*
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVJENSKI LIST V AMERIKI	~ ~
Geslo: Za všro in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
I	XOfficial Organ of four Slovenian Oraanizationz)
"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ
NAROD ▼ AMERIKL
LETNIK (VOL.) UL
NEMŠKA ZRAČNA MOČ
SLABI BOLJ IN BOLJ
Angleška prva armada uspešna pred Tunisom. — Ameri-kanci očiščujejo zavzete hribe. — Na Bizerto padajo šrapneli in bombe in ji grozi popolno razdejanje, če ne bodo mesta kmalu prepustili. — Nemci postajajo dis-organizirani.
LISJAK TOJO OBLJUBLJA RLMNCEM SVOBODO
"Amerikance in Angleže bomo udarili in »trli tako, da ne bodo mogli več pokazati svojih rožičkov v Aziji/' je robantil rumeni Tojo. — Japonci so »voje pozicije utrdili in se zdaj pripravljajo za končni udar na zaveznike.
AMERIŠKI LETALCI BOMBARDIRAJO KISKO IN SOLOMONE
Washington, D. C. — Japonske baze na ; otoku Kiska v Alevtih, na koncu otočnega rta Alaske so neprestano pod u-darjanjem ameriških bomb. Včeraj so ameriški letalci zopet štirikrat napadli Kisko. Zadnji ponedeljek pa devetkrat. Obakrat so povzročili občutno škodo. Na pozicije Japoncev na Solomonih so naši letalci uspešno izvršili štiri zračne napade včeraj. Na več krajih je bflo videti po napadih obsežne požare, kar priča, da so letalci imeli uspeh s svojimi napadi.
VESTI 0 DOMOVINI
KRIZEN SVETA
—	Washington, D. C. — Ob priliki proslave Poljske narodne obletnice je predsednik Roosevelt poslal predsedniku poljske zamejne vlade Sikor-skiju pozdravne Čestitke. Enako so to storile tudi nekatere druge vlade. Sikorski je poslal vsem iskreno zahvalo za čestitke.
—	Stockholm, Švedska. — Norveška novinarska agencija v tem mestu je prejela poročilo, da sta bila v sredo ubita George N i t s c h e in Kurt Olitsch, oba višja nazijska častnika, ki sta zapovedovala v okupirani Danski, Belgiji in Norveški. NemcLdolžijo, da so ju umorili od Angležev plačani Norvežani.
—	Washington, D. C. _
Konstantin Fotič, jugoslovanski poslanik, ki se je mudil nekaj tednov na posvetovanju v Londonu, se je te dni vrnil v Ameriko in je prinesel od kralja Petra osebno pismo predsedniku Rooseveltu, pravi poročilo. Zdaj, ko se je poslanik Fotič vrnil iz Londona, bomo gotovo zvedeli kake zanimivosti, n. pr. kake programe ima vlada v Londonu.
—	Bern, Švica. — Po osebah, ki so došle v Švico zadnje dni se je zvedelo, da na Ogrskem vlada silna nezadovoljnost proti Hitlerju. Gre se ra-j di nekih teritorijalnih obljub, ki so jih Nemci obljubili Ru-munom, če jim ti preskrbe na-daljnih 30 divizij vojaštva za rusko fronto. Te obljube so na račun ogerskega teritorija, kar Madžare vznemirja.
vražnih virov. To se pravi, da take vesti objavljajo iz gotovega namena, ki naj ustvari gotovo razpoloženje med javnostjo.
Sydney, Avstralija__V četrtek, kakor znano je bila obletnica, ko so Japonci zavzeli filipinsko trdnjavo Corregidor. Japonci so ta dan proslavljali na razne načine. Da da slavno-stim močnejši utis je japonski prvi minister Hideki Todo z letalom dospel v Manilo na Filipine, kjer je, imel govor pred skupino Filipincev, ki jih je japeska soldatska nagnala skuhaj. Tojo je v svojem govoru, kakor to poročajo radio postaje iz Tokijo, zasmehoval zaveznike. O Amerikancih in Angležih je dejal, da jih bodo Japonci tako učinkovito porazili, da ne bodo mogli nikdar več pokazati svojih rožičkov v Aziji.
Filipincem pa je Tojo obljubljal popolno neodvisnost in svobodo, kakor tudi gospodarsko svobodo, kakor hitro bodo za isto sposobnif-Filipin-ci se mrajo vrniti k tfrijental-ski duhovnosti in morajo pomagati, da se obnovi red in mir v Aziji. Svoj govor je za- i ključil: "En tisoč miljonov ljudi Velike Vzhodne Azije, so soglasno odločeni, da bodo nadaljevali vojno do zmagoslavnega zaključka. Na drugi strani sveta pa bedo pomagali Nemci in Italijani in drugi naši zavezniki v sodelovanju z Japonsko, da se ustvari novi svetovni red.
Berlinska radio postaja pa je včeraj opozarjala na nevarnost pri Altu in Kiski v A-•Jeutih. Sunek od tu proti Japonski bi znal biti usoden, je opozarjal nemški-radio ozna-n je valeč.
Torej le ni vse tako sigurno in že vse dobljeno, kakor to mislijo rumeni ata Tojo.
PREDLOGA PROTI STAVKAM
Zavezniški stan, Afrika. _
Med tem, ko so bili Nemci in Italijani včeraj v skrbeh, da zaustavijo prodiranje ameriških sil proti Bizerti, je prva angleška armada izvedla silovit napad v sredi fronte pri Te-bourbu in zasedla mesto Dje-bel Bou Aoukaz, ter s tem dobila dohod do prehoda v nižav-,eki svet, ki se razširja proti ..Tunisu. Angleži in Amerikan-ei so napredovali še na nekaterih drugih točkah in vsa fronta se tako sleherno uro bliža obrežju in zožuje okrog I •Bizerte in Tunisa.
, Bizerto so ameriški topni- i čarji bombardirali včeraj in danes in na več krajih je me-*to y ognju. Z^ slučaj«, aki »ne-
<sto ne bo kmalu prepuščeno zaveznikom bo isto razrušeno od topniškega ognja, ker me-«to je zdaj izpostavljeno topniškemu ognju od dveh smeri. Jezero Achkel je zdaj krog in krog že skoro v ameriških rokah,
V okolici pa imajo Amerikan-ci dovolj dela za nekaj dni z očiščevanjem v gorah skritih sovražnih oddelkov in z odstranjevanjem min.
Letalski izvidniki, ki opazujejo z zraka gibanja in premikanja nemških čet poročajo, j da Nemci postajajo disorgani-; 2irani in da se ne-umičejo več tv tistem redu, kakor so. se Tre je. Tudi o nemškem letalstvu poročajo, da ne kaže več tiste borbenosti, kakor preje. I Pozna se povsod, da Nemci vedo kaj jih v Tuniziji čaka.
Senat odglasoval z večino za predlogo proti stavkam.
Washington, D. C. — Senat-ska zbornica je predvčerajšnjim odglasovala s 63 glasovi proti 16 za zakonsko predlogo, ki daje predsedniku Zdr. držav oblast in moč, da sme , prevzeti v imenu vlade in obratovati vsako tovarna ali ka-koršnekoli podvzetje, ki bi radi stavk oviralo vojno proizvodnjo. Predlogo so mislili u-staviti nasprotniki s tem, da so jo misliti poslati nazaj v proučevanje pravnemu odseku, yar jim pa ni uspelo. Predloga bo šla zdaj še pred kongres in če bo dobila večino tudi tam, bo postala zakon. Predloga o-mejuje razna gibanja, ki bi dajala pobudo za stavke, ki bi ovirale v takih od vlade prevzetih podjetjih vojno proizvodnjo in določa tudi gotove kazni v ta namen.
POBIJANJE MED GANG-STARJI ZOPET V MODI
. Chicago, 111. — V sredo večer je bil na južni strani mesta ustreljen in ubit Danny Stanton in z njim še dva druga pomagača. Kapad se je izvršil v gostilni, kjer je trojica stala pri bari in pila. Napadalci so vstopili skozi dvoje vrat, oddaji strele in odšli. Policija vodi preis*rf$o. Ubiti Stanton je bil strasten kvartač, boss raznih unij in znan policiji kot sovražnik štev. 1. Oni, ki so ga poznali, pravijo, da je bil zaznamovan od raznih konkurentov med raketirskimi gang-starji.
EKSPLOZIJA V PREMOGO-KOPU
La Fallette, Tenn. — V tukajšnji Etna premogokopu je nastala predsinočjim velika eksplozija, pri kateri je bilo ubitih deset rudarjev. Ostalih 21 rudarjev so rešili in so nekateri poškodovani. Iz kakega vzroka je eksplozija nastala, poročilo ne omenja.
POROČA SE, DA JE DOSPE-LO 6000 ŽIDOV V AMERIKO
Barcelona, Španija. — Dopisniki United Pressa, so dobili vest, da je neki Dr. Samuel Seguera, portugalski zastopnik pri skupni zavezniški komisiji za begunce, posredoval, da je ameriški begunski odbor vzel 6000 Zidov v Ameriko, kot begunce brez vsake domovine. Ta vest je iz Barcelone, je pa označena, da je iz so-
OBLETNICA, ODKAR SE JE ZAČELO ODMERJEVANJE, ŽIVEŽA
Washington, D. C. — Zadnjo sredo je bilo eno leto, odkar se je začela registracija za odmerjevanje sladkorja. Pozneje so prišle druge stvari na odmerjevanje in najbrže gotovi predmeti še pridejo. Dokler bo vojna ni pričakovati kakih olajšav.
