načrtno v/ga jamo v nesamostojna in zbegana bitja, s katerimi se zelo lahko manipulira - kot so manipulirani tisti (in ni jih malo), ki nenehoma tekajo k astrologom in se ne upajo odločiti niti za vsakdanji nakup, dokler ne zvedo, kaj k temu pravijo zvezde. Kot da je vesoljno zvezdno nebo, ta čudovita stvaritev lx)žja, samo zato tu, da se vrti okrog nas in naših ničevih potreb. Se vam ne zdi ta zaverovanost vase le malo prehuda? Človek je po svoji naravi izrazito dialoško bitje, bitje srečanja in pogovora, in mu ni dobro samemu biti. Ob pomanjkanju pristnih pogovorov in njihovi praznini si mnogi danes pogovor enostavno kupijo: plačajo nekomu, da jih posluša in da oni poslušajo njega. Tako se je zgodilo, da je današnji človek odkrit pogovor s seboj, z bližnjimi, s spovednikom in z Bogom zamenjal najprej za 'pogovor' s psihoanalitikom in potem za 'pogovor' z astrologom. Se vam zdi to napredek? Vir: dr. Alenka Goljevšček, New age in krščanstvo, Ognjišče, Koper 1992. BOGDAN DOLENC Preveč sreče je nesreča. Bog nas obvaruj prevelike sreče. Veliko srečo je težko nositi. Če hočeš »prebaviti« veliko srečo, potrebuješ močan želodec. Sreča napihuje. Srečnež izgubi spomin. Sreča napravi iz kraljev norce. Norca njegova lastna sreča ugonobi. Nesrečo je lažje obvladovati kot srečo. V sreči imej pamet, v nesreči potrpežljivost. Ko potrka sreča na vrata, je treba prositi (Boga) za zdravo pamet. Sreča ima veliko nevoščljivcev. O svoji sreči govori potihem, da te ne sliši nevoščljivec. Čim večja sreča, tem večja ne-voščljivost. Sreča prinese prijatelje, nesreča pa jih preizkusi. Prešeren v svojem pesimizmu in grenkem izkustvu govori o »lažnivi sreči«, o »sreči, ki laže«. Podobno pravi ljudska modrost: Sreča ni nikomur zvesta. Sreča in kozarec — oboje se hitro razbije. Kdor zaupa sreči, zida na pesek. Nikogar ne imenuj srečnega pred smrtjo (Solon). Nikogar ni, ki bi bil vedno srečen. Kogar zapusti sreča, njega zapustijo tudi prijatelji. Da obvladaš srečo, je torej treba modrosti: Sreča sicer obišče neumne, a se pri njih ne naseli. Sreča in pamet ne gresta vštric. Velika sreča in pamet redko prideta skupaj. Kjer se naseli sreča, od tam se odseli pamet. Morda je najdragocenejše izkustvo, ki je zajeto v naslednja dva pregovora: Sreča se ne meri po dolžini, ampak po globini. Tudi majhna sreča je sreča. In za osvetlitev še pomenljiva gru-zinska anekdota: Neki človek je našel podkev. Od veselja je poskočil in vzkliknil: Kakšna sreča me je doletela. Sedaj mi manjkajo samo še ostale tri podkve in konj! BOGDAN DOLENC Nova knjiga dr. Velimira Vulikiča V obnovljenih prostorih Glasbene šole Domžale je urejena tudi Bernikova dvorana in dr. Velimir Vulikic je ob začetku predstavitve svoje nove knige DR. JOŽE RANT — OČE SLOVENSKEGA ZOBOZDRAVSTVA, izrazil posebno veselje, da je prav predstavitev njegove knjige prva kulturna prireditev v tej dvorani. Številni poslušalci so najprej prisluhnili prof. dr. Ivu Pavšiču; ta je na kratko predsavil avtorja in njegovo knjigo. V zrcalu Račnega potoka, V pajko- vi mreži, Pota njegove mladosti, Beg iz pekla, Senator s Sv. Trojice so naslovi literarnih del prim. dr. Velimira Vulikiča, ki že od leta 1952 živi v Domžalah in je hkrati tudi avtor in soavtor številnih strokovnih člankov in zrx>rni-kov zlasti s področja zdravstva in zobozdravstva, kjer je oral ledino na področju zgodovine slovenskega zobozdravstva. Prisluhnili pa smo lahko tudi njegovi radijski igri Vrnitev ter brali podlistek Grenka sreča, ki je izhajal v Kmečkem glasu. Avtor je knjigo, ki je edinstven dokument iz posebnega, nadvse pomembnega obdobja slovenskega zobozdravstva in hkrati izraz spoštovanja in hvaležnosti, posvetil 100-lelni ci rojstva organizatorja sodobnega slovenskega zobozdravstva dr. Andreja Ranta in je njegovo življenje in delo predstavil ob pomoči diapozitivov ter ga ilustriral z vrsto drobnih zanimivih dogodkov iz življenja dr. Ranta. Knjiga je nastala na osnovi gradiva, ki ga je avtor zbiral in proučeval več kot dve leti ter ob tem preštudiral in preveril geopolitične, gospodarske, šolske, kulturne, vojaške, narodnostne idr. vsakokratne razmere, ki so zajete v biografskem romanu. Pri tem pa dr. Vulikič ni le zapisovalec razmer, temveč v celotnem romanu prihajajo do veljave njegove neverjetne sposobnosti, da na podlagi skopih podatkov in suhoparnih zapisov oz. dokazil iz tistega časa bralcu doživeto predstavi posamezna obdobja življenja in dela dr. Ranta. Še posebej pa je dr. Ivo Pavšič poudaril sposobnost avtorja, da se tudi po čustveni plati vživi v junaka romana. Na predstavitvi, ki sta jo obiskala tudi sinova dr. Andreja Ranta in vrsta uglednih znanstvenikov s področja zobozdravstva, je odlomke iz knjige brala ga. Draga Jeretina Anžin, v kulturnem programu pa je nastopil Matej Zupan — flavta. VERA VOJSKA PLESNA ŠOLA Ml|\| vam želi srečno 1997 in vas vabi, da tudi v prihajajočem letu zaplešete z nami. Pokličite nas po telefonu 0609 635783. Domžale /lamnik Mladim obiskovalcem so bile seveda najbolj všeč velike jaslice. Foto: |anez Urbanija Radomeljski kulturni večeri Radomlje meljejo pridno, vztrajno in prizadevno. »Kaj pa?« boste vprašali. Poleg odlične Kraljeve moke (za vsakdanji kruh) in drugih mlevskih izdelkov se v Radomljah »melje« tudi kulturno življenje. Bolje povedano, Kulturno društvo MLIN Radomlje melje prireditve, srečanja, povezovanje, prijateljstvo, obenem pa sodeluje s Turističnim društvom, z že dolgoletno in poznano Mavrico, z domačimi in sosednjimi pevskimi društvi. Ob vsaki priložnosti vabi mlade za različno sodelovanje in nastope. Dramski odsek je za novo veseloigro z vajami že čez polovico. V današnjem času je za tako delo treba imeti veliko vztrajnosti in požrtvovalnosti. Seveda se za vse to delovanje najbolj prizadeva Škrjančan in predsednik društva janež Urbanija, ki ima poleg številnih pridnih udov (star izraz za člana), kar tri »desne roke«. Prva je njegova soproga, tajnica društva, Marija; druga desna roka je njegov brat, dr. jože, ki je tokrat »skupaj spravil« razstavo jaslic; tretja pa je društvena blagajničarka in na splošno za vse drugo Valerija Po gačar s Hudega. Pomagala je tudi zbirati in postavljati jaslice. Najnovejša radomeljska zvezda so letošnji kulturni večeri, ki so se že kar udomačili in se že pridno vrstijo. Avgustovskega so mladi igralci s sodelavci posvetili slovenskemu pripovedniku, dramatiku, pesniku in esejistu Ivanu Cankarju. V drugem delu pa je dr. jože Urbanija predstavil knjigo M. Kordaša Krilo angela. Za septembrski večer je društvo povabilo daleč do svetu znano Ra-domljanko, misijonarko in sestro dr. Vido Roje. Na prvem večeru je iz žive zakladnice svojih spominov opisala življenje v Radomljah, kakršno je doživljala kot otrok, gimnazijska leta, vstop k usmiljenkam, poučevanje v šoli, delo v mariborski bolnišnici, odločitev za medicino in študij. Posebno zanimiva pa je bila živa pripoved, kako je deset let zdravnikovala v mestu Peč v Metohiji. Na oktobrskem večeru nam je z dia slikami predstavila delo slovenskih in drugih misijonarjev na Madagaskarju. Sredi novembra je ta mesečna srečanja popestril vmesni slikovit družabni večer, na katerem je bila predstavitev najlepše urejene hiše in vrta, Mavrica pa je pokazala dia posnetke z Dneva narodnih noš v Kamniku. Naši kulturni večeri so obogateni z različnimi pevskimi in glasbenimi vložki, ta družabni večer pa je popestril že znani harmonikar Simon Cerar iz Preserij. V novembru se nam je z več izdajami svojih pesmi in z živo besedo predstavila radomeljska »županja« in pesnica Zlatka Levstek. Turistično društvo je konec meseca pripravilo odmevno razstavo advent-nega venčka, ki ga je orisal univ. prof. dr. jože Urbanija. Prav on pa je vse leto zbiral jaslice in z njihovo razstavo pripravil decembrski kulturni večer. Društvo Mlin oziroma on osebno je za predavatelja povabil izredno osebnost, patra dr. Leopolda Crčarja, frančiškana na Brezjah. Naslov njegove doktorske disertacije je Jaslice in njihov ver-skooznanjevaini pomen. Izvedeli smo, da je to v Sloveniji edinstven primer in s ponosom lahko povemo, da celo verna Hrvaška nima take osebnosti oziroma doktorja. Tudi v tujini so zelo redki. Narediti doktorat iz jaslic je dolga in naporna zadeva. Kot nam je zaupal, je svojo disertacijo »skupaj spravljal« celih trideset let, še posebno zato, ker je prosti čas frančiškana zelo relativen pojem. V predavanju nam je prikazal celotno zgodovino jaslic, njihov zače-tek (zgodovina ga pripisuje sv. Frančišku Asiškemu) in celoten razvoj do današnjih dni. Opisoval nam je različne slovenske ljudske običaje, ki so povezani z jaslicami in božičem, obenem pa da so sem prihajali vplivi iz severne Italije in Tirolske. Za mlajše je zanimivo pripovedovanje olepšal z različnimi zgodbicami. Nazadnje je razstavo še opisal. Posebno so mu zbudile pozornost partizanske jaslice; rekel je, da takšnih še ni srečal. Namesto hlevčka ali votline je požgana hiša. Domača družina, mati z otroki beži, Sveta družina je zunaj na dvorišču, trije partizani pa predstavljajo svete Tri kralje. Pohvalil je še bogato in pestro izbiro jaslic. jože Urbanija se je predavatelju zahvalil za lepo predstavljeno zgodovino jaslic ter za živo in preprosto besedo, za simbolično darilo pa mu je izročil radomeljsko knjigo Ob bregovih Bistrice. Po predavanju mladi in stari kar niso znali domov. Tudi patra so še in še spraševali, na kar jim je prijazno odgovarjal. Obiskovalci pa smo si še enkrat ogledali bogato in pisano razstavo. Na steni smo kot obesek videli afriške jaslice, narisane na platno. In naprej, majhne bolivijske jaslice v čolnu, indijanske ob šotoru vigvamu, pod stekleno kupolo jaslice iz testa, pri tleh pa lepo oblikovane iz žgane gline. V kotu so gospodovale in povezovale oba kraka razstave velike vojvodinske jaslice, ki jih je postavil Djuro Penov s Škrjančevega. Hlevček je imel pravo slamnato streho. Kako se dajo za votlino ali jasliški hlevček kar umetniško uporabiti različne drevesne korenine, so pokazale dvoje pleter-ske jaslice. Zanimive so bile še tiste v orehovi lupini, posebno pa so iz- KULTURNO DRUŠTVO FRANC KOTAR TRZIN IN KULTURNO DRUŠTVO ANTON LOBODA MENGEŠ VABITA NA OTROŠKO GLEDALIŠKO PREDSTAVO PIKA NOGAVICA, KI BO DNE 22. 12. 96 OB 15. URI V DVORANI KULTURNEGA DRUŠTVA TRZIN KULTURNO DRUŠTVO FRANC KOTAR TRZIN VABI NA NOVOLETNI KONCERT, KI BO DNE 21.12. 96 OB 19. URI V DVORANI KULTURNEGA DRUŠTVA TRZIN NASTOPAJO: DOMŽALSKI ROGISTI KOLEDNIKI STOBLJANSKI OKTET GENERALNI POKROVITELJ KONCERTA: NAPREDEK D. D. DOMŽALE Portret pesnice Zlatke Levstek Pesnica Zlatka Levstek iz Radomelj je bralcem Slamnika že znana. Ob izidu je njeni dve pesniški zbirki za otroke: Pred ogledalom in Čevelj nogo si obuje predstavila Cveta Z. Oražem, županja domžalske občine, takrat ravnateljica Knjižnice Domžale. Leto zatem je založba Dan izdala še dve zbirki: Zakajske in Glavna stran glave je obraz. Na tisk potrpežljivo čakata dve sveži zbirki. Mehke pesmi - zbirko je pesnica pripravila lansko leto - je avtorica razmnoženo v nekaj izvodih večinoma že razdala prijateljem in znancem. Popolnoma nova pa je zbirka Krhke pesmi, ki jo je Zlatka prav tako izdala v domačem namiznem založništvu. Prav bi bilo, da bi tudi ti zadnji zbirki, podobno kot prejšnji dve, izšli pri kaki založbi in bi bili dostopni širšemu krogu bralcev. Zlatka Levstek. Vidim jo v Kulturnem domu v Radomljah tisti zadnji torek v novembru. Otroci ji pobirajo besede z ust. Poslušajo, si predstavljajo, kako je, če »čevelj nogo si obuje, z njo okrog potuje. Čudno, kar od spodaj svet si ogleduje«. Gledam otroke, kako prikimavajo, medtem ko starejši gledajo nekako negotovo in začudeno. Zlatka gleda na stvari drugače. Morda z očmi stvari, ki pod njenim peresom nenadoma oživijo, se smejijo, pogovarjajo, ljubijo in celo hudujejo. Pesmi za otroke je pisala z otroško dušo. Otroška duša pa je drugačna. Vidi, česar starejši ne vidijo, ali se jim ne zdi vredno videti. Pogovarjajo se z dežnikom, z vrati, z dežnimi kapljicami, Svet KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR želi svojim krajanom in poslovnim sodelavcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER MNOGO SREČE IN USPEHOV V LETU 1997 s kapo, hlačami in z rokavicami. Kako lepo je biti odrasel, a biti hkrati zvedav in videti stvari, kot jih vidijo otroci. Če bi otrokom rekli, naj narišejo pesnico Zlatko, kakšno bi narisali? Ker otroci že vedo, da »glavna stran glave je obraz«, bi čez celo stran narisali obraz, smejoč se seveda, »nad očmi veke, trepalnice, na ličkih in bradici pa jamice«. In ker je na otroški risbi običajno tudi sonce, bi bili otroci tokrat v zadregi. Ves papir bi namreč porabili za obraz. Čisto majceno sonce bi zato obesili v zgornji levi kot. Ko bi Zlatka Levstek videla ta svoj portret, bi bila vesela in takoj bi ji privrele nove pesmi Pred ogledalom. Poprosili bi tudi starejše, resne obiskovalce literarnega večera skupaj z Mijo Paladinovo, ki je Zlatko kar naprej nekaj spraševala, naj narišejo pesničin portret. In resni starejši bi bili v zadregi. Nekateri bi začeli gristi svinčnike, zopet drugi bi pobegnili domov. Kako naj narišejo Zlatkin portret, ko pa neprestano hodi pred njimi, maha z rokami, jih gleda in jim govori. Pa tudi zelo dolgo je že, kar so hodili v šolo in se tam učili risati. Pozabili so, kako se riše. Morda bi začeli prebirati njene Mehke pesmi. Naj jo narišejo, kako »brez poti hiti v modrozrela leta«? Ali pa, ko se zaman trudi, da bi zbrala svoje misli ter se jim na koncu nasmeji in reče: »Prosto naj se pode, lahka sem, srečna.« Morda pa bi jo kdo naslikal, ko »neizmerno uživa visoko na hribih«, ko »neposredno občuti višino svobode«. Zlatka, orisati pesnika je težko, razen če imaš otroško dušo. V vsaki pesmi si drugačna. Kolikor pesmi, toliko portretov! Morda pa je odgovor v pesmi o detlu, ki »neumorno trka na nabreklo lubje, smreke. Zaman, ne more do lubadarja, skritega globoko. Tudi do mene ne boš prišel zlahka«, se zapiše pesnici v Krhkih pesmih. V smehu in vedrini, ki jo vodita skozi življenje, pa vendarle zapiše: »Skrivam tegobe. Nočem, da me vidiš žalostno. Jokam vase. Masivna vrata predsodkov branijo mnogim mojim čustvom na piano. Tiščim jih vase. Boli...«. Celo o jugu na morju, ki »razgraja med belimi zobmi valov«, pravi. »Ne more do mene, sem znotraj svojega oklepa.« Otroci so že zdavnaj narisali pesničin obraz. Starejši pa se še kar mučimo. Znova listam po Mehkih pesmih. Kateri obraz naj izberem? Iz katere pesmi? Morda pa bi tale bil pravšen: »Objokane solze sušim, nasmehe kradem na lica...« JOŽE URBANIJA Stopale centimetrske jaslice v AMa zevem stolpu na vrhu Triglava. Cu dovito prispodobo hriba oziroma vrha pa nam je pričarala velika drevesna goba. Se in še bi lahko opisoval, saj so si vsake zaslužile svoj opis; med njimi seveda tiste, ki so stoletja krasile slovenske domove. To so navadne, a dragocene, iz potiskanega kartona ali, kot smo rekli, papirnate. Vse je bilo tudi lepo aranžirano. Poleg mahu sta svoj čar dodala slama in seno. V nasprotnem kotu pa so bile velike (kakih sedem kvadratnih metrov), že kar moderne jaslice. Saj je tudi otroškim očem treba nekaj ponuditi. Postavil jih je Franci Mestek s Homca. Bralce Slamnika že zdaj vabim na razstavo jaslic, ki bo drugo leto. Če ima kdo kaj posebnega, naj, prosim, javi dr. Jožetu Urbaniju, tel. 727-974. Radomeljski Mlin nam je tudi letos namlel že tradicionalno, priljubljeno in zelo obiskano Miklavževa-nje. FRANCE CERAR Včeraj, danes, jutri Gorenjski kozolec Zadnje leto se prav počasi pa z vso močjo preriva v ospredje novi način spravljanja sena v velike bele plastične bale. Te ostanejo največkrat sredi polja, kjer so bile s strojem narejene. Včasih jih pripeljejo do kozolca in tam razvrstijo kot v posmeh lepemu gorenjskemu kozolcu, ki ostane prazen. Kozolec bo prej ali slej žrtev časa, vremena in odvečnosti. Tako počasi nastaja evropska povprečna uniformiranost. Tudi kozolci bodo počasi izginili, ostalo jih bo le nekaj /,i vzorec pri nekaj domoljubnih kmetih. AkacJemski slikar Daniel Fugger jih je že nekaj ovekovečil, preden pride novi sneg, ki jih bo prav gotovo zopet nekaj podrl za vedno. Tako izgine z vsakim »kozolcem« nekaj slovenske kulture v pozabo. Arhitekt IVO KRANJC Pogovor s Stanetom Stražarjem Gospod Stražar, znani ste, da pišete o ljudeh, ki so živeli pred nami in bogatili naše življenje. Kdaj ste napisali prvo knjigo? Prvo knjigo sem napisal leta 1960, njen naslov pa je bil O gasilstvu občine Domžale. Kdaj ste napisali knjigo Kronika Doba? Knjiga Doba je nastajala več let. Najprej sem pripravljal pregled razvoja krajev in življenja ljudi domače vasi. Pozneje pa sem razširil na vso dobsko območje, tako je nastala Kronika Doba. Ali ima knjiga, ki je v pripravi, kakšno podobnost z omenjeno knjigo? Zagotovo ima podobnost, vendar je v njej več gradiva kot v prejšnji. Medtem sem našel novo gradivo, hkrati pa smo priča izredno hitremu razvoju komunalne dejavnosti na celotnem območju. Kdo vas je navdušil, da ste začeli s pisanjem knjige ŽUPNIJA DOB SKOZI STOLETJA, ki je v pripravi? Ta dolg do prve knjige in ljudi na tem območju sem imel že več kot 20 let v načrtu in sem ves čas zbiral gradivo, kar mi je ta čas prišlo v roke. G. Stražar, opišite mi, prosim, kaj vse bo moč najti v tej knjigi in komu bo knjiga namenjena? Knjiga bo namenjena mnogim bralcem. Mislim, da jo bodo radi brali tako starejši kot šolarji. Predvsem bodo našli v njej utrip življenja v 750 letih. Mislim pa, da bo to dragocen vir za spoznavanje običajev in navad naših prednikov. Knjiga ima velik format in je razdeljena v 15 poglavij, obsega pa okrog 700 strani, blizu 600 črno-belih fotografij in 40 barvnih slik. Ali bodo v knjigi omenjene tudi posamezne tovarne, sedaj d.o.o. na tem področju in katere so to? V poglavju o razvoju gospodarstva so omenjena vsa podjetja od začetka pa do danes. To pa so vsa večja in manjša podjetja, poglavje pa je tudi opremljeno s slikami in gradivom. Kaj pa obrtniki, so tudi ti opisani? Tudi obrtništvo je v knjigi omenjeno. Zanimivo je bilo slediti stari obrti na širšem dob-skem prostoru, tu so bile stare fužine ali kovačnice. Pomembne obrti so bile zelo nujne, npr. čevljarska, kolarska, krojaška, mizarska obrt itd. Ob Rači, Radomlji in Kamniški Bistrici so obratovali številni mlini, nekatere omenjajo pred več kot pol tisočletja. Kako daleč so priprave za izdajo knjige ŽUPNIJA DOB SKOZI STOLETJA? Rokopis je povsem končan, sedaj poteka računalniško oblikovanje iti montaža slik. Po moji oceni bo knjiga dotiskana in bo izšla v mesecu januarju 1997 Kje vse dobite gradiva za tako obsežno knjigo, ki sega v leto 1250 pa do danes? Za starejšo zgodovino hrani največ listin in dokumentov Arhiv Slovenije v Ljubljani; tam so mi radi posredovali podatke. Nato so še razna tiskana gradiva v knjigah in časopisih, saj sem večino časopisov prelistal od začetkov izdaje, to je od Blei-vveisovih novic do druge svetovne vojne. Veliko gradiva je tudi iz šolskih arhivov in posebej dragocene dobske župnijske kronike. Za novejše obdobje pa so mi knjigo bogatili s svojimi pričevanji domačini, za to se jim lepo zahvaljujem. Knjiga je bila za tisk pripravljena v razmeroma kratkem času, kdo ima poleg vas še zasluge? Pri tem mi je veliko pomagal lektor g. France Cerar s Škrjančevega, ta je posamezna poglavja sproti lektoriral, on tudi dobro pozna razmere na tem področju. Ali je mogoče knjigo naročiti in kje? Seveda. Knjigo lahko naročite pri odboru za izdajo knjige, ki deluje pri KS Dob, tel. 722-566 in pri poverjenikih, ki vas bodo obiskali na domu. Cena je v prednaročilu zelo nizka glede na obseg knjige, ker so jo sponzorirali: Občina Domžale, Krajevna skupnost Dob, obrtniki in podjetniki dobske fare. Cena knjige je 4.000,00 SIT v prednaročilu. Po izidu bo knjiga dražja za 30%. Prednaročniška cena velja do 15. 