454
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 5
1/
20
07
 –
 2
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
9. MÜNCHENSKI DNEVI UREJANJA ZEMLJIŠČ IN
RAZVOJA PODEŽELJA
»OD KONKURENCE IN SOOČENJA DO KOMUNIKACIJE IN KOORDINACIJE
–PODEŽELSKI PROSTOR NOVO ODKRITJE?«
12.–13. MARCA 2007, MÜNCHEN
Jasenka Kranjčević, Anton Prosen
Moto letošnjih 9. münchenskih dni urejanja zemljišč in razvoja podeželja je bil »Od konkurence
in soočenja do komunikacije in koordinacije – podeželski prostor novo odkritje?«. Organizator
srečanja je bila Tehniška univerza München v sodelovanju z Delovno skupnostjo za podeželski
prostor. Tokrat se je zbralo rekordno število udeležencev, in to več kot 200. Na srečanju so bili
udeleženci iz vseh nemških dežel ter iz tujine: Slovenije, Češke, Poljske, Avstrije in Hrvaške.
Udeležence sta na začetku pozdravila prof. Norbert Vogt, dekan Fakultete za gradbeništvo in
geodezijo Tehniške univerze München, in Maximilian Geierhos, načelnik v bavarskem ministrstvu
za kmetijstvo in gozdarstvo.
V začetku strokovnega dela je prof. dr. Holger Magel prebral besede iz naslova srečanja –
konkurenca, soočenje, komunikacija in koordinacija – in povedal, da je cilj srečanja razprava z
vprašanjem, kako razvijati samoodgovornost in doslednost vseh partnerjev, ki sodelujejo v
podeželskem prostoru.
V prvem tematskem sklopu, ki je imel metaforični naslov: »Sliva in koščica – ali smo pred novim
odnosom med mestom in vasjo?«, je bilo največ predavateljev iz političnih okolij. Tako so nekateri
predavatelji iskali metaforično povezavo med izgledom slive in odnosom mesto–vas, češ da koščica
predstavlja mesto, »masa slive« pa predstavlja podeželski prostor, ki obkroža mesto. Drugi
predavatelji so primerjali uporabo sliv v mestu in na vasi. Ljudje iz mesta pojedo slivo in vržejo
koščico v smeti, ljudje iz vasi enako cenijo vrednost koščice kot mase slive: slivo pojedo in koščico
posadijo.
Dr. Jörg Wendisch z Zveznega ministrstva za kmetijstvo je navedel podatek, kako se je v bavarskih
podeželskih občinah od leta 1980 do 2005 povečalo število prebivalcev za približno 1,5 milijona.
Vzrok demografske rasti podeželskih občin je načrtno naseljevanje, ki je posledica vlaganja znatnih
finančnih sredstev v izboljšanje življenjskih pogojev na vasi. Poudaril je, da stanovalci podeželskih
občin niso kmetje, temveč nekmečko prebivalstvo, ki dela v terciarnih dejavnostih v bližnjih
mestih ali v samih podeželskih občinah. Šele ko se na vasi naseli zadostno število prebivalcev, se
začnejo graditi vrtci, šole in druge ustanove javnega značaja.
Po mnenju dr. Jurgena Bussea, prihodnost podeželskega prostora ni le v planiranju razvoja
podeželja, temveč v nadaljnjem razvoju mest in podeželskega prostora ter ustvarjanju novih
medsebojnih povezav.
stevilka 2_07-0k-2.pmd 6/7/2007, 9:41 AM454
455
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 5
1/
20
07
 –
 2
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Drugi tematski sklop je imel prav tako zanimiv naslov: »Kooperacija in mreženje – kako najti
(končno) akterje za razvoj podeželja«. Glede na to, da je podeželski prostor v odnosu do mest še
vedno v podrejenem položaju, je bilo na srečanju poudarjeno, da imajo lahko nove tehnologije,
posebno tiste iz komunikacijskega sektorja, pomembno vlogo v razvoju podeželskega prostora.
Nekateri predavatelji so bili mnenja, da je treba v planiranju razvoja podeželskega prostora dati
večji pomen vplivom mobilnosti sodobnega sveta, saj se prostorska, socialna in duhovna mobilnost
vse bolj odvija prav v podeželskem prostoru.
Zanimivo je bilo predavanje Barbare Rosenberger, ki je predstavila probleme določanja kriterijev
za nastavitev baze podatkov o podeželskem prostoru oziroma kateri podatki bi se morali zbirati,
da bi se podeželski prostor medsebojno primerjal in se premrežil. Navedene aktivnosti se izvajajo
v sklopu projekta E-vlada Nemčije.
Naziv prvega tematskega sklopa drugega dne je bil: »Od razvoja podeželja do razvoja podeželskega
prostora«. Ker sta eni od glavnih značilnosti podeželskega prostora nepozidanost in naravnost,
so bili vsi nastopajoči mnenja, da je zemljišče eden od glavnih resursov za planiranje razvoja.
Zato je bila znova poudarjena potreba po integralnem planiranju, ki upošteva endogene potenciale
s posebnim poudarkom na zemljišču kot resursu. Eden izmed predavateljev je poudaril, da
planiranje bodočnosti podeželskega prostora vidi v izdelavi integralnega koncepta razvoja
podeželskega prostora in v regionalnem menedžmentu. V tem tematskem bloku so izstopala
predavanja prof. Thea Kötterja iz Bonna, dr. Karl-Friedricha Thöneja iz Erfurta in Gerlinde
Augustin iz Thierhauptna.
Zadnji tematski sklop je bil posvečen temi: »Nova odgovornost: niše za reševanje podeželskega
prostora«. Glede na to, da v podeželskem prostoru potekajo številni procesi modernizacije, pa
tudi zaradi številnih in različnih konkurenčnih primerov, lahko predvidevamo, da bo v rabi prostora
vse pogosteje prihajalo do konfliktov. Nekateri predavatelji so bili mnenja, da posamezne programe
v sklopu razvoja podeželja lahko razumemo kot »reševanje podeželskega prostora«, ne pa kot
izvedbo razvoja samega. Ravno tako se je postavljalo vprašanje, kako organizirati novo odgovornost
skupnosti in vseh partnerjev, ki sodelujejo v razvoju podeželja. Poudarjena je bila potreba po
močnejšem in bolj transparentnem sodelovanju države in lokalne skupnosti. Zato so predavatelji
v tem tematskem sklopu poudarjali pomen organov državne uprave ter njihovo odgovornost v
izvedbi načrtnega razvoja podeželja. Glede na to, da je podeželski prostor izpostavljen novim
izzivom in potrebam, so se udeleženci strinjali, da je razvoj podeželskega prostora treba dosledno
podpirati, z izvedbenimi in usklajenimi pristopi. Nič manjši pa ni pomen komunikacijske kulture
in »zdravega športnega odnosa« med partnerji.
dr. Jasenka Kranjčević, dipl. ing. arh, znanstvena sodelavka
Ministarstvo zaštite okoliša, prostornog uređenja i graditeljstva, Ulica Republike Austrije 20, HR-10000 Zagreb
E-pošta: jasenka.kranjcevic@mzopu.hr
dr. Anton Prosen
FGG, Oddelek za geodezijo, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana
E-pošta: aprosen@fgg.uni-lj.si
stevilka 2_07-0k-2.pmd 6/7/2007, 9:41 AM455