Določila glede domovinske pravice v Sloveniji pod Italijansko okupacijo
Prejeli smo nekatere podatke o ureditvi domovinske pravice v "Ljubljanski pokrajini" in o nadzorstvu nad tujci. Nimamo natančnega besedila te naredbe, pač pa tozadevne razprave, ki so izšle v domačem časopisju.
Kot tujci bodo zabeležene one osebe, ki so bile pred 1. septembrom 1939 državljani tujih držav (n. pr. Jugoslavije), z izjemo takih oseb, ki so po navedenem roku dobile italijansko državljanstvo, ter o-sebe, ki so brez državne pripadnosti.
Niso pa zabeleženi kot ino-zemci oni, ki so bili sicer po zlomu Jugoslavije še vedno jugoslovanski državljani (to je, dne 4. aprila 1941), ki so pa rojeni na ozemlju, priključenem Italiji (to je, Ljubljanska pokrajina, Hrvaška obala, Dalmacija) in so bili na dan 11. r^aja 1941 pristojni v eno izmed občin, katere je anektira-la Italija, ter bili povrh tega stalno naseljeni, skozi naj-; manj 15 let, v teh krajih in se j tudi nahajali na omenjenem ozemlju dne 11. aprila 1941. j -o-
Seja Jugoslovanske vlade
London, 2. maja (ONA) — Zvedeli smo, da je včeraj imela jugoslovanska vlada sejo pod predsedništvom kralja Pe-' tra II. Glede značaja predme-! tov, o katerih se je razpravljalo na tej seji, pa ni bilo dobiti dozdaj še nobenih podatkov.
Člani jugoslovanske vlade so bili preteklo sredo gostje na prireditvi sovjetskega ambasadorja Aleksandra P. Bogomo-lova, ki je akreditiran pri londonskih vladah v izgnanstvu. Pokazani so jim bili ob tej priliki najnovejši" sovjetski vojni filmi.
Poročilo iz Srbije
Od Nemcev kontrolirani radio Beograd je poročal dne 24. marca o težkočah v znanih rudnikih v Bor-u. Delavci tam niso nameščeni od uprave rudnika, ker je vse delo prevzela organizacija Todt, ki ima svoje lastne delavske skupine i-zurjenih rudarjev. Videti je, da se zdaj nahaja tam tudi mnogo delavcev iz Srbije, ker je beograjski radio dajal mnogo kompliciranih podrobnosti o načinu kako stopiti v pošt-(no zvezo z delavci v Boru.
0 STALINU PIŠEJO, DA JE ZA
M0CN0 IN PROSTO POLJSKO
NOVA POVEST
začne izhajati v tem listu v prihodnji številki, ki ji je ime "Konjička bom kupil". Čitaj-te jo od začetka!
New York, N. Y. — Ameriški poročevalec, ki se nahaja v Moskvi, Ralph Parker, je poslal "New York Timesu" članek, v katerem povdarja, da je Jožef Stalin, diktator Sovjetske Rusije naklonjen močni in prosti Poljski. Parker piše, da je Stalin to že povda-ril v svoji vladni izjavi, da Rusija želi neodvisno, prosto in močno Poljsko, ki naj nastane po tej vojni.
Seveda je treba to Stalinovo izjavo vzeti na znanje pravilno. Motil se bo, kdor jo bo vrednotil po samih besedah. Ako je Stalin povdaril da je naklonjen neodvisni, prosti in močni Poljski, je imel gotovo v mislih tako Poljsko, ki naj bo v bodočnosti Rusiji dobra iskrena soseda, ne pa da bi bila na razpolago sovražnikom Rusije, da bi jo ti izgravali v prilog svojih računov proti Rusiji. Poljska ne sme biti sa-
mo nekaka medsredna država med Rusijo in drugimi, ampak kakor že omenjeno dobra in iskrena soseda in zaveznica Rusije. To je kar je Stalin mislil.
Ali je pa to mogoče, če bo Poljski načelovala sedanja poljska vlada? Ne gre tu za to da ocenjujemo poljsko vlado, ampak resnica je, da poljska vlada je vse drugače ori-jentirana politično, gospodarsko, socialno in narodno, kakor pa to zahtevajo pristni slovanski principi. Soseda dveh različnih prepričanj, pa še nezaupljiva do eden drugega, pa težko vozita skupaj. Na podlagi tega bi se dalo sklepati, da Rusija bo za prosto in močno Poljsko po tej vojni, ampak kakšno vlado naj ima taka Poljska, se pa Rusija tudi ne bo ogibala povedati, tam kjer je to ža povedati. _
Madžari se umaknili iz podonavskega okraja
New York Times prinaša pod »gornjim naslovom naslednjo
vest:
Ponoči 2. maja je poročala londonska radio postaja, da so jugoslovanski patrioti zanesli svojo naraščajočo intenzivno vojaško aktivnost v okraje ob madžarsko-jugoslovanski meji. Londonska postaja je zabeležila to vest iz neke oddaje bu-dimpeštanskega radia.
"Angleški radio je dodal na podlagi teh vesti iz Budimpešte, da so postali jugoslovanski bojevniki za svobodo zdaj že tako močni, da so bile madžarske oblasti prisiljene, da popolnoma izpraznijo Kolo-var-ski okraj ob reki Donavi. . To vest je zabeležil tukaj •Columbia Broadcasting System.
, Koncem marca je beograjski radio poročal, da je zased-bena oblast uvedla prisilno dostavljanje v mesta vseh poljedelskih pridelkov, predvsem pa pšenice in drugega žita. Objavljene so tudi nove kazni ^za zakašnjenja pri plačevanju premij in za netočne podatke v prijavah pridelkov.
O priliki odhoda prve skupine delavcev, ki so odšli na prisilno delavsko službo iz Beograda, je beograjska radio oddaja poročala naslednje:
"Veselo so odhajali (!), kajti dovolj razumni so, da poznajo svojo dolžnost napram Evropi. To svojo dolžnost bodo tudi izpolnili. Oblasti bpdo storile vse kar bodo mogle, da se jim olajša delo in o-lepša razmere, v katerih bodo živeli. '
Slika kaše vojaške peke, ki pečejo kruh za voj ike, nekje ▼ Novi G vine j L Pri vojakih imajo velike železne peči, ki so prirejene nalašč za pečenje kruha, ki 9a je ireba mnogo in mnogo za številno vojsko.

Ste v. (no.) 90
CHICAGO, ILL, SO BQTA, 8. MAJA— SATURD AY, MAY 8. 1943"
KUPUJTE VOJKE BONDEI
Angleži se bližajo Tunisu - Japonci grozijo zaveznikom
"DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH ..
»■ ...................-v— ■ —»vv-.-~w.v-.-	K^hb .
Marsikateri Slovenec izgubil domovinsko pravico na svojih lastnih tleh. — Kaj dela jugoslovanska vlada v Londonu. — Madžarske vojaške sile se umaknile pred jugoslovanskimi patrioti. — Mussolini bi rad vzel svoje Čete iz Jugoslavije.
Vpoklici na Hrvaškem
Bern, 22. marca — Paveli-čev list Hrvatski Narod poroča dne 17. marca, da je bil L zdaj na Hrvaškem in v Bosni vpoklican letnik 1924.
-o-
i .
Spor med Ducejem in
Fuehrer jem
Znani tednik Njewswteek prinaša v svoji zadnji številki naslednjo vest:
Okupacija Jugoslavije je e-den izmed najhujših predmetov spora med Mussolinijem in Hitlerjem. Iz virov, ki cesto pošiljajo zanesljive informacije iz Italije, smo zvedeli, da je v teku razgovorov med Hitlerjem in Mussolinijem na prelazu Brenner-ju, italijanski i diktator razlagal nemškemu, da bo-moral umakniti sVoJe~iž-vežbane Čete iz Jugoslavije; potrebne so mu za varnostno službo doma. Hitler bo moral seveda skrbeti za zamenjavo.
Fuehrer pa je baje nagla-šal, da za ta posel nima razpoložljivih čet in _je opozarjal na to, da je svojo posadko v beograjskem okraju že znatno zmanjšaj ko je potreboval novih, čet za Grčijo. Poročila zatrjujejo, da se Hitler z Italijani ni mogel pogoditi glede tega umikanja laških čet, tako da je stvar ostala nerešena.
Ptrma 1
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 8, maja 1943
DOGODKI
AMERIKANSKI SLOVENEC |
Prvi in najstarej&i »loveiuki Tke first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustsnorl)«n lata 1991 'r	EitsMHhsd 1891
Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday. Mon-nedelikov In dnevov po praznikih. day and the day after a holiday.
