St. 82. V liorici, v soboto dne 13. oktobra 1906. l.etnik VIII. Izhaja vsaktorek inwobotoob 11. mi predpoldne zamestotcr oL 3. uri pop. za dežolo. Ako padena ta dnova praznik izide dan prej ob fi. zveöer. Staue popošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan celolotno 8 K, polletno 4 K in Četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici y to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz y Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekalisöu po 8 vin. (fljutraiije Jzdanje). UrtMlnistvo in upravnidtvo se nahajata v Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14; vin., 2-krat po 12 vin., 8-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Za napredek. Borba za narodni obstanek, katero bijejo Slovenci vže desetletja, privedla nas je do sedaj do lepih uspehov, o ka- terih bi ne bili pred petdesetimi leti n»ti sanjali. Toda ako hočemo vspešno Prestati to borbo, je potrebno, da ae vapnemo v vsakem ozirtt in na vseh poJjih na viäek časovnih zahtev. Glavna 8krb nam mora biti verskonravatveni razvoj naše mladine in naäega ljudatva, äiriti moramo v prvi vreti med narod pravo istinito omiko in proaveto. — Toda koj za tem pride skrb za razvoj in povzdigo blago vitosti in gmotnega napredka med narodom. V tem oziru se je — poaebno v novejäem čaau — mnogo storilo in na- predek v primerno kratkem časa je tolik, da smo ga lahko veseli. Na gospo- darskem poljn, v vinogradatvu, živino- reji in drogih panogah kmetijstva smo dobro napredovali, dasi bi bil napredek pri ugodnejših okolaeinah lahko še večji. V trgovstvu in obrtništvu smo pač šele začetniki, a ta začetek se mora imenovati na sploh srečen in obeta lepo prihodnjost. Da zaostajamo v tem še daleč za drngimi narodi, je umevno, če pomislimo., da ni bilo pri nas pred 30. do 40. leti niti govora o kakem trgov- stvn in obrtništvu. A vkljob temu srečnemu začetkn zapazujemo tnintam ge vedno premalo zanimanja in navduäenosti za splošni-in vsestranski napredek. Osobito velja to za naše trgovce in obrtnike, ki ne isko- riščajo vedno in povsod dane prilike sebi v korist. Našim obrtnikom nudi se sedaj doma najlepša prilika, da se seznanijo v svoji stroki z najmodernejšimi in z naj- novejäimi stroji in proizvodi, da si ogle- dajo in naučijo najpripravnejše in ugod- nejše načiue o izdelovanju izdelkov, skratka, da se vspnö na višek strokovne izobrazbe. A žalibog ta lepa prilika se premalo izkorišča ; za napredek se preveč govori, a premalo dela, dočim postopajo naši nasprotniki ravno nasprotno. V dokaz temu navajamo aledeče : ZHvod za pospeševanje obrtnije prireja leto za Ifctom napredovalne teeaje v različnih panogah obrtsva. Te tečaje vo- dijo strokovui učitelji z Dunaja, uöitelji, ki se niso le seznanili z najpraktičnej- šimi in novejšimi načini o izdelovanju zadevnih obrtnih prcdmetov, marveč poznajo tudi potrebe in zadevne pestave in nazoie v vseh avstrijskih kronovinah, v katerih poučnjejo leto za letom. Ti tečaji so in se vrše za Goriško s pomočjo in pod nadzorstvom poseb- nega skrbništva ali kuratorijn, ki privo- šči napredek isto tako Slovencem kakor Italijanom, ter bi isto rado prirejalo obrtne tečaje za napredek med Slovenci kakor med Italijani. Žal da so taki te- čaji na slovenskih tleh redki in postajajo vedno bolj redkj ; a tega ni kriva niti vlada niti označeno skrbništvo, marveč Slovenci sami. Leta 1905 je priredilo omenjeno skrbništvo osem takih tečajev in sicer pet v goriškem mestu, jednega v Komnu, jednega v Mirnu in jednega v Tržičn. V tem letn so Slovenci znnaj goriškega mesta nadkrili Italijane. A v tekočem leta se je to raz- merje spreobrnilo v škodo Slovencem. V tem leta je bilo deset takih tečajev in sicer dva v Gorici (za sodarje in galvanotehnike), dva v Korminn (za kro- jače in äivilje), dva v Ajelu (isto taka), jeden v Červinjann (za krojače), jeden v Tržiču (za šivilje), jeden v Gradišči (za čevljarje) in jeden v Koba ridn (ludi za čevljarje). Torej vFarlaniji jih je bilo sedem, v slovenskih okrajih pa jeden tak tečaj. In vzruk tema? Ko je zavod za pospeševanje obrt- nije priredil v Farlaniji prvi tak tečaj, spoznali so obrtniki, župani in drogi ro- doljubi takoj njega korist in vpliv, dobro vedoč, da more dandanes vspešno kon- kurirati le tisti, ki je na vrhnnca stro- kovne izobrazbe. Zato so pa jedni in dragi kar obsipali oskrbniätvo zavoda s prošnjami za vpeljavo takih tečajev. Iz naših krajev je prišla jedna sama taka prošnja iz Kobarida za čevljarski tečaj, a še ta bi bil kmala splaval po vodi radi brezbrižncsti prizadetih obrtnikov in drugih rodoljubov. Dva elana oskrb- niätva sta morala osebno prigovarjati in navduševati čevljarje, da je sploh prišlo do tega poaka. Če pa drugod povprašuješ po potrebi in možnosti tt&ih tečajev, naletiš navadno na glnha näe^a*. Ta brezbrižnost je . obzaljoyanja vredna. V prvi vrsti so poklioani naši obrtniki Kami, da se brigajo za tak na- predni ponk. Oni bi se morali zjediniti ter prositi takih tečajev, to tem bolj, ker jih ne stane pouk nič. Dandanes je pač konkurenca velika, in vsakdo si na- roči potrebne reči tam, kjer so ceneje in ugodnejše. Obrtnik, ki se nanaša le na narodnost, misleč: „Slovenec sem, Slovenci me morajo podpirati", je na krivem pota. To pravilo velja pri nas in dragod le do neke meje. Le pri jed- nakih izdelkih in jednaki ceni je mogoče vßtrajno vzdrževati načelo: „Svoji k 8vojim". Skušnja uči, da se Ijudstvo j hitro ohladi za taka načela, ako dobi dragod — bodisi tadi pri nasprotnikih — bolje ali isto blago bolj po ceni. Naj- j bolje in najceneje izdelke proizvaja pa le oni, ki je na vrhuncu strokovne izo- brazbe, ki pozna najcenejše vire snro- ; vinam, se je seznanil z vsemi novejšimi i stroji in napravami, ki ma omogočajo, da hitreje dela itd. Tudi „Trgovsko in obrtno društvo j za Goriäko" najde tn hvalfžno polje za svoje delovanje. Njemu bodi naloga, po- nčiti obrtnike o potrebi takih tečajev, zjediniti 15 do 20 obrtnikov iste