01.1997 Kdaj bo knjiga izšla oz. kdaj jo bodo prvi naročniki že prejeli? Odbor za izdajo knjige je dokaj delaven in že zbira prednaročila. Kot vem, jih je knjigo že veliko naročilo. Knjiga lx> izšla v mesecu januarju 1997 zato pohitite z naročili. Upam, da bo knjiga ŽUPNIJA DOB SKOZI STOLETJA dobila prostor v vsaki hiši, ne samo v dobski fari, temveč tudi pri ljudeh, ki so nekoč živeli v naši župniji. Za konec se vam za pogovor lepo zahvaljujem in vam želim, da bi napisali še veliko knjig, ki bodo kot kulturna dediščina za nas in naše zanamce. EMIL1JANA SREBOTNJAK Domžale /lamnik DOBER DAN, g. STANE HABE Glasba je njegovo življenje Kako iz bogatega ustvarjalnega življenja prof. Staneta Habeta izluščiti nekaj pomembnejših trenutkov, doživetij, povezanih z glasbeno šolo, sem razmišljala pred pogovorom s častnim občanom naše občine, dolgoletnim ravnateljem glasbene šole, pevo-vodjem, mentorjem, glasbenikom od nog do glave prof. Stanetom Habetom. Dogovorila sva se, da se bova pogovarjala o Glasbeni šoli Domžale, s katero se je prvič srečal ob svojem prihodu v Domžale 1951. leta. Tedaj je poučeval glaslx> na nižji gimnaziji v I )om-Zalah, srečamo pa ga tudi kot »honorara« na tedanji glasbeni šoli. Obudiva spomin na vrsto drobnih peripetij, ki so spremljale njegov prihod v Domžale, kamor ga je povabila prof. Milana Flerina. Že leta 1959 postane ravnatelj Glasbene šole Domžale, na kateri je ostal vse do upokojitve leta 1983. Na stotine učencev in desetine učiteljev ne bo nikoli pozabilo velike ljubezni, prizadevnosti, odgovornosti in neprecenljivega dela, ki ga je prof. Habe vložil v glasbeno šolo. O tem se ne želi pogovarjati, zato sva kar hitro pri zbornikih, ki jih je glasbena šola izdajala vsakih pet let in v njih predstavljala svoje dejavno-sli. Nekaterih dogodkov v zgodovini glasbene šole se g. Habe še posebej rad spominja. Tako nikoli ne pozabi na pihalce in trobilce; ti so sestavljali samostojni mladinski pihalni orkester Domžale in Mengeš, ki je tedaj pokrival potrebe godb, nastopal pa tudi zunaj tedanje občine. Njegov samostojni koncert v Slovenski filharmoniji je z zlatimi črkami zapisan v knjigo zgodovine glasbene šole, katere del so tudi zelo znani glasbeniki. Pomemben korak je naredil oddelek za godala, iz katerega je zrastel danes edini neprofesionalni simfonični orkester v Sloveniji. Kot zanimivost mi pove, da je prav v času nastanka orkestra opravljal tudi funkcijo v. d. ravnatelja Glasbene šole Kamnik. Pa na še en orkester g. Habe nikoli ne pozabi. To je bil harmoni-karskj orkester, ki je prejel vrsto priznanj in bil po kvaliteti znan širom po naši domovini in celo sezono spremljal znanega opernega solista Ladka Korošca na njegovi turneji po Sloveniji. To je le nekaj postankov na poti, ki se je v letu 1959 začela v preprosto opremljenih prostorih tedanje glasbene šole, z velikimi železnimi pečmi v še večjih sobah, kjer je bilo treba med poukom nalagati drva in kjer se je tudi zgodilo, da je počila katera od cevi in je dim našel pot na ho-dnike in v kabinete, ki so bili precej drugače opremljeni, kot so današnji. Tudi instrumenti niso bili tako kvalitetni, samo profesorji in učenci pa so vse obdobje enaki: to so ljudje z veliko ljubezni do glasbe, petja in igranja, do instrumentov; to so glasbeniki, ki vselej pripravijo odlične koncerte in po katerih je naša glasbena šola znana že desetletja. »Ko sem prerezal vrvico obnovljene glasbene Sole,« mi pripoveduje prof. Habe, »sem pomislil, kako velika čast me je doletela, da prav jaz povabim številne goste, učence in starše, da vstopijo za mano v prenovljene prostore. Čeprav nisem spregovoril svečanih besed, saj je bilo govornikov dovolj, sem v mislih obudil spomine na številne učence in učitelje, ki so skupaj z mano hrepeneli po novih prostorih. Sedaj so tu in prepričan sem, da bo pouk v njih še kvalitetnejši. Ponosen sem na obnovljeni Kulturni dom, na prostore, ki bodo omogočili res kvaliteten pouk, ponosen pa tudi na vse tiste, ki so pripomogli k novim prostorom. To so predvsem županja Cveta Zalokar Oražem, ravnatelj Anton Savnik, projektant Matjaž Karlovšek, vsi predsedniki in člani številnih gradbenih odborov, pa tudi vsi izvajalci, ki so se resnično potrudili.« »Ogledal sem si tudi veliko dvorano,« mi pripoveduje prof. Habe. »Zame je biser kulture in čeprav je manjša, kot je bila, bo njena preureje-nost omogočila, da bodo tako kulturni izvajalci kot gledalci resnično lahko uživali v kvalitetnih kulturnih predstavah. Pa še nekaj bi rad povedal. V razgovoru z gosti sem lahko hitro ugotovil, da tako domžalski Kulturni dom kot obnovljeni prostori Glasbene šole spadajo med najlepše v Sloveniji. Vsi prebivalci občine smo zato na to lahko ponosni in nam ne bi smelo biti žal denarja, ki bo omogočil, da začeto tudi dokončamo.« Življenjska pot mojega sogovornika prof. Staneta Habeta je bila glasba. Zanjo je živel, živi in bo živel, zato ni čudno, da si je ob koncu najinega razgovora, v katerem sva izpustila velik del njegovega življenja, povezan z vrsto glasbenih skupin, zaželel, da bi v občini tudi v prihodnje nadaljevali z glasbeno tradicijo, ki je ponesla glas o glasbeni občini širom po domovini. Vsi naši kraji, v katerih so centri glasbe: Domžale, Mengeš, Moravče, Radomlje, Lukovica, Dob in povsod drugje naj bi tudi v prihodnje živela glasba kot stalnica, iz katere bodo rasli naši glasbeniki, godbeniki, Paši amaterski pevski zbori, okteti in druge glasbene skupine, po katerih nas poznajo. Prof. Stane Habe je svojo ljubezen do glasbe obdelal tudi v diplomski nalogi, ki jo je posvetil svoji ženi Minki, saj ga je vedno spodbujala in mu stala ob strani. S tem kratkim zapisom je nemogoče povedati vse o delu in življenju prof. Staneta Habeta, glasbenika, mentorja, skladatelja in dirigenta, kulturnika, nosilca neštetih občinskih in republiških priznanj ter nagrad, ki ostaja zvest svojemu poklicu tudi v starosti. Veliko zdravja, prof. Habe, in ostanite še dolgo taki, kot ste! V. VOJSKA Citrarka Tanja Zaje Zupan s prijatelji Zlate plošče za Tanjo Zaje Zupan V predstavitvi kasete in CD plošče VSE MOJE LJUBEZNI, ki jo je citrarka TANJA ZAJC ZUPAN skupaj s prijatelji pripravila v hali Komunalnega centra v Domžalah, smo uživali vsi, saj so se v prepolni dvorani predstavili najpopularnejši slovenski glasbeniki ter skupaj z voditeljico Mišo Molk in čarodejem Danijelom Gorjupom pripravili prijeten sobotni večer. Gostiteljica Tanja pa je povabila tudi plesalce, ki so popestrili koncert. Začetek je pripadel citram in Tanji, ki je doslej izdala že pet kaset in 3 CD plosYe, nadaljevale pa so ga pevke Monika Tratnik, ki bi želela ustaviti čas, Viki in Smrkci, ki bi podarili najlepše misli na svetu. Besede Marte Zore pa so nam segle vse do srca, kjer je vedno tudi prostor za zvezde z neba, ki nam jih je poklonila Deja Mu-šič z Gimme 5. Njej, ki jo je ljubil, je zapel Edvin Fliser, Aleksander Jež nam je poklonil bele vrtnice, Braco Koren pa nas povabil, da zaspimo ob njem. Ampak do spanja je bilo še daleč. Za prijetnejše razpoloženje sta poskrbela Korado in Brendi z Zelenimi očmi, zaploskali pa smo tudi Viliju Resniku in čarodeju Danijelu, ki je kar dvakrat začaral Tanjo. Posebno presenečenje je pripravila voditeljica Miša Molk, ki je z Brendijem zapela samo za Tanjo. Citrarka Tanja Zaje Zupan je ob tej priložnosti za svoje projekte od založbe UNIGRAF prejela zlate plošče za svoje kasete in CD plošče: Vrni se, Od lod do večnosti, Srečen Božič ter Vse moje ljubezni. Povedala je, da si želi poskusiti še veliko stvari, predvsem pa uživati v lepoti življenja, glasbe, ljulx>-zni in citer ter z njimi lepšati dni vsem, ki imajo njene pesmi radi. Hkrati pa je prav vsem zaželela, da bi se jim izpolnilo čimveč želja. Tudi tebi, Tanja, in iskrene čestitke za zlate plošče! V. Božični koncert Dragi prijatelji glasbe! Domžalski komorni zbor in dirigent g. Karel Leskovec vas vabita na tradicionalni božični koncert, ki bo 25. decembra /996 ob 16. uri v domžalski cerkvi na GoričlcL Vsem sponzorjem in prijateljem Domžalskega komornega zbora, ki so nam v preteklem letu vseskozi nesebično pomagali, želimo vesele in mirne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1997! DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR Plesna šola Step By Step tudi v Domžalah Ljubitelji plesa se bodo zagetovo razveselili začetka delovanja plesne šole STEP BY STEP tudi v občini Domžale, ki od 1. oktobra dalje deluje v prenovljeni plesni dvorani Majčevega dvora Jarše (blizu tovarne Induplati). Tu se lahko naučite ali obnovite plesno znanje standardnih in latino plesov iz Svetovnega plesnega programa s plesno noviteto techno svving in priljubljeno Macareno. Da bi se počutili čim bolj sproščeno med svojimi vrstniki, so tečaji posebej za mladino od 16 do 25 let, odrasle nad 25 let in odrasle nad 50 let. Vsak tečaj ali stopnja ima 8 vaj, začne pa se z začetno ali 1. stopnjo, ki ji sledi nadaljevalna ali 2. stopnja. Kot novost in prvi v občini Domžale ter tudi širše, začenjajo pri STEP BY STEP s KLUBSKO STOPNJO za ODRASLE. Ta je namenjena vsem tistim, ki so v tečaje že hodili, in to v različne plesne šole, pa sedaj ne vedo kam s svojim plesnim znanjem. V veliki plesni dvorani Majčevega dvora se sedaj lahko vsak petek od 22. do 24. ure na-plešejo na dobro, pravo plesno glasbo od foxtrota preko sambe do tanga; za strokovnost bo poskrbel g. Homan, plesni učitelj z licenco, bivši republiški prvak v športnih plesih in vodja ljubljanske plesne šole. Otvoritev Klubske stopnje bo v sredo, 15.1.1997 ob 20.30 uri v Majčevem dvoru. Takšna klubska oblika je v Evropi zelo priljubljena, saj vsi pa tudi niso ljubitelji techno - rave glasbe in diskotek. Za vse tiste, ki pa se rednih večernih tečajev ne morejo udeležiti, pa STEP BY STEP nudi indi- vidualne ure; k njim vabijo poslovneže, bodoče ženine in neveste ipd. Tudi na osnovnošolce niso pozabili, saj dobro vedo, da če prej ne, pa učenci 8. razredov zaplešejo na vale-ti. Ker se pri STEP BY STEP zavedajo, da vsi starši nimajo globokih žepov, bodo vodstvom OS in Svetom šol ponudili 2-mesečno plesno pripravo učencem 8. raz. z otvoritvenim slavnostnim plesom za samo 2.000 SO". Strokovnost priprave učencev je zagotovljena, saj je od izvajalcev plesne vzgoje v Domžalah le STEP BY STEP v seznamu plesnih šol R Slovenije, ki so registrirane in jih vodijo člani ZPVUT in plesni učitelji z licenco; s tem se strinja tudi županja domžalske občine. In če vas je ponudba plesne šole STEP BY STEP pritegnila, ste vabljeni v nove tečaje, ki se bodo začeli v Majčevem dvoru po novem letu, in sicer: petek, 17 01. - 1. stopnja ob 19.30 uri -mladina do 25 let - 2 stopnja ob 20.30 uri -odrasli nad 25 let - klubska stopnja ob 22.00 uri - odrasli nad 25 let sobota 18. 01. -1. stopnja ob 19.00 uri -mladina 16 do 25 let -1 stopnja ob 2015 uri -odrasli nad 25 let torek 21.01. -1. stopnja ob 19.30 uri -mladina 16 do 25 let -1. stopnja ob 20.30 uri -odrasli nad 50 let VPIS in PRIJAVE so direktno na 1. vaji izbranega tečaja v Majčevem dvoru, zamudniki se lahko prijavijo še na 2. vaji! SiDMtirrf« Sum jMMŽAIS Ljubljanska 70, 1230 Domžale Telefon: 061/71 1 -790 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO OBILO POSLOVNIH USPEHOV ŠTUDENTKAM, ŠTUDENTOM TER SREDNJEŠOLKAM IN SREDNJEŠOLCEM PA VELIKO ŠTUDIJSKIH USPEHOV V LETU 199Z VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997 vam želi vaš Študentski servis Domžale Prof. Matija Tome — desetletnica smrti Deset let je minilo, odkar nas je zapustil veliki Slovenec in Človek Matija Tome, njegov duh pa je ostal med nami. GLASBENIK — SKLADATELJ — DUHOVNIK — PRIJATELJ. S temi besedami je bila okrašena avla Osnovne šole Domžale in zaznamovana osrednja proslava, ki je bila v petek, 22. novembra 1996, in bila posvečena desetletnici Tomčeve smrti. Na tem slavnostnem koncertu so nastopili vsi vidnejši domači in okoliški izvajalci predvsem Tomčeve vokalne in instrumentalne glasbe. Za uvod smo slišali lep pozdravni nagovor županje gospe Cvete Zalokar Oražem, ki je skozi svoj pogled orisala Tomčev domžalski čas. V sredo, 27 novembra, je bil v domžalski Ber-nikovi dvoranici simpozij o Tomčevi svetni glasbi in priredbah ljudskih pesmi, zvečer pa v Likovnem razstavišču odprtje razstave o ustvarjalnem opusu skladatelja prof. Matija Tomca. Njegovo delo in ustvarjanje je predstavil dr. Edo Škulj. Poudaril je, da je prof. Tome kot glasbenik, ustvarjalec in pedagog najbolj napredoval in največ ustvaril v letih 1930 do 1945. V naslednjih dveh obdobjih pa da je na tej ravni ostal. Lepo je bilo slišati slavnostnega govornika, ki nam je glasbenega umetnika predstavil kot celostno osebnost. Domžalski ozek pogled pozna duhovnika in župnika Tomca samo iz povojnega časa. V tem okviru so bile v avli tudi samo štiri omenjene besede, peta, to je iz avtorjevega najbolj plodovi-tega ustvarjalnega obdobja, PEDAGOG, pa je žal manjkala. »Domžalski čas« je za prof. Tomca kot pedagoga njegov žalostni del življenja. Prepovedano mu je bilo poučevati na šolah in akademiji. Tedaj je kot duhovnik in župnik ob vsem takratnem oblastnem nasilju do vere in Cerkve sodo-življal slovensko boljševistično »kulturno revolucijo«. Namesto da bi ustvarjal, je moral hoditi na milico in plačevati kazen, če je zvon v stolpu enkrat več udaril, kot je bilo dovoljeno. Pisariti je moral prošnjo za prošnjo za razne cerkvene obrede. Lepo. Saj je bilo tedaj vse pod budnim oče- som partije. Danes pa njeni duhovni in materialni nasledniki o župniku Tomcu govorijo le kot o velikem prijatelju. Med njimi pa žal ni enega samega junaka, ki bi si »drznil« peprosto in po človeško reči: »VELIKI TOMC, OPROSTI.« Povojni čas ti je kradel dragocene ure in živce. Če si bil med ljudmi vedno nasmejan in dobre volje, še ni rečeno, da obenem nisi tudi veliko trpel, saj si bil z dušo in srcem najprej in predvsem pedagog- Tudi na ljubljanskem celodnevnem simpoziju smo za Tomčev prihod v Domžale slišali le besede: »Ker pa je v tistem obdobju nastalo hudo pomanjkanje duhovnikov, je leta 1946 prenehal z delom na klasični gimTiaziji, zato lahko to letnico obravnavamo kot konec Tomčevega poklicnega glasbenopedagoškega delovanja.« Kako poenostavljeno danes še nekateri mladi zgodovinarji opisujejo tiste hude čase. Za pomanjkanje duhovnikov je povedano kot — da je v skladišču zmanjkalo kaše. Niti z eno besedo pa ne povedo, kaj to POMANJKANJE pomeni. To so bili časi, ko je okrog tristo nedolžnih slovenskih duhovnikov v težkih zaporih in samicah dolga leta stradalo in ginilo pod bičem boljševizma. Tudi duhovnika Tomca je doletela »čast«, da je bil teden dni zaprt. Prof. Matija Tome je bil v svojem času v tedanjih Škofovih zavodih pedagog ter učitelj vokalne in instrumentalne glasbe. Že njegov pogled je izžareval srčnost, dobroto in veselje. Njegova gotovost, da se vsakdo, ki ima vsaj malo talenta, z voljo in pridnostjo lahko nauči, je prevzela in prepričala učence, da so hitreje napredovali, se naučili in uspeli. Kadar je srečeval skupine zavodskih dijakov, se je v svoji preprostosti in prijaznosti že od daleč klanjal in z nasmehom pozdravljal tudi deset- do petnajstletne dečke. Med poučevanjem glasbe, ta je bila v pevski dvoranici, pol v klopeh, pol pa ob klavirju, je bilo vedno veselo in živahno, predvsem pa dijaki kakšnih strogih besed skorajda nismo slišali. I 'ro fesor Tome ni veliko poučeval, je pa zelo veliko naučil, saj je svoje znanje kar prelival v mlade glave. Poučeval je instrumentalno in vokalno glasbo. Vsa ta leta je tudi vodil okrog 110-član-ski zavodski cerkveni pevski zbor. Mlajši gojenci so peli sopran in alt, starejši pa tenor in bas. Vmes je bila zaradi mutacije glasov obvezna eno- ali dvoletna prekinitev. Pred začetkom pevskih vaj je zborovodja Tome z debelo črno taktirko vedno mr^no potolkel po stojalu za note in ga z leti dokaj »obdelal«. Če smo med vadbo drugega glasu kaj poklepetali, je taktirka s ck po glavi dosegla klepetajočega. Da sta bila zavodska zbora pod Tomčevim vodstvom res na zavidljivi višini, dokazuje tudi to, da ju je že v šolskem letu 1930/31 snemal Radio Ljubljana. To se je dogajalo tudi v naslednjih letih, več pa je bilo narejenih posnetkov na gramofonske plošče (mag. Branka Rotar Panoe). Kako velik in zaveden Slovenec je bil učitelj glasbe in petja prof. Matija Tome, pove tudi tale dogodek iz zadnjih dni nekdanjega zavoda konec maja 1941. Bližala se je sprememba meje in s tem nemška okupacija. To je bil že čas raz-tresenosti in nezbranih misli. Za vajo smo bili natrpani v majhni sobi. Ko je Tome vadil en glas, smo se drugi preglasno prerivali. Takrat je pa profesor sredi pesmi ob besedah hišica očetova vzkipel in skoraj zajokal: »Ali se res ne zavedate, v kako resnih časih živimo in da jutri ne bomo več smeli peti slovenskih pesmi — vi pa klepetate. Sram vas bodi!« Z njim vred smo vsi ob nemeli in po krajši prekinitvi nadaljevali z vajo — žal, poslednjo. Čez tri štiri dni Zavoda sv. Stanislava ni bilo več. Nemški okupator je zavod zasedel in gimnazijo razpustil. Ta se je v medvojnem času nadaljevala v Ljubljani; bila pa je pod italijansko okupacijo. O velikem Tomcu bi bilo zaželeno Se kaj na pis.iti. Verjetno se bo oglasil kak Domžalčan in o njem napisal kaj iz povojnih let. Saj imajo župnika Tomca vsi v lepem in nepozabnem sporni nu. Ali pa kaj iz bližnje preteklosti, mogoče tudi o tem, zakaj se je Tomčeva ulica poimenovala šele v letu 1992. FRANCE CERAR Lukovica IO mm im /lamnik Na 21. seji občinskega sveta so svetniki nazdravili z vodo, ki je pritekla iz nove vrtnine in vodovoda na Mali Lasni. (Foto: V. R) Enaindvajseta seja občinskega sveta 29. novembra so se člani občinskega sveta pod predsedstvom g. Cirila Smrkolja sestali na 21. redni seji in obravnavali kar petnajst točk dnevnega reda; najpomembnejši in tudi najdaljši sta bili razpravi o zahtevi krajanov Blagovice glede gradnje tehnične baze pri podružnični šoli in strokovne (neutemeljenosti za postavit EV čistilne naprave v Občini Lukovica. V okviru razprave o zahtevah krajanov Blagovice glede gradnje tehnične baze (gradi jo DARS za svoje potrebe ob izgradnji avtoceste) na šolski zemlji in v neposredni bližini same šole, so člani sveta ugotovili, da gre v tem primeru predvsem za vprašanje plačila odškodnine krajanom. Cel kraj je bil namreč vrsto let rezerviran za koridor AC, zaradi česar prebivalci niso smeli graditi (iz tega razloga je bila tudi sedanja šola zgrajena na drugem, manj primernem zemljišču, kot je bilo načrtovano, zato so kletni prostori večkrat poplavljeni), posledica pa se je pokazala v nazadovanju razvoja kraja na vseh področjih. Zato so krajani zahtevali takojšnjo ustavitev gradnje objektov DARS, prav tako pa tudi ustavitev gradnje prizidka k šoli. Na seji so bili navzoči tudi štirje prestav-niki krajanov, ki so zahtevali omenjeno ustavitev gradnje tehnične baze tudi iz razlogov varnosti šolarjev, saj bo po njihovem mnenju varnost učencev med gradnjo AC zelo ogrožena. Od svojih zahtev so bili pripravljeni odstopiti le v primeru, da se DARS zaveže po končani gradnji AC vse objekte odstraniti in na tem zemljišču zgraditi novo šob kot primerno in zadostno obliko odškodnine krajanom. Ker je bilo na seji izpostavljeno tudi vprašanje, kdo je dovolil gradnjo teh objektov na šolski zemlji, je župan g. Anastazij Živ-ko Burja pojasnil, da je krajevna skupnost Blagovica dne 23.10.1996 dala soglasje za takšno gradnjo, Občina Lukovica pa je na njegovi podlagi sklenila najemno pogodbo kot najemodajalec in kot imetnik pravice uporabe tega zemljišča. Ob tem se je pokazalo, da so stališča krajevne skupnosti oziroma njegovega sveta povsem drugačna kot stališča samih krajanov. Po daljši in burni razpravi so vsi prisotni soglašali, da podprejo zahteve 323 prebivalcev Blagovice, češnjic in Trojan za postavitev nove šole na šolskem zemljišču po končani gradnji AC, prepovedali pa so tudi uporabo lokalne ceste med šolo in igriščem za potrebe tehnične baze. Za vse nadaljnje postopke je občinski svet zadolžil župana in občinsko upravo. Na prejšnji seji občinskega sveta, 17 oktobra, je bilo izpostavljeno vprašanje strokovne (ne)utemeljeno-sti za postavitev čistilne naprave v naši občini, zato je podžupan g. Kotnik pridobil zahtevane strokovne razlage za to pristojnih institucij, na podlagi katerih so argumenti ZA lastno čistilno napravo prevladali nad argumenti proti njej. Kljub nekaterim dvomom člana Sveta in predsednika komisije za delitveno bilanco g. Milana Drčarja, da gre pri tem (odločitev o lastni čistilni napravi je občinski svet sprejel že 26. junija letos, kar je tudi že verificirano v Uredbi o lokacijskem načrtu na odseku Blagovica - Šentjakob) zgolj za politično odločitev in ne za odločitev stroke ter kljub dvomom nekaterih drugih članov sveta glede emisij v okolje in dragega vzdrževanja ČN, je svet po končani razpravi odločil, da ima občina svojo ČN. Ob tem je župan g. Anastazij Živko Burja poudaril, da bo celotna investicija ČN investicija DARS-a in bo zgrajena po najsodobnejših smernicah in zahtevah glede varstva okolja. V drugi obravnavi je bil sprejet Odlok o zavarovanju pitne vode v vrtini ZP-2 (Zlato Polje - Mala Lasna), in sicer z namenom, da bi zavarovali kakovost in higiensko neoporečnost pitne vode. V ta namen so določeni trije varstveni pasovi z varovalnimi režimi ter pogoji za gradnjo, promet in opravljanje gospodarskih dejavnosti. Ob tem naj kot zanimivost dodam, da so svetniki pred uradnim začetkom seje tudi poskusili požirek sveže vode iz vrtine blizu vasi Mala Lasna iz globine več kot 100 m. Tako so ti prebivalci dobili »svojo« vodo, menda najčistejšo daleč naokrog. Na tej seji so svetniki v prvi obravnavi pregledali tudi predlog Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Lukovica. Iniciativna skupina za pripravo glasila je predlagala ime Rokovnjač, glasilo pa naj bi izhajalo praviloma polletno, seveda pa bi lahko izšla tudi dvojna ali izredna številka. Ker je navezanost občanov na sedanje glasilo Slamnik velika, dobro pa je obdržati stik z drugimi sosednjimi občinami, so svetniki sklenili, da gospodinjstva še naprej prejemajo tudi glasilo Slamnik. Namen izdajanja lastnega glasila je celovito objavljanje informacij o vseh večjih in tudi manjših dogodkih z vseh področij življenja in dela v občini. Seveda pa bo moral občinski svet na predlog odgovornega urednika (ki ga tudi imenuje občinski svet za dobo 4 let), sprejeti tudi programsko zasnovo glasila, ki bo podrobneje določila namen in temeljna vsebinska izhodišča. Predlog odloka je bil posredovan v 30-dnevno javno obravnavo. Svet zavoda OS janko Kersnik Brdo je na podlagi Odloka o spremembi odloka o ustanovitvi OŠ Janko Kersnik Brdo (ki ga je občinski svet sprejel 19. 