Izdaja In tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd.f Chic*** 1849 W. Cermak Rd„ Chicago
Telefon: CANAL 5M4	Phone: CANAL 5544
mi —	—
F" '	Naročnina« "	Subscription«
Za celo leto ___$«.00	For one year	$600
Za pol leta_— 3.00	For half a year-- 3.00
Ea četrt leta__ 1.75	For three months-- L75
Za Chicago. TannVr In Evropo«	Chicago. Canada and Europe«
Za celo leto	*7 ""	For one year-$7.00
Za pol leta_— 3 50	For half a year-— 3.50
Za četrt leta__ 3.00	For three i&onths-— 2.00
Posamezna številka	Be	Single copy	- 3c
POZOR! Številke pole g vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vasa naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi vainega pomena ma hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko Ude list. — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača._•__
Entered as second class matter, November 10,1925 at the pott office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _______
K DNEVU NASIH MATER
Jutri v nedeljo 9. maja se bomo v Združenih državah zopet spominjali svojih mater. Druga nedelja v mesecu maju je določena vsako leto spominu naših mater. Zelo umestna določba in narodu je ta dan, ko obhajamo spomin svojih mater postal zelo priljubljen. Z neko posebno sentimentalnostjo se bližamo temu dnevu, ker je pae v zvezi z spominom na najdražje skoro slehernega človeka, s spominom na njegovo drago mater. Na bitje, ki mu je dalo življenje, na bitje, ki je živelo zanj, ga odgojilo in se zanj žrtvovalo.
Domovi so ob tem dnevu v cvetlicah, ki jih prinesejo v dar svojim materam njeni otroci, njihovi možje in drugi. Cvetje predstavlja ljubezen in to naše matere v polni meri zaslužijo.
Ob letošnjem prazniku naših mater vladajo po svetu še vedno strašne vojne razmere. Pravijo, da je nad 40 milijonov vojakov po raznih delih sveta, na raznih frontah in morjih, to je od vseh narodov in dežel. Dnevno, vsako uro, vsako minuto in vsako sekundo padajo sinovi po vseh raznih bojiščih za svoje domovine. - In vsak je imel, ali morda še ima mater, ki se jo je z ljubeznijo spominjal in enako matere njih. Na milijone sarao naših ameriških sinov se bc jutri v duhu spominjalo svojih mater. V duhu ji bodo gledali v mili ljubljeni obraz, ki se jim je prvi smejal, jih prv: učil vsega, kar življenje zahteva od nas. Ah, bolj, kakor kedaj preje, jo bodo znali ceniti zdaj, ko so daleč proč od nje, ker še le zdaj jo znajo v polni meri ceniti in spoštovati In matere na drugi strani zopet tako. Ozračje bo polno samih teh misli. Daljave, silne daljave jih ločijo, obsežnt zemlje in široka morja so med njimi, a njihove misli, njiho va srca bodo skupaj, eden pri drugem. Kdo naj oceni pra vilno to veliko ljubezen med njimi!
Ampak poleg vseh sentimentalnosti, ki so na mestu s< moramo pa obenem zavedati tudi velike odgovornosti, k jih imajo pred svetom naše junaške matere in na drug strani naši junaški sinovi. Ameriške matere so bile vednc junaške in ponosne na svojo svobodno veliko Ameriko, č ponosom so žrtvovale že v revolucionarni vojni svoje sino ve za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Tako so rav nale in nastopale kadarkoli so nanesli slični slučaji. Pa tu di danes se v polni meri zavedajo, kaj je njihova dolžnost1 tej ljuti krvavi borbi, ko gre zato, ali bo svet še svobodei in prost, ali pa naj postane zasužnjen, da bi mu gospodaril taki kruti ošabneži, kakor so Hitler, Mussolini in fanatiČn rumeni Japonec. Prepričani smo, da bi sleherna ameriški mati, če bi jo kdo danes vprašal kak svet hoče v bodoče glasno odgovorila: Hočem svoboden, prost in demokratičen svet! Z bolestjo v srcu za svojimi sinovi, kar je naravno, ker jih pač ljubi, ker so kri njene krvi, ampak, ponosne je, da je njena kri junaška, pripravljena na vse žrtve, kc gre za svobodo in demokracijo njene domovine. Taka mati ni samo mati, ampak pravi vojak doma na domači fronti. Taka mati, kadarkoli piše svojemu sinu, mu zna priliti močne zavesti in poguma, ko mu zapiše, sin, močno te ljubim in si vedno v mojih mislih, ampak ponosna sem na te, da sodeluješ pri tako velikem podvzetju, pri borbi za demokracijo in svobodo vsega sveta. Biti mati takih junakov, je nekaj posebnega. Ko bere sin kaj takega od svoje matere postane nedosežen junak, še bolj se bo trudil biti vreden ponosa in ljubezni svoje drage matere, kajti v tem spozna, da ima doma najdražje bitje, ki ga spoštuje in ceni in zavedal se bo, da s tem, ko se bori za svojo domovino, se bori tudi za varnost in za bodočnost svoje lastne matere. In taka zavest je najjačje orožje vsakega junaka. Boljše^ orožja vojak nima, od takega orožja.
Slovarji nimajo dovolj primernih besed, da bi se z njimi povedalo zadostno o junaških materah v Amerikij ki imajo milijone in milijone svojih sinov po vsem svetu v borbi za demokracijo in svobodo vsega sveta. Le občutili bomo v svojih srcih vse to, povedati sa ne bo dalo. Pesniki in pisatelji ob tem dnevu opevajo in opisujejo to sentimentalno razpoloženje, a nikdar ga ne morejo zadosti opisati in dovolj primerno iz/aziti. Se pač ne da. Po vsaki zapisani besedi o tem, srce še vedno čuti, da ni povedanega do-
volj, da nekaj še vedno manjka. Tako vidite je velik in poln ljubezni spomin do naših mater.
Vsem junaškim materam, ki imajo svoje sinove po svetu v vojaški službi, iskrene čestitke in Bog jih živi junakinje ! Bog živi tudi njihove junaške sinove, kjerkoli se nahajajo !
Vseh onih naših mater, ki so pa že dale slovo temii svetu in so s svojim trpljenjem tu na zemlji že končale, pa se spomnimo jutri v goreči molitvi k Bogu. V obliki molitve jim pošljimo tja v večnost duhovni šopek, ki ga bodo nadvse vesele. Slava njihovemu spominu in Bog jim naj bo obilni plačnik za vse žrtvovanje in trpljenje tu na zemlji!
PVT. LEO DOLINSEK Joliet, 111.
Pvt.^Leo Dolinsek, star 24 let, edini sin Mr. Leona Dolinska iz
o
313 Bar Elm Ave., Joliet, je bil vpoklican 8. julija 1942, meseca septembra pa so ga poslali čez morje.
Sedaj se je oglasil iz britanske bolnišnice nekje v Severni Afriki. Piše, da se je vdeležil j bojev na fronti in da so krogle I in šrapneli padali kakor dež. Bil je ranjen na glavi, na obra-; zu in na rokah. Tri tedne je bil 'v neki ameriški bolnišnici na bojnem polju, potem pa so ga poslali v neko ahgleško bazo, kjer se nahaja zadnja dva me-|seca.
i Pozdravlja vse prijatelje in pošilja sliko, in želi, da bi bila priobčena v tem listu.
Poročevalka.
-o-
MALO BESED _ VELIKO NOVIC
Barberton, Ohio
Trije so umrli meseca aprila pri nas v Barbertonu. Dne 3. aprila je padla po stopnicah v klet Mrs. Frances Sku-bel, si prebila lobanjo in bila na mestu mrtva. Drugi dan popoldne je prišla k njej mlajša omožena hčerka in jo našla mrtvo v kleti. Ranjka Mrs. Skubel je bila doma iz Bresta pri Igu in stara 54 let. Zapušča moža, ki je že mnogo let v bolnišnici v Massilon, Ohio, in tri omožene hčere, Lucy, Fraces in Mary. Pokopana je bila 7. aprila iz naše cerkve na pokopališče Sv. Križa v Akro-nu.
Dne 16. aprila je umrl dober in priljubljen mož, Mr. Anton Polh, star 75 let; doma je bil iz Gornja Sežane na Primorskem. Zapušča 8 otrok; i žena mu je umrla že pred 14 . leti. Pokopan je bil iz naše cer-
kve k Sv. Augustinu v Barbertonu. ' -	*
Nadalje je umrl na Veliko ^ nedeljo, ob 9 uri dopoldne, po- ^ .znani in spoštovani mož Mr. ' John Lintol, star 62 let; doma je bil iz Rove vasi pri Domžalah. Zapušča svojo drugo že- . no ter 8 otrok; tri izmed njih J so sestre dominikanskega re-da. Mr. Lintol je bil dolgolet- % ni naročnik katoliških listov. Pokopan je bil 27. aprila ni ! pokopališču Sv. Križa. Globoko sožalje vsem tem družinam.
Dne 11. aprila smo imeli v naši cerkvi sv. birmo. Birman- ; cev je bilo okoli 50. Slavnost ; sta povečala oba Drill Teama, < od Ženske Zveze in od KSKJ. •
Mr. John Skerl je dobil službo mestnega policaja. 2e prej ,pa sta bila v službi policije i brata Martin in Joseph Serjak. Častitamo vsem trem. .
Anthony Tancek je bil pri vojakih promoviran v Second Lieutenata. V vojaške šole je hodil okoli tri leta in še vedno hodi. Ker je nadarjen, bo kmalu prišel še višje. Častitamo !
Mr. Frank Trenta je tudi odšel iz Kent University v vojaške šole v državo Michigan; tudi njemu želimo mnogo u~ spehov.
Pred kratkim se je omožila hčerka spoštovane družine Miss Anna Otonichar, sedaj Mrs. Adam Shankenberger. Častitamo družini Otonichar-Avsec.