stroke, da se omogočijo taki tečaji tor obrniti se potem do navedenega skrbništva za izvedbo poaka. Tadi žapane, dahovnike, ačitelje in sploh vse one, kojim je napredek naše obrtnije pri srcn, pozivljamo, da storijo kot rodoljnbi svojo tozadevno dolžnost ter da po možnosti skrbe za vpeljavo takih tečajev, da nas nasprot- niki ne prehitč in ne bodo mogli vspeš- no konkarirati z našimi obrtniki. Tečaji so brezplačni, občine ali društva skrbe le za primeren prostor, kjer se ponk vrši in za razsvetljavo ter snaženje pro- stora, kar je pad malenkost, Vsi na krov — za napredek! D o pi si. Sv. Križ. — (f F i 1 i p T r p i n.) — Dne 5. t. m. je umrl po dolgotrajni bolezni najimenitneja oseba takajžnje občine, 71 letni gospod Filip T r p i n. Dne 7. t. m. izročili smo njegove zemeljske ostanke materi zemlji in ž njim vse njegove sorodnike, krvne namreč. „Ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina..." je pel pesnik Vodnik. De- lovanje njegovo v javni blagor je bilo vsestransko, zato ma bode isto pelo dovolj spomina. V občinskem za- stopstvu je deloval nad trideset let, ve- činoma kot žapan, ali vsaj kot podžapan in stareSina, dokler ni bil tako oslabel, da ni mogel zahajati več k etarešinstve- nim sejam. Kot žnpan si je pridobil ve- likih zaslag, kajti vodil je občinsko npravo prav nzorno. Koliko sporov je poravnal s svojim uplivom in modro razsodnOBtjo ! Njegova beseda je veljala v občini nad vse. Le redka je občina, ki bi ne bila zagazila tekom mnogih let v nepravilnosti v svoji upravi posebno tam, kjer je združenih več davčnih občin. Red v obč. apravi in parlamen- tarično razpravljanje tudi kočljivih zadev v 3tarešinstvenih Bejah in poravnav med spornimi strankami, je biia posebnost g. Trpina. Med priprostim narodom je sko- ro nemogoče kaj tacega doseči in vzdr- žati. NaŠ kmet, ko pride v obč. arad, ve da je doma, zato pa rad obdrži klobnk na glavi, ali ga le s težavo sname, vtakne pipo v asta, ali si prižge cigaro in mlajši cigareto. Kaj tacega v cesarskih nradih ne sme, a v obč. uradu si kaj tacega rad privošči. Tudi robat v besedi po- stane rad — posebno a sosedom, s ka- terim si nista dobra. Pri starešinstvenih sejah pa poenemajo priprosti 'zborovalci kaj radi gospodo v državnem in deželnih zborih ter hočejo vsi hkratu govoriti ter s krepkimi — surovimi izrazi dati daška svoji veljavi. Dostojnost in red je kaj težko vzdržati — tako tožijo večinoma naši župani in marsikdo odlaga sejo baš rddi tega. Pri pokojnemu g. Trpina ni bilo vsega tega, ampak mir in red je moral biti in js bil; dostojnosti meje ni smel nikdo prekoračiti. Povest iz doline. Pastüskin. (Dalje). «Nesrečna, nesrečna. Kaj se hoče, tako je", odvrne mati Poljakova. «Ali veste, kako je razgrajal v so- boto zvečer oče Goščak?" „Vera, to je grozno! Pravila mi je ˇöeraj Peterinovka, ko sva äli skupaj od Popoldanske slnžbe božje. Kar zona me je sprehajala, ko sem poslnäala Peten- novko, ki mi je pravila, kako je oče Goščak kričal: „Prizanesi mi, Joža, ne ubij me! Ti si nedolžen, jaz sem knv". in pri tem je mahal in opletal z rokami krog sebe, kakor da se hoče obraniti Jože, ki ga napada. Bilo je pri večerji, ˇsi so Btrmeli v strahu in trepeta in nikdo se ga ni opal pomiriti, kajti Goščak bi bil ubil na mesta vsakega, ki bi se ma apal približati. Oöi so mn izstopile in gledal je divje in blazno tje v kot, kJer je menil videti Jožo". „Da, res, to je straäno I1* pritrdi Stefan. „Kaj imajo pa tam?" nadaljaje hi- poma 8 spremenjenim glasom in kaže s evojo grčasto in raskavo roko naprej po cesti, koder se jima je bližala velika grača ljadi, kakor ob kakem pogreba ali sličnih prilikah. Ampak to ni bil pogreb, zakaj spredaj ni bilo ne križa, ne du- hovnika, ne ferste — samo tolpa ljudi. „Mora biti kaj posebnega in ne- navadnega", meni mati Poljakova. Medtem se je približal sprevod že za toliko, da eta lahko razločila naša znanca, kako sta držala sredi trnme Kurnikov Matija in Kozančev Filip, oba korenjaška hrasta, očeta Goščaka vsak za eno roko. On se je zvijal hoteč se oprostiti trdnih pesti, a ni se ma po- grečilo. Zadaj pa sta tavali žalostni in p&biti Tinea in Marička in močili rato s solzarni. Stefan in mati Poljakova se obrneta v smeri sprevoda in ga spremljata poiz- vedajoč: „Kaj je, kaj je?" wOče Goščak", jima razlaga Gorja- nova Tina, „je hotel skočiti v Sočo in končati svoje življenje v njenih valovih". „Jeämarija!" vzdihne mati Polja- kova z glasom, 7 katerem je trepetala groza in strah. „Ušel jim je pred pol are", je na- daljevala Tina pripovedovanje, „in kričal tako grozno in obapno, da je šlo člo- veka skozi kosti in mozek. Ljadje so slišali in so tekli za njim. Že se je zdelo, da je vse zastonj, da ga ne rešijo več, tako nrno je tekel. Tedaj napne Kurnikov Matija vse moči in ga vendar doteče deset korakov sem od brega. Ko bi bil zamndil samo trenatek, bi bila rešitev nemogoča. V tem je pritekel že tadi Kozančev Filip, zagrabila sta ga trdno vsak za jedno roko in sedaj ga peljeta domov". „Mojbog, mojbog!" vzdihne zopet mati Poljakova. Truma je dospela že do Goščako- vega dvorišča. Trojica na eredi, mati Goščakova in Marička odidejo v hišo in zapro vrata za seboj. Ostala množica se razide po vasi, pogovarjajoč se o zadnjem dogodka z grozo in trepetom. Spominjali so se tudi onega davnega dogodljaja za časa sv. misijona, takratne pridige o sovraštvu in besed očeta Go- ščaka in še bolj globoko so so jim vti- snili v sree vsi tedanji nauki in opomini, ki so obrodili od onega časa res že obilo krasnih sadov. V. Gospod, Ti kličeš, in Očeta posluäam Te in grem odtod, v višavo šolnčnc grem iz sveta, ves Tvoj, jedino Tvoj, Gospod! A. F untck. Sušica, ta v naši dobi tako brez- obzirno in samopadno gospodajoča mo- rilka in zatiralka Adamovičev in Evic, ima že tisto občeznano navado, da po- bira izsašene svoje žrtve v jeseni — zakaj to, znal bi nam morda razlagati ta ali oni iz roda Eskulapijevega. Tako je pobrala tudi Petra ono leto, ko se ji je zdel dozorel. In mislite, da se ji je Peter kaj vstavljal ? Kaj Se! — Poslušajte, prosim 1 Videli smo že, kako je sedel NPeter Goščak nekega dne za mizo in pisal oporoko, čudno oporoko — kaj ? Iz tega in äe bolj zanesljivo iz njegovih pogo- vorov z Maričko, bi se dalo sklepati, da se je sprijaznil že davno z mislijo na smrt. In kdor bi tako mislil, bi se ne varal niti za las, zakaj tema je bila res takor (Dalje pride.) Nele v občinskih, ampak tudi v vseh drugih zadevah je bil pokojnik priznan veščak, ki je rad dajal dobrih avetov. Tudi v gmotnem obziru je rad pomagal in je bil na glasu kot izreden poätenjak. Kot župan je vpeljal že 1. 