9.1996) 8. oktobra razpisal volitve v Svet zavoda. Ta je sestavljen iz 11 članov: 3 predstavniki ustanovitelja, 5 predstavnikov delavcev šole in 3 predstavniki staršev. Tako je občinski svet imenoval 3 predstavnike ustanovitelja, in sicer: g. Kamila Domitroviča, g. Andreja Burjo in ga. Katarino Cerar. Svetniki so sprejeli tudi pobudo Občine Mengeš, da mora Občina Domžale skupaj s tremi novonasta-limi občinami sprejeti oziroma dopolniti Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma ter njegov statut tako, da bodo v Svetu Zavoda enakopravno zastopani predstavniki vseh štirih občin. Čeprav ne sodi ravno k poročilu 0 delu sveta na tej seji, pa vendar -zadovoljni smo, da so v zadnjih dneh meseca novembra začeli zvonili dolgo pričakovani telefoni. Upamo, da ga bodo vsi naročniki za območje ATC Lukovica, ki so doslej izpolnili vse obveznosti (obveznosti iz pogodb o sofinanciranju telekomunikacijskega omrežja) dobili še v letošnjem letu. Kljub nekaterim zapletom želimo in upamo, da bodo vsa dela uspešno zaključena, kajti v naslednjem letu čaka še izgradnja omrežja v Blagovici in v letu 1998 še ATC Trojane. MOJCA S. Spoštovane občanke, cenjeni občani! Šele dve leti naša občina diha samostojno, pa si upam trditi, da je v tem kratkem času že kar dodobra odrasla. Skupaj s svojimi sodelavci vem, da napredka še ne čuti vsak posameznik, prizadevamo pa si, da bi kvaliteta življenja bila merilo za celotno občino in vsakega občana posebej. Obljubljam vam, da bo moje delo tudi v prihodnjem letu usmerjeno v skupno korist in iskanje najboljših rešitev za vse probleme, ki so v letošnjem letu ostali nerešeni, in za vsa odprta vprašanja, ki se bodo prav gotovo pojavljala. Vsem prebivalcem naše občine se zahvaljujem za njihovo podporo. Vsa- kogar pa naj spremljajo moje najboljše in iskrene želje za vesele in mirne božične praznike, za zdravje, uspeh in osebno srečo v letu 1997 Čestitam vam tudi za dan samostojnosti! VAŠ ŽUPAN ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA Dragi prijatelji! Bliža se čas božiča in novega leta. Božični prazniki so bili za Slovence vedno sveti. Rojstvo Kristusa je praznik miru in sprave. Praznik strpnosti do drugih, prijaznosti in dobre volje. Danes pa je teh vrlin malo, zato želim, da bi se v letu, ki prihaja, poglobili vase, pozdravili soseda in tako prenašali poslanico miru, blagoslovljene božične praznike in srečno prihajajoče leto 1997 vam želi Predsednik sveta občine Lukovica in poslanec v DZ: CIRIL SMRKOLJ Prišel je tihi, blagi čas... MePZ Šentviški zvon pod vodstvom zborovodja Karla Leskovca tudi letos VABI na božične koncerte: - v župnijski kapeli v Jaršah v petek, 27. 12. 1996, ob 18.30 v cerkvi v Pctrovčah v soboto, 28. 12. 1996, ob 17.30 12. 1996, ob 18. uri . 1997, ob 19. uri PRISRČNO VABLJENI! v cerkvi v Šentvidu v nedeljo, 29. v cerkvi v Škocjanu v petek, 3. I. Gasilci iz Krašnje na strokovnem izletu Oktobra je bil mesec požarne varnosti, zato smo se na Upravnem odboru odločili, da organiziramo izlet. Na pobudo našega člana smo se odločili za smer - Štajerska, točno - Krško. Toda kaj v Krškem videti razen Save ali bivšega Vidma. V mislih smo imeli Nuklearno elektrarno, ker pa smo mi gasilci, smo si v željah hoteli ogledati še njihovo Poklicno gasilsko brigado. Začelo se je vrtenje telefona, pa dogovarjanje za prosti termin ogleda NEK, pa gasilske brigade ter na koncu še gostinskega lokala, saj si tudi ne moreš ves dan ogledovati, ne da bi kaj pojedel. Po veliki zasedenosti ogledov smo se domenili za 16.11., torej po volitvah, pa še na »ta pravo Martinovo soboto«. V elektrarni, ki je edina pri nas v Sloveniji, veljajo strogi predpisi za obiskovalce, zato smo morali pri prijavah zapisati še številko osebnega dokumenta. Po enem tednu smo ugibali, če se bo prijavilo dovolj članov ali članic. Bilo je vse v redu in v soboto, 16.11., se nas je kljub jutranji nevihti pri gasilnem domu zbralo 27 Odhod, ki je bil napovedan za sedmo uro zjutraj, je moral biti točen, saj smo bili dopoldne vezani na uro. Prvi postanek je bil na Otočcu. Nekateri so postanek izkoristili za prvo ali drugo jutranjo kavo, drugi za cigareto, našel pa se je tudi kdo, ki se je samo malo pretegnil po deževnem vremenu. Pravijo, da za dežjem pride sonce, za nas pa je bilo najbolj spodbudno, čeprav ni bilo sonca, da je nehalo deževati. Po prihodu v Krško je bilo treba poiskati najprej parkirišče in kulturni dom. Tu nas je pričakala gospa Ida Novak, ki je v elektrarni za-dotžena za stike z javnostjo. Pri pogostitvi s sokom in kavo ter krajšem nagovoru smo si ogledali 30-minutni film o NEK, saj med obratovanjem ne moreš v reaktor. Po končanem filmu je stekla prosta beseda. Največ vprašanj je bilo namenjenih varstvu pred sevanjem in gasilstvu ter njihovi opremi, izurjenosti itd. Nato smo se z avtobusom odpravili iz mesta v smer elektrarne. Elektrarna leži ob reki Savi, saj njeno vodo uporabljajo za hlajenje. Pri vhodu so nas pričakali varnostniki. Vsak udeleženec je dobil elektronsko kartico, pa tudi od osebnih dokumentov smo se morali za nekaj časa posloviti. Razdeljeni smo bili v dve skupini in tako smo se napotili po dvorišču. Eni so šli v stavbo na ogled notranjih prostorov, drugi pa smo opazovali hladilni sistem, jez na Savi, črpališče vode za hitro ustavljanje v primeru kakšne napake v sistemu in na koncu še velikanske transformatorje, ki transformirajo el. energijo proti Hrvaški - Zagrebu, Ljubljani in Mariboru. Po zamenjavi pa smo si tudi mi ogledali »srce elektrarne« - komandno sobo. Po kratkem razgovoru smo zaključili obisk in se v spremstvu varnostnikov napotili proti avtobusu. Prijazni gasilci so nam dovolili, da smo v njihovi učilnici malo pomalicali. Prav prijetno je bilo s polnimi želodci poslušati govor vodje izmene, ko nam je opisoval nastanek in razvoj gasilstva v Krškem in njegovi bližnji okolici. Z zanimanjem smo si v garažah ogledovali kombinirana vozila, orodna vozila, komandno vozilo, pa tudi avto košaro so nam pokazali in na našo željo so ta avto zapeljali na piano. Najlx>lj pogumni so se lahko dvignili 30 m visoko in si ogledali tovarno celuloze iz ptičje perspektive; Prav hitro je minila ura, ki smo jo namenili za ogled brigade in s tem tudi strokovnemu delu izleta. Sedaj, ko smo se malo sprostili, nas je zapeljal vodič proti Sremiču. lako se imenuje hrib nad Krškim in pot nas je vodila proti objektu »Trem Lučkam«. Lokal je dobil ime zaradi tega, ker se ponoči vidijo samo tri luči, ki jih imajo na prosi rani verandi. V notranjosti objekta pa se nahaja velikanska »preša«, saj meri v rlolžino kar 9,5 m. Društvo upokojencev Lukovica sporoča svojim članom, da bomo članarino pobirali za leto 1997na običajnem mestu in obenem vpisovali nove člane. 72. 1. 1997Lukovica od 8. ure do 10. ure (pisarna DU) 12. 1. 1997 Prevoje od 10. ure do 12. ure 19. 1. 1997 Blagovica od 9. ure do 11. ure (gostilna Žohar) 19. 1. 1997 Krašnja od 11. ure do 12. ure. Uradne ure bomo imeli vsak četrtek od 15. do 17. ure. Ob gradnji NEK so ta lokal uporabljali ameriški poslovneži in vsi gostje so bili z njegovo gostoljubnostjo in bogato kulinariko zelo zadovoljni. Kar prehitro je mineval čas in smo se morali posloviti od našega začasnega vodiča, saj smo imeli še kar nekaj presenečenj /.i udeležence izleta. Prvo je sledilo takoj, ko smo se pripeljali v zidanico Zdravkovega očeta. Možakar nas je pričakal z vinom in žganjem. Kako bi se na Martinovo soboto uprli kozarčku domačega vina, pa tudi strokovni del izleta je bil že za nami in pričakovali smo že sprostitev. Kot sem omenil že prej, smo bili vseskozi vezani na čas in tudi odhod iz zidanice se je kar hitro približeval. Vedeli smo, da prehod iz zidanice ne bo težak, saj nas je |X)I vodila v gostinski lokal, ker smo imeli pozno kosilo ali zgodnjo večerjo. Tu nas je pričakal gostoljubni gostilničar, od osme ure naprej pa tudi živa glasba. Do pričetka njihovega ansambla nas je s svojo harmoniko zabaval naš dolgoletni član Nace. V prijetnem okolju smo se zabavali, pa tudi za ples so se nekateri odločili. Ker pa pravi rek: »Pojdimo domov takrat, ko je najbolj luštno, da bomo imeli vse skupaj v lepem spominu«, pa tudi še kar dolga pot nas je čakala, smo v le|XTn spominu zapuščali gričevnati' kraje in v mislih upali, da se še kdaj vrnemo. V imenu organizatorjev izleta se zahvaljujemo Petru, ki je izbral čudovit avtobus, Zdravku za ogled zidanice in lokala Cetin, Branetu za strokovni ogled stare preše in vsem udeležencem za dostojno vedenje in upam, da to ni bil zadnji izlet. Še gasilski |x>zdrav »Na |x>moč« ter nasvidenje drugo teto, JANEZ RODE Lukovica /lamnik cM - .- Š i Zimske težave Na Trojanah so se v organizaciji KS Trojane zbrali vsi kmetje, ki organizirano plužijo ceste v krajevni skupnosti. V prijetnem razgovoru s Tomažem Cararjem iz občine Lukovica in Cirilom Smrko-Ijem so se predvsem dogovorili, kako pokrivati stroške za pluženje v sezoni 96—97 in katere odseke bodo redno čistili. Dvema kmetoma so dali novi pluž-ni deski, tako da je na vseh pomembnih cestah v uporabi že 10 plužnih desk. Te so last KS Trojane in so jih nabavili s pomočjo občinskih sredstev. Ob sproščenem razgovoru in prijetnem kosilu smo se razšli v upanju, da letošnja zima ne bo nanosila preveč snega. Ciril Smrkolj Hvala ti, dobri Miklavž! Vsakomur je prijetno, ko prejme darilo, pa čeprav skromno, zato se je sv. Miklavž tudi letos oglasil v naši župniji in skromno nagradil ter ogovoril otročičke. Sv. Miklavž se je oglasil dne 5. 12. 1996 najprej v Kulturnem domu v Šentvidu in isti dan tudi v Kulturnem domu v Lukovici. Sv. Miklavž se je z vso skrbnostjo pripravljal s svojim spremstvom na srečanje z otroki. Ob tej priliki bi se želeli v imenu sv. Miklavža zahvaliti za vso pomoč, predvsem pa finančno in sicer: Občini Lukovica, KS Lukovica, KS Rafolče, KS Šentvid, KS Zlato Polje in vsem ostalim dobrotnikom. Vsem iskrena HVALA! Ne izogibajmo se ljudi, drug drugega potrebujemo v žalosti in veselju. Na življenje skušajmo gledati pozitivno, z optimizmom. Nikoli ne smemo izgubiti upanja, nikoli nehati pričakovati, (p. S. Ašič) Pričakujoči božični prazniki naj vam napolnijo srca z ljubeznijo, dobroto, vero, upanjem, srečo in odpuščanjem. Te želje naj vas spremljajo skozi vse leto, katero je pred vami. Bog pa naj vam nakloni obilo zdravja in miru. ŽUPNIJSKA KARITAS BRDO Miklavževanje na Trojanah Društvo prijateljev družine je tudi letos organiziralo miklavževanje na Trojanah. Otroci in širša okolica Trojan so z velikimi pričakovanji prišli k Miklavžu v goste. Učiteljice in otroci iz podružnične šole Blagovica so z uprizoritvijo Igrice Zvezdica zaspanka navdušili gledalce. Miklavž je prišel s košem daril za pridne otroke in seveda s parkeljni za poredne. Kdo je bil v množici otrok priden in kdo poreden, tako nihče ne ve. Zato so bili parkeljni bolj za okras in so marsikaterega malčka spravili v jok, čeprav je bil celo leto priden. Miklavž je kljub strahu v očeh nekaterih malčkov in hudomušnostjo starejših otrok obdaril ene kot druge. Prisoten je bil tudi naš poslanec Državnega zbora, g. Ciril Smrkolj, ta je poskrbel, da je Miklavž prinesel trojanskim mladim vse potrebno za igranje namiznega tenisa. Pokrovitelji prireditve so bili KS Trojane, Gostinsko podjetje Trojane in občina Lukovica. J. S. Vozni red potujoče knjižnice PONEDELJEK: 15.00 PREVOJE 16.00 1635 ŠENTVID 17.00 17J5 SR KOSEZE 17.45 18.00 GRADIŠČE 18.30 1845 LUKOVICA 19.30 TOREK: 15.30 LUKOVICA 16.30 1645 KRAŠNJA 17.45 18.00 BLAGOVICA 19.00 ČETRTEK: 15.00 ZLATO POLJE 15.30 1545 (PŠAJ NOVICA) 16.15 16.30 CEŠNJICE 17.00 1715 BLAGOVICA 17.45 18.00 TROJANE 19.00 PETEK: 15.30 16.30 1645 17.45 18.00 RAFOLČE LUKOVICA KRAŠNJA 19.00 Bibliobus ima že predvidena postajališča, ki pa jih morajo potrditi še sveti krajevnih skupnosti. Upamo, da do sprememb ne bo prišlo. • vozna pot PREVOJE-ŠENTVID-SP KOSEZEA/I-DEM-GRADIŠČE/ZG. PRAPREČE-RA-FOLČE-LUKOVICA • postajališča: - PREVOJE: gostilna GAŠPER ali ŠKARJA - ŠENTVID: parkirišče v bližini kulturnega doma in cerkve - SP KOSEZEA/IDEM: v bližini križišča med naseljema - GRADIŠCE/ZG. PRAPREČE: potrebno je se določiti ustrezen prostor - RAFOLČE: možno postajališče pri znamenju - LUKOVICA: pri občini • vozna pot: TROJANE-BLAGOVICA-KRAŠNJA-LUKOVICA • postajališča: - TROJANE: pri trgovini - BLAGOVICA: v bližini pošte, žu-pnišča - KRAŠNJA: šola, trgovina - LUKOVICA: pri občini • vozna pot: ZLATO POLJE-ČEŠNJICE-BLAGOVI-CA-KRAŠNJA-LUKOVICA • postajališča: - ZLATO POLJE: pri cerkvi v Podgori - ČEŠNJO: pri šoli - BLAGOVICA: v bližini pošte, žu-pnišča - LUKOVICA: pri občini Potujoča knjižnica bo prvič pripe- ljala knjige v vaš kraj v ponedeljek, 6. januarja 1997 nato pa vas bo obiskovala vsakih 14 dni po (natisnjenem) voznem redu. Potujočo knjižnico bo vsebovalo vozilo Furgon MB SPRINTER 308 D/ 35, ki ima 79 KM. V vozilu je klimatska naprava, kar je pomembno za gradivo, ki se nahaja v njem. Tovor v vozilu - torej knjige in kasete - naj ne bi presegal 950 kilogramov. Police, ki so namenjene gradivu, skupaj merijo 29 metrov, nanje pa se lahko shrani približno 1150 knjig oziroma 652 kilogramov. Vozilo ima vgrajene odlagalne predale, kamor lahko dodatno shranimo približno 200 knjig. Poleg knjig so v potujoči knjižnici na voljo tudi avdiokasete, in sicer jih je skupaj 176, zgoščenke, ki jih je 157 in 79 videokaset. Knjižni del vozila je osvetljen z neonskimi svetilkami, leseni deli pa so iz lahke topolove vezane plošče. Knjižni del bibliobusa se bo prezračeval s stropnim ventilatorjem in strešnim oknom. KNJIŽNICA DOMŽALE Zeleni okras božično novoletnih praznikov Božični in novoletni prazniki že trkajo na vrata. Praznično razpoloženje bo tako kot vsako leto tudi letos pomagalo pričarati na tisoče okrasnih drevesc, večinoma smrek, svetlečih, okrašenih z bleščečimi okraski, dišečih, za mnoge izmed nas nepogrešljivih. Ob njih se bomo veselili, praznovali, ko pa se bodo s presušenega drevesa začele osipati iglice, ga bomo odvrgli v smetnjak ali v najboljšem primeru z njim podkurili v peči. Drevesc, ki smo jih namenili M okras, rcsiiiiiui ne čaka lepa usoda. Ker pa si večina med nami ne zna predstavljati praznikov, ki ne bi dišali po smrekovih iglicah, si preberimo, kako ravnati pri pridobivanju oz. nakupu okrasnih dreves, da bomo pri tem čim manj škodovali našim gozdovom in obenem upoštevali Zakon o gozdovih. Poglejmo najprej ekološko plat sekanja dreves za okras in kaj pomeni posek tisočih in tisočih drevesc za gozdni ekosistem. Če so bila drevesa izbrana strokovno, v okviru nege mladega gozda, to za gozd ni škodljivo, ampak koristno. Drevesca lahko posekamo tudi na presekah daljnovodov in zaraščajočih površinah. Izjema so jelke, ki jih zaradi ogroženosti ne smemo sekati za okrasna drevesa. Tisa je zaščitena in je zato sekanje kaznivo! Če smo se odločili za nakup okrasnega drevesca na trgu, bodimo pozorni, saj morajo vsa drevesca imeti plombo, čjc drevesci izhajajo iz zasebnih gozdov, plombo pridobijo lastniki gozdov, če pa gre za gozdove v lasti države, pa izvajalska podjetja, ki imajo pogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Lastniki gozdov lahko pridobivajo okrasna drevesa iz gozdov le na podlagi odločbe, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije (17 člen Zakona o gozdovih, Ur. I. 30/93). Skupaj z odloč- bo Zavod za gozdove Slovenije izda plombe oz. nalepke za označevanje okrasnih dreves. Na plombi, ki je rumene barve, je označeno območje izvora drevesa (Zavod za gozdove Slovenije OE Ljubljana) in leto 19%. Gina za posamezno plombo je 10 SIT V ceno je vključen 5% prometni davek. Lastniki gozdov plačajo plombe ob prevzemu na krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije z gotovino, s čekom ali s potrjeno splošno položnico. Lastniki gozdov se lahko za podrobnejše informacije o pridobivanju okr.i.sMili Jie»ej uglasijo i>" telefonu na krajevno enoto oz. revirnemu gozdarju revirja, kamor sodi njihov gozd. Izvajalska podjetja, drevesnice in drugi, ki namensko pridobivajo okrasna drevesa, dobijo plombe na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška c. 2, Ljubljana. Vsa okrasna drevesa, tudi tista, ki so pridobljena v drevesnicah in na drugih namenskih površinah, morajo V mrazu trpijo tudi živali Tudi živali imajo vso pravico živeti v razmerah, ki jih bodo ohranjale zdrave in zadovoljne. Toda v naši vsakdanjosti doživljamo in vidimo vso človeško krutost, malomarnost, brezbrižnost do teh nemočnih živali, ki so prepuščene na nemilost brezčutnim in brezvestnim ljudem. Kaj si zasluži lastnik živali, ki žival (konja) do pretirane skrajnosti obremenjuje z delom do onemoglosti, da ta trpeča žival vsa v ranah, lačna in žejna ter pretepena pogine v hudih mukah, — primer spravljanje lesa v gozdovih. Zasluži si, da bi z njim storili enako! Potem lastnica, rejka koz, katere živijo v nehigienskem in zanemarjenem okolju. Njihovo bivališče je nekakšna podrtija in te uboge živali so v svojih boksih tako utesnjene, poleg tega še privezane na kratko vrv, da jim ni niti omogočeno leže počivati. Žalostno, a takšnih primerov je še in še! Človek bi pričakoval, da se je miselnost ljudi, odkar obstoja društvo proti mučenju živali, kaj izboljšalo. Žal, pa se ni. Moramo pa pripomniti, da je tudi dolžnost naših veterinarjev, da poleg zdravljenja ščitijo živali pred mučenjem. Njihova dolžnost naj bi bila tudi, da skrbijo za njihovo dobro počutje, zlasti če so o tem obveščeni. Mraz prihaja in da bi vaše živali preživele zimo na toplem in varnem, vas prosimo, poskrbite zanje! Naj bo to govedo, svinje, konji, koze, ovce ali pernate živali. Posebno pa opozarjamo, da so psi vaši varuhi domov bolj kot druge živali prepuščeni vremenskim spremembam (dež, sneg, prepih, vlaga), zaščitimo jih. Posebno so občutljivi na mraz kratkodlaki in mladi psički. Ponavljamo: osnovne zahteve za pse so: — suho in toplo zavetje, dobro izolirana uta, dvignjena od tal in psu primerno velika. Pred uto naj bodo položene deske in ne cementna podlaga. — izdaten, topel obrok tople, zdrave hrane. Mladi psički se hranijo večkrat na dan do enega leta starosti; — pes mora tudi pozimi imeti dovolj čiste vode; — veriga z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti, dolga naj bo tri do štiri metre. Če biva v pesjaku, naj ta ne bo premajhen; — zdravljenje v primeru obolelosti oz. humana usmeritev. Psa čuvaja ne puščajte osamljene- ga, spustite ga večkrat z verige ali pesjaka, da se sprosti. Verjemite, pes trpi, če je vedno priklenjen ali zaprt v bi-valniku. Prav tako prosimo ljudi, da v mrazu skupaj poskrbimo za izgubljene, zavržene, lačne, premražene brezdomne živali (mačke, psi). Poskrbimo tudi za ptice. Prosimo, pomagajmo naSim sopotnikom na zemlji — bitjem, ki nas ne morejo prositi z besedo, ampak nas le z žalostnim pogledom opozarjajo nase. Članica pri društvu za varstvo živali: ŠTEFKA K. biti pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Označimo jih najkasneje na kamionski cesti oz. v drevesnici. Prodajalci okrasnih dreves na trgu morajo imeti izdane odločbe ali potrdilo, da so drevesa posekana na namenskih površinah. Upamo, da je odveč poudarjati, da je prepovedano in kaznivo iti v gozd, izbrati košato smrečico ali dve, jih odsekati in veseb odnesti domov. Za tak prekršek je posameznik lahko kaznovan z denarno kaznijo najmanj 15000 SIT (80. člen Zakona o gozdovih). Kazen za prevoz .ili prodajo okrasnih dreves brez plomb pa je za pravno osebo oz. posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, še veliko večja, najmanj 100000 SIT (79. člen Zakona o gozdovih). Pa dovolj o kaznovanju, naj bodo naše misli raje spodbudne, vesele, praznične! Ko bomo kupovali dišeči zeleni okras na trgu, se pozanimajmo, od kod prihaja! Kupimo raje taka drevesca, ki prihajap iz drevesnic ali presek daljnovodov. Posebej tista iz drevesnic bodo še bolj košata, kot če bi prišla iz gozda. Kupimo majhna drevesa ali pa le lepo vejo, saj mora dvometrska smreka rasti kar kakšnih deset, petnajst let, da se bo nato štirinajst dni sušila v našem stanovanju. Kupimo smrečico s koreninami, v loncu, da jo bomo kasneje preselili v naravo, vendar jo imejmo na balkonu ali vrtu, ker sicer spremembe okolja ne bo prenesla! Še bolje in lepše bo, če bomo okrasili kar lepo drevo pred hišo, lahko tudi listavec! Če se bomo odločili za umetno smrečico, pomislimo, da je izdelovanje takih dreves lahko okolju škodljivo, škodljivo pa je tudi, ko se hočemo plastičnega drevesa znebiti! Vesele praznike in srečno novo leto 1997 vam želi Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana Tržaška c. 2, Ljubljana Slovenske večernice 1886 Slovence tarejo tri nesreče. Te so: tobak, žganje in nevednost. Naj jih malo bolj podrobno opišemo. Tobak: Slovenci preveč kadimo. Zdravniki trdijo, da škoduje tobak najprej želodcu. Napravi mnog slabega tudi pljučam. Najbolj škoduje živcem. Živci hočejo imeti mir, nič jih ne sme dražiti. Kdor mlademu človeku ponuja cigarete, mu vliva strup v kupo