Male otročičke so dobile pri naslednjih družinah: Mr. 4 Mrs. John Rezel sta dobila fantka (mati je prejšnja Mary Tancek), Mr. & Mrs. Anthony Shega iz Wadsworth, O., tudi . fantka, Mr. & Mrs. Charles Sutter fantka (Vida Lautar). l Malo hčerkico sta pa dobila i Mr. & Mrs. Ivan Gradishar • (Anna Hiti). Da bi bili vsi ti t mali v veselje staršem. Naše , častitke!
i Velikonočne praznike smo ■ obhajali prav slovesno. Proce-; sija s presv. Rešnjim Telesom, , z ministranti in malimi dekli-, cami je bila nad vse ganljiva, ; zraven pa še veličastno petje i in pritrkavanje z zvonovi. Člo-
-	veR se res čuti veselo razpoložen. V nedeljo 9. maja, za Ma-
-	terni dan, bomo imeli kosilo . ki nam ga bodo pripravile de-
-	kleta Marijine družbe. Popol-i dne ob 3 uri bo mala predsta-; va z malimi deklicami in fan-i ti; to bo v cerkveni dvorani;
-	pridite vsi! Zvečer pa bo pri-
pravljena večerja za naše fan- P te, kolikor jih bo šlo prihodnji II teden k vojakom.
Pozdrav vsem naročnikom j katoliških listov,
-g: A, Jennie Okolish J
—— l O NAŠEM MATERINEM n
DRUŠTVU	t
Sheboygan, Wis. d
Društvo krščanskih žen in z mater bo obhajalo 30 letnico1 ustanovitve na Materin dan, 9. 11 maja. Proslava se bo pričela r ob 8 uri zjutraj, ko se bodo c Članice skupno udeležile pete 1 sv. maše, ki se bo brala za žive . in mrtve članice, in skupnega J sv. obhajila. Zvečer ob 5 uri bo pa večerja za vse članice ^ Materinega društva, ki bo J brezplačna; priredili jo bodo . člani Društva Najsv. Imena in dekleta Marijine družbe. Ob 7:30 zvečer bo v naši cerkve- _ ni dvorani program v počast | rvseh mater nase fare. Na pro-jrramu bodo igre, petje in de-Jclamacija; vse to bodo prire-dili naši šolski otroci s pomočjo naših častitih Šolskih sester 4n nad vse požrtvovalnega župnika Rev. Korena. Vsi ste ^.vabljeni, da pridete v dvorano na Materin dan zvečer, da vam ne bo drugi ilan žal. Vstopnina je malenkostna; samo 25c.
Sedaj pa naj še povem, ke-.daj je bilo društvo ustanovljeno. Meseca aprila leta 1913 se je v naši fari vršil prvi sv. mi-sijon pod vodstvom Rev. Joseph Polaka. Pri poduku za žene je priporočal, da bi ustanovile cerkveno oltarno društvo, kakoršnega imajo ženske po drugih farah. Nekaj dni pozneje so Father Cherne sklicali sejo — to je bilo 15. aprila 1913 — in ustanovilo se je prvo žensko društvo v naši fari in naselbini.
>
Zopet je bilo v aprilu, leta ;1926, ko smo imeli 40 urno . pobožnost, ki so jo vodili Rev.
Zakrajšek. Prigovarjali so , nam, naj bi iz Oltarnega dru-^ štva organizirale Društvo krščanskih žen in mater, ker bi tako društvo imelo lepši po-1 me in širši delokrog. Na pri-; hodnji seji je bilo sklenjeno, 1 da se društvo preosnovi v '* Društvo žen in mater, pod katerim imenom še danes lepo . posluje v duševnem in gmotnem oziru, kak*>r tudi glede števila članstva. Dne 4. aprila 1 smo sprejele 15 novih članic, y mladih žen, in spet imamo ne-^ kaj novih nabranih. Tako je 1 prav. Vse bi morale biti notri, s kar vas spada k fari Sv. Ciri-• la in Metoda, pod zastavo ža-a lostne Matere božje.
.j Preminula je tudi članica e Materinega društva Mary Val-te, v lepi starosti 84 let. Do-0 ma je bila iz Rečice v Savinj-fcki dolini. Tukaj zapušča 2 L .hčeri in 3 sine. Naj v miru bož-£ jem počiva, prizadetim sorod-t nkom pa naše sožalje. Me dru-g štvenice se je pa spominjajmo H v molitvi! — S sosestrskim po-K zdravom,
l~ - France« Melavc, tajnica.
0
-	-O-
l- Vi radi berete vesti iz dru-i- tih naselbin; drugi radi bero *- novice is vaše naselbine. Poro-
1	; čajte novice in dogodke v "Am. i- Slovencu".
POROČILO O LETNI SEJI, «5 INTERNATIONAL MACHINE CORPORATION New York. N. t.
Predsednik od International Business Machine Corporation Mr. Thomas J. Watson, je na letni seji delničarjev omen je- = ne korporacije podal zelo optimistične poglede na povojno dobo te družbe za tu doma in £ za na tujem.	_	^
"V našem obratu gledamo 5 naprej za novimi izdelki, ki jih ]j razvijamo, izboljšujemo in iste dodajamo našim dosedanjim s produktom. Odkar proizvaja- r mo strojne izdelke za vojno, je nam to odprlo oči v marši- ? čem, da so velike možnosti za 1 uporabiti te stroje za razna j dela in namene, za katere se vsega tega doslej ni uporabljalo. Naš raziskovalni oddelek ima nad sto novih načrtov, ki so Se v razvojnem stanju zdru- ^ ženi z našimi rednimi pro- ^ dukti in z onimi, ki jih name- } ravamo izdelovati v bodočno- , sti."
"Naš promet z latinsko Ame- ' riko mora po tej vojni postati , še večji. Po tej vojni, ko bo enkrat svet prišel preko rekon-strukcijske dobe, upamo, da bomo imeli zelo vesel in dober-razvoj na polju tujezemskega trga. Mi imamo po vsem svetu razvit promet. Kjer koli je kak promet, mi lahko pomaga-mo," je dejal.
Oznanil je, da je družba vzela pravico do nakupa prostor za novo tovarno v San Jose, v Kaliforniji, kjer bodo izdelovali karte za električne ^šeštevalne stroje. Te tovarne ne bo družba gradila ob Ti- . hem morju radi sebe, ampak ker vidi bočnost, da bo v Paci- j fiku velik promet, večji, kakor kedaj preje.
IBM ima zdaj zaposljenih •na 15,5jgO delavcev v Združenih državah in v Kanadi in I j nad 19,000 delavcev v vseh raznih drugih deželah. Leta , 1914 jih je bilo manj kakor . 400 delavcev. Razlika s seda-. njostjo je velika. Od uposljen-[ cev moškega spola jih je 22 . odstotkov v vojaški službi. . "Zelo smo ponosni, da 19 odstotkov teh je postalo častni-r ;kov. Predstavil je Pfc. James . Gerarda Halla, njihni bivši u-> posljenec, ki je bil ranjen pri . Guadalkanalu in je dobil mor-
nariški križ. i IBM ima zdaj za $136,000,-000 pogodb za municijo, je iz-_ javil Mr. Watson, ter omenil, j da družba je zdaj v stanu da obratuje točno po določenem . redu 100 odstotno na kvalite-. ti in količini raznih pogodb.
Družba je razvila mobilni ^ šeštevalni električni stroj, arhive in drugo opremo, ki jo uporabljajo pri vojakih vojaški logistiki. Vojaške oblasti ~ pošiljajo številne svoje upos-" ljence v našo glavno tovarno v Endicotu, ki pohajajo našo šolo, da se učijo bolj uspešnega rabljenja IBM opreme. 3 Tekom l&ta tako zvano zavarovanje skupin pri naši IBM je bilo spremenjeno -tako, da l. zdaj vsak uposljenec po eno mesečnem zaposljenju prejme $1000 zavarovalnine, ki se i- dviga letno do $10,000, po pe-d tih letih, po 25 letih pa $20,-
N. 000.
l Vsi stari direktorji so bili ponovno izvoljeni.
Odlikovan
~ Maple Hights, O. —■ Pvt. Karl Hrovat, star 23 let, sin Mr. in Mrs. Vincent Hrovat iz 5211 Stanley Ave., je bil odlikovan s srebrno zvezdo v Willemstad, Curacao, nizozemskem otoku v Karibejskem morju, ker je rešil nekega vojaka iz vode, da ni utonil. Kari služi v ameriški armadi dve leti, v Karibejskem okrožju pa se nahaja eno leto.
Iz države Washington
Tacoma, Wash. — Vsem prijateljem pošiljamo pozdrave iz države Washington. Skušala bom obiskati nekatere naše slovenske fante v Camp Lewis, Wash. Moj soprog, Sgt. John Intihar, je tudi nastanjen tukaj. — Mrs. Jennie Intihar in sinček.
Smrt mladega letalca
Cleveland, O. — Pred dobrim tednom smo poročali, da se je na vežbalnem poletu v Texasu zgubilo letalo, v katerem se je nahajal med drugi-<mi tudi letalski kadet John Zaitz. Letalo so neumorno i-skali in ga čez osem dni našli «— poročilo ne pove, kje — v njem pa vse Štiri letalce mrtve. s Mladi slovenski letalec je bil ; poročen s hčerko družine Te-^ gel iz Euclida; soproga je ži-[ "vela ž njim v Texasu. Njegovo I truplo so pripeljali v Cleve« rl land.