1868. slovenščino kot izključni uradni jezik, Če tudi je imel tajnika, ki je bil nemščine bolj veSč nego materinega jezika. V dražbi z drugimi župani se je vedno boril, da se je doseglo uradovanje z ob- čino v slovenäcini. Na vprašanje, zakaj ni izvršil marsikaj korietnega in potreb- nega, pojašnjeval je, da je bilo v dolgi dobi njegovega žnpanovanja le malo dobrih letin, roarveč večina tacih, da se ljudstvo ni moglo niti preživljati, kajti glavni pri- delek — vinaka trta je bila povsem od- povodala. Tožil je tudi, da ni imel po- trebnih pomočnikov pri svojem delu. — Poleg županstva je posvečal svojo pozornost soli, kajti pripomogel je tudi kot mladenič, da je kupila občina po- sebno hišo za solo 1. 1858., a leta 1862. je bil že hnenovan krajnim nadzornikom tuk. sole. Njegova zasluga je tudi, da je dobila Sola obširen šol. vrt. Dandanes gre lahfco, pridobiti ka- kemu kraju p o š t o ; pred leti je bilo to kaj težavno. Mnogo truda je imel po- kojnik, da je začel poslovati v občini novi poätni urad 1. 1892. Bil je tudi raed onimi veljaki na Vipavskem, ki so se borili toliko let, preden so dočakali vi- pavsko ž ei e z n i c o. Znano je splošno, da je bil čislan v celem okraju, kajti bil je njega za- stopnik mnogo let v c. kr. okr. šol. svetu in cestnem odboru, kateremu je bil tudi načelnik. Eo ga je bolehnost prisilila, da se je odpovedal vsemu jav- nemu delovanju, izkazala se mu je vse- etranska zahvala in priznanje: stare- šinstvo ga je izvolilo častnim meäcanom, cestni odbor mu je izročil lepo diplomo, meščaneka straža ga jo imenovala častnim stotnikom, c. kr. okr. äolski svet in de- želni odbor se stamu kaj laskavo zahvalila za uspedna sodelovanja v javnih zadevah. Njnegovo Veličanstvo pa ga je od- likovalo zlatim križcem, a to Jšele letos, kajti v prejänjih dobah ni bil priljubljen pri političnih oblastvih radi svojega od- kritoarčnega narodnjaStva in neomahljive značajnosti tudi v politiki. Radi tega se tudi ni mogel sprjjazniti z novejäim raz- kolom v deželi. Pogreba se je udeležilo poleg obilo domačega občinstva, mnogo njegovih znancev in prijateljev. Zadržani dvorni svetnik g. grof Attems se je telegrasiöno opravičil. Med odličnimi osebamt nnj imenujemo samo: Iv. Berbuöa in Ant. KlančiČa, deželna poslanca in odbornika, Fr. Finšgarja, c. kr. okr. šol. nadzornika z mnogimi učitelji, župane iz Ajdoväcine, Šmarij, Rihenberga, Renč i. dr., bližnje duhovščine in mnogo drugega odličnega občinstva. Poslednjo čast je izkazala evojemu častnemu atotniku meščanska straža pod vodstvom g. poveljnika Rudolf a Hrabala. Domači pevci so mu zapeli žalostinke. Naj sklenem v hitrici svojo poročilo 8 pesuikom : Pomnik postavimo mu tak, Da slednji skuša biti mu enak ! Politiöni pregled. Parlamentarni položaj. Kakor pišejo listi, se je naš parlamen- tarni položaj zopet še precej poostril. Nemci namreč vatrajajo pri svoji zahtevi, da bodi v novi volilni reformi določeno, da bode smela volilne okraje, ki bodo po novi volilni resormi določeni, apremf- niti le dvetretjinaka večina. Cehi in Ju- goslovani se proti taki določbi odločno upirajo. Vlada je hotela med parlamen- tarnimi strankami posredovati in izdelala je v ta namen neki kompromisni načrt, vsled katerega se ne bi smeli po novi volilni reformi sestavljeni volilni okraji akozi tri volilne dobe apremeniti. Proti takemu kompromisu so se Nemci že izrekli, a Čehi izrekli so se pa ne le proti omenjenemu kompromisnemu pred- logu, ampak sploh proti nemški zahtevi po dvetretjinski večini. In to je dr. Kra- mar v torek brez ovinkov povedal mi- nisterskemu predsedniku baronu Becku, kakor tudi nekaterim zaatopnikom polj- fckega kluba, ki so se skupno 8 Čehi po- svetovali o ti zadevi z ministerskim pred- sednikom. Dr. Kramaj je rekel, da o kaki dvetretjivski večini pri spremembi volil- nih okrajev ne more biti govora in ravno tako ne o kakem tozadevnem kompro- misu. To da je miniaterskemu predsed- niku popolnoma znano, ker ne je o ti zadevi z dr. Kramarem razgovarjal že dne 21. junija t. 1. in je takrat sam dr. Kram&ra rekel, da je popolnoma naravno in samoobaebi umevno, da nočejo Čehi in Jugoslovani ničesar sliäati o nemiki zahtevi po dvetretjinski večini. Ker niso imela pogajanja med strankami do četrtka nikakega vapeha, se je vršila t četrtek popoludne seja ministertkega sveta. Cuje se celo, da nameravajo nemški ministri odstopiti, ako Be ne ugodi zahtevarn Nemcev po ugotovitvi dvetretjinske večine za izpre- membo volilnih okrožij in da se ohrani vae nemško uradniätvo pri severni že- leznici. V četrtek je bil vsled tega že- lezniški odsek nesklepčen. Člani odse- kovi iz nemške napredne in nemäke ljudske stranke niso prišli k seji, da tako onemogočijo nadaljno posvetovanje o predlogi za podržavljenje severne že- leznice. Brzojavno so bili poklicani na Dunaj vsi slovanski odsekovi člani, da se poizkusi brez Nemcev napraviti odsek sklepčen. Državni zbor. V včerajšnji seji posl. zbornice je predložil finančni minister dr. Korylov- ski državni proračun. Ministrov ekspore je bil silno obsežen in je trajal dve uri. Zbornica je na to razpravljala o znižanju sladkornega davka in je izro- čila dotično predlogo v pretreaovanje računskemu odseku. Volilni odsek. Odsek za volilno reformo je v če- trtek dovräil debato o razdelitvi volilnih