življenja. Mladi ljudje, ki kadijo, so razuzdani tudi v pijači in nečistosti. Krčiti se nam more srce od bolečin, ko vidimo nežne mladeniče, kako po-gubljajo svojo lepoto, srečo in zdravje s tobakom. Udajo se mladeniči kajenju, udajo se pijači, udajo se razkošju — mladost je poparjena, je zgubljena in življenje je ostrupljeno. Še to: ali je lepo, da tvoja usta in tvoj nos narediš za dimnik. Žganje: Slovenci preveč pijemo. Kdor se uda žganju, je zgubljen. Pijančevanje postane strašna strast, pijane zgubi svojo prostost, postane služnik pijače, njegovo žejo ugasi le hladni grob. Pitje žganja je neka božja kazen, nek bič, s katerim se sami tepemo. Kaj je nasledek pijančevanja: vedno večja revščina, zločini, poboji, samomori, požiganje. Lahko rečem naravnost, da je največ pregreh, največ bolezni, največ žalostnih razmerij med našim ljudstvom kriva pijača. Žena sicer ne zamore mnogo storiti, kadr se je mož vdal pijači. Dostikrat možje postanejo pijanci, ako mož nima pri domu tistega veselja, tiste prijetnosti, tistega počitka, katerega si zaželi po težkem delu. Neznansko veliko lahko store proti pitju žganja učitelji. Že pri otrocih naj skušajo vzbuditi gnjus in stud nad pijačo Nevednost: Slovenci smo zelo nevedni. Nevednost je poseben strup, ki je izredno škodljiv. V veliko nevednost so zakopani tu pa tam naši kmetje v gospodarskih stvareh. Nevednost tlači kmeta v zdravilstvu. Bolni kmet se raje posvetuje s sleparji kot z zdravniki. Še neke nevednosti ne smemo pozabiti; ta nam povzroča veliko škodo. Nahaja se najbolj pri mladih ljudeh. Kmečki fantje namreč prav malokrat vedo, kaj je njim v čast in kaj ni. Oni mislijo, da jim je v veliko čast, če katerega do smrti potolčejo, če popijejo po več bokalov vina. Mladi svet ne ve, kaj je čast, kaj je sramota, kaj je prav in kaj ni. Na koncu še to. Ne da se tajiti, da je prav radi nevednosti toliko nesreč, toliko solza na naši ljubi zemlji sbven-ski. MILOŠ LIKAR Moravče /lamnik - L v RAVSKE A V C E 1 N A IVI O 11 28. SE|A OBČINSKEGA SVETA Prostorski plan - DA ali NE? Značilno za 28. sejo Občinskega sveta Občine Moravče, ki je bila 11. decembra 1996 ob 17. uri, je, da je potekala v hitrem tempu zaradi obsežnega dnevnega reda. Ta je obsegal 16 točk, od katerih jih je 13 dobilo tudi epilog. Duhove pa je burila 4. točka dnevnega reda. Gradivo (karte in tekstualni del) bi si svetniki pred sejo morali ogledati na sedežu Občine Moravče. To pa je storil le »najmlajši« svetnik po stažu v Občinskem svetu. Prve tri točke formalnega značaja so bile obravnavane in zaključene brez posebnosti. Pri 4. točki dnevnega reda: Obravnava in sprejem poročila o izdelavi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Občine Moravče sta direktor g. Matija Rejc in odgovorni vodja naloge ga. Vera Rejc povzela predstavitev obravnavanih predlogov in pripomb na obstoječi srednjeročni in dolgoročni plan Občine Domžale - prostorski del za območje Občine Moravče. Obravnavanih pripomb je bilo 107 Obravnava še ni bila zaključena, ker prejšnji izvajalec naloge, Razvojni zavod Domžale, nekaj pripomb še ni posredoval novemu izvajalcu - Projektivnemu ateljeju Prostor, d. o. o., Kersnikova 9, Ljubljana. Za 107 obravnavanih predlogov je PA Prostor pripravil urbanistično in strokovno mnenje za posamezni predlog (X) veljavnih zakonskih osnovah, kriterijih in merilih. Razdelili so jih v tri skupine: tiste, ki se upoštevajo; tiste, ki se ne upoštevajo in tiste, ki so še predmet obravnave Občinskega sveta. Občinski svet ima sicer izvršil- no pravico, hkrati pa nosi tudi vso odgovornost. V KS Moravče se jih od 44 predlogov upošteva 28, v KS Peče od 10 se jih upošteva 8, v bivši KS Velika vas - Dešen se upošteva vseh 8 predlogov in v bivši KS Vrhpolje-Zalog se jih od 38 predlogov upošteva 19. Vsi drugi predlogi pa se ne upoštevajo ali so predmet obravnave Občinskega sveta. Svetniška vprašanja v razpravi so se bolj kot za individualne gradnje nanašala na družbene. Predvsem jih je zanimala nova trasa obvoznice Moravče, ki naj bi v novem planu potekala južneje od naselja, kajti po sedaj veljavnem planu bi potekala ob zadnjih hišah naselja. Veliko vprašanj se je nanašalo na koriščenje kremenčevega peska, lokacijah dnevnih kopov, sanacije in rekultivacije ter namembnosti po eksploataciji. Razpravo so zaključili s sklepom, da se sklep o sprejemu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Moravče preloži na eno izmed naslednjih sej. Svetniki in KS pa naj do naslednje seje oblikujejo stališča do nerešenih predlogov. V peti točki je bilo podano poročilo o poslovanju Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale za prvo polletje leta 19%. Podjetje je poslovalo |x>zitivno kljub negativnemu poslovanju enot Vodovod, Kanalizac ija, Gradnje in Pokopališka dejavnost. Te so poslovale z izgubo zaradi neplačanih terjatev. Število zaposlenih se je povečalo iz 115 na 118 zaradi bolniškega staleža delavcev. Podjetje je v postopku lastninjenja, katerega lastnik so vse 4 občine nekdanje Občine Pošljite predloge Vse občane, ki so poslali svoje pripombe oz. predloge za spremembe oz. dopolnitve obstoječega srednjeročnega in dolgoročnega plana Občine Domžale - prostorski del za območje občine Moravče direktno na Razvojni zavod Domžale, pozivamo, da občinski upravi predložijo kopijo teh predlogov, do 6. januarja 1997 Novemu izdelovalni prostorskih aktov strto namreč lahko posredovali le pripombe, ki ste jih do sedaj vložili na občini Moravče, ker nam Razvojni zavod ni posredoval pri njih oddanih pripomb. S. V. Izvoljeni novi sveti KS v Moravčah Obenem z državnozborskimi volitvami smo v občini Moravče izvedli tudi volitve kandidatov v svete krajevnih skupnosti. Na podlagi spremembe Statuta Občine Moravče in izvedenih vseh postopkov sta bili pred tem ustanovljeni še dve novi krajevni skupnosti tako, da jih je sedaj šest: Moravče, Peče, Dešen, Velika vas, Vrhpolje in Kokošnje-Zalog. V največji moravski krajevni skupnosti je v svetu devet članov, v vseh drugih pa po sedem. Krajevne skupnosti v moravski občini niso pravne osebe, vse finančno-računov(xfske posle zanje vodi občinska uprava. Vsekakor pa imajo sveti krajevnih skupnosti kljub temu pomembno vlogo, saj kot poznavalci razmer na svojem območju lahko bistveno pripomorejo k urejanju krajevnih zadev. V ponedeljek, 25. novembra, so se zbrali v Kulturnem domu v Moravčah vsi novoizvoljeni člani svetov krajevnih skupnosti. Župan, tajnica občinske uprave in vodja finančno-računo-vodske službe so jih seznanili z vlogo krajevnih skupnosti, o sodelovanju z občinsko upravov, financiranju in načinu poslovanja krajevnih skupnosti in z občinskim proračunom. Dobili so tudi odgovore na nekatera vprašanja, ki se nanašajo na delo krajevnih skupnosti. Po končanem skupnem delu so člani svetov posameznih krajevnih skupnosti na ločenih prvih sejah zbrali svoje vodstvo in predstavnike svetov krajevnih skupnosti v Občini Moravče. S. V. Domžale. Direktor, Jože Duhovnik, je v poročilu opozoril na iskanje nove lokacije za deponijo komunalnih odpadkov. Deponija v Dobu bo zadoščala le za dobro leto. Danilo Cerar, predstavnik nadzornega odbora pri Občini Moravče, je opozoril na stanje vodovodnega (iz-gute na omrežju) in kanalizacijskega omrežja ter odplačevanje kredita, ki je bil odobren iz proračunskih sredstev Občine Domžale (pred delitvijo) za dokončanje začetih investicij. Iz tega denarja se je dogradil tudi vodovod na Limbarski gori. Marjanca Ur-banija pa je opozorila na neredna nakazila taks Občini Moravče. Svetniki so na seji razpravljali in sprejeli sklepe: - o predlogu delnega rebalansa proračuna Občine Moravče za leto 1996, - o predlogu za soglasje k prodaji dveh vozil, last Občine Domžale (pred delitvijo) izkupiček se nakaže na poseben račun delitvene bilance). - o sklepu o zamenjavi v nadzornem odboru Občine Moravče, - ponovnem javnem razpisu za podelitev koncesije za vzdrževanje cest v Občni Moravče in - o predlogu o določitvi javne infrastrukture na podredju kulture (Kulturni dom). - Imenovane so bile tri predstavnice ustanovitelja v svet Osnovne šole Jurija Vege. To so: doc. dr. Marija Lap [Drozg, Sonja Vraz, Marjanca Urbanja. Občinski svet pa ni sprejel predloga za povišanje cen v vrtcih in ni dal soglasja k imenovanju predstavnikov ustanoviteljev v svet Zdravstvenega doma Domžale, ker sta oba člana občana Občine Domžale. Občinski svet je soglašal z Odlokom o ustanovitvi javnega WZ »Vrtec Mengeš«, ni pa soglašal s predlogom Odloka o spremembi Odloka 0 ustanovitvi javnega WZ Domžale in zahteval, da so v svetu predstavniki treh ustanoviteljev: Domžal, Lukovice in Moravč (Mengeš je ustanovil svoj vrtec). O drugih točkah bodo razpravljali na naslednji seji, ki bo predvidoma 8. januarja. MAL IZ URADA ŽUPANA Dragi prijatelji, gospe in gospodje, spoštovane občanke in občani občine Moravče. Izteka se leto 1996, drugo leto delovanja naše občine. Če smo trdili za leto 95, da je bilo leto začetnih težav in formiranja občine, pa lahko trdimo za leto 96, da je minilo v znamenju intenzivne izgradnje na mnogih segmentih infrastrukture. V veliki meri smo poskušali nadoknaditi tisto, kar je bilo zamujeno v preteklih desetletjih. Državnozborskim volitvam smo pridali volitve v nove Svete krajevnih skupnosti v občini. Nova vodstva čaka obilo dela v sodelovanju z občinskimi strukturami na področju razvoja posameznih KS. Prvič bo formiran Svet ali zbor KS, ki ga bodo tvorili predstavniki vseh KS v občini. Ta organ bo poleg Občinskega sveta zagotavljal kar se da široko možnost soodločanja občanov v vseh bistvenih zadevah razvoja občine. In čemu bomo namenili največ pozornosti v letu 1997 Moravčam kot kraju moramo končno vdihniti pravo dušo občinskega središča, saj ima v svoji arhitektonski zasnovi trga vse možnosti, da to tudi postane v podobi kakor jo kažeta naprimer mesti Kamnik ali Škofja Loka. Pogoj, da to dosežemo je v prvi vrsti obvezna izgradnja obvoznice. Le tako bomo centru Moravč omogočili življenje brez težkih tovornjakov in tranzita, ki se bo še povečal ob začetku gradnje avtoceste Vransko - Šentjakob. Del sredstev že imamo zago tovljenih v okviru obveznosti DARS-a in nekaterih koristnikov obstoječe infraslrukture. Občina bo morala vložiti vse napore, da nas tudi republiški program izgradnje cest uvrsti v prioritetno listo za leto 97 Moravska obvoznica je le eden izmed segmentov dopolnitev programa prostorskega urejanja naše občine. Z novim planom bomo opredelili zazidljiva področja na eni strani in kvalitetno zaščito kmetijskih površin na drugi strani. Odločati o rabi prostora je ena izmed bistvenih nalog in obveznosti občine. Ker je to izredno občutljivo področje, vas vabim, da vsi sodelujete pri oblikovanju tega segmenta razvoja. Kar nekaj je nalog, ki jih lxjmo morali skupaj nadaljevali in tudi dokončati v prihodnjem letu. Dvanajstim odsekom cest, ki so v fazi rekonstrukcije in asfaltiranja bomo dodali nove. Predvsem veliko je predelov občine brez kvalitetne pitne vode in prav vo-dooskrbi bo potrebno nameniti velik del investicijskih sredstev. Prvi novi te- IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tudi Limbarska gora se razvija Cerkev sv. Valentina na Limbarski gori je znana romarska pot. Včasih so ljudje na Limbarsko goro romali peš, dandanes pa je bolj aktualno, da se na cilj kar pripelješ. Krajani smo marsikdaj deležni kritik, da imamo grozno cesto. Mnogim ni jasno, kaj »gorjanci« prestajamo pozimi. V dolini, ko preneha snežiti, se ceste posušijo v nekaj dneh. Medtem ko moramo mi sami poskrbeti, da se cesta spluži in potem imamo še tedne »drsališče« na cesti. Ta razloga sta le dva izmed mnogih, da smo se krajani sami organizirali v Društvo krajanov Limbarska gora -Hrastnik. Organiziramo prireditve in nato z izkupičkom in s še večjim doplači- Nevarne šolske poti Po merilih Ministrstva za šolstvo in šport dobivajo občine denar za stroške prevozov šolarjev, ki so oddaljeni več kot 4 kilometre od šole. Nova šolska zakonodaja omogoča plačilo tudi za prevoz šolarjev nižjih razredov, če so doma bližje šoli, v kolikor je njihova šolska pot nevarna. Takih poti je v naši občini zelo veliko. Občinski svet je že lani sprejel predlog občinske uprave in mimo meril ministrstva zagotovil denar za plačilo tovrstnih prevozov iz občinskega proračuna. Letos ima tovrsten prevoz zagotovljenih še več otrok. Zaradi dotrajanosti šolskih kombijev se je svet šole odločil za odprodajo enega. Občinska uprava je po izvedenih dveh javnih razpisih izbrala prevoznika Radoše Arsiča, ki skupaj s šoferjem Janezom skrbi, da se čim več naših šoferjev varno pripelje v šolo in domov. S to problematiko se je največ uk- varjala komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu, ki se je sestala v /ačelku decembra in predlagala ministrstvu, da podpre oz. financira omenjene prevoze. Sprejeti so bili tudi sklepi oz. predlogi za postavitev prometnih znakov na različnih krajih, nujnih novih prehodih za pešce in priporočilo, da naj bi starši in učitelji apelirali na mlade kolesarje, da bi pri vožnji s kolesi uporabljali čelade. S. V. lom krajanov ter Občine Moravče gradimo ceste in ostalo. Poročilo o gradnji ceste V avgustu so bila na odseku Gabr-je-Vodice, skozi zaselka Reber in Vodice na Limbarski gori, opravljena zemeljska dela v dolžini 1450 metrov, širine petih metrov in v dolžini 310 metrov, širine, štirih metrov. Po strokovni oceni g. Danila Cerarja nas je to stalo 6,500.000,00 SIT. Pri vrednotenju ni upoštevana vrednost nasipnega materiala, ki je bil zagotovljen iz krajevnega kamnoloma. V tej ceni je ovrednoteno delo izvajalca in krajanov, ki smo bili ves čas prisotni pri gradnji ceste (posek v Kamnolomu in na trasi, izdelava pro-pustov, kinete in še ogromno drugih del). Zagotovo je zanimiv podatek, da je Občina Moravče 950.000,00 SIT, mi. Kdaj lx)mo uredili: 4.50 metrov ceste, ki je še sporna; asfaltirali, kar smo naredili v avgustu in nekoč mogoče uredili cesto do vrha limbarska gore; je odgovor preprosl. Ko bomo imeli denar za to. Pri vseh stroških, ki nas bremenijo vsak dan, v.tm lahko zagotovo povemo, da to še ne bo kmalu. Za konec še ZAHVALA vsem, ki ste nam pomagali pri gradnji ceste: krajanom in krajankam, izvajalcu zemeljskih del Marku Zupančiču s.p. za dobro opravljeno delo, g. Danilu Gerarju, Občini Moravče in g. županu ter vsem drugim. Za Gradbeni odbor PAVLA URANKAR i Moravče prispevala T, ostalo pa Krajani sa- lefoni so (X) dvajsetih letih čakanja že zazvonili pri naročnikih. V prihodnjem letu bo telefon v vsaki hiši, ki ga je ali ga še bo naročila. Utečena področja dela bork) tudi v prihodnjem letu našla svoj prostor, pa naj si gre za socialo, šolstvo, zdravstvo, požarno varnost, šport, kmetijstvo in druge pomembne segmentne naloge občine. Ker nam država v zakonu ni dala možnosti direktnega vpliva za zmanjšanje nezaposlenosti, bomo poskušali tudi v priJx)dnjem letu s subvencijami in regresi podpirati tiste dejavnosti, ki v perspektivi pomenijo možnost dodatnega zaposlovanja. Zavedamo se, da moramo v naših krajih zadržati mlad strokovni kader. Mislim, da mi boste mnogi v teh zadnjih decembrskih dneh pritrdili, da je leto kar prehilro minilo, saj nam je ostalo še nekaj nedokončanih nalog, ki si jih vsak posameznik ali družba zada, ko stopa preko navidezne prelomnice - novega leta. Božič in Novo leto pa je tudi čas razmislekov osmišljenosti življenja, naših odnosov in bivanja. Prav zato želim vsem Vam veliko mero razumevanja in soustvarjanja, ki lx> rodilo zadovoljstvo in srečo. Človek, družina, sosed, prijatelj, naj postanejo temelj te skupnosti, ki ji pravimo občina. Naše skupno poslanstvo pa moramo udejanjati prav vsi. Vesel božič: in srečno novo leto I997 vam želi župan Matjaž Kočar. DR. STOMATOLOGIJE, GOSPA MARTA GERIČ Privatna praksa otroške zobozdravnice Dr. Marta Gerič se je leta 1987 po končani specializaciji zaposlila v Moravčah kot »otroška« zobozdravnica. Začetki so bili težki. Delo z otroki je zanjo pomenilo več energije, pozornosti, potrpežljivosti, kajti otrokom zobozdravnik pomeni bolečina in strah. Veliko časa, moči in zamisli potrebuje prav za to, da bi otrokom predstavila drugačen pomen svojega dela, da bi dosegla čimboljše rezultate na področju preventive in kurative. Na začetku jo je bilo tega dela strah, saj so otroci zelo občutljivi in bolečino težje sprejemajo kol odrasli. Sedaj pa pravi, da zelo rada dela z otroki. V Moravčah se zelo dobro počuti. Ljudje so prijazni in zadovoljni z njenim delom in tudi otroci so ponosni na svojo zobozdravnico, zato se je odločila za samostojno prakso na tem podrcx*ju. Dobila je koncesijo in že v teh zadnjih mesecih v letošnjem letu začela s samostojnim delom. Mnogi sprašujejo, kaj pomeni to za njihove otroke. Za otroke se ni prav nič spremenilo, pač pa bodo imeli možnost tudi odrasli. Za odrasle velja samoplačniški način plačevanja zobozdravstvenih storitev, medtem ko za otroke velja isti sistem kot do sedaj po sistemu zavarovalnice. Glede na dolgo čakalno dobo v zobozdravstvenih ambulantah smo občani dobili še eno možnost, da se čakalni dobi izognemo. Dr. Gerič bo svoje delo opravljala še vedno v svoji dosedanji ambulanti skupaj s sestro Marinko Firm ob po- nedeljkih in torkih po|x)ldan, preostale dni v tednu pa v dopoldanskem času. Olj in težnja vsakega stomatotera-pevta je ljudem zagotoviti čimvišjo raven idealnega zdravja na področju stomatologije. Prav tako si tudi ga. dr. Gerič želi, da bi dosegla zadovoljstvo ljudi in prosvetljenost glede pravočasnega ukrepanja. Sicer ima največjo vlogo na kurativnem področju, hkrati pa daje poudarek in ljudi tudi opozarja na preventivne ukrepe. Občani Moravč smo zelo zadovoljni, da se zobozdravstvo tudi v našem kraju razvija in živi, zato dr. stom. Marti Gerič želimo veliko uspeha pri njenem delu. ()benom je izraženo zadovoljstvo vseh, da bock) otrcx:i še naprej imeli prijazno in sposobno zobozdravnico. RG. PA BREZ ZAMERE Zakaj novoustanovljenemu turističnemu društvu ni do sodelovanja z vsemi že obstoječimi društvi v občini? Upajmo, da je bilo to le spodrsljaj »neke tajnice«, ki zaradi malomarnosti ni poslala vseh vabil. In upajmo, da se čez mesec dni še kakšno turistično društvo v občini ne porodi. V teh dneh se ceste, pa ne tiste okrog občinske stavi«, spreme-Mmim nile so v drsalnice: otrokom v veselje, voznikom v trpljenje. Veš....., svoj dolg do ceste vsake? Nepredvidljivi li Moravčan (P-P), si v soboto pahnil nas v obup »a ga že v nedeljo spremenil si v Iriumf. šolka Seka Gluha-kovič z Vrhpolja. Prva in glavna nagrada je bil glasbeni stolp, druga pa zlat prstan ter druge. Dobitnikom nagrad čestitamo, izvajalcem programa in sponzorjem pa javna zahvala s strani organizatorja PGD Vrhpolje. Šesta Vrhpoljska vesela jesen je v celoti uspela v zadovoljstvo organizatorjev in ostalih, ki so ljubitelji domače glasbe. V upanju, da se naslednje leto zopet vidimo v še večjem številu in zanimivim kulturnim programom. JOŽE NOVAK Organizatorje nedobičko nosnih prireditev uredništvo naproša, da ga obveščate o kraju, času in programu prireditve z namenom objave v Slamniku. Svoja obvestila oddajte v prostorih občinske uprave v Moravčah do 10. dne v mesecu. UREDNICA STRANI ZA OBČINO MORAVČE Miklavž v Pečah Sveti Miklavž je v spremstvu angelov in parkeljnov obiskal tudi Peče, kjer so ga vsi otroci in tudi njihovi starši že nestrpno pričakovali. S seboj je prinesel darila in zlato knjigo, v kateri ima napisano, kateri otroci so bili bolj in ka- teri malo manj pridni. Otroci, ki sodelujejo v kulturni skupini, so ga pričakali kar na odru in skupaj z njim in njegovim spremstvom zaigrali v igri z naslovom Miklavžev večer. (Slika levo spodaj). Kasneje je skupaj s spremstvom obiskal še otroke, ki so ostali doma. (Slika desno). FOTO: Tone Stenko Sv. Miklavž tudi letos obdaril naše otroke V cerkvi Sv. Martina v Moravčah se je v nedeljo, 1. decembra 1996, zbralo toliko otrok s starši, da je Sv. Miklavža ob vstopu v cerkev pošte- no zaskrbelo, ali je pripravil letos dovolj daril za vse otroke. Kot vsako leto so otroci najprej spremljali kratko igrico, v kateri je bila Učencem naše šole in njihovim staršem želimo uspešno leto 1997. Delavci OŠ Jurija Vege, Moravče Našim kupcem želimo srečno, zadovoljno in zdravo leto 1997. Prodajalna šolskih potrebščin Gostič METKA REBOLJ, 5. . Vege Moravče Uredniški odbor gasila Slamnik pri Občini Moravče spcxštovanim bralkam in bralcem želi v novem letu zdravja, uspešnega sodelovanja, obilico dobrega branja in ubrano preživete praznične dni. Številnim iskrenim željam In voSčtlom, ki jih dobivate te dni, se pridružujemo tudi vsi delavci občinske uprave. Glede na to, da vam želimo veliko zdravja, osebnega zadovoljstva, delovnih uspehov, asfaltiranih cest, neoporečne vode, čimprejšnje telefonske priključke In Se mnogo drugih potrebnih stvari, je več kot očitno, da Imamo skupne Interese, za katerih uresničitev se bomo trudili tudi v prihodnjem letu. Lepo praznovanje božičnih tn novoletnih praznikov vam želimo. Srečno, zdravo in uspešno Uto 1997. M. MARKET, Moravče prikazana dobrota Sv. Miklavža. V vlogi angelov in drugih ncbeščanov so na-stopilkučenci višjih razredov veroučne šole. Predstavo so spremljale pesmi otroškega pevskega zbora pod vodstvom Barbare Fale, ki je skupaj z možem Avguštinom igro tudi režirala. Oder, ki ga je treba ob vsakem obisku Miklavža posebej postaviti, je bil lepo urejen, za kar zaslužijo vso pohvalo tisti, ki so Za ure dili, še posPbej gospa Francka Kline. Seveda pa je za vse otroke najslove-snejši tisti trenutek, ko vstopi v cerkev Sv. Miklavž v spremstvu angelov in tu- di parkeljnov. Otroke je najprej pohvalil za vsa dobra dela in pograial vse tisto, kar je o njih zapisano v črni knjigi. S pomočjo angelov je razdelil darila, ki so jih ob. finančni pomoči Občine Moravče pripravili sodelavci Župnijskega sveta in Karitasa ter nekatere moravske gospodinje. Ob odhodu iz Moravč je bil naš dobrotnik gotovo zadovoljen s pridnimi sodelavci, ki mu vsako leto pomagajo razveselili Čedalje večjo množico moravskih otrok. V imenu vseh staršev in otrok se zahvaljujem za njegov obisk h i za ves trud njegovih zvestih pomočnikov. MILKA NOVAK Moravski otroci so res nekaj posebnega, saj so se Miklavževi obiski kar vrstili. Morda pa je Miklavž tokrat slabo prebral zapiske v svoji zlati in črni knjigi? Otroke je obiskal tudi v novem centru Resnik s člani KUD Miran Jarc iz Škocjana. FOTO: Resnik Domžal« .