1 s Prvi slovenski čikaski fant ranjen
j * Chicago, 111. — Mr. in Mrs. l Gregor Gregorich, 1931 W. % 22. PI., sta 3. maja prejela br-r ^ojavko od Vojnega urada v . Wa'shingtonu, D. C., ki se gla-_ si: "Globoko obžalujemo, da > Vas moramo obvestiti, da je I Vaš nečak Private First Class Jack Petrich bil ^ahko ranjen [_ v bojih v severnem afriškem s okrožju dne 9 aprila. Poslali h .Vam bomo poročila kakor hi-.j tro jih bomo prejeli." Jack je dospel v Afriko 3. jan. 1943. Dne 31. marca je pisal, da do _ takrat še ni videl nobenega nemškega vojaka in da so raz-I mere popolnoma zadovoljive. ,
a
n	Poroka preklicana
Chicago, 111. — Lt. Frank I Rupar je ravnokar prejel telesi gram od svojega poveljstva, r_ da je njegov 30 dnevni dopust 0 prikrajšan in da mora nemu-Š_ doma nazaj. Poroka, ki bi se ti imela v soboto 8. maja vršiti 3. med njim in Miss Marie Kuk-,0 man, mora biti zdaj odložena ;0 za nedoločen čas.
v
:a	„	—.
Sentštefanci, pozor!
a- Chicago, III. — To soboto ob
VI	8 uri bo v Šolski dvorani Sv.
[a	Štefana Kegljaški ples, to ne-
10	deljo ob 7 uri zvečer pa bo
le	ravno tam prelepa prireditev
se	naše šolske mladine, posveče«
e-	na našim materam. Pridite!
»,-	^-o—
Poročajte takoj o vseh do-ili godkih v "A. S.", ki se dogode i v vaii naselbini!
TARZAN (702) PRAVICA DO ŽIVLJENJA	(Meteopoutsn Newspaper Service)	Napisal: Edgar Rice Burrougiu
LUPIN JAGGER'S feVlL EVES "TtANfP rtUNSRlLY TO THE HOBBLED 1 DOS.
rv»
"lets kill ANO eat it/ ne gruhte0. his commons gasped IN horror.^ ,
■without its milk my baby
WILL DIE." CRIED MRS. DALSlN.
"THE BRAT IS USELESS," JAfiGER SNARLED MENACINGLY f 'IT HAS NO RIGHT TO LIVE! •
Zlobne oči Lupina Jaggerja so lačno zrle na opotekajočo se antelopo, ki je bila toliko zvezana, da ni mogla uiti.	._ ------
"Dajmo jo ubiti in pojesti," je za* krulil. Ostali so se nemo spogledali. V grozi jim je zastala sapa.
<4Če moja mala ne dobi svoj^gd mleka, bo umrla," je bolestno zavpi-la prestrašena Mrs. Dalbin. _____J
"Tega pankerta nam ni čisto nič treba," se je grozeče zadri Jaggcr; "nima nobene pravice živeti!"
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Najboljši avtomobili m pogreb«, krsto In ženitovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
Turčija je priredila evropskim velesilam krepko velikonočno presenečenje leta 1936. V posebni okrožnici je dne 11. aprila 1936 obvestila vse države, ki so podpisale mirovno pogodbo v Lausanni leta 1923, da želi, da se spremenijo njene določbe, ki se tičejo tako imenovanih morskih ožin, to je prehoda iz Sredozemskega morja v Črno morje skozi Dardanele in Bospor. Turčija je izrazila željo, da se sporazumno odstranijo vse ovire, ki jih je dotična pogodba naprtila turški vladi, da ni smela teh ožin, čeravno so njena državna last, svobodno oborožiti in tam razviti svojo polno oblast neodvisne države. Turčija je dejala, da je postavila to zahtevo zaradi tega, ker se mednarodnopolitični položaj vidno slabda in ker je uvidela, da bo pač morala računati samo na svoje lastno moč pri obrambi tega tako važnega prehodnega ozemlja in te tako važne pomorske trgovinske poti, ker se je izkazalo, da na kakšne druge obljube pomoči ni vredno računati spričo vsega, kar se danes v Evropi dogaja.
S tem je bil znova sprožen mednarodnopolitični problem, "ki je star kot človekova železna doba", kot se je izrazil angleški zgodovinar. Dardanelske in bosporske morske ožine, ki jih v diplomatični zgodovini imenujejo kar na kratko "ožine" ali po francosko "les de-troits", namreč delijo Evropo od Azije, torej ležijo na važni prehodni točki, ki jo križa od zapada proti vzhodu evropska trgovinska pot v Azijo. Na drugi strani pa vežejo ožine Sredozemsko morje s Črnim morjem ter so na ta način edina vrata, skozi katera lahko vse države, ki imajo svojo obalo na Črno morje, občujejo s velikimi morji in svetovnimi tržišči. Če so ožine odprte brez vsake omejitve, lahko vdirajo v Črno morje tudi tuja vojna brodovja in ogrožajo črnomorske države, kot se je v prošlem stoletju večkrat zgodilo. Če so ožine zaprte, so črnomorske države pred tujim napadom varne. Če so o-žine odprte, lahko črnomorske države, predvsem Rusija, ki je velesila, ogroža Sredozemsko morje in angleška trgovska pota, ki po njem režejo v Indijo. Če so ožine zaprte, se lahko zgodi, da zavlada v Črnem morju najmočnejša država in male države ne smejo računati na nobeno pomoč od zunaj. V teh par stavkih je orisan vekoviti spor glede ožin. V prvih stoletjih srednjega veka jih je držala v rokah bizantinska država, dokler da ni omahnila v naročje Islama. Potem jih je zasedel Islam in držal ta ključ mogočno v rokah skozi več stoletij. Rusija je vBtala v Črnem morju. V Evropi so se izoblikovale velike pomorske države. Vsi so pritiskali na Turčijo, dokler je v stoletnih borbah niso vrgli ob tla in si osvojili tudi ožine. Na to je nastala rivaliteta med njimi samimi. Bile so se krvave bitke za ožine, stotisoče trupel so že pogoltnile in miljardna premoženja. Svetovna vojna je bila mejnik, o katerem so mislili, da bo trajen.
Toda, ko je leta 1936 Hitler vkorakal v Porenje in prelomil vse pogodbe in Italija začela leto preje osvajalno vojno v Abe-siniji, se je zazdelo tudi Turkom, da je čas, da D&rdanele po svoje utrdijo in so to tudi storili. S tem pa so Dardanele zopet postale problem za mednarodno politiko.
Zgodovinarji navajajo v glavnem leto 1774 kot rojstno leto ožinskega problema v modernem pomenu besede. Takrat si je Rusija, ki jo je vladala mogočna Katarina Velika, v mirovni pogodbi podpisani s Turčijo v Kutčuk Kajnardži kot prva evropska drŽava izvojevala
od turškega sultana pravico, da vzdržuje svoje lastno trgovinsko brodovje v črnem morju. Do takrat je Turčija smatrala črno morje kot njeno izključno last in je prepovedala vsaki tuji trgovinski ladji vhod skozi ožine v Črno morje, kakor tudi vsako trgovinsko plovbo obalnih držav Črnega morja. O bojnih ladjah da sploh ne govorimo! V označenem letu je Rusija podrla to načelo, ki ga je Turčija branila skozi tri stoletja. Takrat torej se je tudi začela "bolezen bolnega moža na Bospor ju", kot so velesile porogljivo imenovale hiranje turškega cesarstva, dokler da v svetovni vojni ni bolezni podlegel. Od tistih dob naprej so si ruski carji vedno bolj prizadevali, da si pribore še nadaljne pravice na račun Turčije. V neprestanih vojnah so Turčijo napadali, dregali v njo in odnašali plen za plenom. Njihov cilj je bil, Turčijo prisiliti, da zapre ožine za vse bojne ladje katerekoli države, razen za ruske in seveda za turške, ki edine bi imele pravico, da svobodno plovejo ven in noter skozi ožine. Carjem se to ni posrečilo, ker je prišel protisunek proti njihovi politiki in sicer od nepričakovane strani.