okrožij na Ceäkem. Razdelitev volilnih okrožij za pretežno nemške volilne okra- je, 55 na številu je bila vaprejeta. V ti seji je predlagal dr. Tavčar reaaumiranje glede Koroäke. Predlagal je namreč, naj se iz takozvanega slov. volil. okrožja iz- ločijo. Zgornje Borovlje, Podljubelj, Gu- štan in priklopijo celovškemu okrožju, da se tako ustvari za koroške Slovence gotov mandat, kar naj bi bila vseh strank častna dolžnost. Včeraj je volilni odaek vaprejel raz- delitev ceäkih volilnih okrožij na Ceäkem. Dr. Tavcar je pa odtegail svoj predlog gledc reasumiranja razdelitve volilnih okrožij na Koroikem. Prihodnja seja bode v torek. Zastopstvo manjšin v delegacijah. Predlog nemškega posl. Sylvestra, da se nemäki manjšini na Češkem in Moravskem za vedno zagotovi primerno zastopstvo v delegacijah, dal je povod poalancu Korošcu, da je zahteval tudi za ßlovenske manjäine na Štajerskem, Koroškem in na Primorskem jednako zastopstvo manjäin v delegacijah, ka- koršno zahtevajo Nemci za svoje manj- Sine na Ceškem in na Moravskem. 0 ti zadevi je priobčil minule dni list „Süd- öoterreichische Stimmen" članek v ka- terem piše med drugimi tudi to-le : Mi živimo v državi, v kateri vlada le politična sila. Kaj da je pravica, za to se ne gre. Po tej normi se ravnajo in je veljala kakor najvišji zakon, dokler so ravno Nemci na temelju umetne Smer- lingove volilne reforme dominirali v 7seh zastopatvih. Ali tudi Nemci 8a bodo mo- rali spoprijazniti z mislijo, da to vendar ne gre, da bi zastavljali naravni razvoj in da bi tudi za bodoče vzdrževali ne- zdravo in umetno stanje ter da bi si na vsej črti zagotovili prednosti: svoje po- sestno ßtanje. — Na to prehaja mari- borski list k večkrat imenovanemu pre- dlogu posl. Sylvestra in naglaša, kuko da isto nemško zaslopstvo, ki nikdar ni hotelo Slovencem Štajerske in Koroške pripoznati nijednega delegata, skuša se- daj da bi se že v naprej zavarovalo proti vsakemu skrčenju nemške posesti v delegacijah za Moravsko in Češko. Clankar je radoveden, kako staliäce za- vzamejo sedaj nemški poslanci nasproti zahtevi zastopstva Slovencev Štajerske, KoroSke in Primorja v delegacijah? ! Doslej Be Nemci niso niti zmenili za take zahteve Slovencev, ali sedaj bodo morali ugrizniti v kislo jabolko. Mari- borski list izreka poslancu Korošcu i hvalo na tem, da je tako apretno porabil j priliko za zahtevo, da se odstrani kri- vica. „Südöjterreichische Stimmen'' ape- lirajo končno na Čehe za podporo, kajti od njih je zavisna rešitev vprašanja. To je conditio sine qua non ; le na podlagi jednake pravice za slovenske manjšine, more priti do kompromisa na tej stvari na Ceäkem. Mariborski list se nadeja, da se bosta ceäka in slovenska delegacija medsebojno politično podpirali v namen, da se iz zakonskega določila odpravi äkoda, ki smo jo trpeli doslej glede za- etopBtva v delegacijah. Državni proračun. Državni proračun, katerega je vöeraj predložil poslanski zbornici fioančni mi- nister za 1. 1907, izkazuje dohodkov 1.892.501.082 K, stroškov pa 1,890.871,352 K. Prebitek znaäa torej 1.629.730. Pri nas in na Ogrskem. Dočitn namerava trgovinsko mini- aterstvo pri nas zviäati poätne in tele- fonske pristojbine, izdeluje ogrski trgo- vin8ki minister, kakor poročajo listi, zakonski načrt po katerem se bodo tarn poätne in telefonske pristojbine znižale. Ogrski državni zbor. V sredo se je seäel v Budimpešti ogrski državni zbor. Ministerski pred- sednik je obvestil zbornico, da ji pre- dloži vlada v včerajšnji seji proračun s ekspozejem ter sklepni račun in poročila, ki ae istega tičejo, kakor tudi pet na- daljnih zakonskih načrtov, da bodo odaeki že pričetkom prihodnjega tedna lahko pričeli svoje delovanje in da bo zbor- nici možno pričeti meritorne razprave že 19. t. m. Na ti Beji je posl. Szemere utemeljeval svojo interpelacijo glede podpor, ki jih je dobivalo madžarsko ča- sopisje iz državnih blagajn. Min. pred- sednik Wekerle je na to interpelacijo koj odgovoril. Iz njegovega govora je bilo razvidno, da je skoro vse ogrsko časopisje od vlade podkupljeno. Seve, da je Wekerle vso krivdo zvračal na prejšnje vlade. Madjarski jezik obligaten predmed na srednjih šolskih zavodih v Bosni in |Hercegovini. Sarajevski „Hrvataki Dneynik" javlja, da je akupni minister za finance baron Burian odredil, da se na srednjih äolskih zavodih uvede madjarski jezik kakor obvezen predmet. Dijaki lahko izbirajo, se-li hočejo uöiti nemščine ali mad- jarščine. Poslanik markiz Pallavicini. „Wiener Zeitung" je objavila ime- novanje izrednega poslanika in poobla- ščenega ministra v Bakareštu, Ivana markiza Pallavicini-ja poslanikom v Ga- rigradu. Istočasno je novo imenovani poslanik imenonan tajnim svetnikom. V srbski skupščini, ki se sestane na zaeedanje dne 14. t. m. bo razmerje strank nastopno: 91 rad- kalcev, 47 mladih radikalcev, '16 nacijo- nalcev, 2 naprednjaka in 1 socijalni demokrat. SkupäCiDa se bo posvetovala in sklepala o carinakem sporu z Avstro- Ogrsko. Opozicija napoveduje več in- terpelacij. Zopet anarhistična zarota nasproti živ- Ijenju italijanskeya kralja. Italijanska polijija je zasledila novo zaroto na življenje italijamkega kralja. Zaprli so mnogo osumljenih ossb v Rimu, Milanu, Florenci, G^novi in Li- vorni. Zirotniki so natnaravali b)mbn.i atentat na kraljovo dvojico. Shod italijanskih socijalistov v Rimu. Te dni se je vršil v Rimu shod ital. socijalistov. Kakor je pokazal shod nem- ških soc'jalistov v Manhei.'nu, da nastaja med nj mi vedno večji razkol, tako je [ i pokazalo tudi dosedanje zborovanje ital. j socijalistov, da so popolnoma razcepljeni. Italijanska socijalna demokracija je nam- reč ločena v tri tabore: v reformiste, ( integraliste in revolucijonarne sindikate. Reformist! so za pametno in premiäljeno socijaino politiko in so proti političnemu štrajku, sindikati ho hudi anarhisti, inte- graÜ8ti se drže nekako srednje poti. Največ je bilo na shodu integralistov namreč kakih 20.000. Razprave so bile jako