„^jV /lamnik 14 MIKLAVŽ JE TUDI LETOS V DOMŽALSKI HALI KOMUNALNEGA CENTRA OBISKAL PREDŠOLSKE OTROKE IN N/IHOVE STARŠE. OBISKAL NAS /E V ČETRTEK, 5. DECEMBRA, KAR DVAKRAT, IN SICER OB 17. IN 19. URI. DOMŽALČANI SO OBAKRAT NAPOLNILI DVORANO, PREKO 1500 OTROK PA JE PREJELO MIKLAVŽEVO DARILO. MIKLAVŽEV PRIHOD SO PRIPRAVILI ČLANI KD MIRAN JARC ŠKOCJAN, KOTALKARSKI KLUB PIRUETA IN ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE OB FINANČNI POMOČI OBČINE DOMŽALE, SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV IN KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE. RAZSVETLJENO MESTO NA MIKLAVŽEV VEČER JE ŠE POSEBEJ PRIČARALO PRIČETEK NOVOLETNEGA RAZPOLOŽENJA. Nove knjige v domžalski Knjižnici Novembra smo v domžalski Knjižnici vpisali 334 novih naslovov knjig, videokaset, avidiokaset, zgoščenk in CD-romov. Dobivali smo tudi nove izvode različnih vrst periodičnega tiska, ki ga bralci lahko preberejo v čitalnici. Na splošnem področju smo vpisali novo knjigo Paula Brovvna Greenpe-ace. Knjiga podrobno predstavlja organizacijo, ki pomaga svetu, njeno delovanje in akcije na najrazličnejših področjih. Astrologija je novembra pridobila novo delo Jona Tremaina Astrologija in vedeževanje. Priročnik vsebuje nasvete za dobro prerokovanje, horoskope in astrološka znamenja. Psihologija je bogatejša za 6 knjig, med njimi za knjigo Govorica obraza avtorice Lailan Young. Priročnik bralca seznanja s fiziognomijo obraza, never-balnimi načini izražanja in karakterologijo. Področje verstva in bogoslovja je dobilo novo delo postnih premišljevanj v dvorani Teološke fakultete v Ljubljani v postnih četrtkih v letu 1996. Zbornik Duhovno ozdraveti: postna premišljevanja 7996, ki ga je uredil Rudi Koncilija, govori o krščanski morali, vesti in duhovnosti. Sociologija je od novembra dalje bogatejša za nov zbornik o mladini, in sicer Mladina v devetdesetih, ki ga je ure- dila Mirjana Nastran-Ule. Zbornik vsebuje prispevke različnih avtorjev o mladini v Sloveniji in njenem družbenem položaju. Ekonomske znanosti so pridobile kar nekaj novih del, med njimi delo Boštjana Špeca Poslovanje na podlagi notranjih informacij. Knjiga o borzništvu, vrednostnih papirjih, notranjih informacijah, trgu, pravni ureditvi, poslovni skrivnosti, varstvu podatkov, trgu kapitala in informacijah je primerna za vse, ki jih zanima področje borznega poslovanja. Pravo je bogatejše za knjigo Marshe Bronson Amnesty International; ta predstavlja organizacijo, ki skuša vsakemu prebivalcu tega sveta živeti človeka dostojno. Področje prava je pridobilo tudi delo Ivana Žužka Zakon o delovnih razmerjih: neuradno prečiščeno besedilo s pojasnili. Na področju vzgoje, šolstva in izobraževanja smo vpisali kar precej novih publikacij, med njimi knjigo Majde Novak 12 zlatih pravil vzgajanja, ki bralcu pomaga z nasveti o vzgoji, otrocih, starših in družina. Prav tako smo vpisali tudi zbornik Predah za študentsko mladino, ki govori o študentih v Sloveniji, socialni psihologiji, identiteti, vrednotah, družini in politični angažiranosti te populacij''. Etnologija je pretekli mesec pridobila nov zbornikSpol:Ž, ki sta ga uredili Len- NARAVA IMA VEDNO PRAV Sprehod med zdravilnimi zelišči Tako kot rastline smo ludi ljudje del narave. Če če živimo v harmoniji z naravo, lahko ohranjamo ravnovesje s samim seboj, to je svoje zdravje. Oddaljevanje od narave in njeno onesnaževanje pa je lahko za nas pogubno. Vendar se na srečo tega vsi vedno bolj zavedamo, tako da ekološka zavest raste. Vsi moramo čimbolj skrbeti za ohranitev narave, torej za našo ohranitev. Vedno bolj pa se tudi vračamo k že zelo starim spremljevalkam človeka -zdravilnim rastlinam. Najstarejša zeliščarska knjiga je nastala že okoli leta 3700 pred našim štetjem, kot delo kitajskega cesarja Shin-Nonga. V njej je bilo opisano nad dvesto zdravilnih zelišč. Zdravilna zelišča so spremljala človeka skozi vso zgodovino in pri vseh ljudstvih, in sicer za zdravljenje in lepoto. S svojimi barvami in vonji so navdihovale pesnike in zaljubljence. Zdravilne rastline tudi danes zavzemajo pomembno mesto tako v ljudskem zdravilstvu kot tudi v znanstveni farma- cevtski in kozmetični industriji. V današnjem času obravnava evropska farmakopeja okoli 50 do 100 zdravilnih rastlin, kitajska pa okoli 1500. Sami lahko uporabljamo zdravilne rastline za ohranjanje zdravja in za lajšanje raznih težav. Lahko pa tudi kot dopolnilo pri boleznih, ki zahtevajo zdravniško pomoč. Vendar se moramo zdravnikovih navodil vedno dosledno držati. Zelo uporabna pa so zelišča tudi za bolezni, za katere nekako ni pravega zdravila, kot npr. v teh zimskih mesecih pogosta virusna in prehladna obolenja, pri katerih nam zdravnik predpiše le aspirine, čajčke in počitek. Predstavila bi vam posamezne rastline, ki rastejo v naši okolici in jih lahko sami nabiramo. V tem zimskem času jih sicer ne moremo nabirati, lahko pa koristno uporabimo zelišča, ki smo jih nabrali v toplih mesecih ali pa jih kupimo. Za začetek sem izbrala lipo. Prelepo drevo, simbol naše dežele, ki ima svojo vlogo tudi pri zdravljenju v teh zimskih dneh tako pogostih prehladnih obolenj. LIPA - latinsko Tilia platyphyllos europaea Ime tilia izhaja iz grške besede tilios, kar pomeni vlakno. Nekdaj so bila namreč v uporabi lipina vlakna. Lipa raste v listnatih gozdovih, po parkih, drevoredih in po vaseh. |e cb 35 metrov visoko drevo s košato krošnjo. Razlikujemo lipo in lipovca. Lipini cvetovi so večji in močneje dišijo, oba pa sta enako zdravilna. Njune cvetove nabiramo junija in julija. Sestavine in učinkovine so: sokovi, tanini, eterično olje, ki vsebuje farnesol, gli-kozid tiliacin in sopoanid. Lipino cvetje že od nekdaj uživa sloves zdravila za potenje. Zato ga uporabljamo pri prehladih grla, pljuč, prebavil, pri kašlju, nahodu, hripavosti, pri boleznih ledvic in mehurja ter trebušnih krčih. Za potenje je priporočljiva mešanica, v katero damo enake dele lipinega, be-zgovega in kamiličnega cvetja. Mešanico pripravimo kot poparek. Vzamemo eno čajno žličko mešanice za skodelico napitka in prelijemo z vrelo vodo. Poparek naj stoji pokrit od 10 do 20 minut, nato pre- cedimo, če čaju dodamo še žličko medu in limonin sok, dobimo zares krepčilen napitek z vitaminom C. Lipa tudi povečuje odpornost proti nalezljivim boleznim (gripi). Kadar smo se premrazili, pijemo topel lipin čaj z dodatkom medu in limone, ki nas bo verjetno obvaroval prehlada. Čeprav so nekoč: po slovenskih kmetijah pili lipin čaj celo zimo, je priporočljivo pitje lipinega čaja občasno prekiniti. Redno uživanje lipinega čaja naj ne bi trajalo več kot tri tedne. Potem napravimo nekaj časa premor, sicer lahko škoduje srcu. Lipin poparek lahko uporabljamo tudi zunanje, kot obkladek. Zdravi in osvežuje vneto kožo in sluznico ter blaži otekle ali vnete veke. Lahko pa si pripravimo tudi dišečo lipino kopel, ki nas bo umirila in uspavala. V lonec vode damo pest lipinega cvetja in pustimo, da zavre. Precedimo in dodamo v vodo za kopanje. To kopel si privoščimo zvečer pred spanjem, traja pa naj 10 do 15 minut. Lipina kopel je zelo Skavti snemajo film Ste si že kdaj zaželeli, da bi bili filmska zvezda? No, domžalski skav-ti-klanovci smo se odločili spoznati filmski medij malo od bliže. Namesto običajnega izleta v naravo ali delovne akcije smo se oborožili z video kamero, lučmi in fotografsko opremo, se vsedli za mizo in začeli s pripravami. Kaj naj bo sporočilo našega kratkega filma? Odločili smo se, da bomo poiskali temo, ki bo osvetljevala moto letošnje akcije »Luč miru« v Sloveniji. Ob kratki zgodbi o zaljubljeni najstnici smo začeli naporno pisanje scenarija. Na papirju je bilo še kar v redu, ko pa je potrebno posamezne kadre posneti in zmontirati, pa se izkaže, da kakšen prizor ni bil dovolj dodelan iz različnih zornih kotov, ali pa celo izpuščen. Moramo se pohvaliti, ig- ranje nam ni delalo nobenih problemov. Bili smo sproščeni zagnani, skavtje pa smo brez godrnjanja ponovili kakšno sceno v potrebnem številu ponovitev, da je bil režiser zadovoljen. Samo snemanje smo poglobili z razmišljanjem o vsebini odnosov med fanti in dekleti, o načinu življenja in vrednotah, ki se skrivajo za našimi dejanji. Včasih se je prav težko odločiti, kaj je pravo ravnanje gle- de na okoliščine, vrednote, potrebe in stiske, v katerih se človek znajde. Vsekakor smo bili soglasni, da dobra dela iz srca lahko prinesejo veliko sreče in miru v medosebne odnose.in nam pomagajo pri osebni rasti. Prav to pa je tudi moto letošnje akcije »Luč miru«. Lepo vas pozdravljamo, nazdravljamo ter želimo vsem prijetne in blagoslovljene božične in novoletne praznike. Lepo vabljeni tudi na kratko prireditev ob sprejemu Luči miru v Domžalah 21.12. '96 ob 17 uri pred blagovnico Na-predek-Domžale. Domžalski skavti. Gasilci, gasilci...! le že tako, da so nekateri bolj, drugi pa manj navdušeni za delo z otroki. Gasilci vedo, zakaj je dobro spodbujati že tako male otroke. Vsako leto se ponudijo, da nam predstavijo svoje delo. Otroci so navdušeni, vzgojiteljice pa tudi. Pripeljejo svoja vozila, se potrudijo z razlago, na koncu pa še prav potrpežljivo počakajo, da si otroci vse v podrobnosti ogledajo. Celo poizkusijo lahko, kako šprica voda iz cevi in kako zavija sirena njihovih vozil. Večina naših nadobudnih fantičev se pri priči odloči, da bodo gasilci, ko bodo veliki in kaj se ve, mogoče pa res katerega navduši prav ta prva seznanitev s tovrstnim delom. Prijaznim gasilcem Heliosa se zahvaljujemo za obisk in jih vabimo, da zopet pridejo - ampak na predstavitev, se ve... za kaj drugega pa raje ne! DARKA BITENC VVZ Domžale, enota »Urša« priporočljiva tudi za otroke, ki zvečer ne morejo zaspati ali pa se ponoči zbujajo. Zazibala jih bo v mirno in zdravo spanje. Kadar ste prehlajeni, je pomembno predvsem to, da veliko pijete. Mešanica, ki vam bo umirila kašelj, je lahko sestavljena iz trpotca, sleza, lučnika in slezenov-ca. Mešanica, ki olajšuje izkašljevanje, pa iz jegliča, vijolice in milnice. Pa ne branite se preveč česna in čebule, ki sta velika sovražnika mikrobov. Nekateri pa prisegajo tudi na porovo juho. Pa na zdravje! MARIJA KONCILJA ca Bogovič in Zoja Skušek. Zbornik seznanja bralca s feminizmom, ženskim vprašanjem, družbenim položajem žensk, ideologijo, odnosi med spoloma, človeškim telesom in ženskami. Področje biologije je bogatejše za kar nekaj del, namenjenih predvsem otrokom, med njimi je zanimiva knjiga Tomaža Hartmana Pragozd; ki mlade bralce seznanja s pragozdom, spoznavanjem narave in ekosistemi. Medicina je novembra dobila novo delo Anne Hooper Kama sulra: klasične tehnike ljubljenja, prirejene za sodobne ljubimce. Priročnik govori o spolnosti v stari Indiji, spolnem življenju, spolnem vedenju in kamasutri. Vpisali smo tudi priročnik Boštjana Železnika 6/sfvo je očem nevidno: priročnik za prehrano mladih in najmlajših. Področje računalništva je dobilo dve novi deli o računalniškem omrežju, in sicer knigi Douga Lowa Omrežja za telebane ter Brvana Pfaffenbergerja Komplet za Internet za Microsoft Windows 95. Knjigi sta v bistvu priročnika in govorita o in-ternetu, računalniških mrežah ter računalniškem programu. Vrtnarstvo je bogatejše za knjigo Davida Geralda Hessayona Cvetje v vrtu; ta opisuje okrasne rastline in njihovo gojenje. Priročnik je opremljen z barvnimi fotografijami. Področje vodenja in organizacije poslovanja podjetij je tudi tokrat pridobilo kar nekaj novih del. Knjiga Stephena R. Coveya Dnevna razmišljanja zelo uspešnih ljudi seznanja bralca s psihologijo uspeha, osebnostjo iri osebnostnim razvojem, načrtovanjem življenja, učinkovitostjo, življenjskimi uspehi, poslovno uspešnostjo, medsebojno komunikacijo, poslovnim komuniciranjem in psihološkimi nasveti. Arhitektura je dobila novo knjigo Ivana Stoparja Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Knjiga govori o gradovih ob zgornjem toku Save in je opremljena s fotografijami. Na področju umetnosti smo novembra vpisali nov leksikon Le-ksikon slikarstva, ki ponuja osnovne podatke o slikarstvu, slikarjih in umetnostnih smereh. Jezikoslovje je bogatejše za knjigo Tatjane Zidar Retorika: moč besed in argumentov. Priročnik je opremljen z ilustracijami, govori pa o retoriki in kulturi govora. Področje zgodovine je pridobilo delo Tomaža VVebra 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah. Knjiga opisuje svetovno zgodovino 20. stoletja ter zgodovino Slovencev in Slovenije v 20. stoletju. -Poleg opisanih del smo v knjižnici meseca novembra vpisali številne druge zanimive knjižne in neknjižne novosti, ki si jih lahko ogledate in izposodite na dom med uradnimi urami Knjižnice Domžale. B. Z. O. Zveza prijateljev mladine Domžale Pred enim letom smo začeli s pripravami za počitnikovanje otrok preko Zveze prijateljev mladine Domžale, v upanju, da bo to v domu na Krku. Na to temo smo imeli skupni sestanek na občini. Meseca marca smo dobili dodatna finančna sredstva za letovanje otrok iz ZZZS — enote Ljubljana in na odboru sklenili, da lahko letuje letos 300 otrok iz vseh občin nekdanje občine Domžale. Začeli smo z akcijo. Poslali smo prošnjo z našimi potrebami po prostoru v domu na Krku lastnikom — občinam Domžale,.Mengeš, Moravče in Lukovica. Odgovora ni bilo, zato smo iskali prostor v Savu-driji (184 otrok), Rdeči križ Domžale pa je že imel rezervacijo na Debelem rtiču (150 otrok). ZZZS — enota Ljubljana je planirala za preventivno bivanje otrok vseh štirih občin 5.217000,00 SIT sredstev, porabili pa smo jih 4.847180,00 SIT, ker medsebojna pogodba določa sredstva na otroka, in sicer 1.810,00 SIT na dan. Imeli smo prostor za 334 otrok. Javilo se jih je 275. Starše in otroke smo obveščali preko svetovalnih delavcev in vodstev osnovnih šol, časopisa Slamnik in radia HIT. Cene letovanja so bile ugodne: 9 DNI SAVUDRIJA — 11.300,00 SIT 11 DNI SAVUDRIJA — 15400,00 SIT 11 DNI DEBELI RTIČ — 17900,00 SIT Žal nam je, da nismo zapolnili vseh prostih mest. Zasedenost po občinah je bila glede na število šoloobveznih olrok naslednja: občina % MOŽNOST LETOVALI OŠ - OTROK LETOVANJA MENGEŠ 13,2% 45 37 MORAVČE 9,8% 33 21 LUKOVICA 10,0% 33 16 DOMŽALE 670% 223 201 SKUPAJ 100% = 5326 otrok 334 275 V letu 1997 bi ponovno želeli letovati na Krku. Zato že sedaj prosimo: — vse občine za pravno-organizacijsko oživitev doma na Krku — vse šole za pomoč pri otiveščanju — oddelek za notranje zadeve Domžale za pomoč pri prehodu čez mejo — center za socialno delo za obveščanje in doplačilo letovanja socialno šibkih, tako kot je bilo do sedaj — otroke od 7—13. leta pa vabimo na veselo počitnikovanje ob morju. Predsednik ZPM Domžale MARIKA HALER Domžale /lamnik Studentski klub Domžale Da študentje nikoli ne počivamo, poleg Studijskih uspehov in žurov dokazujejo tudi naše druge aktivnosti. Skozi jesen smo pridobivali dobro telesno pripravljenost z aerobiko, fitnessom, košarko, odbojko in squashom. To seveda lahko manj pridni še vedno nadoknadijo. Telesno in duševno dobro pripravljeni pa hodimo smučat. Organizirani smučarski izleti na Ro-glo (za 1.600 sit dobiš celodnevno vozovnico in prevoz v obe smeri), ali pa celodnevne smučarske karte za Veliko planino, v predprodaji samo 1.520 sit/ kos neomejena količina. Ta cena velja samo za člane študentskega kluba in servisa Domžale. Z nakupom pohitite! Dan boja proti AIDSu smo zaznamovali delovno, in to z dvodnevno akcijo osveščanja o kugi naše dobe s stojnico pred Blagovnico Vele. Razdelili smo veliko informativnega gradiva in zaščitnih sredstev (kondomov). Kondome in zgi- banke smo delili še ves naslednji teden v Študentskem servisu. Razveseljivo je, da se je osveščenost v zadnjem času povečala, nesporno dejstvo je tudi, da samo 1. december v boju proti AIDSu ne pomeni veliko. Bodimo razumni in strpni do drugačnih. Nov, zahtevnejši pristop potopisnih predavanj uresničujemo s kvalitetnejšimi predavatelji in izbranimi temami (v decembru dr. Trampuž - slovenski medicinski entuziasti v nemogočih razmerah Zambije...) Vsa predavanja so v Knjižnici Domžale. Kulturno področje za zdaj še najbolje pokrivamo z rednim radijskim programom ŠODR. Novi sodelavci prisrčno vabljeni! Zabava, kakršne še ni bilo, vsaj po izjavah udeležencev, se je zgodila na našem brucovanju v Hali KC. Velika udeležba zabave željnih je ponovno potrdila znano resnico: »Študentje potrebujemo svoj večnamenski pro- 15 V aktivnosti ob dnevu boja proti AIDS-u se je vključil tudi Študentski klub Domžale. stor, ki ne bo namenjen samo zabavi, ampak tudi drugim oblikam sufisticira-nega preživljanja časa!« Računamo na pomoč in razumevanje pristojnih občinskih organov?! Vse druge informacije, prijave za izlete, squash kartice, smučarske vozovnice, predvsem pa samostojne ŠKDjevce z uresničljivimi idejami vabimo, da se oglasijo vsak dan v Študentskem servisu na Ljubljanski 70, po tel.: 711-790. Prav tako lahko dobite najpopolnejši seznam vseh inštruktorjev tako za OS, SRŠ kot faxe. Vaš Študentski klub Domžale Preventivni program za področje preprečevanja in zasvojenosti v občini Domžale drog V Centru za mlade smo se poleg družabnih in izobraževalnih dejavnosti lotili tudi magične teme, ki jo v svet mladega človeka prinaša droga- V svetu namenjajo tej problematiki precej pozornosti, pri nas pa je ta pojav sorazmerno mlad prav zaradi pretekle družbene zaprtosti naše države, ki nas je ločevala in na nek način varovala pred vplivi iz ostalega sveta. Zdaj vse bolj spoznavamo, da je droga na pohodu in Želje in načrti v Centru za mlade Mladi in malo manj mladi v Centru za mlade imamo za prihodnje leto velike načrte. Inventura, ki jo opravljamo v mesecu decembru, nam je pokazala, da smo z delom lahko zadovoljni. In zares smo. Vse, kar je pri mladih naletelo na odziv, bomo gojili in negovali v letu 1997 Dodali pa bomo kar nekaj programov in novih projektov, ki jih bomo izvajali v sodelovanju z društvi in ustanovami tako iz našega kraja kakor tudi z mednarodnimi organizacijami. V mislih imamo nekaj velikih dogodkov, kot npr.: zbiranje sredstev za novo Pediatrično kliniko z organizacijo celodnevne kulturno in športno obarvane prireditve, »delovanje v projektu »Drevo obljub materi Zemlji«, katerega idejna voditeljica je mag. Marta Vahtar, projekt »Čarno jezero« v sodelovanju s Sa- lezijansko mladinsko pastoralo iz Rakovnika, izvedli bomo zimske počitnice za razred otrok na Krvavcu in pripravili »Poletni program za mlade«, ki bo potekal med počitnicami. Za študente in dijake, ki smo jih do sedaj kar malo zanemarili, pa se bomo v prihodnjem letu bolj potrudili. Zanje pripravljamo potopisna predavanja z obiskov v Mongoliji, Egiptu in Kolumbiji, pridružili pa se jim bodo še koncerti z Markom Brecljem, Adijem Smolarjem, janom Plestenjakom in literarni večeri z mladimi pesniki in pisatelji z našega konca. Oglasite se pri nas na Ljubljanski 70 ali po tel.: 713-421 tudi z vašo željo ali predlogom. LILI JAZBEC, VODJA CENTRA ZA MLADE da se je Slovenija pridružila državam v tranzk iji ter sočasno postala tudi močna tranzitna dežela za distribucijo drog. V našem Centru od njegove ustanovitve dalje pripravljamo vsebinski del projekta, ki smo ga poimenovali »PRE-VFNTIVNI PROGRAM ZA PODROČIA PREPREČEVANIA DROG IN ZASVOJENOSTI V OBČINI DOMŽALE« (Iščemo prijaznejši naslov programa). Projekt je zasnovan stopenjsko in kontinuirano. V prvem letu zajemamo učence osmih razredov vključno z njihovimi starši, ki jih vabimo k sodelovanju. V projekt so vključeni tudi učitelji in svetovalni delavci. Projekt izvajamo študentje-sodelavci in animatorji Centra za mlade, ki smo se za to nalogo posebej pripravili. Program je razdeljen na dva dela. Prvi je namenjen predstavitvi programa, prikazova- nju različnih pogledov na dogajanja okoli nas. V drugem delu sledi predstavitev drog, izdelava miselnih vzorcev na temo droge in pogovor o drogah. Prepričani smo, da starostna prepreka med nami in učenci odpade, kar nam omogoča večjo učinkovitost in pretočnost informacij. Znanje iz knjig lahko združimo s pristnim, neposrednim pristopom, bližino v interesih in razmišljanje z mladimi. Vse prevečkrat se nam dogaja, da nas vedno kaj preseneča in ujame nepripravljene. V centru za mlade bomo prav preko preventivnega programa skušali utrditi in pripraviti na življenjske preizkušnje mlade iz Občine Domžale. animatorji iz Centra za mlade Nataša Gostinčar Matjaž Kebula Katja Muller Melita Lisjak Občinski odbor Zveze združenj borcev NOB Domžale vabi na komemorativno svečanost pri spomeniku padlih borcev v Rudniku pri Radomljah. Spominska svečanost bo v soboto, 4. januarja, ob 10. uri. Občinski odbor Zveze združenj borcev NOB Domžale vabi na spominsko proslavo, ki bo v nedeljo, 12. januarja 1997, v Dražgošah v spomin bojev Cankarjevega bataljona z Nemci v januarju 1942. leta, pred 55. leti. Prijava za avtobusni prevoz v pisarni ZZB Domžale do srede, 8. januarja 1997. Pisarna je odprta vsak ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 11.30, v Domžalah na Ljubljanski 36 (Stob), tel. 721-329. Občinski odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Domžale, želi vsem članom in drugim občanom občin Lukovice, Mengša, Moravč in Domžal Prijetne božične in novoletne praznike. 