Za ožine se je namreč začela zanimati Anglija. Leta 1807 priplovejo prvič v zgodovini angleške bojne ladje v cari-grajsko pristanišče. Demonstracija je bila huda in je seveda povzročila nevarno politično krizo. Povod za obisk angleškega brodovja je bil menda neki pretep v Carigradu, pri katerem je prišel ob življenje neki daljni angleški državljan. Anglija pritiska na Turčijo, prigovarja, svetuje, grozi, grožnje tudi izvaja, dokler da pod topovskimi žreli njenih bojnih ladij sultan končno ni podpisal slovesne izjave, da ostanejo o-žine zaprte za vse bojne ladje brez razlike, torej tudi za ruske. Ruski car je klofuto vtaknil v žep, a ni odnehal zasledovati svojega cil|a. Toda prilika se ni nikoli nudila. Kajti kjerkoli se je pojavila Rusija, tam je vedno bila tudi Anglija. Če je Rusija dregala v Turčijo v Mali Aziji, ali jo stiskala zaradi verskih manjšin ali kakorkoli že zaradi vsake malenkosti, je vedno bila poleg nje angleška senca, ki je Turku dajala moralno oporo. V Londonu so štiri velesile, Anglija, Rusija, Francija in Turčija leta 1840 sklenile prvo večjo skupno pogodbo o ožinah. Ostalo je pri načelu popolne zapore za vse bojne ladje in to načelo je obveljalo skozi vse razburkano preteklo stoletje, ko je bolni mož od Bospor ju vedno hitreje šel proti grobu. Isto načelo je potrdila pariška pogodba leta 1856, ki je končala krimsko vojno, v kateri so evropske velesile šle Turkom na pomoč proti Rusiji in slednjo ustrahovale, da se ni polastila sultanovega cesarstva in ožin. Isto načelo je bilo znova slovesno pribito v letu 1871 v Londonu podpisani Pontus-pogodbi in končno tudi še v berlinski pogodbi 1. 1878, ki je zaključila zadnjo rusko-turško vojno, v kateri so evropske velesile znova prišle Turkom na pomoč ter Rusijo pripravile ob plen, do katerega so ji dale pravico njene sijajne zmagg nad turškimi armadami. Anglija je torej proti Rusiji uspela, ker so ožine ostale zaprte in s tem tudi Rusija trajno zabarikadirana v Črnem morju, ki je bilo za njo ravno toliko vredno, kot da bi ležalo nekje sredi Sibirije, ker iz njega ni bilo nobenega izhoda.
(Konec prihodnjič)
VOJAŠKA BOLNIŠNICA V AVSTRALIJI

n«*	T. A*«iraliji "> Amerikanci zgradili devet nadstropno bolnišnico, ki ie stala nad S3 ono
000.00. V njej se zdravijo ranjeni ameriiki vojaki, pomoriiaki in maWft
mca nahaja ni omenjen, radi vojaških vzrokov.	J *rmJ' **
Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. 3.", imajo vedno dober uspeh.
.W-4. ^
RAZNOTEROSTI
ZADRUŽNA FARMA USPEŠNA
Se leta 1940 se je 16 belih in 30 črnih družin, ki so imele prej farme v najemu za del pridelave ali pa so enostavno služile na farmah v južnem Missouri in severnem Arkansas, organiziralo v nekako farmarsko zadrugo pod zaščito Farm Security Administration, blizu Caruthersville, Missouri. Ti združeni beli in črni farmarji so si nadeli ime "The Portage Farm Association", so si izposodili $15,000 za kapital in vzeli v najem 2,600 ak-rov zemlje in tovarno za bombaž ; vse to za pet let, s pravico nakupa po tem času. Prvo leto so napravili i čistega dobička $7,456.30 in krili svoje življenske stroške. Lansko leto so napravili $15,513.44 dobička. Zdaj so odplačali svoje posojilo pri vladi tri leta pred dolžnim časom, pa jim je še ostalo $24,006.50. Za $3,966 pd te svote so kupili vojnih bond o v« ! & i ; .
KOLIKO JE STO BILIJONOV
če bi hoteli spraviti 100 bilijonov dolarjev v endolarskih bankovcih na prostoru, kakor ga zavzema kakšen "regulation football field", bi imenovani bankovci pokrili tak prostor več ko 60 čevljev visoko.
Če bi si mogli za to svoto kupiti avtomobilov in bi jih plačali po $1000, ter bi jih postavili v vrsto enega za drugim, tako da bi se "bumper-ji" dotikali, bi jih imeli zadosti za nepretrganih 12 vrst,
ki bi vsaka zase segala krog in krog zemlje.
Da bi ta denar nakazali v čekih, bi morali na vsakih 20 sekund tekom enega celega leta napisati ček za $63,560.
Ta svota bi plačala 180 Kipov Prostosti (Statue of Liberty) v celi velikosti, napravljenih iz čistega zlata. : Kdor bi hotel prešteti to svoto, dolar na sekundo, bi bil moral začeti pred Trojansko Vojno, 1200 pred Kr., da bi do danes preštel samo 1 bilijon dolarjev.
• -o-
AMERIKANCI ZASEDLI DVA OTOKA PRI GUADAL-
KANALU Washington, D. C. — Mornariški urad poroča, da so a-Tneriške čete zasedle dva Rusell /otoka, enega 18 milj severnozapadno od Guadalka-nala iri enega 20 milj severno nad Guadalkanalom. Oba otoka sta majhna, a važna, ker se da iz nju kontrolirati plovbo do Guadalkanala. Japonci so vsled te zasedbe vznemirjeni.
D0G0DBICE
AMERIŠKI PARNIK POTOPILI
Washington, D. C. _ Mornariški urad objavlja, da so submarini potopili v severnem Atlantiku srednji ameriški tovorni parnik. Posadka je štela 40 mož, od katerh jih je 20 utonilo.
- V
"Am. Slovenec" prinaša najnovejše vesti dan za dnem. Či-tajte ga!
"Zakaj se prav za prav niste poročili?" je vprašal nekdo pred kratkim francoskega pesnika Leona Paula Farguea, pre pričanega samca.
"Nisem se poročil zato, ker bi me žena gotovo varala," je odvrnil ta.
"Varala? Pa zakaj bi varala žena prav vas?"
"Zato, ker bi zaslužil."
"Zakaj zaslužil?" ' "Zato zaslužil, ker bi se poročil.
★
Veliki angleški igralec Kean je bil ves predan svojemu poklicu. Baš se je pripravljal za Macbetha, ko je umrl kralj Jurij III. Tisti dan, ko so ga pokopavali, je bila zadnja skušnja pred nastopom. Med skušnjo so se oglasili londonski zvonovi, ki so zvonili k pogrebu. Silili so v Keana, naj skušnjo prekine, pa se je uprl. Ko so mu dejali: "Gospod, tam pokopujejo sedaj kralja!", je odgovoril s strastnim glasom: "In tu se kralj rodi!"
Pred več desetletji se je Ibsen, ki je tedaj živel v Monako-vem, zelo razburjal zaradi neke ženske, ki je prelomila zakonsko zvestobo in pobegnila svojemu možu. Prijatelji, ki jim je to razburjenje že presedalo, so si naposled dovolili o-pazko, da je vendar nekako tako ravnala tudi njegova 'Nora*. Ibsen jim je nato odvrnil: "Res je, toda vi pozabljate, da je moja Nora pobegnila sama brez moškega spremljevalca! . . ."
ZAPISNIK
III. SEJE IZVRŠNEGA O DBORA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
Predsednik odpre sejo v soboto dne. 10. aprila 1943 ob desetih dopoldne v zboroval-ni sobi štev. 102 hotela Sherman v Chicagu, 111. Navzoči so sledeči člani eksekutive SANSa: predsednik Etbin Kristan. II. podpredsednik Janko N. Rogelj, blagajnik Joseph Zalar, zapisnikar (in pomožni tajnik) Mirko G. Kuhel ter člani odbora Vincent Cainkar, Leo Jurjovec in dr. F. J. Kern; prisostvujeta tudi brata John Gornik in John Ermenc ter sestra Josephine Zakrajsefc ,od izvršnega odbora JPO-SS.
Predsednik Etbin Kristan nato poroča o delu, ki ga je vršil od prejšnje seje. Omenja, da je sugeriral skupen sestanek zastopnikov slovenskega in hrvaškega kongresa ter zastopnikov Srbov; na takem sestanku se naj bi reševala naša skupna vprašanja. Odgovora še ni prejel. Poročilo predsednika se vzame na znanje in zaključeno je priobčiti tudi to pismo.
Blagajnik Joseph Zalar poroča, da je sredi minulega meseca bilo priobčeno finančno poročilo SANSa, ki je kazalo prejemke in izdatke do 27. februarja 1943. Do tega dne so prispevki znašali $3,048.32, izplačila pa $1,128.77. Od 27. februarja pa do 10. aprila pa je prejel nadaljnjih $1,369.51, izplačalo se je pa $734.10. Ce-lodobni prispevki so torej znašali $4,417.83, izplačila pa $1,-863.17. Preostanek na banki znaša $2,544.66. Denar je naložen na čekovni račun v First National Banki v Jolietu. — Poročilo se vzame na znanje.
Pomožni tajnik Mirko G. Kuhel poroča, da je do sedaj ustanovljenih 28 podružnic, večje število pa jih je v procesu organiziranja. Ker je SANS proglasil 18. april ali cvetno nedeljo za Slovenski dan in a-peliral na naše naselbine, da posvetijo ta mesec predvsem kampanji za organiziranje lokalnih podružnic SANSa in nabiranju finančnih sredstev, .je pričakovati, da število po-.družic znatno naraste v teku meseca. Glavni* tajniki naših podpornih organizacij so bili
naprošeni, da pomagajo razposlati društvom naše okrožnice. 'Odzvali so se vsi, od SŽZ pa smo prejeli imenik, tako da so vsa društva prejela okrožnice jn pa cirkularje z natisom o-?beh izjav, ki sta bili sprejeti na seji 27. februarja. Iste stvari so bile poslane članom širšega odbora. — Na priporočilo našega častnega predsednika Louisa Adamiča se je vršilo med odborniki pismeno glasovanje gled nastavitve političnega opazovalca v Wash-togtonu. Odgovori na vseh glasovanjih so bili pozitivni. Adamič pa je obljubil dobiti izkušeno in zanesljivo osebo. Razmere pač zahtevajo, da moramo vedeti, kaj se v prestolici plete in radi tega je izvežban opazovalec nujno potreben. —. Brošura dr. Čoka pod imenom ?'The Problem of Trieste" je sedaj v tisku in bo kmalu raz-pečana. Naročenih je 2500 izvodov.