burne in v torek prišlo je celo na shodu do pretepa. „Osservatore Gattolico" upa, da se bo mnogo zmernejših so- cijalistov priklopilo krščansko-socijalnemu ! gibanju. Ruski bankerot. Uradno poročilo iz Peterburga de- mentira, da bi bil kedaj Kokovcev Sto- lipynn pisal o slabern finančnem stanju Ru8ije. Dogodki v Macedoniji. „Daily Telegraphu" poročajo iz So- luna, da je v Monastirskem vilajetu na- padla neka grška četa neko majhno bol- garsko vas. Nastalo je straäno klanje. Govori ae, da je bilo 200 oseb ubitih. Turäki vojaki, ki so bili pozvani, da bi branili napadance, so mesto tega na- padli neko drugo vas ter umorili deset moäkih in tri ženske osebe. Domače in razne novice. Nadvojvoda v Gorici. — V če- trtek popoludne se je pripeljal ob 2. urah in 37 minul v GDrico iz Trsta Njegova Visokost nadvojvoda Karol Franc. Na postaji ga je vaprejel nameat- ništveni tajnik g. Gasser, ker dvornega svetnika voditelja okr. glavarstva grofa Attemsa ni sedaj v GDrici. Nj. Vis. si je ogledal naäe mesto se podal tudi v Solkan in si tarn ogledal železuiški most čez Sdčo. Popoludne ob 5 uri pa se je vrnil zop^t v Miramar kjer sta- nuje že nekaj dnij. Preč. g. Gothard Pavletič, župnik v Mirnu, je imenovan za župnika-dekana v Št. Petrn pri Gorici. C. L¦ Joslp Milanič, kapelan v Rihembergu, je imenovan za provizorja v Dolenji Tribuäi. Poroka. — V sredo se je poročil na Sv. G3ri pri Gorici g. Skert, trgo- vec pri Sv. Luciji z g.öno Makaroviö s Sv. Gore. Vse najbolje ! Za „Solski Dom" je došlo naše- mu npravniätvu : Prilikom poroke gosp. Skerta, trgovca pri Sv. Luciji z g.čno Makarovičevo na Sv. Gori se je nabralo 23 K 06 vin. Srčna hvala ! Preplačila za „Solski Dom" za dr. K. O7valdovo knjjgo „Naši kulturni delavci v zrcalu Prešeruovih poozij" : Jožef Benkovič, župnik v Gračani 30 v. Iz edno sole tri. — Društvo „Sol- ski Dom" je izpopolnovalo svojo zasebno ljudsko šolo od leta do leta. Najprej je ločilo v viäjih razredih decke od deklic ter za prve ustanovilo posebne razrede; potem je moralo istotako ločiti tudi v nižjih razredih radi velikega ätevila šol- skih otrok. Tako so nastali poleg äeat dekliäkih razredov še štiri deäki razredi. Šestero dekliäkih razredov izpopolnjujeta dva letnika dekliäke pripravljavnice; vzporedno z viäjimi deäkimi razredi pri- pravlja deäka pripravnica svoje uöence za vstop v arednje sole. Ker so bili proatori v „ŠDlskem Domu" napolnjeni, trebalo je iskati novih prostorov in zidal se je „M*li Dom", v katerem ho nastanjeni nadalje štiri raz- redi. Prvi in drugi razred sta mešana ter imata otroke prvega in drugega š. ¦ leta. Tretja razreda ata dva, vaak z dvema | oddelkoma; dekliški ima deklice, dešfei pa decke tretjega in četrtega šolskega leta. K letu bo treba napraviti v „Malern Domu" vaaj še eden četrti razred, namreč za deklice. Ker po äolskih odredbah niao do- puščene zasebne ljudake sole s 14 ali 15 razredi, siljeno je bilo druätvo razde- liti svojo dosedanjo šolo v ri äole, nam- reö v äestrazredno dekli^iko in ätiriraz- redno deäko äolo v „Šolskem Domu" ter v petrazredno mešano šolo v „Malena Domu". Slovensko äolatvo bo v mestu lepo razvija ; a stane tudi mnogo denara. Zato priporočamo prav toplo vsem rodo- ljubom v mesta in zunaj njega, naj vsak po svoji moči podpira te prekoristne in prepotrebne narodne zavode. t Pripravljaviiica za srednje sole druStva „Šolski Dom" v Gorici šteje 43 nčencev iz m^sta in z dežele, polem ko je bil eden izmed vpisancev vsprejet na državno pripravnico. Učenci se učijo ti- stih predmetov, iz katerih mora delati izpit, kdor hoče biti vsprejet v katero go- riških Brednjih Šol, na katerih velja &e vedno nemsčina kot učni jezik. Lansko leto je Stela pripravljavnica 40 nčencev, od katerih so napravili vsprejemni izpit za srednje äole vsi, ki so se k izpitu ogUsili, celo eden, kateremu je šolsko vodstvo odsvetovalo, da bi se oglasil, ker Ra ni smatralo za dovolj pripravljenegt». To kaže, da je äola dobro urejena ter da se postopa v nji s potrebno rahrlji- vostjo in strogostjo. Čestitamo ! Dekllska pripravljavnica društva „Solski Dom" v Gorici ne äteje, kakor sntio zadnjič poročali, v prvem letniku 47, v drugem pa 42, ampak v vsakem po 49 učenk. (Joriško kinctijsko društvo, bode imelo svoj občni zbor prih. četrtek dne 18. okt. t. I. ob 10 uri predpoladne v dvorani „pri zlatem jelena". Dnevni red : *)• Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2). Poročilo o društvenem delo- vanja v 1. 1905 in 1906; 3). Dopolnilna volitev v osrednji odbor; 4). Volitev dveh Pregledovalcev računov; 5). Pretreso- v»oje in potrditev računov in bilanca za '• 1905; 6). Pretresovanje in potrditev Proraenna za 1. 1907; 7). Morebitni pre- d'ogi v smislu § 14 druätvenih pravil. V Gorici, cine 12. oktobra 1906. Ant. Jukončič, Fran Kocjančič, predsednik. tajnik. tJbogi „Trgovski Domu! — Jedno razume „Sočin" lastnik izvrstno: skrivati 8e zna imenitno za „dobro ime in cast slovenskega slovesa" 'za „narodni ponos", za „narodna podjetja" — ra- zame se le tista, v katerih ima on svoje deleže, katera dajajo njegovi tiskarni in knjigarni zaslažka. Na to strano brenka tudi v zadnji „Soöi" nara v odgovor, dobro čutec, da se mi nismo dotaknili imena nobenega narodnega podjetja, paČ pa njegovega koristolovnega äkodo\anja narodni zavednosti in ponosu za izključao rabo našega jezika na narodnih podjetjih. Mi ne moremo namreč dovolj obsoditi «jegove nelepe nedoslednosti v vpra- Sanja narodne zavednoati. Ko je bil samo Čannikar, je vihtel bič nad slov. trgovci, kričeč : Poatavljajte !e slovenske nadpise ! — zdaj pa, ko je sam trgovec, daje narodnim trgovcem največje pohaj- šanje. Na njegovi prodajalnici v „Tr. Dornn" je toliko laäklh in nemških nad- pisov, kakor jih nima noben slovenski trgovec v Gorici. Ali ni to viäek äkan- dala! Zsto da zvabi par laskih ali nemških odjemalcev v svojo prodajalnico, bije v obraz slov. zavednosti, z otvorit- venega vlaka note železnice pa kriči zavednemu