30 let društva Sožitje iz Mengša »Tri desetletja je obdobje, ki je kratko v zgodovini, a dolgo v življenju enega človeka in kar lep čas za obstoj društva, še posebno, če je to čas razvoja in uspehov,« je na slovesnosti ob 30-letnici društva Sožitje dejala njegova predsednica Vera Juhant. Slavnostna govornica na slovesni prireditvi v mengeškem Kulturnem domu je bila Štefka Kučan, v kulturnem programu pa so nastopili učenci osnovne šole Roje, učenci osnovne šole 27. julij iz Kamnika, dramsko-plesna skupina Metulj in Kamniški koledni-ki. Začetki delovanja društva segajo v leto 1966 s sedežem na Homcu. Ze takrat 50 let šaha na Domžalskem ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Območni odbor Domžale Izžrebali smo nagrajence nagradne križanke »Kandidatki združene liste socialnih demokratov Domžale«, objavljene v Slamniku z dne, 28. oktobra 1996. t nagrado, večerjo s kandidatko prejme: Mateja Selko-Kerec, Hribarjeva 37, Mengeš 2. nagrado, knjigo Korenine zla prejmejo: Tanja Kavčič, Gabrje 4, Blagovica Marina Pimat, Matije Tomca 7, Domžale Zora Gašparič, Einspielerjeva 3, Ljubljana. a nagrado, podloge za računalniško miško, svinčnik In radirko prejmejo: Zvonka Novak, Linhartova 8, Vir Ladislav Karel, Gregorčičeva 19, Domžale Matjaž Gasior, Čopova 8, Dob Matko Podboršek, Murnova 12, Mengeš Ani Pirnat, Prešernova 3, Domžale 4. nagrado, kaseto partizanskih pesmi v ročk Izvedbi prejmejo: Rado Kokalj, Vrhpolje 7, Moravče Marinka Veber, Zalog 21, Moravče Helena Markovšek, Zg. Loka 20, Blagovica Viktor Hribar, Prevoje 23, Lukovica Karolina Česen, Savska 53, Domžale Čestitamo vsem nagrajencem! Nagrade bodo prejeli popoštL_ Letošnje leto je bilo za S L) Napredek Domžale praznično leto. Minilo je namreč 50 let, ko je bila slabo leto po koncu druge §vetovne vojne ustanovljena v Domžalah prva šahovska organizacija. Profesor Anton Bukovec, ki je takrat učil na Nižji državni gimnaziji v Domžalah, je že spomladi 1946 skupaj z domžalskimi ljubitelji šaha prijavil Šahovskemu odboru Slovenije ŠAHOVSKI ODSEK PROSVETNEGA DRUŠTVA DOMŽALE, jeseni istega leta, ko je bil šah uvrščen med fizkulturo, pa so se šahisti v okviru Fizkulturnega društva Domžale PREIMENOVALI v ŠAHOVSKO SEKCIIO. V šolskem letu 1946/47 je profesor Bukovec potegnil še eno odlično potezo in ustanovil GIMNAZIJSKI ŠAHOVSKI AKTIV in postal vodja mladih šahistov. Predsednik je takrat postal Jože Sitar, tajnik Mitja Šir-celj, tehnični referent Dušan Volk, blagajnik pa Drago Jevnikar. In začela se je zgodovina šaha na Domžalskem... Ob praznovanju 50-letnice ŠD Napredek Domžale jo je spisal Stane La-znik, ki izhaja iz prve generacije šahovskega krožka profesorja Bukovca na domžalski gimnaziji in je bil celih 14 let tudi predsednik društva. Njegova knjižica z naslovom 50 let šaha na Domžalskem, ki jo je izdalo Šahovsko društvo Napredek Domžale, je bila prvič predstavljena 16. novembra v gostilni Keber ob srečanju najstarejše generacije nekdanjih dijakov iz prvih šahovskih krožkov. V Majčevem dvoru v Jaršah pa so se 23. novembra srečale vse generacije šahistov, ki so kdaj koli igrali za SD Domžale. Vabilu se je odzvalo več kot 50 nekdanajih igralcev in igralk. To je bilo hkrati s XIV šahovskim turnirjem v spomin IVU SONCU (1920-1981), ki je bil šest let predsednik sekcije, devet let predsednik kluba in sedem let predsednik Šahovskega društva Domžale. Slavnostna proslava po končanem turnirju je bila svojevrsten družaben dogodek, ki mu ne na|demo primerjave v slovenskem prostoru. Zbrani šahisti in šahistke so bili videti kot velika šahovska družina! Na spominskem šahovskem turnirju je nastopilo 48 igralcev, polovica sedanjih in polovica nekdanjih članov društva iz vse Slovenije. Turnirska zasedba je bila izredna, saj so na šahovskem turnirju (pospešeni šah -15 minut) nastopili trije mednarodni mojstri, štirje mojstri FIDE, trije slovenski moj-stir, 21 mojstrskih kandidatov, pet prvoka-tegornikov itd. Presenetljivo se je po končanem 7. krogu turnirja na prvo mesto zavihtel FIDF. mojster Leon Mazi. Zbral je 5,5 točke. Toliko jih je osvojil tudi drugouvr-ščeni mednarodni mojster Janez Barle. Med nagrajence so se uvrstili še: 3. Darko Šifrer MM, 4.-5. Damjan Plesec FM in Tomaž Navinšek MK, 6. Marjan Kamar MK, 7. Vid Vavpetič MK, 8. Bojan Hribar MK 5 točk, 9. Igor Kragelj FM, 10. Bojan Osolin I. kat. in 11. mesto Boštjan Rebernik MK 4,5 točke. Veteranski nagradi sta »pobrala« SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Cesta talcev 12 RAZPISUJE IZOBRAŽEVANJE OB DELU ZA PREKVALIFIKACIJE V POKLICE: 1. PRODAJALEC - PREKVALIFIKACIJA 2. OBLIKOVALEC KOVIN: orodjar, frezalec, brusilec, strugar 3. PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN: konstrukcijski ključavničar, varilec, klepar 4. MONTER IN UPRAVIJALEC ENERGETSKIH NAPRAV: monter hladilnih naprav, monter ogrevalnih naprav, monter vodovodnih naprav, monter plinskih naprav, monter klimatskih naprav 5. STROJNI MEHANIK: strojni mehanik Pogoj za vpis pod tč. 1 je končana IV stopnja izobraževanja, pod 2 do 5 pa končana IV stopnja izobraževanja smer strojništvo. Prijave bomo sprejemali do 15.1.199Z Podrobnejše informacije dobite na tel. 713-61.3. mojstra Vladimir Ivačič (14.) in Zvone Krži-šnik (20.), mladinski Bojan Hribar in Robert Bergant (22.) in ženski Petra Ipavec (18.-19.) in Vilma Nadvešnik (29.). Nagradni sklad je znašal 120.000 tolarjev. Po izredno močnem in odlično organiziranem turnirju, ki so ga vodili Stane La-znik, Jože Koritnik in Franci Poglajen, je sledila slavnostna proslava, vrh visokega jubileja ŠD Napredek Domžale. Vse navzoče je v slavnostnem in prazničnem delu praznovanja »šahovskega Abrahama« najprej pozdravil predsednik ŠD Napredek Domžale, g. Stane Skok, nato pa spregovoril o dolgoletni prehojeni šahovski poti društva. V svojem govoru se je spomnil vseh zaslužnih ljudi, ki so s svojim požrtvovalnim delom in z njim povezanimi vrednotami pomagali pri napredku in življenju Šahovskega društva Domžale. Po govoru je podelil predsednik spominske plakete najbolj za-služnim šahistom, ki so s svojimi uspehi in uspešnimi nastopi oziroma igranjem največ prispevali k razvoju in pomembnosti društva ter uveljavitvi Domžal kot pomembnega šahovskega središča v Sloveniji. Plakete so dobili tudi dolgoletni odborniki. Vsem jih g. Stane Skok, predsednik društva, žal ni mogel izročiti v roke, ker se zaradi različnih vzrokov niso udeležili slavnostnega dogodka. Prejeli so jih (bodo): M Ivo Baje, MM lanez Barle, VM Albin Planine, Franček Brglez, MK Franc Cizelj, ženski MK Kati Dedič, M Milan femek, MK Janez Hribar, ženski MK Petra Ipavec, M Vladimir Ivačič, ženski MK Marjana Jelen, MM Iztok lelen, MK Marjan Karnar, FM Srečko kolar, ženski mojster Pavla Košir, Bojan Osolin I. kat., Stane Skok, FM Marjan Slak, MM Darko Šifrer, MK Cveto Trarn-puž, MK Anton Trebušak, MK Vid Vavpetič, M Zvone Kržišnik, Stane Laznik II. kat., MK Rihard Lorbek, FM Leon Mazi, ženski MK Majda Mafzi, Ljubiša Milic, ženski MK Vilma Nadvešnik, MK Bogdan Osolin in starosta domžalskega šaha Peter Zupančič. Spominske f>ohvale so prejele tudi organizacije, podjetja, šahovske organizacije in zveze za dolgoletno sodelovanje. Najbolj zaslužne so nekdanja Papirnica Količevo, sedaj Sario Slovenija Količevo, Napredek trgovina Domžale in Športna zveza Domžale. Na koncu slovesnosti je vse navzoče in društvo pozdravil v imenu Šahovske zveze Slovenije g. Leon Costiša, mednarodni mojster in večkratni državni šahovski prvak. Med kosilom po lepi praznični prireditvi pa so vse generacije domžalskih šahistov, nekdanjih in sedanjih, obujale spomine o skupni šahovski poti v različnem času ŠD Napredek Domžale. BOGDAN OSOLIN je bila naloga društva osveščanje staršev otrok, ki so bili vključeni v šob s prilagojenim programom in vključevanje v šolsko delo. Leta 1968 so potekale priprave na ustanovitev delavnk pod posebnimi pogoji. Z uvajanjem kartotek za duševno prizadete so pričeli v letu 1970. Leto kasneje je bib sklicano posvetovanje o problematiki neprimernih prostorov šole s prilagojenim programom in o potrebi po novi. V letu 1973 je novo vodstvo, sestavljeno iz staršev in strokovnih delavcev, začelo z vključevanjem tudi tistih otrok, ki so svoj čas preživljali doma. Na pobudo društva so naslednje leto pripravili oddelke za delovno usposabljanje pri osnovni šoli s prilagojenim programom in sprejeli statut društva. V letin, ki so sledila, so v društvu pripravljali različne programe za organizirano preživljanje prostega časa in s tem srečavanje z drugimi družinami s podobno problematiko. Leta 1976 so pripravili družinsko letovanje v Parizu. Leto kasneje so ustanovili razvojne oddelke za predšolske otroke v Kamniku v vrtcu, v Domžalah pa v okviru šole s prilagojenim programom. S stalnimi pobudami so v letu 1978 dosegli podpis sporazuma za ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji v Mengšu, obenem pa se je sedež društva preselil iz Homca v delavnico Mengeš. Društvo je vseskozi navezovalo stike z drugimi društvi po Sloveniji, si z njimi izmenjevalo delovne izkušnje, ni pa manjkab tudi številnih športnih tekmovanj, družabnih srečanj, aktivnega preživljanja prostega časa, družinskih pohodov in predavanj za starše. Svoj drugi dom so v bivalni enoti Doma počitka Mengeš dobili odrasli in zmerno ter teže duševno prizadeti mladostniki v letu 1989. Najprej so bili trije stanovalci, danes jih je 16. Živib kot velika družina, pod strokovnim vodstvom, sami skrbijo za vsakdanja opravila in se vključujejo v življenje kraja ter programe društva. Leta 1995 je društvo dobib ime Sožitje s sedežem v Mengšu. Člani društva iz vrst staršev, skrbnikov, strokovnih delavcev in nekaj redkih prijateljev skrbijo za 155 laže in zmerno prizadetih mladostnikov ter odraslih oseb iz Domžal, Kamnika, Lukovice, Mengša in Moravč. V to število so zajeti mladi, ki so vključeni v INCE Mengeš, v oddelke debvnega usposabljanja in razvojne oddelke pri OŠ Roje in 27 julij Kamnik ter tisti, ki svoj čas preživljajo doma. Za številne dejavnosti jim žal znotraj društva velikokrat zmanjka denarja, zato jim pomagajo številni sponzorji (podjetja, društva,...). Sicer pa imajo v društvu Sožitje atletsko in balinarsko sekcib^plavalce, smučarje in že omenjeno dramsko-plesno skupino Metulj. Ta je bila deležna bučnega aplavza tudi na nedavni slovesnosti v Kulturnem domu v Mengšu. Prva dama naše republike Štefka Kučan kar ni in ni mogla prehvaliti delo društva. »Dobrih ljudi je veliko, v društvu Sožitje pa prav gotovo,« je dejala. Pridružili so se ji vsi prisotni župani, pa tudi nekateri drugi posamezniki, ki so želeli društvu čestitati za ves trud, ki ga vlaga v tako veliko in dobro deb. Za to so zaslužni tako posamezniki kot tudi šole, občine in druga društva. Najzaslužnejši so na prireditvi prejeli posebna priznanja in zahvale. Priznanja so prejeli: Ince Mengeš, OŠ Roje, č3Š 27 julij, Dom počitka Mengeš, Zveza društev Sožitje, občine Mengeš, Domžale, Kamnik, Lukovica in Moravče, vsi nekdanji predsedniki Društva Sožitje, ustanov na članica društva Ema Škerjanc Ogo-revc, bže Mlakar, Bruno Kocbek, Ela Košir in Marija Vrež, medtem ko sta zahvali prejela krajevna organizacija Rdečega križa in Župnijska Karitas. PETRA KERĆMAN Z vami se veselimo majhnih in velikih dogodkov, ki nas spremljajo skozi vse leto. Iz vsega srca vam voščimo prijetne Božične praznike, ter zdravo, uspešno in ljubezni polno novo leto 1997 Domžale /bmnik Najboljši atleti '96 Atletski klub Domžale uspešno zaključuje še eno leto svojega delovanja in se približuje svoji dvajsetletnici. Letošnje leto po tekmovalni plati sicer ni bilo tako uspešno kot prejšnje, vendar so vodstvo kluba in tekmovalci zadovoljni, saj se je arhiv povečal za nekaj medalj in odličnih uvrstitev, uspešno pa so bile organizirane tudi tradicionalne prireditve, kot so: kros Dnevnika oz. državno prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole, Olimpijski tek, klub pa je sodeloval tudi pri organizaciji drugih atletskih tekmovanj. Ob upoštevanju rezultatov, doseženih po madžarskih tablicah, so najboljši atleti Atletskega kluba Domžale, ki so na zaključni slovesnosti prejeli tudi priznanja in darila, naslednji mladi člani: med pionirji: TOMAŽ KU-ŠAR, srednjeprogaš, ki je v finalu VAŠP na 1000 m osvojil prvo mesto (to je po tablicah tudi naj- boljši rezultat) ter bil tretji na državnem prvenstvu za mladince v teku na 1500 ni, med pionirkami: ANJA ZAVRŠNI« z medaljo na mnogoboju, odličnim tekom v štafeti ml. mladink ter najboljšim rezultatom v teku na 300 m, med ml. mladinkami: META PUNGERČAR za najboljši rezul- tat na .'00 m ter uvrstitve med najboljše tekačice na 600, 800, looo in iooo in in odličen tek v štafeti, med. st. mladinci: KLEMEN AVBEL) z najboljšim rezultatom pa 800 m tet osvojenimi mesti med pivo deseterico na krosu in državnih prvenstvih v teku na srednje proge, med člani: GREGOR BREZNIK z odličnim rezultatom na 100 m, kjer je na finalu APS osvo jil f). mesto, bil odličen v štafetah ter tudi na državnem prvenstvu v teku na 100 m in 200 m osvojil 6. o/. 5. mesto. Najboljšim iskrene čestitke, vsem skupaj pa uspešno 199? v katerem se bodo najboljši mladi atleti si (ičali na mladii isk< hm vr< >| iski i11 atletskem prvenstvu za mladince, ki bo v Ljubljani. Vsi člani Atletske ga kluba Domžale pridno trenira jo, saj se zavedajo, d.l lx>, če lx> na startih tudi kdo od mladih dom/.il skih atletov, to največji uspeh domžalski i atlet ik< \ I Jržii no pesti, da bi jim uspelo! V. Kotalkarji Piruete navdušili kot plesalci Mladi kotalkarji KK Pirueta, ki vedno znova presenečajo s svojimi rezultati, tudi v času bližajočih se praznikov ne počivajo. Ker poleg kotalkanja obiskujejo tudi plesno šolo v Ljubljani in trenirajo zlasti jazz balet, ni bilo naključje, da jih je opazil režiser letošnje prireditve Miklavž v Domžalah in jih povabil k sodelovanju. Dodelil jim je vlogo parkeljnov. Sprva je bilo med otroci malo pomisleka, če le niso nekateri morda premajhni za to vlogo, pa je vse skupaj iz zagate potegnila ena najmlajših, Maxi, ki je rekla: »Hvala Boju, da sem parkelj, tako lahko delam, kar hočem«. Ta-oj se je vedelo, da jim je vloga pisana na kožo. ki Za Miklavža so nastopili dvakrat in dokazali, da kljub nabito polni dvorani nimajo treme pred publiko. Seveda pa jih je znal sprostiti celoten kolektiv nastopajočih od odraslih parkeljnov, angelčkov, Sv. Petra, do skesane duše ga. Mare pred Sv. Petrom in navsezadnje sam dobrotnik Sv. Miklavž. 22. decembra jih čaka še revijski nastop na kotalkah v Domžalah. Na žalost organizator kljub posebni prošnji kluba ni dovolil nastopa dveh skupin, čeprav gre za domžalske otroke. Zato se je ena skupina mladih kotalkarjev odločila, da bodo svoj revialni nastop »muck in mišk« prikazali mladim prijteljem na revialnem nastopu v Renčah. B. Zavidljiv dosežek kotalkarjev KDK Domžale na Nizozemskem V drugi polovici oktobra so bili tekmovalci KDK Domžale v dilemi. Bili so povabljeni na mednarodno tekmovanje Alpe Adria v Novi Gorici, hkrati pa jih je mikala udeležba na uglednejšem in zahtevnejšem mednarodnem tekmovanju Interland, ki je bilo od 17 do 19. oktobra na Nizozemskem. Ker na dveh koncih ni mogoče nastopiti naenkrat, so se odločili za udeležbo na bolj priznanem in med kotalkarji bolj cenjenem prvenstvu Interland. Na tekmovanju je bila zelo ostra konkurenca kotalkarjev, saj so se za naslove potegovali najboljši te- kmovalci iz osmih evropskih držav: Francije, Belgije, Nemčije, Nizozemske, Švice, Danske in Slovenije, med drugimi tudi tekmovalci, ki so na letošnjem evropskem prvenstvu posegali po najvišjih mestih. Kljub vsemu so se domžalski in hkrati slovensk; predstavniki nadvse dobro odrezali. Glede na to, da je tekmovanje potekalo v t. i. mrtvi sezoni za umetnostne kotalkarje, saj so telovadnice šol, v katerih trenirajo, zaradi začetka šolskega leta, pogosto zasedene, so tekmovalci KDK dali vse od sebe in dobro predstavljali slovenske barve. Za svoje nastope so preje- li vrsto pohval, tudi od trenerjev drugih uspešnih tekmovalcev. Tekmovali so v prostem kotalkanju, kjer so izvedli kratki oz. originalni in dolgi - prosti program. Matjaž Ivančič, ki je nastopal v skupini mlajših tekmovalcev, je v dolgem programu in skupno zasedel odlično 3. mesto. Najboljši domžalski kotalkar Matej Drašček je v dokaj ostri konkurenci med kadeti osvojil prva mesta tako v kratkem, kot dolgem programu in na koncu tudi v skupni razvrstitvi. Alenka Ivančič, ki je imela med kadetkami še hujšo konkurenco, saj je v tej kategoriji nastopalo kar 19 tekmovalk, je bila v kratkem programu druga, v dolgem pa prva, skupno pa druga. Miha Arvaj je v kategoriji je-unesse povsod (kratki in dolgi program ter skupno) zasedel 5. mesto, Saša Slane pa je med 18 tekmicami povsod dosegla izvrstno drugo mesto. M. Š. Na pokalu mesta Schio blesteli kotalkarji KDK 16. in 17. novembra je veliko mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v italijanskem mestu Schio v precejšnji meri potekalo v znamenju domžalskih kotalkarjev - članov KDK Domžale. Osvojili so kar 3 zlate in dve srebrni medalji. Za tekmovanje, na katerem so nastopali tekmovalci iz sedmih držav: Italije, Danske, Nizozemske, Avstrije, Belgije, Hrvaške in Slovenije, je posamezen klub lahko prijavil le po 6 tekmovalcev. Poleg članov KDK Domžale so Popravilo skakalnic na • Miklavžu Ker je pred durmi nova zimska sezona smučarjev skakalcev, smo se v smučarskem klubu Termit Moravče pred meseci odločili, popraviti ter obnoviti 35 in 65 m skakalnici na Miklavžu. Na manjši je bilo potrebno opraviti izkop ter betoniranje obeh temeljev nosilnih stebrov naletne steze. Slednjo smo prav tako v celoti /gradili na novo in tako Skakalnico usposobili za nadaljnjo uporabo. Na večji 65 m napravi je bilo treba nujno izvesti izolacijska dela na celotnem naletišču. Odstranili smo zgornji sloj naletne steze ter dobro izolirali podnožje slednjega. S lem smo preprečili hitro topljenje snega ler prihranili veliko truda, saj smo ga nemalokrat na ramenih nosili prav do vrha naletišča. Že ob prvem zapadlem snegu smo se lahko prepričali, da je bila naša odločitev pravilna. Povem naj, d,i jedel linam nih sredstev za rekonstrukcijo oheh skakalnic prispevala občina Moravče, pohvaliti pa je potrebno člane S. K., saj smo s prostovoljnim delom vse to opravili sami, seveda nekateri manj, drugi več. Menim, da bi ob večji pomOCI, posluhu in prizadevanju samega kraja uspešno dokončali gradnjo 80 m skakalnice na Miklavžu in /gradili prepolni me objekte poleg njih. S tem bi omogočili klubu organizirati tekmovanja višjega ranga - (državne in mednarodne tekme) kar pomeni, promocijo svojega kraja, obe-, nem pa tudi večjo možnosl turizma na POdCželiU- T.HABIAN.Č slovenske barve, kljub dokaj ostri konkurenci v posameznih kategorijah, solidno zastopali tudi kotalkarji iz Nove Gorice in Renč. Tekmovalci v mlajših kategorijah - do kategorije jeunesse, so nastopali le v prostih -dolgih programih, tekmovalci višjih kategorij pa so morali prikazati tudi krake - originalne programe. Med pionirji si je Matjaž Ivančič priboril srebrno kolajno, Malej Drašček pa se je med kadeli okitil z zlatom. Tudi Alenka Ivančič je bila med kadetkami prva, Ivana Vujovič pa je zasedla sedmo mesto. V skupini jeunesse je Saša Slane v kratkem programu osvojila 3. mesto. Dragana Vujovič se je izkazala med mladinkami, saj je bila prva tako v kratkem, kot dolgem programu in nazadnje tudi v skupni razvrstitvi. Po tem tekmovanju so si tekmovalci KDK vzeli čas za treninge in priprave na prihodnjo sezono, saj bo, kot kaže, še zahtevnejša kot letošnja. Medtem ko pilijo in popravljajo različne elemente in se učijo novih, se tudi pripravljajo na novolet- no revijo, s katero bodo v hali Komunalnega centra 22. decembra ob 17 uri sklenili letošnjo nadvse uspešno sezono in po svoje prispevali k predprazničnemu, novoletnemu razpoloženju v Domžalah. MIRO ŠTEBE Silvo Karo v Vosemitih postavljal hitrostne rekorde Znani domžalski alpinist Silvo Karo je jeseni, komaj meser dni \x> vrnitvi z uspešne odprave na Grenlandijo odseli še v ZDA, kjer je presenetil vse z dvema rekordno hitrima vzponoma v znamenitih stenah El Capitana in Half Doma v dolini Yosemite. Tokrat je Silvo za soplezalca izbral švicarskega alpinista Ruppa Aischana. Odločila sta se, da bosta skušala kar najhitreje preplezati katero od skrajno težavnih klasičnih smeri, ki so jih še pred kratkim običajno preplezali v treh do štirih dneh. Če želi alpinist kar najhitreje opraviti vzpon, ne sme s seboj vlačiti pretežavne opreme, saj teža precej upočasni plezanje. Silvo in Rupp sta tako za znano smer Salathe v El Capitanu vzela le nekaj kilogramov tehnične opreme ter 7 litrov vode. Voda je v kalifornijskih stenah življenjskega pomena, hrani pa sta se alpinista odpovedala, s seboj nista vzela tudi nikakršne rezervne obleke. 9. septembra sta že ob prvem svitu stopila v smer z oceno 5. 10c, A3, 35 raztežajev. Silvo je v petih urah in pol plezal prvih 21 raztežajev, tako da je ves čas plezal kot prvi, potem pa sta se zamenjala v vodstvu. Med plezanjem sta prehitevala naveze, ki so vzpon začele že v prejšnjih dneh, po desetih urah in pol pa sta že stala na vrhu in se še podnevi vrnila v tabor. Rekordni čas sta zgrešila za uro in pol, vendar se jima ob morebitnem naslednjem poskusu ne zdi nedosegljiv. Za naslednji cilj sta izbrala granitni monolit Half Dome, visok skoraj 3.000 m. Za smer Direct VVest Face z oceno 530, A3+ sta potrebovala le 11 ur in 20 minut izredno hitrega plezanja, med katerim ju je pre senelilo tudi poslabšanje vremena. Opoldne ju je ujela nevihta, ki je plezanje še otežila, saj je skala postala mokra in spolzka. Na polici, kjer se smer združi z Regular NW Face, je deset plezalcev čakalo na izboljšanje vremena, Silvo in Aisc-han pa sta morala naprej, saj bi bilo čakanje s tako malo zaščitne opreme lahko še bolj tvegano, še zlasti ker je začelo tudi snežiti. Tokrat jima je uspelo izboljšati rekord lo- kalnega plezalca Hansa Florina, ki je za smer potreboval 12 ur. Silvu Karu so plezanje v Ameriki tokrat poleg Slovenske vojske, kjer je zaposlen, omogočili še PD rjomžale in Občina Domžale ter North Face in Boreal. Še zlasti je hvaležen za podporo, ki mu jo je nudil Peter Primožič, predsednik PD Domžale, ob tem pa ugotavlja, da je za vrhunske dosežke v alpinizmu vse težje dobiti podporo. MIRO ŠTEBE V hribe tudi v letu 1997 srečno in varno Kdor čuti z naravo, mu je v hribih razgled z vrha krona doživetja. Paše za oči, utrujene od gledanja oglatih zidov in blatnih cest, pa ob razgledu ne nudijo samo najvišji alpski vršaci, ampak tudi bolj pohlevne gore sredi nižjega sveta. Tja in pa seveda na vse naše vrhove, najlepše, kar nam je dala narava, vas tudi v letu 1997 vabi Planinsko duštvo Domžale. Pridružite se številnim mladim, najmlajšim in starejšim planincem, ki vse leto obiskujejo ta lep, pomemben del naše domovine, in mu namenjajo precejšen del svojega življenja. Pridružite se jim na njihovih planinskih poteh, v planinskih postojankah in v njihovem DOMŽALSKEM DOMU NA VE LIKI Pl ANINI. Spremljajte in držite pesti za ekstremne dosežke svetovno znanih alpinistov Silva Kara in Janeza Jegliča ter njunih prijateljev. Ob tem pa naj vas na vseh vaših planinskih in gorniških poteh tudi v letu 1997 spremlja sreča. Naj bodo vaše poti varne in naj se uresničijo besede velikega Slovenca Franceta Avčina: »Bolečine, grenkobe, razočaranja se pora-zgube, vse lepo pa ostane. Za vselej. Tudi v gorah!« In prav Vam. Okroglo o TEN-TEN na oglati mizi V prejšnji številki SLAMNIKA je g. Boštjan Dobrovoljc, direktor TEN TEN, povabil prav vse, ki jih zanima karkoli o dejavnosti tega svetovno znanega centra, da se mu pridružijo ob oglati mizi v Majčevem dvoru. Rezervirani stoli ob oglati mizi pa so ostali skoraj prazni, saj razen predstavnice uredništva Slamnika in g. Pavleta, ki naj bi predstavljal kar nekaj institucij, dobro pripravljenega gostitelja, ki se je oborožil tudi s skromnimi darilci, županje, ki je zaradi drugih obveznosti malo zamudila, ni bilo nikogar. Zakaj, ne vem, ker nisem imela koga povprašati, se nama pa je v razgovoru z g. Dobrovoljcem pojavila cela vrsta vprašanj, povezanih z zanimanjem nekaterih o lem, kaj vse se dogaja v TEN TEN-u. Zal niso izkoristili priložnosti, da na vsa svoja vprašanja, pa tudi pomisleke in velikokrat nepreverjene trditve dobijo odgovore, pojasnila. Ail niso izkoristili priložnosti, da g. Dobrovoljcu povedo, kaj jih v zvezi s TEN TEN moti, mu predstavno svoje predloge, kako bi TEN TEN |X>st,il še lx>lj dom žalski, še bolj naš. Zal tudi zato, ker je moral g. Dobrovoljc vsa darilca odnesti do- mov skupaj z morda neprijetnim občutkom, ki pa je ostal nelzgovorjen, da ni pripravljenosti niti za pogovor o TEN TEN-u, čeprav ostaja osrednji športni objekt našega mesta, kaj šele... Na oglati mizi o TEN TEN-u je torej ostalo veliko neizgovorjenih besed, ki bi jih g. Dobrovoljc rad povedal vsem, ki jih ta problematika resnično zanima. Ena izmed njegovih želja pa je tudi dobiti priložnost za pogovor o TFN TEN-u, njegovi sedanjost i in prihodnosti v domžalskem »parlamentu«. V. Mlade trzinske planinke spet najboljše V soboto, 16. novembra, se je v Trzinu na 8. državnem tekmovanju Mladina in gore za naslov najboljše letošnje skupine mladih gornikov potegovalo kar 60 štiričlanskih ekip iz vse Slovenije. Tekmovanje, za katerega je pokroviteljstvo prevzela občina Domžale in županja (vela Zalokar Oražem, je najmnožičnej- Hi- še in najpomembnejše tekmovanje, ki ga pripravlja Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije, organizatorja pa sla bila Osnovna šola Trzin in Mladinski odsek Planinskega društva Onger Trzin. Trzincem je pripadla čast, da so bili organi- zatorji tekmovanja, ker je lani druga ekipa Trzina na podobnem tekmovanju zmagala. Čeprav so bili gostitelji, si druga ekipa Trzina, v kateri so bile Kat- triglav o%>/». ja Šenk, Urša Štremfel, Nika Tomažič in Jerneja Kostevc pod vodstvom mentorja Emila Pevca, ni pustila odvzeti našlo va državnih prvakinj. Že v predtekmo-vanju so se odlično odrezale, tako da so se uvrstile v finale osmih najboljših ekip. V finalu, ki je bilo precej izenače- no, pa soTrzinke naredile le eno napako in suvereno zmagale. Trzinci so se izkazali kot zelo dobri gostitelji, saj je bilo treba za to, da je prireditev potekala gladko, brez zašlo jev in težav, res veliko zavzetega, prostovoljnega dela. Kljub (»manjkanju denarja in številnim organizacijskim te-žavam so imeli člani mladinskega odseka, nekateri starejši člani društva in predstavniki šole, tu je treba še zlasti omeniti prizadevnost načelnika mladinskega odseka Emila Pevca in ravnatelja OS Trzin Franca Brečka, zadosti živcev, potrpežljivosti .in energije, da so prireditev odlično izvedli. Trzinci so za tekmovanje izdafcbilten, v katerem so predstavili Trzin, Domžale, gorništvo našega območja in tekmovanje Mladina in gore. Vsi udeleženci so prejeli tudi spominske majice, obešanke za ključe in podobna darilca. Na prireditvi se je zbralo kakih 4(X) udeležencev, gostov in gledalcev, vsi pa so potek in izvedbo tekmovanja zelo pohvalili. M. Š. Domžale r^A' /|Q 18 NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA PREDSEDNIK VLADEV AFRIŠKI REPUBUKJ SJERRA LEONE (WLENTINE) SPREJEMA-| NJE HRANE, PREHRANJEVANJE UDAREC I PRI TENISU IME VEC ANG.REK BESEDE, KI SO Z OSTRIV-CEM NAGLAŠENE NA ZADNJEM ZLOGU STARO MESTO NA MORAVSKEM VRSTILNO GOSPODARJENJE SLAVKO CVIKL MESTO V SEVERNI ITAUJl SLOV ARHITEKT (SAŠA) VOZNIK SPLAVA SKUPINA ŽIVALI, PREDVSEM DROBNICE GERMANSKI BOG (VVODAN) KOST PRSNEGA KOSA ANTON HAJDRIH ST. IZRAEL POUT1K um PARADIŽ ~ SREDNJI PRST BELGIJSKA LETALSKA DRUŽBA PRAOČE MITOL ENAKJTOV IN TAKO DALJE NEMŠKA PESNICA SEIDEL PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA (RALKA) ŽLAHTNI PUN (ZNAK Ar) IGRALKA BEGOvt ~ ZAKEU ŽLAHTNI PUN (Ne) MOČENJE Z VODO OREL IZ GERM,M|T GLASBENIK SOSS MEJNI PREHOD Z raujo ŽELEZARNA NAKOROŠK, KARE NOVAČEK kraj ob cesti moovA- V OSKAR DEV T G N TONE LOGONDER SLSUKAR, MARINIST (ALBERTI GR CRKA ROBERT REDFOFtP ANDREJ KURENT KRAJ NAD tVOOŠONfi OTOK V KVARNERJU HINKO PUACA BOGOV OBZIRNO VEDENJE ALI RAVNANJE UU8KOV OBUKA IMENA ROBERT PERZUSK] poLOsa GL HRANA AZIJCEV PERZEJEVA mati mu) ODŽAGAN KOS DEBLA DRŽAVA NA NEKDCIMO-SOV AVTO JAPONSKI PISffEU (KOBO) RAJI KDOR BIVA „y, koči TOMISLAV NERAUĆ BRITNOBELO-VECZAMIR STSMUC.TE-KACIOVROI EVROPSKI VELETOK M V NADAV, NAPLAVILO. EISEN-HOWER SODITAUJ. FILOZOF (GIANNI) NIZ VRSTA ZNAMKA NEMŠKIH RAČUNALNIKOV 8 UREJEVALEC IZLOŽB KRANJSKI ALPINIST IN GORSKI REŠEVALEC SOD SLOV FIZIK (PETER) GL MESTO GRČIJE STARI DEL um IS- Kl KAMEN" FRNIKOLA, JffiSUCA. SEJANJE, SETEV DREVORED == E o s as STARO IME JEZERA MALAVI DRŽAVNA "nitozem mestojsir) IZMERJENA VIŠINSKA TOČKA SPANEC it dirigent ladjar ONASSIS PEVEC PESTNER LULVIK OŠABNIK CAR, PRIVLAČNOST 8REZ-KUŽNOST ST ITAUJ. POPEVKAR IMASSIMO) NASTAJAJOČE DRUŽINSKO PODJETJE V MOR«/CAH IRENA KOLESAR OKRASNI VODNJAK, FONTANA .. ? ..VAUAVEC »PASTIR« ČRV, KI SE ZAREDI V MOKI REŠITVE POŠLJITE DO 6. JANUARJA 1997 NA UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK, LJUBLJANSKA 69,1230 DOMŽALE. Nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 10.000 tolarjev. Nagrado prispeva NAPREDEK DOMŽALE. 2. nagrada: tabure - podnožni sedež. Nagrado prispeva Liiz Karantania, An- tona Skoka 2, Domžale. 3. nagrada: nagrada TEL-HAMA, Ljubljanska 88, Domžale, v vrednosti 5.000 tolarjev iz njihove ponudbe. 4. nagrada: mlevski izdelki v vrednosti 3.000 tolarjev. Prispeva Mlinarstvo RO- TAR, Moravče. , 5. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 tolarjev v Gentru Resnik, Moravče. Pri speva Center Resnik Moravče. 6. nagrada: letna abonmajska karta za igranje tenisa na igriščih TEN-TEN Dom- žale. Prispevek TEN-TEN Domžale. 7 in 8. nagrada: 1 kosilo v Majčevem dvoru. Prispeva Majčev dvor. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1). Domžale ZAČETNI TEČAJ (25 ur): WlNDOWS 9^/VORD FOR VVINDOVVS, EXCEL (20 ur) _ VVINDOVVS 95 (5 ur) INTERNET, UPORABA MODEMA (5 ur) AUTOCAD. CORELDRAVV. TANGO... 713-660 TEČAJI KOMUNIKACIJ IN INTERNETA Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 20% popusta! jrm MITSUBISHI MOTORS Obrtniška 8 1230 Domžale Tel.: 061/715 - 666 Scc&etf SERVIS IN PRODAJA VOZIL HYunnni VSEM STRANKAM VOZIL HVUNDAI IN MITSUBISHI ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VARNO VOŽNJO V LETU 1997. 0 NOVOLETNO DARILO !!! * * PRI NAKUPU VOZILA HVUNDAI VAM PODARIMO 500 LITROV GORIVA IN GLASBENI STOLP! Domžale /lamnik -AVTOTAXI JAGUSIC MARTIN s.p. Ul. Matije Tomca 2,1230 Domžale Telefon: 061/711-491 nudimo prevoze oseb z osebnim avtomobilom • doma in v tujino NON-STOP. PREVZAMEM TUDI * ^ KURIRSKA DELA ZA PODJETJA V OKOLICI DOMŽAL. £>re£ao 7*337 yAH teti OBNAVLJANJE IN PREDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH. MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE. TAPETNIŠTVO JARC W EMIL JARC, PREVOJE 131, 1225 LUKOVICA MOBITEL: 0609-635-915 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 1 Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. TOR., PET. 13.00-19.00 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. U. MARIBOR PETROL O CENTER Veset božič in srečno novo Četo 1997 vam žeti vaš OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tek: 061/738-980 Mfiziocentertrzin po enem tednu se počutite pO € kot prerojeni... ^721 -386 Izkušnje ruskih zdravnikov, fizioterapevtov in maserjev ELEKTROMEHANIKA SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV J CANDY, GORENJE, 1 KONČAR Jani lipovšek, tel.: 814-200 JUS-SECURITY LJUBLJANSKA 102, DOMŽALE TEL: 061/715-776, 716-230 JUS-SECURITT d o.o. Ljubljanska 102, DOMŽALE JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA Nudimo vam 24-urno intervencijsko službo, varovanje oseb in premoženja. '•Ti*. Mobitel: 0609/638-007 8 AVTOSOLA-JUS KATEGORIJE: A, B, C, E in H Pričetek tečajev vsak torek ob 10. in ob 16. uri Mobitel: 0609/615-159 JUS-SECURITY TRGOVINA Prodaja, montaža in servis telefonskih aparatov, alarmnih naprav in video nadzornih sistemov. Zagotovite si varnost z JUS-SECURITV! VETERINARSTVO TRSTENJAK HJ KLINIKA ZA MALE ŽIVALI Tesovnikova 27A, Lj. Gežica) Naročila po tel.: 372-967 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure. Radovan Zaje, dr. vet. med. mag. I. Trstenjak, dr. vet. med. SERVIS in TRGOVINA rtv tehnike DUŠAN HRIBAR LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE (NOVI BLOK ZRAVEN GOSTILNE KEBER) ^ 722-752 ^ DELOVNI CAS: 8—12h 14— 19h SOBOTA 8—13h Nudimo prodajo in popravila: □ TV APARATOV □ HI-FI NAPRAV □ VIDEO REKORDERJEV □ AVTORADIJEV Cene so konkurenčne, plačila na obroke! MENJAVA STARO ZA NOVO IN MOŽNOST POPRAVILA VAŠEGA APARATA NA DOMU! Frizerski salon TOREK SREDA ČETRTEK .PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK 8h-18h 8h-15h 8h-15h 8h-18h 7"-13h ZAPRTO Veee\ \?oi\6 ter erečno in zdravo w v letu 1997 fr\ Se priporočamo SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT, TUDI DIABETIČNE, POTICE IN DROBNO PECIVO. IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORT, TUDI POPULARNEGA HUGA. SPREJEMAMO NAROČILA ZA POROKE IN OBLETNICE, IN PECIVO PO NAROČILU. SE PRIPOROČAMO! Mengeška 26, Trzin, 1234 Mengeš tel.: 715-699 VSEM OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997 SVOJO boR£c A0°/ Domžale /lamnik fćUsludu}-135|: / ACO MAJHENIČ s.p. L- — LJUBLJANSKA 91, 1230 DOMŽALE Telefon: 061 721-057 ■ studio portretne fotografije ■ barvne fotografije v 1 uri ■foto trgovina CENJENIM STRANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VSE NAJLEPŠE V LETU 1997. I URKO - trgovina z instalacijskim materialom, montaža, servis in popravilo vodovodnih instalacij Slamnikarska 16 1230 Domžale Tel.: 061/724-110 Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem voščimo vesele božične in novoletne praznike, v letu 1997 pa obilo zdravja, sreče in vsakršnih uspehov Vam želi kolektiv KATJA & ALEN PROIZVODNJA KOMERCIALA Nožice, Gostičeva 42/a, Radomlje* tel/faks: 81-50-81 MALOPRODAJA SALON OTROŠKE OPREME IN KONFEKCIJE Ljubljanska 63 (pod Metalko — nasproti knjižnice) Jkjt tel.: 72-11-44 Jpf* KNJIGOVODSKE STORITVE MARJANA MARKOVIČ, S.R Nudimo vodenje in svetovanje obrtnikom in podjetjem Telefon 715-396 Domžale, Rodiška ul. 5 V DOMŽALAH avtotehna WD@ in KOSEC d o.o. ŽELI VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997. POSEBNO PRESENEČENJE VECTRA KARAVAN ZE ZA 34.500 DEM PRODAJNO SERVISNI CENTER KOSEC d.o.o. DOMŽALE SALON Ljubljanska 110, Domžale, tel.: 061/716-092 SERVIS Kamniška 19, Domžale, tel: 061/715-333 == zavarovalnica triglav, d. d. Domžale /lamnik 21 Mali oglasi SLAMNIK 7 a i 0 2 2 SERVIS smuči. Zdaj je pravi čas za pripravo smuči za novo sezono! SERVIS koles. IX)MŽALF, Masljeva 6, tel.: 714-083. SERVIS Šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje, (v bližini Kemisa). Tel.: (061) 723-324 ali 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. INSTRUKCIJE - fizika in matematika v Ljubljani in Domžalah -vse stopnje. Cena 1.200/45 MIN. TeL: 723-267 ZAMRZOVALNO omaro - skoraj novo 230 I Gorenje prodamo za polovično ceno (35.000 do 38.000 SIT). Tel.: 712-269 V RADOMLJAH oddamo pisarniške prostore v najem. Tel.: 728-002 zvečer, 716-020 preko dneva ga. Irena JAVNO OPRAVIČILO: Tratnjek Tone se opravičujem Žaljec Sašu za nedopustno dejanje, ki sem mu ga storil. PROFESOR uspešno poučuje angleščino, italijanščino in nemščino za vse šole. Tel. 722-281 INSTRUIRAM matematiko in fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662 MEŠANI |>evski zbor Svežina iz Radomelj išče nove pevce in |)evke. Za-željena slarost od 17 do 30 let. Tel.: 721-952 (Matej) INSTRUKCIJE kvalitetne mat., fi. in ang. Tel.: 712-061 POUČUJEM kitaro in sintesiezer. Tel.: 715-614 INSTRUIRAM ANG. in nem. za osnovne in srednje šole. Tel.: 713-044 Andreja NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO IHAN ŽELI VSEM PREBIVALCEM KRAJEVNE SKUPNOSTI IHAN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. ZAHVALJUJEMO SE ZA POMOČ IN SODELOVANJE! Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-971 IG LG FONU A MARJAN JERET1NA s.p. Prežlhova 6, Domžale tel/fax 061 723 444 Prodaja, servis In montaža telefonov, telefonskih central, telefonskih tajnic, telefaxov in domofonov O..O.O;- t>l jn 11 il T — I . C)<-S 1 NOVOLETNE LUČKE 100 KOM. V KOMPLETU Z 8 BOŽIČNIMI MELODIJAMI ŽE ZA 850 SIT + PTT MARKET MIMI trgovina z mešanim blagom w Peče VOŠČI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LET01997 Se priporočamo! PRIJETNE ČOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELI VSEM STRANICAM FRIZER5KJ SALON »HELENA« DOMŽALE, SLAMNIKARSKA16. ZA 0L3ISK V LETU 1997. SE TOPLO PRIPOROČAMO! <-> frizerski salon •Pai/litttf Ljubljanska cesta 89, Domžale tel.: 061/711-672 ' CENJENIM STRANKAM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE VABIMO VAS TUDI V NAŠ SALON, KJER VAM NUDIMO NASLEDNJE STORITVE: - STRIŽENJE ŽENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH PRIČESK, ŽELJENIH IN MODNIH LINIJ - MODNO BARVANJE IN NIANSIRANJE - OBLIKOVANJE SLAVNOSTNIH PRIČESK OB BLIŽAJOČIH SE PRAZNIKIH - MAKE UP LIČENJE IN SVETOVANJE S STRANI V LONDONU ŠOLANE VIZAŽISTKE (NAROČILA PO TELEFONU) Z UGODNIMI CENAMI IN KVALITETNIMI USLUGAMI SE PRIPOROČAMO! NtV LćPOC JEAN5 & CA3UAL Slovenska 26, MENGEŠ mmmmm < LMJ\ Lee, in na domžalskem ■=> SQUAW, samo<=> NEW'S, ™»a»=o oil company, EVERLAST.., VABLJENI 1 co ULJ i iti ** Vsem poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1997. ČISTOČA d.o.o Trzin, Lobodova ul. 18, tel.: 715 -771, faks: 714-821 (ZlA Mire Pregljeve 4, Litija, tel.: 883-476 MORAVČE, TRG SVOBODE 4 SE ZAHVALJUJE SVOJIM STRANKAM ZA ZAUPANJE IN VAM V LETU 97ŽELI MNOGO ZDKAVJA, SREČE IN 05EBNEGA ZAD0V0U5TVA. V PREDPRAZNIČNEM ČASU PA VAM PONUJA BOGATO IZBIRO DARIL, PRIMERNIH ZA OSEBNA IN POSLOVNA DARILA, PO UGODNIH CENAH. MAX VIDEO - SPB DOMŽALE Ljubljanska 84, tel.: 721-625, 714-420 Videoteka MAX VIDEO vas vabi, da jo obiščete tudi med božičnimi in novoletnimi prazniki od 15.-20.30. V videoteki so vam na voljo tudi audio in video kasete ter filmi za fotoaparate po ugodnih cenah. Opravljamo snemanja s kamero in dupliciramo videokasete z vseh na vse sisteme. Fotokopiramo vsak dan od 10.-17. ure VSEM NAŠIM KUPCEM SE ZA IZKAZANO ZAUPANJE ZAHVALJUJEMO TER JIM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE TER W ZDRAVO IN SREČNO 1997! Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b 1230 DOMŽALE TEL 061/716-454 FA)G 061/713-288 Prodajni center Latkova vas 84 3312 PREBOLD TEL 063/702-250 FA* 063/702-251 VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997! BOŽIČEK, DEDEK MRAZ! ^ ^ DECEMBRSKE AKCIJSKE CENE! ^ NUDIMO VAM vse vrste gradbenih materialov: opečne izdelke, kritine, schiedel dimnike, železo in armaturne mreže, stavbno pohištvo, parket, hidro in termo izolacije, zidarsko orodje in drugo potrebno za gradnjo po POSEBNIH AKCIJSKIH CENAH V DECEMBRU. Pričakujemo vas vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah od 7.-13. ure. HVALA ZA ZAUPANJE. SALON POHIŠTVA Lil Z Karantania Antona Skoka 2 1230 Domžale telefon: 061/711 804 Vesel božič in srečno novo leto 1997 TELEFONSKE INŠTALACIJE DOMŽALE servisiranje, montaža in vzdrževanje telefonskih inštalacij Aleksander KABAJ 1230 Domžale Mačkovci 67 Telefon: (061) 722-530 0609-646-009 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM OBČINE DOMŽALE ŽELIMO VESELO IN PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKOV IN VELIKO USPEHA PRI DELU V LETU 1997! Domžale /lamnik 22 Pisma bralcev SLAMNIK 714-599, 721-022 Spoštovane bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom m navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne bomo objavili. Pisem bralcev, ki bodo daljša od 32 vrstic, zaradi pomanjkanja prostora prav tako ne bomo mogli objaviti. Kajenje in kamenje - Cveti Zalokar-Oražem Kljub temu, da sem vas prosil za kratke in enostavne odgovore, brez demagogije, ste se odgovorom izognili, nasuli pa ste mi cel kup demagoških floskul. Kot vam je verjetno zna- DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIR želi vsem svojim članom in krajanom KS TOMA BREJCA VIR srečno novo leto 1997. no, me ne zanimajo ostali udeleženci akcije snemanja protikadilskih reklamnih spotov v organizaciji Inštituta za varovanje zdravja, zanimate me vi, kajti vi ste županja občine Domžale, ki ste v vašem reklamnem spotu izjavljali, da ne kadite več (lahko dokazljiva laž!), vi ste članica Združene liste Prostovoljno gasilsko društvo STOB-DEPALA VAS Vam želi vesel božič in srečno novo leto 1997. TfKROL ŽALUZIJE ALOJZ KOSEC, s. p. Prešernova 8, 1234 Mengeš, Slovenija Tel./Faks: 061/737-284 IZDELAVA, MONTAŽA, SERVIS, REZERVNI DELI IN BRIZGANJE PLASTIKE VOŠČIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997 ZAHVALA V triindevetdesetem letu starosti je preminila naša draga mama, babica in prababica Marjeta Gostinčar iz Čepel j pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku Andreju Svetetu za opravljeni obred, govorniku g. Luku Cerarju in pevcem. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. Olgi Ložarjevi, ki je zadnja leta prizadevno skrbela za njeno zdravje. Vsem še enkrat lepa hvala. Vsi njeni Svet Krajevne skupnosti Jarše-Rodica želi vsem svojim krajanom vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1997. (ki je, med drugim, na volitvah pred mesecem dni »pogorela«). Zato me je samo zanimalo, zakaj niste pravočasno reagirali, ko se niste mogli upreti kadilski skušnjavi? Zakaj niste takoj poklicali organizatorja te akcije in mu sporočili, da ne zdržite brez kajenja ter jih hkrati prosili, naj takoj prenehajo vrteti sporni reklamni spot? Menim, da se za vas kot županjo ne spodobi, da se reklamirate na tako (nespreten način. Zanimalo me je (in me še vedno), ali ste se o tem pogovarjali na stranki ZLSD in ste s soglasjem Združene liste pristopili k snemanju reklamnega spota. Saj vemo, da praktično ne obstaja boljša (in cenejša) politična reklama za stranko v času nekaj mesecev pred volitvami, kot če se takšen reklamni spot redno vrti na TV postajah, vsi ljudje (oz. večina) pa vedo, da ste županja iz ZLSD? Nekaj povsem drugega bi bilo, če vi ne bi bili nosilka javne funkcije (kar funkcija županje je), temveč samo navadna državljanka RS. Takrat me seveda ne bi prav nič brigalo, ali kadite ali ne. Seveda pa v tem primeru tudi do snemanja reklamnega spota ne bi prišlo, saj vi kot povsem navadna državljanka ne bi bili zanimivi za takšno akcijo. Zato vas torej še enkrat sprašujem, ali je bila to povsem politična populistična akcija in ste hoteli takšno humanitarno akcijo izkoristiti v volilno namene Zl SI) in sekaj niste ta koj, ko ste ponovno pričeli s kajenjem, odgovornih obvestili o tej zadevi. Pričakujem (tokrat resnično) samo kratke odgovore, brez ovinkarjenja, zavijanja v celofan, posipanja s pepelom in demagogijo. |ancz Stibrič Odgovor na članek »Novi zakon o graditvi objektov« V zadnjem Slamniku je bil objavljen prispevek z naslovom »Novi zakon o graditvi objektov« izpod peresa arhitekta Iva Kranjca. V članku avtor podaja svoje videnje razvoja arhitekture in urbanizma na Slovenskem v kontekstu pretekle in nove zakonodaje, ki to področje ureja. Avtor ima seveda vso pravico do svojega mnenja in z njim nimam namena polemizirati, četudi je v članku malce pomešal jabolka in hruške. Ker pa se v nadaljevanju članka avtor dotakne tudi urejanja prostora v Domžalah in še posebej tistega dela, ki je v pristojnosti občine, je na navedbe g. Kranjca potrebno odgovoriti. Občina Domžale je s poaodbo, sklenjeno leta 1992, za 5 let pooblastila Razvojni zavod Domžale za dajanje lokacijskih informacij, izdelavo lokacijskih dokumentacij in za izdelavo drugih prostorskih aktov. Zaradi lastninskega preoblikovanja in reorganizacije Razvojnega zavoda je prišlo do izločanja nekaterih dejavnosti iz RZD in ustanavljanja manjših zasebnih družb, v lasti nekaterih bivših delavcev RZD, ki so želele prevzeti zgoraj naštete ZDRAV IN VESEL OD DOMA SI ŠEL, A KRUTA NESREČA IZTRGALA TE IZ NAŠE SREDINE )E čeprav si imel močno voljo do življenja, tvoje telo ni zmoglo in odšel si od nas, ko si komaj obrnil 50. list življenja, naš ljubljeni mož, oči, brat, stric in prijatelj Martin Cerar iz Imenj pri Moravčah Ob boleči izgubi našega Martina se zahvaljujemo medicinskemu osebju Klinike za plastično kirurgijo in opekline, ki so se 75 dni skupaj z njim borili za življenje, gospodu Miru Šlibarju, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Globoko smo hvaležni CD Krašce in g. Ivanu Vidicu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, praporščakom in drugim gasilskim društvom, pevskemu zboru iz Moravč, g. )uretu za zaigrano Tišino in cvetličarni Moravče. Zahvala velja tudi kolektivu Gradlesa in direktorju za poslovilne besede, Napredku Domžale, šoli CPET Ljubljana, SK in NK Termit Moravče in kolektivu Sam-a za podarjeno cvetje. Prav posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, mase in dar za cerkev. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k prerani zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoči: žena Zorka, sinova Martin in Rok dejavnosti, pri tem pa niso upoštevali dejstva, da Razvojni zavod ne more prena-šatr t. i. javnega pooblastila na izločeno zasebno družbo. Do nadaljnjega je za občane Občine Domžale RZD še v naprej edini pooblaščeni izdelovalec lokacijske dokumentacije. Ta pa je odslej veljavna le v primeru, da je potrjena s strani pristojnega oddelka občine Domžale. ObčTna pa bo, kot pravilno Ugotavlja avtor, v kratkem izvedla javni razpis, na podlagi katerega bo mogoče podeliti pooblastilo za izdelavo lokacijske dokumentacije in drugih prostorskih dokumentov, eni ali večim družbam, ki bodo izpolnjevale predpisane pogoje. Izdelava prostorskE dokumentacije sodi med pristojnosti lokalne uprave. Na podlagi ustreznega javnega razpisa lahko občina podeli pooblastilo za izdelavo prostorske dokumentacije eni ali večim pravnim osebam, ki morajo izpolnjevati vse z zakoni in razpisom določene pogoje. Glede določanja cen za tovrstne storitve v bodoče pa bo potrebno počakati na razpis, saj bo cena storitev eden izmed elementov za odločanje o izbiri izvajalcev. ZORAN VITOROVIČ, d. i. a. NAČELNIK ODDELKA ZA OKOLJE IN PROSTOR OBČINE DOMŽALE Zakaj tako??!! Po občinskem upravnem organu (referat stanovanjska) je biia dne 6.12.96 opravljena deložacija, za katero niti časovno niti prostorsko ni bilo izvršilne potrebe. Ne oziraje se, da je pristojni organ že med uvedenim postopkom kršil posamezne določbe upravnega postopka in zaradi katerih je bil podpisani tudi zaveden, bi ta organ lahko počakal z izselitvijo vsaj do konca februarja 97. Pri tem moram poudariti, da je vodilna tovarišica organa bila seznanjena, da je za reševanje te zadeve zaprosila tudi ga. županja,.ki pa v 4 mesecih kljub obljubi ni našla časa za pogovor. Ali pa ji je zmanjkalo dobre volje. Vem, da sta obe članici Združene liste, ki nas je sicer in sploh v predvolilnem času (MODRI PREPIH) zasipavala o frazah humanosti in pravičnosti. Namesto tega pa ste si že julija 96 dovolili nezakoniti odvzem in uporabo mojih osebnih stvari, saj ste stanovanje spremenili z zamenjavo ključavnice v skladišče, čeprav postopek natančno določa take posege. Zanima me, kako boste »skladiščili« stanovalce v blokih, kjer visijo seznami poimensko z ogromnimi dolžnimi zneski neplačane stanarine! Mar Združena I ista nam, ki smo pač po prepričanju člani druge stranke (|AZ SDS), daje drugorazredni status državljana. Vsekakor so nas volitve lahko prepričale o nasprotnem. J. S. (naslov v uredništvu) Kokalj Vidi v spomin Zapeli žalostno, turobno so zvonovi v listi lepi, sončen jesenski dan, , ko med cvetočimi grobovi našla si svoj nov dom, svoj večni sen. Zastalo tvoje plemenito, zlato je srce, obnemogle tvoje pridne so delavne roke. Preveč bilo je tegob, udarcev, ki nam daje jih življenje, klonilo je telo, končano tvoje je trpljenje. Odšla si, soseda dobra naša, zatisnila svoje si oči, rdeči cvet gomilo tvojo zdaj krasi, ob spominu tvojem srce vzdrhti, mi solza zablesti, odpočijse, le odpočijse, draga, nepozabna Vida ti. MIIMKA PETERKA NI SMRT TISTO, KAR NAS LOČI IN /IVI IINIT NI, KAR DRUŽI NAS. SO VEZI MOČNEJŠE, IIRTZ ROMI NA SO RAZDALJE, KRAJ IN ČAS. V SPOMIN V prvih dneh novega leta se bomo spomnili, da je minilo že 10 let, odkar si nas nepričakovano zapustil naš dragi Rok Grošelj iz Češenika Z nami živiš naprej. Iskrena hvala vsem, ki ga niste pozabili! Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Miha Kavka iz Domžal, Vodnikova 7 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno pisno ali ustno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala obema župnikoma i/. Domžal in Tunjk /,i lep pogrebni obred, Oktetu bratov Pirnat ter obema zdravnikoma dr. Hacetu in dr. Kokaljevi za njuno skrb ob njegovi lx)lezni. Vsi njegovi DOBROTA TVOJA, DRAGI OČKA, NAM OSTAIA JE V SLOVO SE IZ LJUBEZNI TVOJE PRESELILA V MOKO, KVAS JE IN SOLJO. (POLONA) ZAHVALA V 82. letu nas je 9. decembra 1996 tiho zapustil Pavel Kancilija pekovski mojster iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se za izrečena pisna in ustna sožalja ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred, govornikoma za lepe poslovilne besede, pevcem, godbi in violinistki za zapete in zaigrane žalostinke. Hvala za spremstvo Gasilskemu društvu Stob in praproščakoma. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala! Njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi naših skrbnih staršev ata in mame Jožeta in Frančiške Lavrič iz Lukovice 38 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in prispevke za svete maše. Najlepša hvala gospodu župniku Marinku in prof. Rozmanu iz Črnuč za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Črnuč za zapete pesmi, dr. Pippu iz ZD Lukovica za dolgoletno zdravljenje, DU Lukovica ter Domu počitka Mengeš za skrbno nego očeta. Hvala vsem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti. Njuni: sin Jože, hčerki Francka in Vida Domžale /lamnik 23 ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil naš dragi mož, atek, ata, tast, brat, stric in svak Lojze Logar iz Domžal Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti, g. kaplanu za lep cerkveni obred in g. Železniku, predsedniku brigad, ustanovljenih v ZSSR, za ganljivi govor. Iskreno se zahvaljujemo tudi dr. Farkašu in dr. Kokaljevi za dolgoletno pomoč pri zdravljenju njegove bolezni. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob smrti naše mami Rezke Požar se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za ustna in pisna sožalja ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za lepo petje. Posebno pa se zahvaljujemo vsemu osebju Doma počitka Mengeš za skrbno nego med njeno boleznijo. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Vsi njeni IIUBIL SIŽIVLIENJL, UUB1LSISVOJDOM, A NENADOMA ODŠEL SI TIA, KIER NI SOVRAŠTVA, NT CORIA; ZDAIVCRC >HU V MIRI I SPIŠ, A V SROH NAŠIH ŠE NAPRTI ŽIVIŠ. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Jožeta Maleža z Rodice pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Vsi njegovi V Domžalah, 20. novembra 1996 »GOSPOD JE MOJ PASTIR, NIČ Ml NE MANJKA; NA ZELENIH PAŠNIKIH Ml DA/E LEŽIŠČA.« (PS23) ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše draga mame Emilije Birk z Vira se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku Vladu Pečniku in vsem navzočim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od naše mame. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ali nam stali ob strani. Vsi njeni ČAS BEŽI, NOBENA SOLZA TE NE ZBUDI. OKROG HIŠE IN V HIŠI )E PRAZNINA, A V SRCIH NAŠIH BOLEČINA, DA TE, DRAGA MAMI, NI VEČ MED NAMI. V SPOMIN Dvaindvajsetega dvanajstega je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša nenadomestljiva mami in stara mama Helena Rode rojena Sušnik iz Žič Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spominjate v molitvi, prižigate sveče in ji poklanjate cvetje. Hvala vsem, ki z dobro mislijo v srcu kjerkoli in kadarkoli pomislite nanjo. Vsi njeni V NAŠIH SROH TI NAPREJ ŽIVIŠ, ZATO POT NAS VODI TJA, KJER V TIŠINI TI ZDAJ SPIŠ. TAM LUČKA LJUBEZNI GORI IN TVOJ NASMEH MED NAMIŽM. V SPOMIN Trinajstega decembra je minilo žalostno leto, odkar si 2 nami le še v spominih, naš dragi Anton Žankar iz Domžal Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi V NAŠIH SROH TI NAPREI ŽIVIŠ, ZATO POT NAS VODI TIA, KJER V TIŠINI SPŠ. TAM LUČKA LJUBEZNI VEDNO GORI IN TVOJ NASMEH MED NAMIŽM. V SPOMIN Cirilu Judežu Triindvajsetega decembra 1996 mineva leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče in dedi. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Marije Klopčič iz Petelinjka pri Blagovici se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej lepa hvala dr. Farkašu in patronažni sestri za njuno pomoč, gospodu župniku Vrtovšku za opravljeni pogrebni obred, gospodu Cerarju za poslovilni govor ter pevskemu zboru Lipa. Hvala vsem, ki ste nam karkoli pomagali v težkih trenutkih. Vsi njeni Pogrešamo t ČAKAMO TE, VENDAR TE NI OD NIKODER... Pred letom dni je umrl naš dragi Matjaž Pavlin e in se te spominjamo vsi tvoji najbližji. Domžale, 19.12.1996 V SPOMIN Antonu Sršenu iz Depaie vasi pri Domžalah Šestindvajsetega decembra bo minilo pet let, odkar si ljubi mož, brat in stric zapustil mene in rodno grudo, ki si jo tako zelo ljubil. Kako pozabil bi gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, a vedi, ljubi mož, v mojem srcu vedno prostor «jte bo. žena Francka SPOMIN NA MAMO POKOPANO, KOMU NI DRAG, KOMI I NI SVET, SAI UMRJE MAMA VSEM PRERANO, ČEPRAV UŽIIE DVESTO LET! V SPOMIN Šestindvajsetega septembra je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in babica Julijana Križman iz Sela pri Moravčah Hvala vsem, ki se je kakorkoli spominjate. Njeni UGASNIL JE TVOJ POGLED, ZA VEDNO SO SKLENILE TVOJE PRIDNE SE ROKE IN K) PLAČILO VEČNO ODŠLO TVOJE DOBRO JE SRCE. V SPOMIN 14. decembra mineva dve leti, odkar nas je zapustila naša draga mami, stara mama in prababica Katarina Grčar roj. Križelj iz Radomelj Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spominjate v molitvi, prižgete sveče in ji poklanjate cvetje. Hvala vsem, ki z dobro mislijo v srcu kjerkoli in kadarkoli pomislite nanjo. Vsi njeni LJUBII SI ŽIVLJENJE, LJUBIL SI SVOJ DOM, A UHO BREZ SLOVESA SI ODŠEL V VEČNI IX)M. V EX)MU NAŠEM JE PRAZNINA, A V SROH BOLEČINA. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil Jože Majdič iz Moravč Zahvaljujemo se Nadloškim, Gerarjevim in Blaževim, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Viktorju Primožiču za lep pogrebni obred, dekliškemu cerkvenemu zboru in moškemu zboru za zapete pesmi ter g. Juretu za zaigrano Tišino. Iskrena hvala g. Marijanu Grilu in g. Jožetu Kvedru za ganljive poslovilne besede ter vsem praporščakom. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Đuriču, dr. Dežmanu in ge. Kristini za pomoč med njegovo boleznijo. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi UTIHNU II: IVOIGLAS, OBSTALO IE TVOJE SRCE, (>STAI I S( > SI 11X >VI I 'RIDNIH ROK IN KRUTO SI\r/NANIT, DA SE NE VRNEŠ VEC. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. in stare mame Dine Hribar se iskreno zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje, sveče ter izrčena sožalja. Od nje smo se poslovili v srečk), 4. 12.1996. Žalujoči:sin Vinko, hčeri Marija in Ani z družinama, snaha z družino NISI UMRL, UMRE TISTI, KI CA KTZABIJO V SPOMIN Janezu Videmšku Dvaindvajsetega decembra mineva pet let, odkar nas je za vedno zapustil skrbni mož, oče, dedi in tast. Ni dneva ne noči, da te med nami ni. Z žalostjo v srcu vsi, ki ga imamo radi ZAHVALA Dvaindvajsetega novembra nas je po kratki in hudi bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mami, hčerka, sestra in teta Marica Ružnič roj. Količ, iz Domžal Iskrena zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in s tem pokazali, da ste jo imeli radi. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sindikatu KT Helios in RD Bistrica Domžale za podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. Marjanu Slatnarju za lepe poslovilne tesede in oktetu Pirnat za čustveno zapete pesmi. Hvala tudi dr. Ivu Pevcu za nesebično zdravniško pomoč ob njenih zadnjih urah. Še enkrat vsem iskrena hvala. Mož Miro, hči Jasmina in sin Ervin v imenu vsega sorodstva ČE ŽELITE RES PRIJETNO PREŽIVETI LETOŠNJO SILVESTRSKO NOČ, POTEM VAS VABIMO NA PRVO DOMŽALSKO SILVESTROVANJE NA PROSTEM V TOREK, 31. DECEMBRA 1996, OD 21. URE DALJE V CENTRU DOMŽAL. V NOVO LETO VAS BO POSPREMIL ANSAMBEL NAGELJ S HUMORISTOM KONDLJEM, TOČNO OB POLNOČI PA VELIK OGNJEMET IN VOŠČILO ŽUPANJE! PRIDITE IN IMEJMO SE LEPO! GENERALNI POKROVITELJ: OBČINA DOMŽALE SPONZORJI: RADIO HIT, KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE, JUS DOMŽALE, KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK, KINO BAR PREMIERA se Vsem poslovnim partnerjem voščimo vesele praznike ter srečno in uspešno novo leto 1997 LB - Banka Domžale d.d. ROPE* PEUGEOT Rova 3a 1235 Radomlje ln s^ser vozil PEUGEOT prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI KOMPLET PROGRAM PEUGEOT P-106 od 17300 DEM naprej P-306 od 21.300 DEM naprej P-406 od 29.600 DEM naprej VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE BOKSER NAREJEN ZA VAS ŠASIJA S KABINO ZAPRTI FURGON PEUGEOT BOXER MINI BUS w v VESEL BOZIC IN SREČNO VOŽNJO V LETU 1997 Poročilo CPV za november Stob 8. XI. ob 9.24 je nastala mehanska poškodba, ko je vlačilec mariborske registracije zapeljal na neutrjeno bankino. Med vožnjo po neutrjeni bankini so nastale poškodbe na rezervoarju za gorivo tako, da je to izteklo. Zato so domžalski policisti poklicali gasilce v CPV da so iz rezervoarja prečrpali gorivo v sode. Na priklopniku pa so bile naložene polne jeklenke plina propan-butan. • Domžale 8. XI. ob 12.50 je va- ščan zaprosil za pomoč in obrazložil, da je dve leti star otrok v drugem nadstropju zaklenil vrata z notranje strani, odkleniti pa ne zna. Gasilci so v stanovanje vstopili s pomočjo lestve skozi okno in odprli vrata stanovanja, da je vstopila babica. • Prelog pri Ihanu 14. XI. ob 1245 so gasilci CPV odpeljali proti Prelogu, kjer se je zgodila prometna nesreča. Voznik bele zastave 101 je prehitro pripeljal v blag ovinek; ker je izgubil oblast nad volanom, se zaletel v obcestno luč, nato v smrekovo živo mejo. Vozilo je po krajšem zračnem poletu zopet pristalo na trdnih tleh z vsemi štirimi kolesi v zraku in pomečkano streho. Ponesrečenca so z reševalnim vozilom prepeljali v zdravniško oskrbo, gasilci so še očistili cestišče. • Rodica 16. XI. ob 17.35 so občani po telefonu obvestili gasilce, da je počila glavna vodovodna cev, SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK Zveza kulturnih organizacij Domžale Zveza kulturnih organizacij Kamnik 26. M NOVOLETNI . KONCERT Solisti: Nace JUNKAR, tenor Nena VRHOVEC, balerina Andrevv John STEVENS, ba-letnik Branka BECAJ, violina Dirigent: Aleksander SPASIC sobota, 28. 12. 1996, ob 20. uri — Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik nedelja, 29.12. 1996, ob 20. uri — Hala komunalnega centra Domžale Predprođaja vstopnic: GOLF-TURIST DOMŽALE ZKO KAMNIK, Japljeva 2, Kamnik ki poteka iz Jarš v Domžale, in da voda zaliva. Zato je bilo potrebno zapreti ventile na vodu. • Pšata 17. XI. ob 6.30 so policisti obvestili CPV da je v garaži na osebnem vozilu izbruhnil požar. Ob prihodu gasilcev je bilo vozilo že na dvorišču, kamor je gorečega potegnil sosed. Ogenj se je že širil na stanovanjski del, zato so šli gasilci noter, opremljeni z dihalnimi aparati. Samo s takim pristopom je bilo mogoče ukrotiti ognjene zublje. Pri požaru so sodelovali še gasilci iz Ljubljanske brigade, Pšate, Domžal in Podgorice. • Jarše 28. XI. ob 16.28 so policisti zaprosili gasilce za osvetljevanje z žarometi v notranjosti objekta Buterflv kluba, kjer so kriminalisti ugotavljali vzrok požara, ki je iz še neznanega vzroka izbruhnil dan prej. Ogenj je ugasnil sam zaradi pomanjkanja kisika, materialna škoda je ogromna. Šentvid 29. XI. ob 19.30 so gasilci odpeljali proti Črnemu grabnu, kjer je na cesti obstal madžarski vlačilec zaradi okvare in manjšega požara na motorju; tega so gasili že voznik in drugi samoudeleženci v prometu z ročnimi gasilnimi aparati. Dokončno so ogenj pogasili poklicni gasilci CPV • Dvakrat so gasilci posredovali še pri vlamljanju vhodnih vrat v stanovanje, da so zaprli iztekajočo se vodo, ki se je razlivala po stanovanju in pronicala skozi strop v spodnja stanovanja. Dvakrat so odprli osebna vozila, ker so lastniki v vozilo zaprli ključe in en primer reševanja iz dvigala. Ob tej priložnosti želimo poklicni gasilci Centra požarne varnosti Domžale vsem občankam in občanom vesele božične praznike in srečno, zdravo v leto 1997. TEKST IN FOTOGRAFIJE Svetlin Viktor (CPV) AHAČIČ SERVIS TRGOVINA gorenje Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE, tel. & faks: 061/722-107 AKCIJSKA PRODAJA SUŠILCI PERILA 38.500,00 SIT - GOTOVINA PRALNI STROJI, HLADILNIKI, ZAMRZOVALNE OMARE IN SKRINJE, ŠTEDILNIKI BARVNI TV OD 37. 000,00 SIT NAPREJ KUHINJSKE NAPE, POMIVALNA KORITA, POSODA, NOVOLETNI POPUST - ZA GOTOVINO 12% NA 5 OBROKOV 5% Na zalogi celoten program Gorenje! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOVU NAKUP APARATOV GORENJE! ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO V LETU 1997. /lomnik Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Mqravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica DADA BREJC, tel.: 714-599, 721-022 Pomočnik odgovorne urednice BOGDAN OSOLIN Člani uredništva FRANC CERAR, MARIJA KAVKA, MARTIN GROŠELJ, VFRA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednik strani občine Lukovica TOMAŽ BOLE Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK* je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 721-022 Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Gasilo izhaja v nakladi I4.(KK> izvorbv in ga prejemajo v-1 gospodinjstva brezplačno, N.i podlagi zakona o prometnem davku in mnenja mi1'1 strstva za kulturo spad.i i'J.isilo mrd proizvode, z.i k,iH'r'' se pl.uiijc '■%davekod prometa proizvodov. IISK: I )l K ) I isk easopisov in revij, d.d, I julilj.in.i