Dr. Kern smatra za potrebno napraviti načrt in proračun, po katerem se bomo ravnali. Vedeti moramo, kaj bomo izdali in koliko potrošili v ta namen. Predvsem je potrebno izdati primeren zemljevid Slovenije, katerega silno potrebujemo. Posebno tu rojena . jnladina bi se bolj zanimala ^ za naše probleme, ako bi bila poučena o relativnosti slovenskega ozemlja napram ostalemu delu Evrope.
Brat Cainkar omenja, da je jugoslovanska vlada založila poseben atlas ter da je en iztis že bil izročen državnemu de-partmentu za časa obiska naše deputacije v Washingtonu. JHogoče, da je še kaj več teh atlasov na razpolago. Predla-gar da se to vprašanje prouči in napravijo koraki za dobavo tega zemljevida. Brat Zalar tudi uvideva potrebo po dobrem zemljevidu, enako brat Rogelj, ki je mnenja, da bi tak zemljevid izdal in založil SANS sam. Cainkarjev predlog je podpiran in sprejet. —> Nadaljuje se s poročili.
(Dalje jutri)
••••••
••••••
••••••
••••••
:::::: *«»••*
• • • • •
:::::: ::::::
••••it
iiliii
:::::: ••••••
iij ••••••
••••••
••••••
iiilii
ifjjii
ilHli ••••••
iiliii
•	* • • • I
::::::
:::::: ••••••
••••••
••••••
••••••
Iiilii ••■•••
•	••••• • •••••
iiiiii ••••••
••••••
••••••
••••••
••••••
••••••
••••••
ALI STE NAROČILI
novo, važno, veliko in velezanimivo knjigo
KP SMO SLI V MOBJE BRIDKOSTI.
Iti pripoveduje, kako je Hitler nastavljal goljufive limance In zanjke ier pripravljal strup ta Jugoslovane že dolgo prej kot jih je napadel, in kako se je po napadu pričelo razlivali strašno morje bridkosti po Sloveniji in ostali Jugoslaviji?
Knjigo je spisal na podlagi lastnih doživljajev REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK. ki je bil tam mnogo let pred napadom in se 10 tednov po napadu.
Knjiga obsega nad 200 strani, je okusno vezana v platno ter }e ovita v poseben ovitek, na katerem je originalna slika —• Slovenija v plamenu — ter temi j avid sedanje Slovenije s označeno mejo med Nemci in Italijani..
Cena je znižana na $2.00 skupno s poštnino.
Naročila in dopisi naj se pošiljajo na:
REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK
302 E. 72nd Street, New York, N. Y.
Ameriški vojaški inženirji gradijo nasip proti poplavi blizu Gowen Field. Idaho. Poročila ome* njajo, da se je moralo več, kakor 150 družin umakniti is domovanj pred povodnio. Tudi mnogo mostov je bilo v nevarnosti.	, —
Stran 9 ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 8. maja 1943 ^

INŽENIRJI SE BORIJO PROTI POPLAVI
LOUIS J. ZEFRAN
1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
Sobota, 8. maja 1943
KRASNA
ZGODOVINSKA SLIKA
Velikost 16V«xl2Mi
Tiskana ▼ večib baz-
I/fcTN /5a\/i	iVh r^ a Taiu Sredi i* T T*BC°
I H J 5Sf ^ ® kf/l sedanji p r a d • ednik
■	■ __ ' ■	Z dr. držav Franklin I /3^	^^^ ft/) I	Rooseveli. Okrog in I jSfc. mKBUT	j M	okrog so slika vseh do-I /S\ wr-g	* i /f\ 1	sedanjih pradsadaflcor I tU) & §	^Ty ■	Zdr. držav podpisani s jI r •^B^y*	njihovimi lastnoročni* jU /GA j	- ' 0 (>. : ■ mi podpisL Pod pred-
I	^	y	sednikovo sliko vihra
SlflK L iLif^^ii	T ponosno srasd-
_ / p	"iT " I	m1* sasiava. Poi sa-
I v5?tT	I	BtmTO i* spominska
I vft) l	i XtSL I	ploica in na nji tiskano
I	. s: ■	t okrajšavi listina pra-
I f l	} ■	vie in svoboščin. Slika
I	^	J« ▼ okvirju In▼ okvi»-
lr7\lS	A TSVl	Ju steklo. Ta slika )a
■	1 -VSt ■	kra« in xgodovin-
pomeni ji vosi it
I vH	vsak amarikanski dom.
M	^ -r, M Ker nas naši naročniki
■^■■^■iMHIHBHHiiHHHIHHil u	popraiujejo,
smo jih ia nekaj dobili
Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov.
Poiiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam. ko sa mu dostavi «ifir«% po Expressu. To naj vsak, ki bo naročil sliko, vzame na znanj«, in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim. ki si jo želijo.
Naročilu Je prid jati potrebni snesek in ga poslati nas
AMERIKANSKI .SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinoi
____....—- - *******************
njegove odsotnosti — čas enega celega življenja. Kuhinja mu je bila od prvega tre-notka spet domača in se mu je zdela do najmanjših reči nespremenjena. Prevzela ga je blodna misel, da so ljudje in vsi predmeti ostali nespremenjeni, odkar je bil odšel na jug. Gospodinja se mu je zdela še zmeraj tista cvetoča, obla, bujna ženska, vladarica domačije, ki mu je bila tedaj tako naklonjena. Vprašujoče jo je pogledal, ko v starem čudaku navidez ni poznala svojega prejšnjega hlapca.
"Kje je Hoste? Kje so otroci?"
Obsedel je sam za ognjiščem. Okrog njega je bila velika tišina in vsak je nemo vršil svoje delo, ne da bi se menil zanj.
Okretni mladi gospodar, ki je vstopil, je vprašal svojo ženo:
"Kakšen moški pa sedi tukaj?"
In Laura, v kateri je vstal nedoločen spomin na starega hlapca, je odgovorila:
"Neki konjski hlapec iz očetovih časov; prosi prenočišča. — Pripravite mu kruha in dajte mu jesti," je velela dekli.
Posadili so Jana k mali mizi v kotu. Ko je požival kruh in kašo, je strahoma skušal dognati, česa mu manjka in kaj se je tod izpremenilo in dogodilo. Kaj mu neki domačnost tako odtuguje? Najprej si ni mogel razložiti. A nazadnje so spet vstale stare podobe. "Laura, Lotta, Idalija, Ne-tja! Vsa vesela družina! Kje so mladi ljudje? Mela, dekla, Cies, hlapčič, hčere in dekleta, ki so bile tako vesele in živahne, in ki so se tako na glas smejale — kje so?" Ali pa se je sam izpremenil, — ali pa se je zatekel? Morda so še na polju. Še vedno je pričakoval, da bo prišel kdo; kakršenkoli dogodek bi moral pretrgati vso to tesnobno molčečnost in vse spraviti v pravi tir. In potefh bi gledali vanj sami veseli obrazi.
Delavci so prihajali s polja in iz hlevov. Bili so nerodni možakarji kakor povsod. Berača so od strani pogledovali. Ko so pojedli in odhajali, je gospodar zapovedal:
"Spravite moža za*nocoj v veliki skedenj. In zaprite vrata!"
Mlad hlapec je vzel svetilko.
^"Pojdi!" je zaklical in pomignil potepuhu.
Jan se je ozrl na okrog, čaka je pomoči. Kaj ne bo nihče izrekel odrešilne besede? — Gospodinja je sedela za ognjiščem pri svojem delu in ni slišala. Poslušno se je opotekal čez temni, dobro znani borjač proti skednju. Pred njim je blestela lučka v svetilki, ki jo je kravar vihtel v roki. Jan je ostal sam in je otožno stal v temi. Strah mu je tičal v grlu in iz oči so mu ne-nehoma kapale solze.
Potem je trudnost zadušila njegove podeče se misli. Kakor pravi potepuh se je z ugodnim občutkom pogreznil v toplo slamo; vedel je, da je na varnem in pod streho v dobri okolici skednja in hlevov na veliki, stari domačiji.
(KONEC)
"Airstanuje morda tu kmet Hoste? Kaj ne poznate kmeta Hosteja?" Ostal je čez noč in krevsal naslednje jutro dalje. Tiščal je svoje cunje in krpe z rokami, da mu je ostalo telo pokrito. Pogosto je brez razloga jokal, posebno kadar mu v mislih vstal slaboten spomin na Petra, starega osla. Bil je tako sam, tako samcato sam, star in slep, in nihče mu ni hotel povedati, kam mora in kje ga pričakujejo.
Ljudje so zaničljivo kremžili usta in mu dajali znamenja, ki niso nič pomenila. Moral je kar še naprej iskati na lastno pest.