Ijudstvu : V.pijte le živio! — Razame se, da so ma to neprijetne reči; zato se jim skuša izmuzniti s tem- le ničevim odgovorom v zadnji „Soöiu'. „Trgoviua A. Gabrščekova v „T. d.u je pa tako vzvišena nad klerikalno bev- skanje, da „Soči" ni treba niti besede v odbijanje deloma lažnjivih in deloraa zlobno bedastih napadov". — S tern „odgovoromu smo mi seveda zadovoljni ! Xerednosti na goriški postaji bohinjske železnice. — Nerednostij na goriški postaji državne železnice noče biti ne konca ne kraja.Pritožbe od strani občinstva se ponavljajo dan na dan. Po- Bebno Be množijo pritožbe o nerednostih in krivicah, ki se gode atrankam pri od- dajanju jn vsprejemanja tovornega blaga. le dni je priäel k nam neki zidarski fflcjster, katerema prihaja vsaki dan po jeden vagori peska iz Plavij, ter nam povedal med drugim tadi to-le: V sredo ma je prisel vagon peska iz Plavij. Koj P° prejetem obvastiiu be je podal z voz- niki na posUjo in je izpraznil vagon. Ko pride dragi dan, namreč v certekzo- pet po dragi vagon peska, mu je neki železniški uslažbenec povedal, da mora Placati od vagona pfska 8 K kot sklaJ- nino, ker ni v sredo izpraznil vagona. Istotako mu je tudi naznanil, da mu teče skladnina tadi od vagona peska, po katerega je ravnokar priäel, öeä, da se nahaja ta vagon peska tail aže čez 24 ur na postaji. Mislite si ztnežnjavo ki je nastala, ko je zidarski inojsler žeJez- niškema uslužbenca povedal in tadi do- kazal, da j© uže v sredo, torej pravo- časno prvi vagon peska iipraznil, a aa mu glede peska, po katerega je ravnoKar priäel, se niti obvestilo ni bilo vroceno m da ne more torej ne za prvi in laai ne za drug, vagon peska plačati ski ad- nine, katera se mora le tedaj plasiati, ako se v časa 24 ur po vsprejetju nraa- nega obvestila dotičnega blaga ne odpelje SP08TTk1neredibisep,öm3ralijedea kral ?/t^°ÄT^eoi zidar,ki mojster nam je tadi povedal, da je bi hado užaljen od železniškega uradnika ! pri blagajni, ko je hotel tarn nekaj pla- j cat?. „Kennen Sie deutsch ?u ga je vpta- i šal uradnik, la ko je zidarski mojster odgovoril, da ne zna nemški, nahrulil ga je dotični uradnik zopet z vpraäanjem : „Kennen Sie italienisch?" Ta je pa po- grabila zidarskega mojstra popolnoma opravičena sveta jeza, in rekel je urad- niku: „Jaz znam samo slovensko, plačam po slovensko in hočem biti postrežen tudi po slovensko.'' Ta odločen nastop zidarskega mojstra je pa omenjenega ne- | pridiprav-uradnika tako raztogotil, da je zaloputnil vrata in od3el. — Tako po- stopanje s Slovenci od strani državnih uslužbencev oznaöiti se mora kot najbrezo- bzirnejše izzivanje, proti kateremu moramo z vso odločnostjo protestirati ter zahte- vati od ravnateljstva državnih železaic v Trsta, da stori takim nerednostim in takim nekvalificiranim Žaljenjem in izzi- vanjem Slovencev od strani državnih uslužbencev prej ali slej konec. Čudne razmere pri postnein ura- du ua južncm kolodvoru. — Nekdo nam piše: Gospod urednik, Vam se gotovo ni še pripetil tak slučaj kakor meni minole dni, katerega sem sklenil objaviti v Vaäem listu. OJdati sem hotel namreč neko poštno poäiljatev pri poštnem urada na južnem kolodvoru. A glejte čado ! Služ- bujoča oseba pošiljatve ni hotela vspre- jeti ter mi relela, naj omenjeno poäilja- tev nesem na kak poštai urad v meato. Vpraäal sem po vzrokn, zakaj ne vspre- jemajo, a v enomer se me je pošiljalo na poätni arad v mesto, ne da bi se mi hotelo povedati pravega vzroka zakaj. la ni mi preostalo dragega, nego nesti omenjeno poäiJjatev na poätni arad v mesto. Takaj javno vprašam poätno rav- nateljstvo v Trsta, ali je morebiti ono izdalo kak odlok, vsled katerega naj se odganjajo stranke od poätnega urada na jažnem kolodvoru v Gorici, in ce ga je, zakaj? Ako ga ni, pa nhj stvar preiäce in službujoče osobje pouči, da tako ne sme delati s strankami. Ali kakor čujemo izza kalis, je najbrže krivo teh neredov pomanjkanje osobja na tem poätnem uradu. Dela dosti, število osobja pa se vedno krči. Uradniki seveda ne morejo delati cudežev. Torej naloga poštnega rav- nateljstva v Trstu je, da poskrbi za to, da se ne bodo od tega poätnega urada odganjale stranke k dragim poštnim ura- dom, sicer borao prisiljeni se spet ogla- siti in močneje zaropotati proti tistim, ki sploh poštne nerednosti v nasern mesta zakrivljajo. Moči tfiine so začelc po „Soöl" divjo gonjo proti naäema prevzviäenema knezu-nadškofa. Tistega, ki je v svojem prvem pastirskem pismu opominjal z besedami sv. Pavla „naj ne bodo medVami razkoli, marvečbo- dite zjedinjeni vsi v istem ra- zumu in istem mnenju", se drzne „Soča" blatiti z besedo „apostol razkola". Če je nadSkof svaril pred napadalci vere, ki hočejo deco izročiti svobodni (bolj'se brezverski) äoli ter družino po ločitvi zakona razdejati, storil je le svojo sveto dolžnost. 1q „Soča", ki ga radi tega svarilnega pastirakega pisma napada, kaže dovolj, da apada med sovražnike vere. Nizačel nadškos boja, to moram o slovesno p rib i t i, mar- več „So(}a«. Vsakdo ve, kako je smešila „Soča" one, ki so podpise proti razpo- roki pobirali, ter pokazala tako ifoje miäljenje. Prav je imel torej nadškot aKo je v pastirskem pismu dejal: „O b r a na d a mora odgovarjati napada, dra- štvoprotidruštva, zborovanje proti zborovanju". Torej nadžkol je pozval le na obrambo ne na napad, ker napad se je že od strani liberalcev izvräil. To naj si enkrat za vselej za- pomni „Sooa"! Dovozna cesta na gorlško po- gtajo državne žolezuice. — VpraSanje glede dovozne ceste na goriško poatajo državnfi železnice je torej konečno re- šena. V sinočni seji mestnega staresinstva se je isto jeduoglasno izreklo za vladni načrt po katerem se preloži državna cflsta in sicer od Attemsove palace na Kornju naprej. Mestna uprava se je za- vezala prispevati k dotičnim stroskom 200.000 K. Po omenjenem vladnem načrta bode Šla dovozna cesta po pro- stora, kjer se nahaja sedaj R?ichova hiša, ki bode porušena. Detomor. — Poroöali smo, da je nedavno izvräila v Gorici detomor neka Šorli. Sedaj pa nam javljsjo, da je S3rli pa<5 detomorilka in je zaradi tega že v zaporih, toda dotični detomor je izvräila neka Marija Lesöak iz Vrtojbe, ki so jo zasledili äele sedaj. Okrožnica vsein občinskiin za- stopom poknežcnc grofoviiic ^oriško- gradifcičaiiske. — Da bodo mogli deželni uradi ob popoldanakih uradnili urah ne- moteno reäevati svoje zadeve, je Bklenil deželni odbor, da se imajo dajati od se- daj naprej strankam insormacije in nradni nasveti ob delavnikih le od 8. predpo- ladne do 1. popoludne in ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure predpo- ludne. Potrjen zakou. - Cesar je po- trdil zakonski načrt, ki ga je vsprejel goriäki deželni zbor, s katerim se zakon od 1. oktobra leta 1893 glede pobiranja pristojbine od psov v goriäkem msstu deloma spremeni. Izžrcbanl porotnlki za prlhoduje porotuo zasedauje. — Za prihodnje porntno zasedanje so bili izžrebani ti-le porotniki in sicer : Golagnatti France iz Kormina, Pavletiö Ljadevit iz Gabrij, Paškulin France iz Št. Andreža, Sgor- bissa Jakop iz Trbiža, Perco Andrej iz Ločnika, Bavčar France iz Sela, Tomba France iz Kormina, GaHagrande Angelj iz Ajdoväcine, Lenassi Gastav iz Červi- njana, Fabris Angelj iz Pierisa, Lutman Andrej iz Št. Andreža, Žnidarčič Rajko iz Renč, Ličen Maks iz Rihemberga, Ostan France iz Bovca, Andrian Feli- cijan iz Graulja, Mleku§ Anton iz Ebvca, Russian Josip iz Kormiua, grof Stras- soldo Walmar iz Joanica, Valentinöiö Josip iz Plavij, Vuga Anton od sv. Lu- cije, Susanna Alfred iz Perteola, Mallon Avgast iz Ghioprissa, Gazalura Ljudevit iz Tolmina, Keräevani Karol iz Dornberga, Bregant Peter iz Ločnika, Mozetič Karol iz Prvacine. Peric Ivan iz Dobrdoba, Stecker Ernest, Resberg Ivan, Zamparo Anton, Oblasciak Boštjan, Ziani Alojzij, Stanig Anton, Sirk Viktor, Pregl Alojzij in Drobnič Ivan, vsi iz Gorice. Namestniki: Pinausig dr. Peter, Primas Friderik, Prinčič Karol, Rossi Alojzij, Pachor Alojzij, Favetti Peter, Poveraj Martin, Mulitsch Josip in Michl- slädter Albert, vsi iz Gorice. Na trgovski in obrtni shod v Tolininu, ki se vräi dne 14. I. m. v Tolminu ob 2. uri popoludne, opozarjamo še enkrat trgovce in obrtnike iz cele Goriäke in vabimo, da se ga udeleže za- nesljivo in v velikem ätevilu. Trgovski lu obrtni sostanek se je vršil minolo soboto v gostilni „Pri Kranjcu" in je bil nepričakovano dobro obiskan. Udeleženci so se razgovarjali neprisiljeno o stanovskih zadevah in so s paznostjo sledili gg. govornikom Med- vedu, KopaČa in Kocijančiču, kateri je v daljäem govoru pojasnil potrebo in po- men draätva v sedatijem čaaa hitrega razvoja in napredka. Zbor pevcev in tr- govcev in obrtnikov je skrbel za prijetno zabavo. Udeleženci so se razšli z željo, da se taki eestanki prirede še večkrat. V Ozeljauu zaprta sola. — Po Ozeljanu in Š^mpasu se vlačijo že delj časa neke bolezni, ki napravljajo precej- äen 8trah. Dne 17. septemhra je umrla gospa Jo8ipina Savelli. Govorilo ae je, da so jo zdravniki zdravili za tisusom. Še ob njeni bolezni je zbolela sosedinja, o katere bolezni se je zdravnik tadi iz- razil, da je tisus. Potem ae je bolezen oglasila bliže Oieljana. Z;olelo je veö otrok na Okroglici, ob državni cesti in drugod. Na poročilo žapanstva je doäel v Ozeljan c. kr. okrajni zdravnik, ki je bolezen spoznal za äkarlatino. Mrličev v Ozeljann niso imeli, kakor dva otroka dne 2. in 7. oktobra. Prvega so redno pokopali, drugega pa hitro prenesli v mrtvaänico. Oba je pobrala škrlatina. Radi tega je c. kr. glavarstvo zaprlo äolo v Ozeljanu. V Sempasu sumljiva bolezen tadi ni prenehala. Unnrl je dne 2. okto- bra 26-letni mož, po izreku dr. M na tifusu, dne 3. t. m. je um la neka 17- letna deklica, pravijo na inllaenci, in dne 4. t. m. 2 letni otrok ne vemo na kakf bolezni. Na poročilo žapanstva je doäel c. kr. okrajni zdravnik. Bolezen se plazi äe dalje po hiäah in napada veöi- noma otroke. Tudi na Visokem pod Vi- tovljpm je umrla 19-letna deklina baje na tifusu. „Abstincnčnl krožek" v 31 rim vabi na I. protialkoholno zborovanje na Goriäkem ki se bo vräüo dne 21. t. m. v atari äoli v Mirna. Vapored: Ob 11. ari dop. bode zaapno zborovanje. Pjroöal bode dr. Krek in sicer: „Kako naj raz- Sirimo abstinenčno gibanje'4. Za preda- vanjem prost razgovor. Ob 1. ari pop. skapno kosilo. (Stane brez pijače 2. K. 40. v. in se mora vsakdo vsaj do 18. t. m. zanje oglasiti.) Ob 3 uri pop. veliko zborovanje! I. Podlesnik: Protialkoholne organizacije ; A. Vuk. Alkohol in delavstvo Alkohol in delo ; Dr. Krek. Alkchol in „delo za narod" ; I. Erzen. Alkohol in žen9ko vpraäanje; 1. Kosec. Ali je ab- stinenca za naäo deželo koristna. Ob pol 8. an zvftčer je pevska veselica. Vstopnina prosta. Samomor. — V soboto se je v tuk. ženski bolniänici obesila nevraste- nična Jastina Gaides-Ziani. Poslano. Cerkno 11. okl. Še le danes sem dobil iz prijatelj- ske roke „Sočo" z dne 3. [oktobra t. L št. 79, v kateri je ponatisnjen govor, kterega je č i t a 1 Vincenc Rojc na shodu v Cerknem dne 30. sept. t. 1., s katerira čitanjem mi je proglasil smrtuo ob- sodbo. Ni moj namen g. Rojc se z Vami prerekati radi priljubljenosti in zaupanja, katerega Vi sami bore malo uživate, pač pa ker me pozivljate na odgovor, bodi Vam na ljubo na bolj krepke psovke, s katerimi ste me počastili na imenovanem shoda 8ledeče v odgovor : Prvo g. Rojc čvekate o pismu in povračilo nekih stroäkov, ter vso zadevo po svoje napačno z»vijate. Vedite pa da pismo neimenovanega stareäine katero pokaže to zadevo ravno v nasprotni luči, se nahaja v mojih in ne v Vaših rokah ter se radi tega ne straäim Vaäih groženj in zakonov ki jih pozivljate na sopomoČ. Glede predbacivanih pravd bodi Vam povedano, da se niso vložile iz moje osebne mržnje, marveč na zahtevo občinarjev, sklepa obč. stareäinstva in z dovoljenjem slavnega deželnega odbora, katere pa so za oböino častno in v korist izpadle. Izmed vseh v žapanstvo spada- jočih 12. davč. občin izbrali ste ai davčno občino bukovsko za taröo, v ka- tero 8treljate in äöuvate oböane proti meni. Dovolite tedaj, da se pri tej ob- öini z odgovofom raalo dalje pomadiva glede maslnih dohodkov, ki sem jih do- bival iz te oböine oziroma iz občinskega zemljiäca in kamnoloma. Meseca avgusta 1903 so bukovski občinarji nameravali prodati na občin- skem zemljišču pesek nekima podjetni- koma pri zgradbi bohinjake železnice menda za svoto 115 K ter je bila vže tudi sklenjena neka privatna pogo«]ba, katero sta podjetnika hotela se silo po svojem odvetniku uveljaviti. Posrečilo se mi je pogodbo uničiti in skleniti po- godbo za nabavo peska z železniškim podjetjem gg. Redlich in Berger ter ska- piti občini za pesek med gradbo želez- nice svoto K 1016:56.— Kaj ne g. Gene mästen dobiček? Za kamnolom je gori imenovano podjetnižtvo ponudilo občini samo 800 K. Ako se je meni po sklepa obö. stare- äinstva in privolenjem obsiinarje vprepustil za 1000 K, je li občina s tem oäkodo- vana ? Za prodani les iz občinskega zem- ljiäca v katerem sem po Vaäem mnenju izrabljal svojo moč, bilo je občini po- vrnjenih od dveh strank K 9^1:92 — katere svote prejemkov so vse razvidne iz obč. računov davčne občine bukovske za I. 1904, 1905 in 1906. Kakor Vi g. Rojc kot novi pod- župan razumete občinsko gospodarstvo ? Kaj ne, pustite da se par oseb, ki morda trobijo v Vaä rog, okoristi z občinskim lesom na äkodo vsih ostalih oböinarjev? O izkoriäöanju in prodaji obö, lesa izza dobe mojih prednikov, pa nisem jas odgovoren. Za darove sv Miklavža in izdatno djžavno podporo, ki je bila namenjena poäkodovalcem po vsadih zemlje, bodem Vam g. Gene jako hvaležen ako poveste kje tiči ta izdatna podpora in v kaki meri, upam ako se jo Vam posreči iz- takniti, dobim tadi jaz svoj del, ker tadi mene je sv. Miklavz obdaril s pre- cejänjim vsadom. Z odlokom si. c. kr. okr. glavarstva v Tolminu z dne 6. maja 1905 ät. 5213 v srnislu postave z dne 23. februvarja 1905 drž. zak. 25, določesa je bila za tukajšnje županstvo državna podpora v znesku 1300 K in sicer za popravo obč. cest, z namenom, da si pridobivajo naj- potrebnejäi občinarji zaslužek. Ta svota je zabilježena v računih akupne občine za leto 1905 med dohodki, kakor tudi med stroäki za delo in popravilo občin- skih cest, katere Vi g. RJJC Kot veičak pri pregledu in prepisu računov pač niste prezrli? Kako li Vi g. Rojc razumete Vašo in ostalih 8 podžupanov izvolitev? Ali se niste vsi sami volili? Ker pa bi to äe ne bilo držalo, ste Vi izmafcnili na- äemu volilcu glasovnico iz žepa in ma Vaäo podtaknili ter ste za ta čin v vo- lilni dvorani, v pričo vseh volilcev oi prevaranega moža Vam v obraz zaJu- čano psovko „slepar", tih) in mirno shranili. Konečno bi bili Vi Vaša verre o objema pridržali zase, ako se äe kaj spominjate, objemov, kteri zskonsketna možu ne pristojajo! A. Kosmač župan. I. Primožie, slorasii optilar v Gorici, ulica ffettorini 3, priporoča čč. duhovščini in si. 6b- činslvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, baro- metre, toplomerje, zdravmške to- plomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila in po- prave ier posilja na dom. ! Ivan Kravos i priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici i na Kornju St. II. I Anton IvQnov Fečenho I Grorica ) priporo&i svojo veliko zalogo pristnih \ belih in črnih via iz lastnih in drugih I priznanih vinogradov; plzenjskega piva I »pnizdroj« iz sloveče češke »Mošoanske pi- l vovarnec, in domačega žganja I. vrsto v I slcklonicah, kojega pristuost so jamsii. i Zaloga ledu katerega se oddaja le na \ debelo po 50 kg naprej | Vino dostavlja na dom in razposilja ) po žcleznici na vse krajc avstrijsko-ogrskc ) državo v sodih od 56 1 naprej. I Cene zmerne. Postrežba poš- l tena in točna. m m m m m m Fani Drašček, fcaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Ivan Bednarik priporoöa svojo ' knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. Anton Kustrin. trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemii občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Luccn, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Voč vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/s kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičc- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. slUJCllM. priiiki „Šolskega doma". Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Kajnovejša iznajätia | imu stoletja. | Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdcna nikel rem.žepna ura z znamko System-Roskopf Pat, ki tečc 36 ur, z minutnini kazalom, bliščeča, lepa in natančno idočas3- letno garancijo. (Elcg. tirna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura nc ugaja, se dcnar vnio in je vsak rizik izključon. Pošilja se le proti povzctju, ali naprej poslanemu denarju : M. J. Holzer's Wwe Marie Holzer Uhri'ii uiid (Joldivaron-Fnliriks-MiMlorliig'« en gross, Krakim Ocst. DiciclNj,'. IS, St. .SehnsthnisiiNNo l'(i. Zalap.atelj c. kr. držnvnili uriidnikov. Hustrovnill (»Milk ur in /hitnine gratis. Zastopniki se iščejo. Slično anocono so ponarejene. Pri narocitvi 10 žepnih ur se poslje 1 gratis. „NilRODM TISKflRNfl" ::: ff Gorici, ulica Vetturini št. 9::: \u je preskrbljena z povsem novirni j X%^\ črkami, okraski infinitn papirjem, j$$>$ L$$fM ^er morc prevzeti vsa v ti- y4fj*fMl WSMMa skarsko stroko spa- ^$0j$ JS3?^2?^2?^ dajoča dela d^\\tes®hz\ TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o > Sprojemnicc . Plakate ooo ^\/ itd. itd. ^C oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune f oo Vizitnice t o Rač.sklepc , . Jedilne liste yr. ooo Etikete W itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkili cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Rojflki! hupujte narodni hoieh Jolshegn Dornn". Na prodaj je pod vipavskim Sv. Križem lepa, z vsem preskrb- ljena kmetija, obsežna za veleposestvo. Natančneje se izve pri g. Iv. Makaroviču na Sv. Gori pri Gorici.