In končno, končno je dospel na višavo. Vohal je drug zrak in prepoznal plani sever, velike kmetije v dalji in temne lise črne zemlje. Na večer nekega dolgega dne je na slepo srečo čotal po dolgem drevoredu. In tedaj je nenadno spoznal vso okolico, ki jo je napol nezavedno tako dolgo iskal. Presenečenje ga ni napolnilo ne z veseljem ne*z ganotjem. Vse se mu je zdelo porušeno in mrtvo in kar naj bi ga prav za prav osrečilo, je ležalo pred njim v enolični, brezbarvni mrtvosti. Vendar je kakor veren otrok, kakor povabljen gost šel do hiše, kjer ga gotovo pričakujejo. Bil je poln hrepenenja, da bi se tam odpočil, in se je gnal, da bi nazadnje vendar že prispel. To so bili taisti hrasti, taista železna omrežja —.
"Kaj stanuje morda tu kmet Hoste? Poznate kmeta Hosteja?" je vprašal zgolj iz navade kravarja, ki je stal pri skedenjskih vratih. Fant je za šalo zmajal z glavo, a Jan je vedel bolje in je šel kar na dvorišče. Psi so besno lajali na tujca, ki je tako samozavestno koračil proti vratim.
Ko je Jan zapazil gospodinjo, so se mu udrle solze čez drhteče roke.'Prepoznal je njeno svežo mladostnost in odkrito prisrčnost v njenem cvetočem obrazu.
"Sofrenija, od daleč prihajam, od zelo daleč. A zdaj sem tu, končno spet —" Besede so mu obtičale v grlu.
Videl je samega sebe, kako star stoji pred njo v usmiljenja vredni stiski, in že vnaprej ga je polnilo veselje, da ga bo gostoljubna domačija sprejela z odprtimi rokami. Na mah bodo prepoznali starega Jana, na glas zavriskali in mu pripravili prijazen sprejem.
"Sofrenija, končno sem se le vrnil! Tam doli se mi je slabo godilo. Ce bi bil to prej vedel, bi bil ostal tu."
Sedel je na stol pri ognjišču in je jeclja-je, z zmedenimi besedami in s hripavim glasom pripovedoval vse, kar je prestal in pretrpel. Potem je razodel svoje veselje, da je končno po tako dolgem času spet dospel na staro domačijo.
"Tu bi bil moral ostati in nikdar iti od tod! Saj me vendar poznaš, Sofrenija? Jaz sem Jan Vindeveughel, stari Jan, ki je tukaj delal s konji celih trideset let!"
. Videl je, kako je nekaj zamrmrala, dobra gospodinja. A čudno se mu je zdelo, da je bilo povsod tako mirno, ko je vendar spet prišel kar tako na lepem! Nikjer ni zapazil nič veselega presenečenja, ki ga je sam pri sebi pričakoval. Njegovi zmedeni čuti se niso ozirali na čas, ki je pretekel za
Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje.
VI UČITE ANGLEŠČINE -VASI OTROCI PA SLOVENŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOV
BERILA
O partizan«tvu
Napisal sem nekaj o partizan stvu in celo o bistvu partizan
"ENGLISH-SLOVENE READfefc*
kateri se sedaj prodaja po zni- A A žani ceni, samo---------------- ^ *
m' v	*	*
Naročila pošljite nas	- -

AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.,	-«•	Chicago, IllinoU
NAROČITE
IN -
CITAJTE
"Amerikanski Slovenec" je vez, ki povezuje vse Slovence po Ameriki med seboj.
ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence.	- *
Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, I ali pa jo pošljite direktno na:
UPRAVA "NOVI SVET" I
184C W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja.Jtfi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbL
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVEJVEC
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
BUY DEFENSE STAMPS BONDS
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St)
Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL.
Hlapec Jan
k Stijn Streuvels
lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik
"NOVI SVET"
KEEP 'EM FLYING
PRODA SE
dvonadstropna lesena hiša v ja-ko dobrem stanju, za zmerno ceno. Za vse podrobnosti vpra-j šajte pri: Johnu Niedwiedz, j 1720 W. Cermak Road, Chica- I go, 111.
PRE VIŠEK PREMOGA U-STVARJA BREZPOSELNOST ZA PREMORGARJE
Springfield, 111. — Odkar je gorkejše vreme, je v kakih sedmih premogokopih tukajšnje okolice manj dela. Na več dni so premogarji doma, ker ni naročil za premog, omenja poročilo. Tako je, v gotovih krajih dežele je velika nujnost za premog. Tu pa pravijo, da ga je preveč in da ni naročil. -o-
POČ ITN I KAR JI MORAJO VZETI SEBOJ KNJIŽICE ZA ODMERJEVANJE
Washington, D. C. — Počit-nikarji, ki gredo v gotove kraje na počitnice in ostanejo do osem dni na počitnicah v manjših hotelih, naj ne pozabijo vzeti seboj svoje knjižice za odmerjevanje živeža. Gostje po hoteli, kjer dobijo več kakor osemkrat hrano morajo dati gostilničarjem ali restav-ratorjem svoje znamke, ki so predpisane za meso in druga jedila. Za večje hotele po mestih pa ti predpisi ne veljajo.
NAZNANILO
S tužsim srcem sporočamo, da je preminul v torek ob 11:30 A. M. v starosti 23 let
WILLIAM PICHMAN
sin od Mr. in Mrs. Martin Pichman in zet od Mr. in Mrs. Larry Kramer.
Zapušča ženo Estello, hčerko San-dro in* brala Martina, ki služi pri ameriških marinih.
Na mrtvaškem odru leži doma na 3531 So. Winchester Ave., pokopan pa bo iz St. Maurice cerkve, na Resurrection pokopališče. 8. maja. 9:30 A. M.
Pogreb ima v oskrbi Henry W. Obartuch, pogrebni direktor.
I DR.JOHN J. SMETANA
>	Pregleduje oči in predoisnje očala
>	23 LET IZKUŠNJE
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland A vemo« |	TeL Canal 0523
>	Uradne ure: vsak dan od 9 f ziuiraj do 8:30 zvečer.
J. M* Trunk
"Anonymus" je napisal v A. S. članek. "V sredi, zlati skledi". Pritrdim, da ni nič na tem, kdo da je, gre ža to, kar zapiše. Ni treba nobene polemike, nekaj pomenkanja pa ne škoduje. Kar sta pisala Adamič in Rogelj, ni moja zadeva, mi niti ni znano, cikati pa mora zoper monarhijo in se nagibati na partizansko stran. To bi jaz pouzel iz članka. Niče-vo.
Opazko imam le o tem, kar sem jaz zapisal o Adamiču, da "zadene bistvo partizanstva, | prav pojmuje revolucijo . . j Clankar tega ne trdi, izgleda pa, kakor bi bil jaz s tem, kar sem zapisal o Adamiču, hotel povedati, da je partizanstvo ali revolucija partizanstva e-nako pravilna. Well, tu je radi jasnosti treba eno pripomniti-
Poleg resnice (prav pojmu-I je, zadene, razume . . .) gre še za to, kako se resnica, če je resnica, razširja, uveljavlja in s kakšnimi sredstvi. | Francoska revolucija je bila ; dobra, pametna, pravilna, pa tudi slaba, neumna in kruta, j Cerkvena inkvizicija v najožjem pomenu je imela na svoji strani resnico, ampak o nači-i nu, kako je mestoma postopala, je najbolje, da molčimo.
Razumevanje še nikakor ne pomeni vsega odobravanja. Roosevelt je pozdravil kralja Petra. Pa dobro, Roosevelt u-tegne kaj razumeti, ampak isti Roosevelt je pozdravil tudi — Stalina ... in posredno je ta Stalin justificiral dva socialista, Ehrlicha in Altera! Kje je kak dokaz?
Pomarnvati se moramo med seboj.
stva. Prav to je kočljiva stvar, ker pojavi partizanov nikakor niso bistvo tega gibanja. Pojavi so tudi v umorih, nasil-stvih vseh vrst, pobojih, tatvinah, požigih . . . Kdo bi mogel trditi, da je to partizanstvo? Za zunanjimi pojavi, in med te spada tudi odpor proti nasilnim zavojevalcem, je vse kaj drugega, ali vsaj še nekaj drugega, in tu zadenemo na — bistvo partizanstva, Umor ali odpor sta le zunanja pojava. Pre ker na roba to bistvo. Ali morda jaz zadenem? Ce bi zadel, se samega vendar ne bom hvalil. Baje sem le pri poizkusu priti partizanstvu na dno, spoznati bistvo gibanja, navskriž z Vatikanom, ker Vatikan popolnoma drugače baje j sodi o tem gibanju. Tako trdi vsaj člankar v "Enakopravnosti", in če on prav sodi, sakra-lunta, to bi bila za kakega gorskega fajmoštra vroča kaša in morda celo godla. Nič na tem. Da bi se jaz postavljal v nasprotje z Vatikanom, tega mnenja je le gospoda pri E., in če bi se res postavil, kaj na tem? Partizanstvo ne spada med dogme, je politična zadeva, ekonomsko naziranje, revolucionarno izražanje, in pri vsem tem je mnenje Vatikana prav toliko vredno ko mnenje 1 kakega fajmoštra.
Jaz sem zapisal o partizanstvu. Napisal pa je nekaj tudi nekdo v "Newburskih novicah" menda v A. D. O tem pri-'1 naša E. dva članka. Pravi, da je "Novičar" kanonik Oman. Baje vsaj. Ne vem. Podvomim. Ničevo. Roba bi izgledala, in tu je člankar hudo hud, da je fajmoster zoper kanonika ali kanonik zoper fajmoštra. Ali ! ni že to prizor, da bi se še bogovi držali za trebuhe?
(Dalje prih.)
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC