>»craja — Uprav* ic iredništvo Ptuj. Preder- aova 7 — Telefon 156 7TB Ptuj 643-T-206 - St. 51 — Letnik VIIL - 0rn- jmlnli" lote Vrab! - RoK'x>i«o\ ae rra kartic - riaKi V!anbors»Cr askcartu. - 3en^ dia 10 - Letnt Mro^nlna iSfJT din OOJ Predsednik Tito Je preteklo nei^eljo zapustil tla prijateljske afriške države Etiopije. S svo- jim obiskom Je vrnil obisk eti- opskega cesarja Haile Selassia iz lanskega Julija. V 6asu ob- iska sta predstavnika obeh dežel imela obsežne razgovore ter raz- pravljala o raznih vprašanjih sodobne svetovne politike, ka- kor tudi o nadaljnjem razvoju stikov med obema državama. Ob teh razgovorih Je prišla do izraza istovetnost gledišii obeh držav glede na osnovna načela, za katerih uveljavlje- nje se Je treba boriti, da bi za- gotovili mir v svetUi Tako so sadovi bivanja naSe- ga predsednika Tita v Etiopiji Se en prispevek k politiki, ki Jo zagovarja naša država na pod- ročju stikov v mednarodnih od- nosih, to Je k politiki zboljša- nja razmer in celotnega medna- rodnega položaja. Prav tako, kot so z navduše- njem sprejeli našsga predsedni- ka v Etiopiji, ga te dni pričakujejo v Egiptu, kamor odhaja pravzaprav z istim namenom, s kakršnim je odhajal v preteklosti v razne dele sveta, od Velike Britanije, daljnje Indije in sosednje Grči- je, v cilju razvijanja prijatelj- stva med narodi in krepitve po- zitivnih mednarodnih odnosov. Dogodki v Alžiru so zadnje dni ponovno pritegnili pozornost sveta. Alžirska posvetovalna skupščina je na zahtevo osvo- bodilnega gibanja kolektivno of!=*opila zahtevajoč od vlade v Parizu, naj končno opusti »oo- litiko integracije Alžira v okviru Francije« in prizna Alžircem pravico do lastne državnosti. Tak razvoj dogodkov v de- želi nam vselsakor priča o teža- vah Francije v tej deželi ki jim tudi spričo svo^'ih 400.000 vojakov na tem področju ni kos. Zadnje dni je prišlo do spre- memb v vladi Velike Britanije. Te sprf^-^embe so doslej največje pn druqi svetovni vojni, in sicer je prišlo do njih zato, da bi bilo delo vlade bolj učin- kovito, kakor se je kazalo v zad- njem ča^^u. Predsednik Edsi^ se bo odslej bolj posvečal zunanje- političnim problemom, Butler pa bolj notranM nolitiki. Ven- dar, ka!li tudi laburisti, ker so tudi ti prfid kratkin Z zamenjavo Atleeja priznali svojo impotcnco v po- gledu id*^,inega usmerjanja svo- je stranke. Srednji vzhod postaja z vsa- kim dnem bolj pereče podroCje sveta, kar so nam ponovno dokazali nedavni dogodki v Jordaniji, Ta dežela bi naj — po želji Velike Britanije — pristopila k bag- dadskemu paktu, čemur pa se je poleg nekaterih arabskih dr- žav uprla tudi Jordanija sama, čeprav je spričo tega, da Velika Britanija vzdržuje njene voja- š'-e sile, nedvomno v veliki meri odvisna od te države. Ta dogodek nam Je bolj kot mar.ikateri drugi na tem pod- ročju pokazal, da se področje S ednjega vzhoda prebuja in da so tudi tu kot marsikje drugje prenehali časi politike kulonializma in politike vpliv- nih področij, ki so prinesli do- tičnim narodom v preteklosti tolkn gorja. — V Sloveniji se je povečala proizvodnja industrijskega blaga za široko potrošnjo v 11 mese- cih letošnjega leta v primeri z istim obdobjem lani za 21°'% v primeri z letom 1953 pa za 42''/e. V istem času se je pove^^ala- ce- lotna industrijska proizvodnja za okrog 15»'n. Proizvodnja elek- trične energije se je povečala za 24" 0. p-oiz-.-od-nja rotopapirja za več kot 500 ton mesečno. PoslavUamo se od ItU 1955 in pred nami je leto 1956. Pre- hod vanj bomo primemo pro' slavili in se ob tem spomnili desetih začetkov in koncev mi- nulih let in še dalje nazaj v preteklost, obenem pa si bomo medsebojno prisrčno želeli za bodočnost vse najlepše in naj- boljše v zaupanju In prepriča- nju, da bomo v bodočnosti z enako odločnostjo kot doslej urefloičevali načrte za naš vse^ stranski napredek. V spominu na preteklost ne moremo mimo tega, da smo le- tos slavili 10-letnico naše svo- bode, naporov in požrtvovalno- sti našega delovnega ljudstva z enakim ponosom kot sHavimo obletnice naše zmagovite na- rodno osvobodilne vojne. Hitro poziabljamo na vse minule te zave, v svetlem spominu pa ohranimo velike delovne zmage naših delovnih ljudi. Kamorko- li se ozremo po naši domovini, vidimo neminljive dokaze naše dosedanje socialistične ustvai- jalnosti. Z obličjem naše zem- lje so se spreminjali tudi naši ljudje, njihova zavest, kultum'> obzorje in strokovne sposobno- sti. Žilava borba za našo svo- bodo, neodvisnost in vsestran- ski napredek je preizkusila spo- sobnosti in globok patriotizem naših delovnih ljudi in postala zgled, kako si svobodni ljudje, žeUni miru in napredka, utira- jo pot v boljše življenje. Ko si bomo tudi za Novo le- to 1956 želeli vse najboljše, si bcmo obenem obljubili medse- bojlno pomoč v nadaljnjem bo- ju za napredek, v boju za dvig Mfie proizvodnje, za izboljšanje življenjskega standarda in za aktivnejše sodelovanje v delav- skem in komunalnem samo- upravljanju. Čimveč bomo ime- li, tem bogatejši bomo, temveč bo imelo naše delovno ljudstvo od svojega dela in živLJenia, več bomo imeli zase in za trgo- vino 8 prijateljskimi državami. Se bolj bomo prijeli za delo in več storili, pametno uporabljali razpoložljiva sredstva, varčeva- li In se varovali vsakega raz- sipništva. To zahteva od nas življenje, to nam kažejo nove gospodarske spremembe, to zahteva od nas naša bodočnost. Talso bomo delali, ker hočemo, da bi nam bilo v bodoče bolje. Ob želji, da bi nam bilo v no- vem letu lepše in bolje, misli- mo, da bo med našimi delavci, kmeti in dsiovnimi inteligent. neznatno število takih, ki bi ra- di čim manj delaHi, čim laž.ie prebroditi delovni čas in živeli na račun marljivih in požrtvo- valnih delovnih Ljudi. Za so- cializem je tisti, ki vztrajno in požrtvovalno dela. V novem letu bo kljub našim željam, da bi nam bilo najlepše in najbolje, le tako, kakor si bomo pripravili. Tega se zave- damo vsi Jugoslovani, zato bo- mo skupno ustvarjali, gradili in sodelovali v organih družbene- ga upravljanja, saj gre za nas same, za našo državo in za razvoj socializma pri nas in v svetu in za kar smo že doslej veliko prispevali. Tako bomo delali, ker želimo, da bi nam vsem prineslo novo leto srečo In polno uspehov. Vsa minula leta nam potrjujejo, d« smo Jugoslovani kovači svoje srečo in bomo to ostali tudi v letu 1956 ter v bodo&ih letih. Hra- brost, vztrajnost in požrtvoval- nost, globoki patriotizem naše- ga ljudstva v vojni in miru nam omogočajo veder pogled v bo- dočnost. Pismeno in osebno želimo te dni doma in križem po svetu čimveč dobrega prijateljem in znancem, ki nam vračajo ena- ke želje in tako Je prf vseh državljanih naše zemlje. Kot vedno smo enotni tudi v tej želji, da bi leto 1956 prineslo čimveč zadovoljstva naši veliki jugoslovanski družini ob našem junaškem maršalu Titu, ki je že drugič ob novoletnem prazniku ha zgodovinski poti ter obisku daleč od naše domovine, tokrat v Etiopiji in Egiptu. Tudi na iej njegovi daljnj; poti ga vs' premljamo in mu pošiljamo najprisrčnejše novoletne čestit- e in pozdrave. Nadvse bomo zopet] veseli njegovega povrat- ka v domovino, da bomo zopet ob njegovi strani delali dalje za napredek, za mir in prijateljsko sožitje med narodi. Na njegovi poti mu želimo mnogo sreče, zdravja, zadovoljstva ter uspe- hov. Ob željah in čestitkah za Novo leto naj velja tudi oblju- ba nas vseh, da bomo storili vse za to, da nam bo leto 1956 res prineslo mnogo uspehov in sreče ter da bo koncem prihod- njega leta naš velik praznik po neštetih uspehih na vseh po- dročjih naše družbene ustvar- jalnosti in pri utrjevanju miru ter prijateljskega sori^ja z na- rodi po svetu. Čiani ZK iz piuiske občane so se posvetovali o vprašanjih delavskega upravlja- nja in o sistemu svojega dela Komunisti iz ptujskega občin- skega področja so organizirani v desetih organizacijah v pod- jetjih, 13 terenskih in 7 vaških organizacijah. Skupno jih je 743. Njihovo delo v številnih gospo- darskih, kulturnih in političnih org'anizacijah je v splošnem vid- no in ga je čutiti, čeprav po- nekod izgublja na intenzivnosti zaradi ozkega formalizma pri ugotavljanju napak v lastni or- ganizaci.ii. In prav zaradi tega so cesto prezrle svoje osnovne naloge globljega poseganja v vsakdanje življenje, globljega analiziranja vzrokov negativnih pojavov in iskanja načina, da bi se napake odpravljale v prvi vrsti preko družbenih organov. V organizacijah so cesto raz- pravljali o vzgojnih vprašanjih naše mladine, ne da bi sami aktivneje posegli v proces. Na- pačno je v tem pogledu zvra- čati odgovornost na vzgojne ustanove ali forume, ko so ven- dar tudi v tem pogledu naloge osnovnih organizacij na prvem mestu. Podobno je s pojavi krimina- la, glede katerega se navadne organizacije otresajo vsake od- govornosti. Res je sicer, da ga ne bo mogoče odpraviti, dokler bodo škodljivci po prestani ka- zni dobili še boljše položaje, ka- kor so jih zavzemali prej. Nekateri izmed članov osnov- nih organizacij so zaradi šte- vilnih funkcij z delom pre- obremenjeni. Zato bo potrebno iz vrst SZDL in mladinske or- ganizacije pritegniti najaktiv- nejše in najbolj predane ljudi, da bodo preobremenjene člane razbremenili. Opaža se tudi, da nekateri člani ne morejo aktivneje po- segati v razprave na sestankih, ker so posvetili svoji ideološki vzgoji premalo pozornosti Tre- ba bo torej zopet uvesti redne in obvezne študijske sestanke. KOMUNISTI IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE Komunisti v ptujski občini globoko posegajo v družbeno upravljanje. Od 1120 ljudi ki sodelujejo v delavskih svetih in upravnih odborih 59 pomemb- nejših gospodarskih organizacij, je 127 članov Zveze komuni- stov Vsak deveti član organov delavskega upravlianja ie član ZK; v občinskem ljudskem od- boru in njegovih svetih pa so- deluje med 1T4 državljani 69 komunistov. V šolskih odborih sodeluje od 112 odbornikov 40 komunistov Vpliv komunistov na upravljanje v ptujski občini je torej znaten V ptujski občini sodeluje v organih družbenega upravljanja (političnega in gospodarskega) 1400 I.iudi, vendar to ne pome- ni, da je to upravljanje tudi vsestransko popolno. Organi upravljanja v podjetjih so se v zadnjem letu utrdili in dokazali, da je delovno ljudstvo popolno- ma sposobno voditi gospodar- st^^o. Najboljši doka? za to ie kolektiv Tovarne glinice in aluminija v K'dričevem ki je v kratkem času obvladal pro- (Nadalicvanie n« 2 stran 1 Našemu kmetijstvu želimo v letu 1956 mnogo napredka Pri analizi dela kmetijskega zadružništva, posebno dela po- speševalnih odsekov v pogledu dviga kmetijske prcizvodnie lahko trdimo, da so bili dose- ženi veliki uspehi. Kljub temu pa moramo te uspehe ocenje- vati kot začetno fazo pristopa- nja k intenzivnejšemu kmetij- stvu. V bodoče bi naj, vsaj po mne- nju Okrajne zad.užne zveze v Ptuju je mogoč napredek s>amo v tej obliki, izvajali pospeše- valno delo v kmetijstvu s se- stavljanjem posebnih gospodar- skih programov Te bi naj se- stavljale kmetijske zadruge s pomočjo kmetijskih strokovnja- kov, sprejeli pa bi jih naj po temeljiti razpravi na občnih zborih kmetijskih zadrug KAJ BODO VSEBOVALI S kmetijsko gospodarskimi programi bi naj v prvi vrsM predvideli sn.otrno razvijanje zadružnih gospodarskih dejav- nosti, ustvarjanje srpdstev, ra- cionalno trošenje ustvarjenih čistih dohodkov ter predvidevd- li konkretne kmetijske pospe- ševalne akcije. V trenutni situaciji je gotovo največjega pomena razvijanje zadružnih gospodarskih dejav- nosti. V tem pogledu so široke možnosti vsepovsod, v vseh pre- delih našega okraja. Na Drav- skem polju so na primer dose- gli izredne uspehe v pridelova- nju krompirja, kakršnih niso doslej še nikjer tudi v kmetij- sko naprednih deželah. Pogjji Za pridelovanje krompirja so torej tukaj izredno ugodni, ki pa jih kmetovalci na Dravskem polju še v polni meri ne izko- riščajo. Predvsem gojijo preve- liko število krompirjevih sort. Vendar je mnogo važnejšd v tem pogledu druga stvar, nam- reč, da gojijo krompir tudi v slovenjegoriških predelih, kjer donaša, lahko bi rekli še manj kot minimalne donose. Stvar pospeševalnega dela zadrug v obeh primerih je. da s kmeto- valci — zadružniki prediskuti- rajo ta vprašanja ter jih prdo- bijo za to. da se bodo na pri- mer kmetovalci na Dravskem polju še bolj oprijeli krompir- ja, se s pomočjo nasvetov kme- tijskih strokovnjakov odločili samo za najuspešnejše sorte, skratka postali special sti pr • delovanja krompirja, dočlm bi se naj v slovenjegoriških ure- delih odločili za opustitev sa jenja krompirja in za druge kulture, v korkor bi sploh ne bilo najumestneje posvetiti vseh sil razvijanju vinogradni- štva in sadjarstva ter živinore- ji ter bi se v tem specalizirali. Podobnih primerov je »eveda mnogo, v vsakem kraju so m povsod bi morali ljudi pridobi- ti, da bi postali proizvajalci sa- mo tistih pridellcov, za katere obstajajo najugodnejši pogoji. Seveda so za te oblike pospe- ševanja kmetijstva potrebni tu- di sredstva Vendar tu ne gre za velike vsote, ker sc izvedlji- ve v največji meri na osnovi lastnih sredstev kmetovalcev samih. V tak kmetijski program so- dijo tudi razni kmetijski ob- jekti na primer drevesnice, trsnice, matičnjaki. silnice, ple- menilne postaje, skupni pašni- ki, sk!adi.šča. hladilnice Ud. Važna je seveda tudi mehani- zacija, vendar ne brezglavo na- bavljanje raznih strojev, ne da bi zanje še pred nelDavo izra- čunal: rentabilnost Glede predelave kmetijskih pridelkov je treba predvideti v programu sušilnice, mline ali oljarne, zbiralnice mleka, klav- nice in hladilnice ter drugo, se- veda v vsakem kraju dioig ob- jekt, kakršne so pač pro.zvodne razmere in potrebe V tem pogledu ne bi smeli prezreti tudi investicij za dru- ge dejavnosti recimo za zgra- ditev manjše opekarne, kamno- loma, gramoznice al, objektov kulturno-prosvetnega značaja. Za pKJspeševdnje samega po- ljedelstva je velike važnosti se- menska služba kar bo prav ta- ko treba predvdeti v kmetij- skem programu, da se ne bi še v bodoče dogajalo, da bi pri- manjkovalo kvalitetnih semen ali da ne bi ostala neodkupl.ie- na aH dj bi s, hodili pridelo- valci na primer iz Starš kjer so bila pridelana ponje v Mo- škanjce. kar se je to dogajalo do sedaj. O vseh teh in drugih oroble- mih. ki sod jo v pospeševon.ie kmeti.j6tva so pred kratkim razpravljali predsedn kj kmt- tijskih zadrug s področja ptuj- skega okraja. Sedaj le stvar odborov kmetijskih zadrug, ka- ko bodo zainteresir?!'. kmečke pridelovalce za sprejemanje svoj h prnzvodnih programov, da bi si čimprej zagotovili večjo proizvodni«. to Ptui, 30. decembra 1955 Večja produktivnost in več'o udeležba v dni'bc nem npravllon'n Na konferenci Okrajnega sin- dikalnega sveta, ki je bila dne 25 decembra v Ptuju, smo sli- kali analizo enoletnega dela sin- dikalnih podružnic in Okrajne- ga sindikalnega sveta, več kri- tike kot pohval ter pametne predloge, kako bi v bodoče več storili za vzgojo In izobraževa- nje delavcev ter nameš-^encev, zlasti delavcev, ki zaslužijo vso pozornost glede na njihovo od- ločilno vlogo v proizvodnji pa tudi v delavskem in komunal- nem samoupravljanju Iz vsega poročila predsednika Okrajnega sindikalnega sveta o delu, izkušnjah, težavah in uspphih sindikalnih podružnic se Je čutila zaskrbljenost Okr. sindikalnega sveta, kako bi čim- bolj pomagal tistim podružni- cam, kjer Sepa sindikalno delo in kjer je že težko govoriti o aktivni udeležbi delavcev v de- lavskem in komunalnem samo- upravljanju. V ptujskem okraju je 98 sin- dikalnih podružnic z 9338 sindi- kalnimi člani, od katerih je v delavskih svetih 830 članov, v upravnih odbonh 216, pri obči- nah 98 in v šolskih odborih 46 Članov. V sindikalnem vodstvu je 272 članov in članic, od tega 155 delavcev, 117 nameščencev, 65 Članic, 51 članov in članic ZK. Po tem, da je v okraju za- poslenih 10 500 delavcev in na- meščencev ki imajo odločilno vlogo v naši industrijski proiz- vodnji, vendar marsikje še pre- malo vplivne besede v našem delavskem in komunalnem sa- moupravljanju, se najbolj vidi, da bodo morale v bodo'e sin- dikalne podružnice in OSS ve- liko storiti, da bomo v bodoče dosegli še ve<^ji vrliv delavcev na dvig proizvodnje pa tudi na pravilno reševanje vseh vpra- šanj v podjetjih In komunalnih skupnostih Potrebno bo poma- gati sindikalnim podružnicam, kjer gre vsa diskusija o proiz- vodnji, o kadrovskih vprašan'ih, o dohodkih in izdatkih podjetja mimo sindikalne podnižnice, tudi podružnicam, kjer se raz- pravlja o malenkostih, dočim prepuščajo večie prohleme upravnemu anaratu ki potem smatra sindikalno podružnico kot manjvredno or<7anizaciio. Dosedanje izkušnje kažejo, da so delavci in nameš'enci prav tako 'ainteresirani na uspfhu podjetja, vendar se ne znajdejo v njegovem družbenem uprav- ljanju, ker se mnogi ne zave* dajo svojih pravic in ker ne lo- čijo kompetenc direktorja, de- lavskega sveta, upravnega od- bora in sindikalne podružnice. Občni zbori sindikalnih po- družnic so pokazali, da so ne- katere sindikalne podružnice v podjetjih brez dela da v njih ni prave povezave odbora in članstva, povezave podružnice z delavskim svetom, upravnim odborom In direktorjem ter da tam navadno prihaja do razprtij in nesporazumov, ki končujejo z intervencijami. So pa zopet podružnice (PoŠta, Delta, Vol- nenka), kjer obstaja vsestranska povezava, medsebojno upošte- vanje in spoštovanje, čut sood- govornosti za vse probleme, zato pa je tudi v podj"tju med de- lavci in nameščenci prietna harmonija, ki koristi proizvodnji in družbenemu življenju kolek- tiva, saj tam skrbijo med dm- g^m tudi za strokovno izobraže- vanje delavcev, za pravilno pla- čevanje in nac^rajevanje za pri- znavanje kvalifikacij in ostalo. V diskusiji so tolmačili svoja mnenja tov. Rola, Kosi, Greso- rečeva. Segula Amuš in Vičar o tem, kako je mogoče odnrav- Ijati v kolektivih nepravilnosti in nerazpoloženje, H ga vzbuja- jo razna nepravilno obravnava- na In nerešena vprašanja v zvezi s proizvodnjo, dohodki in izdat- ki podjetja, z delom direktorja, delavskega sveta in upravnega odbora. Za zaključek diskusije smo Se slišali prav vzpodbtidno disku- tirati predsednika OLO tov. Jo- žeta Tramška, ki je želel sin- dikalnim podružnicam in Okraj- nemu sindikalnemu svetu v no- vem letu obilo uspehov, obenem pa je poudaril, kako bo v bodo- če kakovost družbenega uprav- ljanja marsikje odvisna od ak- tivnosti sindikalnih podružnic, enako pa tudi snloSna razgleda- nost naših kadrov. Iz doseda- njih izkušenj vidimo, da so lju- dje kritičnejši do starih in novih napak in da je treba pri njih že razvilati sr^osobnost prenrečevat' 'n odpravljati ene in dru^e. Pri kritiki moramo upoštevati, da ie velikokrat dobronamerna, da 1e njen namen popraviti stvari, da včasih ni do kraja preverje* na. vendar je treba tudi pri njej unoštevati občutljivost Hudi. Pri kritiki večkrat zahtevamo odstranitev starega ne dn bi obenem predlagali novo re.^itev. To ie največkrat pri di^ektor- iih. ki jih smatralo kolektivi za diktatorje Ob kritičnem kolek- tivu ne more priti do ve''1ih na- nak, ki bi zahtevale od<:tranitev +ega nI! oneffa, ker je mogoče z disci^-^linskimi merami dos^ri. da '•e stvari uredijo. Marsikje šte- '^imo s naniripm, namesto da bi ga več porabili, zlasti ko hočemo ko''ektiv seznaniti z vsemi pro- blp>mi. ki se noraiajo xr podjetju, nakar bodo ljudje radi povedali svoie mnenje, kako bi se dalo rešiti to in ono. Več bomo mo- rali misliti na šolanje našega 7.l^sH srednje strokovnosra ksdra ki nam ga veliko nriman"kuje. Za VTmodhndno di^ku^ilo so se tov. Tramšku vsi zahvalili z aplavzom. V novoizvoljeni Okrajni sin- dikalni svet je izvoljenih 31 de- legatov, v nadzorni odbor trije in pet delegatov za republiški plenum Delovno predsedstvo Pripadniki JLA iz Ptu a so čestitali maršalu Titu Ptujska gamizija JLA Je pri- pravila letos za Dan JLA dvoj- no proslavo. Na predvečer 21. dec. je bila proslava za javnost v Titovem domu s slavnostnim govorom in programom pripad- nikov JLA in godbe na pihala »Svobode« Ptuj, drugo dopol- dne 22. dec. pa je bila pred ka- sarno proslava za pripadnike JLA pod poveljstvom podpol- kovnika tov Baškota Sime. Na tribuni so se zbrali višji ofi- cirji, predstavniki oblasti, mno- žčnih organizacij, podjetij in ptujskih pionirjev. Podpolkovnik tov. Baškot, predsednik OLO tov. Tram.^ek in zastopnik pio- nirjev so najprej čestitali vsem edinicam ptujske gamizije JLA za praznik in jim želeli tudi v bodoče obilo uspehov pri stro- kovnem, političnem in kultur- noprosvetnem oblikovanju naših vojakov, podoficirjev in oficir- jev naše Armade, nato pa »o bila objavljena napredovanja in odlikovanja ter pohvale ofi- cirjev, podoficirjev in vojakov in razdeljene lepe knjižne na- grade. S te slovesnosti je bil poslan brzojav s čestitkami maršalu Titu. Po pozdravu za- stavi in častnemu vodu je pro» slavo končal podpolkovnik tov. Baškot in povabil goste na ogled dobro pripravljene raz- stave z grafikoni in shemami o razvoju in krepitvi JLA, ? umetniškimi slikami ter zani- mivimi stenčasi. Tudi po letošnjih proslavah Dneva JLA v Ptuju je lahko priznati pripadnikom JLA ptuj- ske gamizije, da so vložili ve- liko truda in dobre volje za čim dostojnejšo proslavitev Dne- va JLA, kar Jim je tudi uspelo med drugim tudi z razstavo slik v kasarni in v mestu pri Merkurju v Murkovi uLci; tako so storili za proslavo celo več kot prejšnja leta. Podpolk. Milan Klobas med govorom na akademiji . Ptujski funkcionarjji na akademiji med narodno himno Pripadniki JLA so zaplesali narodno kolo Se nekaj o dijakih ptujske gimnazije ob dnevu JLA v 50. številki ^Ptujskcgd tednika« je bil na 4. strani ob- javljen moj Članek »Dijaki ptujske gimnazije ob čtnQ\u JLA«, v katerem sem naverrl nekaj brezpomembnih malen- kosti, mesto da bi podčrtal pri- zadevnost pripadnikov JI A ptujske gamizije. ki so hoteli nam dijakom nazorno prika-i- ti lik, borbeno sposobnost, iz- najdljivost, vzdržljivost in di- sciplino pripadnikov JLA in nas kot bodoče vojake, podofi- cirje in oficirje \Kpodbuditi za službo v JLA. Moje izražanje v Članku ni moglo vzbuditi pri bralcu pravilne slike o vsem, kar smo tisti dan videli dijaki pri kasarni in na poligonu, za- to dolgujem vsem, ki so si ta- krat prizadevali dati nam dija- kom čimboljšo sliko o delu in življenju v edinicah JLA svojo zahvalo in obenem opravičilo, če sem jih s svojim neizkuše- nim opazovanjem, pisanjem in izražanjem kakorkoli pripadel. Fran. Skrb za zdravje naših žena z novim letom bo v Zdi , stvenem domu v Ptuju zaeei poslovati dispanzer za žene, ka- terega bo vodila specialistka ža ženske bolezni dr Tavzesova. Dispanzer je zelo lepo oprem- ljen. Instrumentarij je dar UNICEF-a, pohištvo in ostelo opremo pa je nabavil Zd.'av- stveni dom. V dispanzerju se bodo pre- gledovale žene z raznimi ne- pravilnostmi v nosečnosti in otročnice, dalje žene, ki imajo kako posledico nosečnosti, pa tudi ostale ženske bolezni. Or- dinacije v dispanzerju za žene bodo dnevno razen srede in so- bote od 12. do 14. ure, ob sre- dah ob istem času pa je pre- gled nosečnic za potrdila. Za zavarovance so pregledi v dis- panzerju brezplačni, a zava.'0- vane morajo predložiti bol^'ški list. Važno opozorilo gospodarskim crnanizacijam, ustanovam in zavodom glede izplačila otroških dodat kov za mesec januar 1956 Po sporočilu Zveznega zavoda za socialno zavarovanje bodo še pred 1. januarjem 1956 spreme- njene določbe 67 člena nove uredbe o otroškem dodatku z dfte 28. julija 1955 objavljene v Uradnem listu FLRJ št. 36/55, in sicer tako, da bo začetek uporabljan.^a te uredbe pomak- njen na kasnejši čas. Sedaj do- ločen rok 1. januar 1956 bo spremenjen. Upravičencem do otroških do- datkov je zato potrebno otroške dodatke za mesec januar 1956 priznati in izpiačati še po prejš- nji uredbi o otroških dodatkih. Vsa gospodarska podjetja, ustanove in zavode o tem ob- veščamo, da izplačajo dodatke za otroke za mesec januar 1956 vsem tistim upravičencem in v nespremenjenem znesku, ki so imeli pravico do dodatka po prejšnji uredbi Tistim upravičencem, ki so si pridobili šele s 1. januarjem 1956 pravico do dodatka po no- vi uredbi (Ur. list FLRJ 36/55) in so. iim bile ž? izdane odloč- be na osnovi te uredbe, se otro- ški dodatek za mesec januar 1956 ne izplača. Nasprotno pa je treba izplačati otroške do- datke za mesec januar 1956 onim upravičencem ki so imeli pravico do dodatka po prejšnji uredbi, po novi pa jim je bil s 1. januarjem 1956 odvzet ali zmanjšan Omejitve izplačila otroških dodatkov, ki jih predpisuje od- lok o predložitvi potrdil (Uradni list FLRJ št. 54/55) in ki so bile pred kratkim objavljene v ča- sopisih, se prav tako odložijo. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIAL- NO ZAVAROVANJE V PTUJU Pripravljamo se na letne konference in volitve v mladinski organizaciji Občinski komite mladine v Ptuju je začel s pripravami na letne konference in volitve v osnovnih mladinskih organiza- cijah. Glede tega je že bilo posvetovanje, tako da se bo ta- koj resno pristopilo k pripra- vam. Člani občinskega komfte- ja mladine bodo obiskali vse osnovne mladinske organizaci- je, seje vodstev, predvolilne se- stanke, ki bodo v začetku janu- arja in letne konference in vo- litve, ki bodo v drugi polovici meseca januarja. K temu važ- nemu dogodku naj tudi v^sc ostale organizacije posvetijo vse skrb. kajti mladina bo razprav- ljala zelo važna vzgojna vpra* sanja in društveno življenji mladine v delu raznih dmšte\ in organizacij. Letne konferenc« in volitve pa bodo nov korala naprej v utrjevanju in pomla- jevanju organizacije in reševa- nju mladinskih problemov i* nalog ni one oT'!?'--'-'-cije. B. f Spominska plošCa narodnemu heroju Vinku Megla pri Tomažu Krajevni odbor ZB Tomaž je v počastitev dneva JLA vzi- dal na rojjstno hišo narodnega heroja Vinka Megla spominsko ploščo pri Tomažu. Megla Vin- ko je bil proglašen za narod- nega heroja v letu 1953. Od te- ga časa dalje je imel krajevni odbor ZB skrbi za pridobitev finančnih sredstev, da bi v naj- krajšem času lahko postavil spominsko ploščo herojskemu sinu Slovenskih goric, ki Je v letu 1942 zgubil življenje vsled domačih izdajalcev. Pred rojstno hišo narodnega heroja Je imel govor predsed- nik krajevnega odbora ZB To- maž, ki je v svojem govom poudaril, kakšno vlogo je odi- gral v času naše narodne revo- lucije sin slovenskega naroda, ki je zgubil svoje življenje. Slavnosti je prisostvovalo poleg političnih funkcionarjev še do- mače prebivalstvo in šolska mladina, ki je zapela več slo- venskih borbenih pesmi. Odkritju spominske plosJe Je prisostvoval tudi predsednik Ob. LO Ormož, ki je po krajšem govoru Izročil odlikovanja mla- dinc-em pred vojaške vzgoje te- rena Tomaž. 2. M. Člani ZK iz ptujske ob^!ne (N d^IicvT. * orve izvodni proces. razpoložljivo tehniko In ekonomiko ter pred rokom izpolnil 'etošnji proizvod- ni načrt Organi delavskega unravlja- nja pa bi morali v svojem pri- zadevanju posvetiti več svojih sil večji produktivnosti dela preko boljše organizacije, iz- boljšav tehnolo.^keffa procesa, manj pa razm ^liati o raz^iria- nju podjetij, najemanju novih delavcev in novi mehanizaciji, ker te stvari trenutno niso v skladu s trenutno obstoječim gospodarskim stanjem. Glede vprašanja povečanja proizvodnje je treba še ugoto- viti pomanjklivost organov upravljanja, da ti ne najdejo v tarifni politiki tistega instru- menta, ki je v bistvu največje- ga pomena, da bi se dosegla ve"ia proizvodnost dela Organi delavskega upravlja- nja So večkrat izpostavljeni sla- bemu odnosu predpostavljenih in strokovnjakov v oodjetju. Neredki so tudi primeri, da sin- dikalna organizacija in kolek- tiv ne vesta, kaj delata in s čim se ukvarjata delavski svet In upravni odbor. Cesto komunisti v takih primerih niso reagirali, čeprav so zastopani v organih delavskega upravi'anja. Zato je tudi razumljivo, da se sedaj ne more več zvračati vse krivde za slab komercialni uspeh ali druge napake v podjetju na di- rektorja aH kakršnega drugega posameznika temveč bodo za to odgovorni tudi organi delavske- ga upravljanja delavski svet in a upravni odbor, pa tudi sindikal- V na organizacija. __ Ob dnevu JLA je bilo podeljeno nriznanie najboljši mladinski organizaciji v Ptuju V poičastitev dneva JLA je bila v dvorani OK ZKJ sve- čana seja občinskega komiteja mladine ptujske občine, kateri So tudi prisostvovali pred^sedni- ki osnovnih mladinskih organi- zacij in komite vajenske mla- dine. O razvoju In zgodovini JLA Je govoril član predsedstva to- variš potporučnik JLA Zec Aleksander. Ob tej svečanosti je občinski komite mladine Ptuj podelil priznanje najboljši mladinski organizaciji na teritoriju ptuj- ske občine mladini tovarne pe- rila »DELTA« Ptuj. Pohvalie- na pa .je bila mladina, organ, na Bregu in vajenske šole v Ptu*. ju. Za požrtvovalno delo na va» jens-ki šoli pa je bil predsed-^ik komiteja vajenske mladine to- variš Tone Vrabiič soglasno iz- voljen v obč'n<=';i krmite m'^- dine Ptuj. B F. Droline Iz Ormoža Na predvečer dneva JLA je bila v domu Partizana v Ormo- žu proslava, k: ji je prisostvo- valo veliko število ljudi iz me- sta in okolice. O pomenu dne- va JLA je govoril komandant gamizije Ormož. Na proslavi so bila razdelje- na odlikovanja predsednika re- publike in državnega sekretar- ja za narodno obrambo. Od predsednika republike je bil odlikovan z ordenom dela tov. Miha Kojc, z medaljo dela pa je bil odlikovan tov. Anton Ko- ciper, traktorist KG Ormož. Državni sekretar za narodno obrambo je odlikoval tov Aloj- za Zadravca, kot najboljšega mladinca predvojaške vzgoje Pevski zbor nižje gimnazije v O možu je na proslavi zape^ ;več slovenskih narodnih pesmi. Dne 21. t. m. se je sestal Ob- činski odbor SZDL Ormož ter obravnaval volitve v krajevne odbore organizacije Sklenil le, da bodo volitve končane do 15. v prihodnjem mesecu. Na ob- močju občine je 33 krajevnih odborov SZDL s 4300 člani. Odbor je razdelil celotno po- dročje na 6 volilnih sektorjev ter sklenil, da se osamosvojita krajevna odbo.-a SZDL Hardek in Dobrava, kjer je bil do se- daj le en skupen odbor. Ormoško Avto-moto društvo, ki je letošnje spomladi ponov- no oživelo je v prejšnjem tednu zaključilo tri mesečni tečaj za šoferje — amaterje. Tečaj je obiskovalo 13 mladincev, od teh pa jih je opravilo izpit U. 2. M. Pttli 30 decembra 1955 3 Iz partizanskih časopisov ob Novem letu SVOBODA JE Se DALEC... 2e v tistih dneh, ko so straš- ni zločini okupatorja težko pri- zadejali vsakogar, ki je v srcu nosil domovino — je prihajala k nam topla in bodrilna tiskana beeeda iz partizanskih tiskam. Mnogo časopisov iz prvih let narodnoosvobodilnega boja »e xaradi teikih okolščin okupa- torjevega terorja ni ohranilo. Iz ohranjenih primerov, ki »o Jih prebirali čl-mi OF v i>tujskem okraju ob Novem letu in po njem v letih okupacije, pa pri- našamo nekaj obvestil. »MUdlna« — glasilo Zveze slovenske mladine Je z dne 1. januarja 1943 v svojem uvod- nem članku pozivala v borbo, da bomo mažčevali poslednjo bolest našega naroda, ki mu jo je prizadejal faSizem. V članku: »Borbena enotnost mladine Jugoslavije«, piše list o zborovanju jugoslovanske mladine decembra 1943 v Biha- ču, kjer se je zbralo 356 dele- gatov. Tu je mladina poudarila bratstvo in enotnost mladine naše domovine in sklenila, da se bo borila do konca. S prolifaSi- estičnega kongresa Je mladina poslala proglas vsej evropski mladini. V članku: »Tam. kjer po jo klopotci«. Je v bežnih stav- kih omenjena borba pri Mostju in naS Lacko. V sestavku: »Sve- tovni mladinski odbor — mla- dini Jugoslavije«, pa smo čitali, kakšen je bil odmev i>oslanice jugoslovanske mladine evrop- ski mladini KO SMO NA TOPLEM PRAZNOVALI V UPANJU NA SVOBODO NOVO LETO 1944 je prišel med nas lepak, ki nas je opomnil na pomoč našim borcem. Zbirali smo zanje oble- ko, obutev in hrano, ki so jo kurirji o R. Dejavnost saškega cdbora v Zetalah Šolski odbor v Jietalah Je pravilno razumel svoje naloge in že aktivno sodeluje pri ob- ravnavi perečih vprašanj na šoli. Poleg materialnih zadev rešuje tudi vzgojne probleme. Tako je klical na odgovornost starše, ki neredno pošiljajo svoje otroke v šolo. Vsi — ra- zen Medveda Urbana iz Dobri- ne — so se odzvali. Uspeh ni izostal. Sols-ki oblsik se Je zbolj- šal. Medveda, kateref»a hčerka zaradi nerednega prihajanja v šolo, hodi že tretje leto v I. raz- red, pa je odbor predal sodni- ku za prekrške. Odborniki so tudi uvideli, da je le s sodelovanjem staršev mo*no UBpeSno reševati proble- me *olobveznih otrok, pa tudi o«tale mladine. Tako je znal pritegniti starše, da so se rodi- teljskega sestanka povezanega s hospitacijami, udeležili v pre- cejšnjem številu. Starši so se zbrali v četrtek, 22. dec. v šoli in prisostvovali tretji učni uri v I., II. in III. razredu. Vseh je bilo nad Sesdeset hi so z zani- manjem sledili pouku. Sedaj so se prepričali na lastne oči, ka- ko težko in odgovorno je delo učitelja, in da morajo tudi sa- mi nuditi otrokom več časa za učenje. Po končani uri so se »tanši najprej podrobno poraz- govorili z razredniki o svojih otrokih. Zatem je zbranim star- šem govoril Se tov. upravitelj o poletnem uspehu na šoli. Iz- med vzgojnih pomanjkljivosti Je opozoril na navajanje reda in varčnosti tudi doma. Zahva- lil se jim Je za zanimanje za šolo, ki so ga ix>kazali z udele- žitvljo roditeljskega sestanka. Ta način povezave je važen posebno v tem šolsikem letu, ker učitelji zaradi preobremenje- nosti ne morejo obiskovati svo- jih učencev po domovih. Na kratko so se tudi pomenili o praznovanju novoletne Jelke, katere se otroci posebno vesele. Zaradi pičlih sredstev bo v glavnem kolektivna obdaritev Dionirjev. Ob pomoči Ta j. za zdravstvo In socialno politiko ter nekaterih podjetij seveda niso pozabljeni revni uče-nd. Za nogostitev pa je v teku- doma- ča akcija za katero zbirajo de- narna sredstva člani šolskega odbora. -rak jk Mreiz prt naših r i*?lifh Kakor vsako leto. Je tudi le- tos obiskal dedek Mraz naše najmlajše. Ptujske terene je obiskal po zaslugi agilnih od- borov Socialistične zveze v to- rek 27. dec. popoldne, ko so ga otroci pričakali z velikim vese- ljem in navdušenjem. Kako so se na njegov prihod pripravili, smo videli na III te- renu, pa tudi na ormoškem, kjer je prišel v spremstvu sne- žink in veselih škratov. V dvorani Narodnega doma so se cicibani zbrali že precej pred napovedano uro ter rde- čih lic in svetlih oči pričakova- li zaželene visoke postave v ču- dovitem oblačilu in z veliko belo brado. Čas jim je kraj&al spored njihovih malo starejših vrstnikov ki so jim deklamira- li, peli In plesali ter igrali ni harmoniki. Le malo zamude je imel, vendar je bilo veselje, ko je prišel, tem večje. Navsezad- •ije pa je začel deliti celo za- voje. To je bilo veselja! Zare- čih lic in bliskajočih oči Je bi- lo povsod dovolj, zadovoljni pa so bili tudi odborniki organiza- cije, ki je pripravila maičkom takšno veselje. Predsednik tov. Cuš mi je zaupal, da so pri zbi- ranju sredstev za obdaritev otrok naleteli na razumevanje predvsem pn starših in drugih prebivalcih III. terena, pa tudi -Steklarna«, »Panonija«, »Kme- tovalec« in drugi so imeli razu- mevanje za težave dedka Mra- za pri zbiranju daril. Na ormoškem terenu pa so v dvorani železničarjev po zaslu- gi agilnega odbora na čelu s tov Bratinovo malčke najprej pogostili s sendviči, nato pa jih obdarili z zavoji in jim končno postregli s kakaom. Tudi tu so otroci pripravili« lep program, deklamirali in Igrali 60. dokler se ni pojavila na odru težko pričakovana po- stava dedka Mraza. Ta jih je v verzih nagovoril kar se mu je še posebej podalo! Obljube malčkov o tem, da bodo atougd- li svoje mamice tudi še naprej, so bile tako prisrčne! Ded .-k Mraz Je moral na tem terenu obdarovati kar 104 otroke. In videlo se Je. da se je zato tudi dobro pripravil. Tov. Bratinova pa Je imela tudi dovolj dela. da je skupno s tovarišicami zbrala potrebna dar.ia Pr; lem je imela veliko uspeha, da le de- dek Mraz ormoškega terena lahko delil res lepa darila. K temu so prispevali mnogo star- ši, nekaj Mehanična tkalnica in KZ Lovrenc ter peki. mesarji in Mlekarna Naši malčki so vsem hvaležni! Kaf fe novega v I^eš^ii Poseben problem v občini Les je predstavljajo občinske ceste, ki so v izredno slabem stan.iu. Občinski odbor Je ne- davno o tem razpravljal, ven- dar ni prišel še do končnih za- ključkov. Ceste potrebujejo ogromne količine gramoza, toda občina trenutno nima sredstev, ki so za to potrebna. ★ Kmetovalci občine Lešje, ki imajo svoje travnike ob Dra- vinji. Polskavi in Cmcu se ži- vo zanimajo za možnosti osu- šltve in melioracije teh površin Smatrajo, da bi v tem pogledu morale pokazati več zanimanja predvsem kmetijske zadruge ter pritegniti k reševanju tegf. problema tudi oblast Vse pri- zadevanje okrog pospeševan i ži\-inoreje, selekcije in drugo Je po njihovem mnenju brez vrednosti. dokler ni rešeno vprašanje krmske osnove. To vprašanje pa ne more biti re- šeno, dokler niso regulirani Dravinja. Polskava in Cmec ©URADNI LIST LlUOStt ■EPUtLiKt SLOVEHIIfc Stev. 50 - 15. dec. 1955 168. Odlok o ustanovitvi Ko- misije LR Slovenije za telesno kultiiro. 169. Odločba o imenovanju članov Komisije LR Slovenije za telesno kulturo. 170 Odredba o določitvi ljud- skih odborov, ki ustanovijo iz- pitne komisije za opravljanje strokovnih izpitov v posameznih poklicih kvalificiranih in viso- kokvalificlranlh delavcev Iz kmetijske stroke. Odloki ljudskih odborov: 759. Odlok o razveljavitvi odloka o višini dnevnic za urad- na potovanja v mejah okraja Celje Okraito p'er'ali če Ftu! Nedelja, 1. jan. 1956 (Novo leto) ob 15. uri: John Patrick: »VROCA KRI«, komedija v treh dejanjih (petih slikah). Enajstič in zadnjič! Izven. — Napovedana predstava ve- seloigre »Kam iz zadrege« odpade! Četrtek, 5. jan., ob 20. uri: Maurice Maeterlinck: »STIL- MONDSKI ZUPAN«, drama v treh dejanjih. Četrtič. Iz- ven. — Gostovanje v Mest- nem gledališču Ljubljana. Petek, 6. jan., ob 20. uri: John Patrick: «VR0CA KRI«, ko- medija v treh dejanj jih (pe- tih slikah). Dvanajstič Izven. Gostovanje v Mestnem gle- dališču Ljubljana. Soboto, 7. jan., ob 20. ari: Maurice Maeterlinck: »STIL- MONDSKI ŽUPAN«, drama v treh dejanjih.- Petič. Izven. Gostovanjje v Mestnem gle- dališču Ljubljana. Nedelja, 8. jan., ob 15. in 20. uri: John Patrick; »VROCA KRI«, komedija v treh deja- njih (petih slikah). TrinaJ- stič in štirinajstič. Izven. — Gostovanjje v Mestnem gle- dališču Ljubljana. Sreda, 11. Jan., ob 20. uri: Franc Streicher: »KAM IZ ZADREGE«, veseloigra v treh dejanjih Enajstič. Z a d- n j a večerna predstava. — Izven. Četrtek, 12. Jan., ob 20. uri: Maurice Maeterlinck: »STIL- MONDSKI ZUPAN«, drama v treh dejanjih Šestič Abon- ma red »A« in Izven. Uprava in kolektiv Okrajne- nega gledališča Ptuj želita vsem obsikovalcem, sodelavcem >" prijat^l^-m. srečno in n^pehov polno NOVO LETO 1956! Kovinostrugarski mojster FRIDERIK MODIC Videm pri Ptuju Vsem cenj. odjemalcem želim uspehov polno novo leto 1956 in se jim priporočam za bodočo naklonjenost. B VUjifaiatedmK Ptuj, 30. decembra 1955 P+ui. 30. decembra 19^5 Dr Alojzij Trstenj«k (Nadaljevanje in konec) Iz Zgodovine vinogradništva v ormoško-Ijutomerskih goricah Med cerkvenim' uetanovami je imel v začetku XIX, veka največ podložn kov v ormošikem okraju, in sicer v 27 vaaeh nemški vi težki (križniški) red, ki Je imel svoj eedež pri Veliki Nede- lj: Ptujsk dominkanci so jih imeli v treh krajih župnij* Sv. Marje*c pa v enem. Zanimivo je, da je -mel t tej dob; tudi o r m o k : mestni magistrat svoie podložnikc v Pavlovcih. Poleg omenjenih grvBščin in križniškega reda, ki so bile hkraitl deželne zemljiške gosposke, je bilo še mnogo manjših bolj ald manj pomembnih »gospodov«, ki eo imeli svoje vinogr de raztre- sene po vseh vrhovih ormoško- Ijulomerskih goric. Ustvaril jih je nemški fevdalizem, ko je veCji ali manj bogati zemljiški gospod prodal. zTstav.l alj daroval del svoje zemlje s podložniki vred manjšemu 'n *& zopet drugemu itd. Na t: način so se prvotni ve- liki komplekis zemlje drobili na manjša gospodarstva ali parcele. Da ne bi tkikšnega gospodarstva njegov laUnik iz k kršnega koli vzroka daroval ali prepustil po- zneje zopet cerkvi, največkrat z^^ »bb-gor svoje duše«, je vlada le- ta 1669 prepovedala oziromri za- ukazala, da ne sme nihče ve^ i>o- darit- ali prodati svojih nepre- mičnin kakšnemu samoTtčinu ali cerkvi ter obenem proglasila, da so vse tekšne pogodbe neveljav- ne. S tem je b'la dotedanja povr- šina cerkvenih in samostanskih posestev f.ksirana in v bodoče ni fimela več naraščati To je tr:ja- lo krkih 150 lef Zato pa se ie tembolj spren-injala in naraščala fevdclna pose't svetnih mogot- cev. V začetku minulega (XIX.) ve- ka je bilo samo v nekdanjem or- moškem sodnem okr: ju, (k- se krije d^nes skoraj docela z obse- gom sedanje ormoške komune), poleg prej omenjenih graščin in cerkven'h ustanov še 27 gradov m drugih fevdalcev ki so poSc- dovrli zemljo in še več podlož- n kov v raznih vaseh tega okraja. T mogotci so b li r ztresen, po vsej severni ištajerski) Sloveniji in preko njen"h meja še daleč tja do Leobna In Judenburga na Gornjem S*.ajer*^kcm. Mnogim od njih n- danes več nobenegis sle- du. Ponekod spominjajo na nje samo še krajevna imen'', n. pr. R nčetova graba, ki je dobila ime po Rindschet h, preminulih v XVI. stoletju :n druga. Mnogo gradov je tudi že v razval n^h. one pa, ki so se ohranili do da- našnjega dne, pa je naša ljudska oblast preuredila v človekoljubne namene n pr. gr^dia v Gornji Radgoni, v Lukavcih pri Liuto- meru, pa v Muretincih pri Ptuju. Z letom 1848, ko so ^e kmetje z zemljiško odvezo rešili gospo- ščinsk h bremen desetine in oor- ne, je stopio pa mesto nemških fevdalcev nemško in nemškutar- sko meščanstvo v na^lenjih de- setletjih je prišlo v njihove roke mnogo zemlje, ker naš človek ni mogel v boju z; -voj gospodarski obstoj tekmtvfti z nemškim tr- govcem v mestu ki je mel vso zaslombo v tedanjem avstrijskem režimu in ga •> vrhu iega prof' slovenstvu podpirala z denarjem še nemška Su'-marka katere na- men je bil spraviti čimveč slo- venske zemlje v nemške roke. Iz teh r"zlogov slovenski kmet tudi n- mogel obn^vlj'3ti svojih gor-c, ko «o v zadniem desetletju mi- nulega veka opešale in jih je raje prodal, da jih je pozneje naprej obdeloval kot vin čar za svojega nemškega ali ncmškutarskega go- spoda. Tako se je zgodilo, da so bile pred prvo svetovno vojno. n. pr. skoraj vse gorice okrog Jeru- zalema med ciriHožem in Ljuto. merom v nemških in nemškutar- skih, t. j. v nam sovražnih rokah. Prva svetovna vojna je sicer Z'3ust:vila — v poslednj uri — prehajanje slovenske zemlje v nemške roke, ni pa še rešila vprašanja dotedanje nemške in cerkvene pojesti na Slovenskem. Tudi poznejša doba v predapril- eki Jugoslaviji je pustih to vpra- šanje nerešeno. Ni pa b la samo nemška posest, ki Je tlačila ljud- stvo, tudi prevelika razkosanost zemlje, zlasti v tem predelu Slo- ven^kh goric, je povzročala med ljudmi bedo In sirom'štvo. Kako so bile ormoško-ljuto- merske gorice razkosane tik pred drugo svetovno vojno in koliko so jih posedovali tujci še iz sta- re nemŠko-fcvdalne dobe, nam zgovorno prikazuje narodni heroj iz druge svetovne vojne pok. Jo- že Kerenčič v svoji temeljiti raz- pravi v »ZcmljšU h odnoiih v Je. ruizalemskih g(-;rio5h«, k' je Izšla kot ponatis iz mar-borskih »Ob- zor j« za leto 1938. Ta razprava se nanaša sicer samo na Jeruza- lemske gorice, vendar so njeni izsledki v glavnem si čni vsem drugim predelom Slovenskih go- ric. Pod »Je'uz lemskimi gorica- mi« razume Kerenčič v^e vino- rodne kraje —izvzemši Hum — levo od potoka Pušnice oziroma vzhodno .n južno od železnice Ormož—Ljutomer ter Libanjo in Litmerk na desni stran' potok-a. Ta pokrajina obsega 26 katastral. nih obč'n ter meri 6297 h- ob- delovalne zemlje,od katere zavze. majo vinogradi 1363 h,2 površine, torej malo manj ko eno pet no produktivne zemlje. Ta zemlja je leta 1938 pripadala 1417 lastni- kom Od teh j h je st novalo v Jeruzalemskih goricah 733, v 87 Sosednih kmečk h nttseliih in v MedjimuTJu 468, v Omrožu (me- sto) 36 in v Ljutomeru (mesto) 62, v ostalih krajih Slovenije 61, iz- ven Sloven je todia v Jugoslaviji 16 ter izven mej prejšnje Jugo- slavije 41 Lastn ki, stanujoči v Jeruza- lemskih goricah so posedovali 3586 ha produktivne zemlje in od te niti ene tretjine vinogr dov Zemljiški lastniki iz sosednih kmečkih naselij in :z Medžimur- j'3, iz Ormoža in Ljutomera ter iz ostalih krajev Sloven je in dr. zave so posedovali 1836 ha zemlje, od tego eno tretjino vi- nogradov, lastniki izven drža-rc (41) pa 597 ha, od tega polovico vinogradov. V nadaljnjem se omejimo sa- mo na zemljo cerkvenih usta- nov, samostanov ter nekdanjih zemljiških gosposk in grofov, ki so si jo znali ohraniti do druge svetovne vojne in o katerih je bil govor v prvem delu te raz- prave, ter na nekatere vidnejše mogotce iz inozemstva. Nemški viteški red Je imel pred drugo svetovno vojno v Jeruzalemskih goricah 124 ha produktivne zemlje, od tega 36 ha vinogradov (v drugih kra- jih Slovenije pa še 378 ha), be- nediktinski samostan Admont okoli Železnih dveri, sekovski škof v Gradcu, samosta« Runo pri Gradcu, dominikanski kon- vent ter minoriti, oba v Grad- cu, so posedovali 184 ha obde- lovalne zemlje, od tega 80 ba vinogradov. Od svetskih velikašev je bila na prvem mestu grofica Wurm- brandt iz Ormoža s 161 ha (30 ha vinogradov) obdelovalne zemlje, dr.Vardova (Podgradje) s 110 ha zemlje, od tega 13 ha vinogra- dov, grof Trauttmannsdorf (Ne- gova) s Češkoslovaške s 25 ha, od tega 12 ha vinogradov, grof Pongratz (Dornava) z 48 ha, od tega 20 ha vinogradov. Grofa Korynski In d'Avemas, voivoda Arenberg ter grofica Luccessi- Palli Iz Holandske so posedo- vali v Jeruzalemskih goricah 75 ha obdelovalne zemlje, od te- ga nad 30 ha vinogradov. Me- ščanski krogi iz Ljutomera in Ormoža so posedovali 952 ha zemlje, od tega 261 ha vinogra- dov. 2e iz teh podatkov je raz- vidno, v čigavih rokah je bilo še pred 20 leti največ zeml.fe samo v Jeruzalemskih gori- cah. V drugih predelih Sloven- skih goric so je imeli navedeni lastniki še mnogo več. Prišla je druga svetovna voj- na in z nje osvoboditev. Zemlja tujcev, cerkvenih ustanov in sa- mostanov ter domačih, mešča- nov, ki jim poljedelstvo ni bilo glavni poklic in so gorice obde- lovali izkl:uč>no z viničarji. Je prišla pod udar agrarne reforme takoj po vojni že leta 1945, osem lef pozneje pa še nekdanjih na- gem j akov-kmetov, ki so jo prav tako obdelovali z viničarji. Sen Jožeta Kerenčiča o te- meljiti agrarni reformi, o ka- teri je razpravljal v svoji zgo- raj omenjeni razpravi, se je iz- polnil. Zemlja je prišla v roke delovnega ljudstva, ki živi na njej že dolga stoletia. Ljudska oblast jo je združila v velika go- spodarska podjetja v državna in zadružna kmetijska gospodar- stva. So to državni vinogradni- ški gospodarstvi Jeruzalem in Podgradje ter zadružna vino- gradniška gospodarstva Železne dveri, Presika, Ivanjkovci ter Miklavž-Kog i. dr., ki obdelu- jejo zemljo pod vodstvom stro- kovnih moči — inženirjev, agro- nomov, tehnikov i. dr. po pre- izkušenih metodah sodobne a^ame tehnike. Z njenim pri- delkom se več ne okoriščajo tujci, z njim gospodari sedaj delovno ljudstvo samo. Od tega pa ima korist družbena skup- nost in nič manjšo tudi ljudstvo, ki je prišlo do rednega dela In zaslužka, do socialnega zavaro- vanja za starost (pokojnine), brezplačnega zdravljenja, otro- ških doklad itd., na drugi strani pa do kulturnoprosvetnega izob- raževanja v sindikatih, društvih, izletih itd S tem pa se njegov življenjski standard in blaj^o- stanje počasi, vendar vidno dviga. Zakaf dvojni regres za umetna gnofila? Znano je, da smo že leta 1952 uvedli regres za sredstva za kmetijsko proizvodnjo in indu- strije. V zadnjih štirih letih smo izdali za ta regres povpreč- no vsako leto nad 10 milijard dinarjev. V začetku novembra je Odbor za gospodarstvo Zveznega izvrš- nega sveta spremenil odločbo o regresiranju umetnih gnojil in uvedel dvojni regres. Stari re- gres za umetna gnojila je nam- reč ostal za vse kmetijske orga- nizacije in individualne proiz- vajalce, ki kontrahirajo proiz- vodnjo žita. zmanjšal pa se je za vse tiste proizvajalce, ki ne kontrahirajo. Danes je tako stanje, da ima- mo dvoje vrs* cen na trgu z ži- tom: ceno, po kateri »Žitopro- meti« kupujejo kontrahirano pšenico, in ceno, po kateri pro- izvajalci prodajajo žito drufi^im kupcem in potrošnikom V žito- rodnih pokrajinah se giblje raz- lika med prvimi in drugimi ce- nami od 8 do 10 dinarjev, v oe- žitorodnih krrjih pa tudi d'- 35 dinarjev. Proizvajalci industrij- skih kultur sn v istem položaiu kakor proizvajalci žita, ki kon- trahirajo, ker tTidi ti sklepajo z industrijo pogodbe za proizvod- njo po določenih cenah. Po drugi strani je Zveza kmc- ti.^skih zbornic napravila anketo o potrebah po umetnih gnojilih za pomladansko setev Anketa je pokazala, da bi bilo, ob seda- njih cenah, za pomladansk--« so- tev potrebno 700.000 ton umet- nih gnojil. Teh pa bomo v naj- boljšem primeru imeli le 350 000 ton. Torej, imamo dva izhcda: ali da teh 350 000 ton distnbui- ramo — kar je zvezano z vrsto slabosti in opravičenimi ncitki posameznih krajev — ali da ce- na v prometu raste in da to vprašanje rešita ponudba in po- vpraševanje. To se je v glav- nem tudi dozdai dogajalo ker so griojila običajno prodajali draže od tistih cen, ki so bile postavljene pri obračunavanju regresa. Ob takih pogojih je jasno, da ni nikakršnega opravičila, da bi se .c^nojila prodajala vsem pro- izvajalcem po isti ceni, ker tudi na trži.5ču niso vsi v istem po- ložaju. Ce bi pa po dru!?i strani dajali regres iz proračui«a. bi proizvodna podjetja in podjetja za promet na debelo In drobno nujno ostvarjala visok dobiček, kakor hitro bi bilo povpraševa- nje dvakrat večje od razpolož- ljivih količin — kar pa ni moč z ničemer opravičiti Zatr je tudi prišla odločba o uvedb' dvojnega regresa in zatorej tudi dvojnih cen, ki bodo ra^mo omogočile da se plasirajo raz- položliive količine. Kako PO nekatera podjetja re- agirala na to odločbo. Odločba je izšla 2. novembra (na teren je lahko prišla okrog 5 novem- bra), a že 8. novembra so stor- nirala naročila pri pmizvajalcih naslednja oodjetia? »Poljostroj« — Novi Sad 500 ton. »Nova brazda« — Beograd. 500 ton. »Ratar« — Novi Sad, 700 ton. »Poljoopskrba« — ^olit 400 ton, »-Poljoprivredno preduzere« — Cačak, 200 ton. sPoljoprivreda« — Beograd. 300 ton, »Agroin- vest« — Zagreb. 500 ton, in razni drugi manjši potrošniki 5000 ton Skupaj torej 9100 ton Postavlja se resno vprašanje, kako da so vsa ta podjetja tako hitro rea- girala na zmanjšanje regresa in odkod pri njih ta gotovost da ne bodo plasirala tudi teh ko- ličin, ki predstavljalo štirideseti del skupnih količin. Nič manj zanimiva ni tud' re- akcija proizvajalcev superfostata »Zorka« — Sabac, »Zorka^ — Subotica in Cinkarna — Celje. Ta podjetja so bila zelo hitro pripravljena zmanjšati ali ista- viti proizvodnjo, ne da bi igo- tovila, ali je njihov superfosfat rentabilen tudi v uporab pri zmanjšanem regresu, za koliko je rentabilen in kai bi skupno s kmetijskimi organizacijami lahko storila, da plasirajo svoj superfosfat Ni nam znano če so to obravnavali z delavskimi sveti in upravnimi odbori svo- jih kolektivov. Gornji poj »vi v v'sakem pri- meru ne kai^.ojo da bi te orga- nizacije zrelo proučile situacijo na tržišču Zlasti slabo so oce- nile aktivnopt. ki se razvi.ia za razvoj zadru'ni.^tva in za nje- govo vklj'.'. če vanje v pospeševa- nje kmetijske proizvodnje Kot vemo. je potrošnja ze- lo porastla in zahteve proiz- vajalcev po snojilili so /.natne, v v.«;akem orimeru dnkaj večje, kakor pa so na.^c mo/^o^ti pro- izvodnje in uvoza S stališča ren. ta^ilnosti krže uporaba umet- nih gnojil pri zm:inj3 le' Jezus. Ze- fal« 6 Ptuj, 30. decgmbr« 1955 Ptuj. 30. decciobra 1955 Kaj so nam dale naše visoke šole po vojni v »NaSih rassledih«, i^i rinajstdnevniku e» politična. TOHiodarska in kulturna vprašanja, št. 24 z dne 24. decem- bra, je med drugi ji objavljen tudi ods:ovor tov. Konrada 3aca iz Nove va>!>. pri Ptuju na anketo o vprašanjih, kaj 50 nam čtaie nale vl«oke lole v desetih letih po vojni In kako rešuje mlajša generacija naše inteligence svoja delov- na, strokovna, nazorska, moralna, družbsna in splošna vpra- anja. Njegov odgovor bo prav gotovo zanimal tudi naše )raloe, j;ij je (udi objavljen kot drugi pod naslovom: »Med generacijami. Novoletna razmillianja o mlajši generaciji naše inteligence.« Prva leta po osvoboditvi ka- t-ja ricer po o IplranJu novih in ra-širitvi že obstoječih fakultet In visokih Sol ter tendenci za hi- tro usposobitev visoko kvalifi- ciranega kadra za kritje druž- benih potreb, pad?c v kvaliteti kadra, ki je prihajal z dirloma- rr.{ z naših univerz in visokih šol. OVoliščIne za padec v kvali- teti kadra so objektivne in sub- jektivne. S.ušatclji tefja razdob- ja niso poznali težav, s kateri- mi se je moral boriti slovenski študent za časa stare Jugosla- vije. Ni se jim bilo treba boriti ta materialna sredstva, če so žsleM Študirati. Družba jim je s svojim sistemom štipendiranja ruclila vse pogoje za usoešni študij in je bila njih dolžnost Ic. da te možnosti izkoristijo v svoj uspeh in v uspeh družbe. Čeprav je večina slušateljev znala ceniti pomoč družbe in se Je izkazala hvaležno s pridnim delom, vendar del slušateljev ni opravičil upov. Izkoriščali so gmotne ugodnosti, zanašali so se namesto na svoje solidno delo bolj na popuščanje svojih uči- teljev pri izpitih, ker so dobro vedeli, da se vodstvo naših vi- sokih šol in univerz trudi in se Je takrat še posebej trudilo, da v skladu s postavljenimi »plani« Čimprej odslovi svoje slušatelje na mesta, ki so jih čakala. V zadnjih letih se je stanje bistveno popravilo. K temu Je največ pripomoglo dejstvo, da so naše srednje šole zaostrile merila zrelosti, tako da se p!»l- nijo predavalnice na univerzah in visokih šolah zopet s slušate- lji, ki prinašajo s seboj dovolj osnovnega znanja, ki jim omo- goča uspešni znanstveni .študij, vodstvom visokih šol pa je bilo omogočeno, da se de'o preusmer- ja "na stro^TOZTtaristvcno podla- go, ki mora biti v skladu s pri- dobitvami naše družbene ure- ditve. Temu ustrezno so se vključili v poklicno praktično delo di- plomiranci po osvoboditvi, ki so se pri tem delu pokazali takšne, kakršni so bili med študijem. Tisti del diplomirancev, ki je vzel študij resno in je izobraže- vanje pravilno vrednotil z druž- benega vidika, se je izkazal tu- di na svojih delovnih mestih. Ni se pehal za kariero in dobički, ampak je posvetil svoje sile delu z ljubeznijo in z elanom svojega prepričanja. Dru^i del je usme- ril takoj po diplomi svojo po- zornost konjunkturnim možno- stim TAjboljše namestitve s sta- H^"a emotnih virov za njetove dohodke in lagodno življenje povsem v duhu preživelega ma- lomeščanskega izobraženstva. Ta vrsta izobraženstva mlajše ge- neracije Je tudi tista, ki kljub lephn socialističnim načelom ho- di popolnoma po stopinjah dela stare generacije, ki se ne more vživeti v nove po.sroje, menjava delovna mesta po kriteriju bolj- ših zaslužkov, pri tem pa ne- hvaležno izkorišča težave druž- be zaradi trenutnega poman.ika- nja strokovnih visoko kvalifi- ciranih kadrov, pozablja, da jo je družba štipendirala in pridno izkorišča demokratične predpi- se o prosti odpovedljivosti de- lovnih razmerij. Za to vrsto mlajšega izobr£:ženstva je zna- čilno še to, da hoče takoj po di- plomi, cčividno v svesti si nekih namišljenih sposobnosti, zasesti takoj spočetka važna mesta, ki mora.'o biti vrh vsega še v "na- ših glavnih mestih ali celo v glavnem mestu samem. Zaniče- vanje, ki ga kažejo do delovnega mesta, ki se jim nudi na pode- želju, je za to vrsto izobražen- stva talio značilno, da se raje udinjajo na njihovi izobrazbi neustreznih delovnih mestih, sa- mo da prodrejo s svojo trmogla- vostjo, da ostanejo v centrih. Na take izobražence družba ne more računati. Izsbraženec, ki ni začel svojega dela pri začet- ku, ki ga ni začel prav na po- deželju, v najožjem stiku z na- šim delovnim človekom, marveč je že od vsega početka zasedel kabinetni stolček, tak izobraže- nec ne bo mo^el biti nikoli do- ber družbeni delavec in njegovo poklicno delo ne bo prežeto z življenjskim sokom našega ljud- stva. Toda večji del mladega po- osvoboditvenega izobraženstva je pravilno ocenil svojo doli- nost do druibe. Uspehi njihove- ga dela se kažejo v vedno ob- sežnejših obrisih na vseh pod- ročjih družbenega življenja. Ne smemo pa prezreti, da je dobr- šen del našega mladega izobra- ženstva zagrenjen zaradi načel- nega nezaupanja, ki ga nekateri organi in posamezniki na poli- tičnih In gospodarskih položajih kažejo do njega ter ga utesnju- jejo v pogoje, v katerih ne more razvijati svojih sposobnosti. Sa- ma o'.^olnost, da izobraženec več razume in širše gleda na druž- beni razvoj ter se ne zakopava in se ne sme zakopavati zgolj v dnevni prakticizem, pač ne more opravičiti takega odnošaja do nJega. Mlad izobraženci nimajo in praktično ne morejo imeti predsod!:ov, 1?? se drže še stare predvojne generacije z njenim namišljenim liberalizmom; zato je prav gotovo nepravilno vred- notiti mlado generacijo izobra- ženstva, ki se je izobrazila na naših visokih šolah, z istimi me- rili. Ta mlada generacila živi že v novih družbenih odnosih, v nj»h okviru dela In mnra delati, zato .^i je treba nuditi ne le možnost, da napravi diplomo, marveč tudi, da doseže pri svo- jem poklicnem delu na.jveč, kar more dati za družbo. Dokler bo n. pr. pravni referent pri uprav- nih o^-ganih ali v podjetjih zgoli uflržbenec, za katerega se ne ve, kaj naj de^a, kakšna Je nje- gova o-^govornost, da dela sko- raj vedno vse drugo, le tisto ne, za Irar se je šolal, dotlej bo družba zastonj dajala derar za šolanje mladega pravniškega ksdra, ker ta kader v takem po- ložaju n<» bo mogel nikoli pri- spevati tega, kar bi lahko In kar bi pravzanr?.v moral Kar velja 7.9, pravn!š'ri kader, vel^a v ne- kih TTOTiedih tudi za druge vi- sokošolske kadre. St. 55 — 14. dec. 1955 594. Ukaz o razglasitvi za- tona o odlikovanjih — 821 585. Uredba o spremembah n dopolnitvah uredbe o pobi- ranju dohodkov proračunov in skladov o^ gospodarskih orga- lizacij — 824 596. Uredba o Zvezni sani- tarni inšpekciji - 824 597. Odlok o volitvah samo- upravnih organov zavodov za jocialno zavarovanje — 825 598. Odlok o ustanovitvi in delovnem področju Sekretaria- ta za informacije Zveznega iz- vršnega sveta — 828 599. Odlok o načinu sklepa- nja dobavnih pogodb za pre- mog za prvo tromesečje 1956 — 829 600. Odlok o otvoritvi gene- ralnih konzulatov Federativ- ne ljudske republike Jugosla- vije v Celovcu in Gradcu — 829 601. Odredba o ukrepih za varnost prometa na avtomobil- ski cesti Beograd—Zagreb — 830 602. Navodilo o dopolnitvi navodila za uveljavLJanje po- vračila (regresa) trgovskih podjetij in drugih gospodar- skih organizacij za prodano kurivo široke potrošnje — 830 603. Sklep o dopolnitvi skle- pa o sindikalnih organih ki sodelujejo pri sprejemanju ta- rifnih pravilnikov gospodar- skih organizacij in pri pritr- ditvi k tem pravilnikom — 831 604. Dvanajsti natečaj za in- vesticijska posojila iz splošnega investicijskega sklada za pove- čanje proizvodnje premoga — 831 605. Popravek odločbe o po- večanju ravni tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih gospodar- skih podjetij, ki so združena v skupnosti elektrogospodarskih podjetij — 832 St. 56 (21. dec. 1955) 605. Uredba o ugodnostih od- likovancev z redom narodnega heroja. 606. Uredba o ugodnostih od- likovan cev z redom Karadjor- deve zvezde z meči, redom t)e- lega orla z meči in zlato meda- ljo Obilica. 607. Odlok o spremembi za- časnega odloka o regresih v go- spodarstvu. 608. Odločba, kdaj naj bodo volitvev skupščine okrajnih zavodov za socialno zavarova- nje. 609. Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o plovbi na Donavi. 610. Odločba o kmetijski an- keti v letu 1956. 611. Odločba o jugoslovan- sikem standardu za splošne po- goje za sveže sadje in zelenja- vo. 612 Pravilnik o strokovni izo- brazbo delavcev trgovskih pod- jetij in trgovin ter trgovskih poslovnih enot. Obsodba vojne in nasilja ,,8tilmondski župan' (UspeU uprizoritev ▼ reiiji Cirila Debevoa) »Naii sovražniki ružijo vse, kar Je milo in drago ... Nič jim ni sveto. Sami pa delajo kot naviti stroji. Največje čudo pa Je, da posamezniki niti niso tako strašne zveri. Toda kadar Jih vpreiejo v veliki stroj, tedaj lahko pri- čakuješ vse od njih ... Vo- jaki ne kradejo ... Toda »komandantura« pošlje vsa- ko uro kak oddelek s častni- kom na čelu, da odnesejo danes slolice. Jutri perilo, po- jutrišnjem klavir ali kuhinj- sko posodo...« Kamila Mayran Teh značilnih besed za nem- ško zasedbo, kateie je napisala frri""')'-''--! n s-tp1vrn K^mla Mayran skoraj pred sto leti, sem se spomnil, ko sem odhajal iz gledališča po uprizoritvi kakor da so nalašč napisane kakor da so nalašča napisane za to dramo, ki se dogaja v za- četku prve svetovne vojne leta 1914. Vendar je našemu gledal- cu bliže kot bi bilo misliti, saj ni minulo toliko let, da bi že pozabili žvenket orožja in oko- vanih pruskih škornjev Nismo še pozabili talcev, streljanja in Vse krute morale nemške za- sedbe, ki je V zadnji vo,jni do- segla svoj višek. Zato »Stil- mondskega župana« ne samo razumemo, temveč tudi globoko čutimo z ljudmi in dogajanjem na odru. V mirni, prikupni svet majh- nega mesteca Stilmonda v bel- gijski Flandriji vdere baron von Rochow s svojimi četami Ne- kaj ur po vdoru se pokaže nemški militarizem v vsej svoji pošastni obliki stilmondskega župana postavijo pred puške. V tem kratkem času se odigra drama, ki je polna človeške plemenitosti, polna samoprema- govanja in upornega ponosa ljudi, ki jih železna pest mili- tarizma vrže iz mirnega vsak- danjega življenja. V liku stil- mondskega župana. Bele in vrt- narja Klausa je upodobljeno vso flandrijsko ljudstvo, o katerem pravi baron von Rochow, »da je več ali manj prismuknjeno«, ker se noče pokoriti vsemogoči aih okupatorja. Celotna drama Je prežeta s preprostim m neizumetničenim dejanjem, ki pa vendar zahteva od vsakega igralca mnogo po- globljenosti v psihološko notra- njost likov, ki delujejo v iz- rednih in človeško pretresljivih okolnostih. Vešča roka režiser- ja Cirila Debevca. ki je kot gost postavil »Stilmondskega župana« na ptujskj oder se je pri igralcih močno občutila. Uprizoritev lahko štejemo med najboljšo, kar smo jih zadnja 1etq p'pd7ill v Ptu^u Stilmondskega župana je upo- dobil Franjo Gunžer. Težavno vlogo je Izpeljal dobro in nje- gova umirjena igra Je gledalce bolj pritegnila, kot »hrupne« vloge, ki jih navadno igra. Vera Videčnikova je v vlogi Bele, županove hčerke in žene nemškega poročnika Hilmerja, zaigrala « vsem srcem in je mestoma tudi močno pretresla gledalce. Vendai njen jok ni povsem prepričal, tu in tam je nekoliko motil ubranost na odru. Kljub tej malenkosti, ki ni bistvene važnosti pa je Vi- dečnikova iz dejanja v dejanje gradila podobo žene-junakinje, ki s svoo odločnostjo pridobi vse simpatije občinstva. Militarističnj stroj. sfingo pruske vojaške oblastnosti, ba- rona von Rochowa je ponazoril Franjo Vičar. Nekoliko več od- rezavosti v njegovem govoru in nastopu bi vlogi nič ne škodilo, vendar je bil tudi tako ustrezna podoba posameznika, ki ni zver, vprežena v veliki militaristični stroj, pa je hujši od zveri. Bo- ris Kočevar je v problematični vlogi nemškega poročnika Oto- na Hilmerja, županovega zeta in Belinega mož^ pokazal do- volj nadutosti okupacijskega oficirja, nekoliko premalo pa se je posvetil zapleteni psihološki igri zeta In moža Gledalcem bo še dolgo ostal v spominu poniž- ni starček, vrtnar Klaus ki se vse življenje ukvarja z rožami in končno osumljen umora, po- kaže toliko človeške plemenito- sti, da gledalca očara in prevza- me. Danijel Sugman je ustvaril ta lik tako človeško in notranje doživeto, da je vrtnar Klaus gotovo ena najboljših vlog kar jih Je odigral v dolgoletnem in požrtvovalnem udejstvova- nju na deskah ptujskega odra. V ostalih vlogah so nastopili še Adoif Anderle, Lojze Matja- šič, Jože Milkovič, Berta Uk- marjeva in Ludvik Pečnik. Vsi so svoje manjše vloge dobro izpeljali posebno to velja za Anderla kot občinskega tajnika in Matjašiča, k* Je igral po- beglega belgijskega vojaka. Sce- na, katero je izdelal Jože Mil- kovič, je bila prikupno in okus- no izdelana, ter je gledalcu pri- čarala vtis mirne domačnosti in v tem okolju Je tudi drama stilmondskega župana dobila •voj poudarek. Ta uspela uprizoritev nam bo ostala še dolgo v spominu, saj nam je blizu po svoji problema- tiki in bistvu, ki odločno obso- ja vojno In vsako nasilje Kot takšen Je »Stilmondskt župan« primeren današnjemu času, ko vse človeštvo odločno dviga glas proti novi vojni v veri. da se nikoli več ne bodo ponovila grozodejstva, katera le Maurice Meaterllnck že po prvi svetovni vojni v »St'imondskem županu« tako vp-^'" ' in »-bsodil Čestitke režiserju in igralcem po premieri Dnevni spored za nedeljo, 1. januarja 1956 6,00 -8.00 Z veselo glasbo ? Novo leto — vmes ub 6,05—6,10 Poročila in »remenska napoved, 7,00—7.15 Napoved časa poroiila. vremenska napoved in objava dnevnega sporeda 8,00 Srečno Novo leto (delovni kolektivi čestitajo). 9,00 Rdeča kapica (Radijska Igrica Pina \atovca v prevodu Lojzeta Krakarja). 9,30 Od melodije do melodije. 10,00 Novo leto — novo tudi za potrošnike. 10,20 Obiskali so nas v letu 1955. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11,35 Priljubljene melodije. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12,10 Koncert lahke glasbe Iziraja Orkester Radia Ljubljana r- v. Uroša Prevcška 13.00 Napoved časa, poročila. Tremenska napoved in pregled sporeda ter ob>ve 13,15 Zabavna glas- ba. 13,."^O Pol ure za naso vas 14,00— 16,00 Naie «elje — vm«? ob 13,00— 15,15 Napoved časa poročila vretnen« 8ka napoved in objave. 16.00 Reportaža h Inštituta ..\oiet Štefan". 16,30 No- voletna nagradna glasbena uganka. 17,30 Radijska igra — Anny Tichv: Ptijje strašilo (prva Izvedba) 18,30 Operetna in lahka '^'asba. 19,00 Radijski dnevnik is 30 Zabavna glasba, vmes Tek'ame. 20 00 Korosk; večer 21,30 Mali glasbeni mozaik 22.00 Napoved časa porodila, vremenska natroved In pre<''e(l sporeda za naslednji dan 22,15 —23.00 Igra Plesni orkester Radta l.'«bljan« 23 00—24 00 Odda'a za tn- Jino — na Talu 327.1 m (r'''""' Zagreba) Dnevni spored za ponedeljek, 2. januarja 1956 6,00—8,00 Dobro jutro dragi poslu- lalcl! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6,05—6.10 Poročila in vrcinenska naooved 7,00—7.15 Napoveo'o»en'8> 9,30 Z glasbo po svetu 10.00 Dr Dolfe Vo- jjtlnik: N«we sta harala Mesar se ne bo veliko dalje zadrževal pri sne- manju kože kot pri haranju. Kot pri vsaki drugi stvari bo gotovo tudi pri tem dobra be- seda našla dobro mesto in bo vedno več ponudnikov svinjiskib kož in vedno manj kož nam bo potrebno uvažati kot nado- mestek ta doma zgubljene ko- že. Vse to bi morala upoštevati zlasti podjetja, ki odkupujejo in koljejo 'prašiče, zlasti če pri- sluhnejo kritiki potrošnikov, ko morajo plačati s slanino tudi kos neuporabne svinjs*:e kože. Priznati je treba, da se je doslej tozadevno že nanogo izboljšalo, ne moremo pa *e biti zadovoljni s podatki, ki go- vorijo o tem. da še gre vedno veliko kož domačega pridelka v izgubo. I« pisarne Koteksa 3 Ptuj. 30. decembra 1955 ZANIMIVOSTI la: vsega sveta Kdaj spijo ribe? Za ribe ni spanja v takSnen pomenu, kakor za druge živali Ce se hoče riba spočiti, obstan« na me«tu tn to je ves njen po- čitek Riba ne more zaspati ker nima vek. Svetlobo kot pogonsko sredstvo za radio Neka nemSka tovarna Je iz- delala prototip radioaparata, fc uporablja kot pogonsko energi- jo svetlobo sonca ali kakšnega drugega izvora Potrebni elek- trični tok dobavljajo tem apa- ratom, selenske celice, ki spre- minjajo svetlobno energijo Ica- terekoll luči v električno. Novo vlakno v neki ameriški tekstilni to- varni so izdelali novo slntemič- no vlakno, ki so ga imenovali »tycora« Na.iboljša lastnost no- vega vlakna Je, da se rado spaja z naravnimi vlakni ter Je zato zelo primemo za izde- lavo puloverjev t,er nogavic. Atomska potniška ladja Po uspelih poskusih z atom- sko podmornico, ki je prevozi- la že nad 48000 kilometrov ne da bi izmenjala zaloge atom- skega goriva, se pripravlja ne- ka ladjedelnica v Ameriki na gradnjo potniške ladje na atom- ski pogon Ladja bo aerodina- mične oblike in bo razvijala hitrost 100 do 110 km na uro. To je za ladjo že vsekakor fan- taistična hitrost. Nenavadna svetilka Prebivalci daljnega severa — Eskimi, uporabljajo nenavadno svetilko. Neki ptič ki prebiva visoko na severu, se tako na- žre rib. da ga Je končno sama mast Tega ptiča ustrelijo, nato pa potegnejo skozi njega stenj In ptiča prižgo. Mast ptiča se začne taliti in take vzd^^ije plamen. Dragi konj Verski poglavar muslimanske sekte Silta Aga Kan je prodal svojega dirkalnega konja za vsoto 250 000 funtov (200 mili- jonov dinarjev). Ta čistokrvni konj ie bil zmagovalec na mno- gih d^^-kah za sr-etovno prven- stvo Baje so Amerikand po- nujali zanj še večjo vsoto, to- da Aga Kan ga ni hotel pustiti preko oceana. Težnost — vir energije Kakor izjavljajo nekateri znanstveniki ni Izključeno, da bodo nekega dne uporabljali težnostno silo kot vir energije za medplanetama potovanja Nadnor9t\-o nad težnostno silo Je sicer še zelo problem"'ično. Ce pa bi nastopile nekega dne v tem pogledu spremembe, bi se tehnika nedvomno zelo raz- vila. Ni tudi Izključeno, da bi tež- nostno silo proizvajali ter bi njeno intenzivnost in smer de- ' lovanja poljubno spreminjali. V tem primeru bi Jo seveda lahko uporabljali v najrazličnejše namene 85-tonski atomski top Na razstavi orožja Je amerl- ik« vojsica pokazala svoj novi 85-tonskl atomski top Preva- žali so po hribovitem tere- na ter se je izkazalo, da Je do- volj mobilen za uporabo na bo- JiSču. Razstavili In sestavili m Ka v desetih minutah. PRAKTIČNI NASVETI Amonijak v gospodinjstvu Mnogo mila lahko prihrani- mo z uporabo enostavnega in dobrega sredstva — amonij aka. V gospodinjstvu ga rabimo v razstoplni ene žlice amonijaJca na liter vode Steklenico z amonijakom moramo zaznamo- vati kot strup, zato si Je treba po pranju z amonijakom skrb- no tmiiti roke v vodi, ki Ji Je dodanega nekaj kisa. Pletene, volnene, flanelaste in bombažne stvari peremo v amo- nijaku tako: najprej v gosti milnici, ki smo Ji dodali amo- nijak v razmerju, kot smo zgo- raj navedli, potem pa Jih iz- peremo v vodi s kisom ali li- moninim sokom. Amonijak uporabljamo tudi za čiščenje madežev, na primer madeže kislin, plesni ali joda. prav tako mastne madeže. Amonijak je dobro sredstvo proti piku komarja in drugega mrčesa Uporabljamo ga pri ne- zavesti: pet kapljic amonijaka v časi sladke vode pijanega človeka takoj strezni. Potemneli jedilni pribor lepo operemo v vodi z amonijakom, pa bo postal zopet lepe, blešče- če barve. V mrzlem amonijaku lahko lepo očistimo glavnik. Ce so na svileni obleki (svile sicer nI priporočljivo prati z amonija- kom) mastni madeži, jih Je tre- ba namočiti z amonijakom in pustiti, da ta Izhlapi Nato Je treba rodVriti nivnik in made- že prelikati. Pivnik bo madeže vpil in obleka bo čista. Pulover bo trajal veliko da- lje, če ga Se novega ojačite na komolcih na notranji strani z Isto volna Cenj. strankam Seli srečno NOVO LETO SlVILfA KUKOVIC MARIJA PTUJ, VoSnfakova ulica S ter sc iim tudi v bodotc priporoJIa! ČLANI PREŠERNOVE DRU2BE ooao prejeli najkasneje do i. decembra 1956 leta za redno članarino 3(MI din tn vpisaloo 20 din naslednjih pet Imjig: 1. Koledar za leto 1957 2. France Be%k; Iskra pod 'pepelom, zgodovinska povest S. Beno Zupančič: Mrtvo morje, povest t. Ivan Ribič: Kala, mladinska povest 5. Dr ^*—*av 7-'- Morja In njihovi zakladi poiju . sa- stveno delo. Za doplačilo 50 din prejme lahko vsak član ie 8. kn.i]ffor »Otrok od spočet la do pubertete«. Za nadalinje doplačilo 1 "O din pa Se 7. k"1l5o: »PomaeaJ si sam«, zbirka ti:;*.,: praktičnih gospo- Vsak član pif ča 20 din vpisnine, za kar prejme »Vpfsnl- eo« '<» e o spremembah in dopol- nitvah tarife prometnega dav- ka — 811. 578. Uredba o dopolnitvi uredbe o obveznicah za odškod- nino za premoženje, izločeno v Icmetijski sklad splošnega ljud- skega premoženja — 812. 579. Odlok o pristojnosti za potrjevanje investicijskih pro- gramov za objekte, ki so sploš- nega pomena za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo — 812. 580. Odlok o posojilih obči- nam, okrajem in ljudskem re- publikam za kritje djločenih materialnih izdatkov z i prora- čun za leto 1955 — 812. 581. Odlok o predložitvi po- trdil in izplačevanju otroške- ga dodatka na podlagi novih podatkov o gmotnem stanju upravičencev — 813. 582. Odlok o dovoljenju kre- ditov kmetijskim zadrugam za kritie izgub in primanjkljajev — 813. 583. Odlok o dovoljenju inve- sticijskih posojil in ureditvi obveznosti kmetijskih zadrug, ki so nastale z gradnjo zadruž- nih domov — 814. 584. Odlok o prispevku (ko- tizaciji) zvezam nekmetijskih zadrug — 814. 585. Odlok o uporabi in ob- računavanju tujih deviznih sredstev — 815. 586. Odlok o kreditih za do- polnilna obratna sredstva grad- benim podjetjem za izplačilo zaslužkov delavcev In uslužben- cev — 815. 587. Odlok o obračunavanju irvoznih In izvoznih razlik pri cenah — 816. 588. Odlok o najvišjih pro- dajnih cenah za "ksokn — 817. 589. Odlok o organih za od- mero In pobiranie prispevka za kadre v gospodarstvu od zaseb- nih obrtnih delavnic in zaseb- nih goltiSč — 818. 590. Odlok o pristojbinah za zdravstveno kontrolo rastlin pri uvozu, izvozu, tranzitu in v notranjem prometu — 818. 591. Odlok o pristojbinah za veterinarske preglede živine, živinorejskih proizvodov, suro- vin in odpadkov pri prevozu z javnimi prometnimi sredstvi — 818. 592. Odločba o Jugoslovan- sldh standardih s področja črne in barvaste metalurgije — 819. 593 Odločba o jugoslovanskih standardih s področja pisalnih strojev, kmetijskih strojev in motornih vozil — 819. Vsem podjetjem, ustano- vam, delovnim kolekti- vom, šolam, sindikalnim lodružnicam ter vsem, ki radi potujejo Obveščamo vas, kolikor vam še ni znano, da je začela s 15. avgustom 1955 z delom nova posiovalnica Putnik - Slovenija v Ptuju, Kvedrov trg 1. Istočasno vas seznanjamo z delom in uslugami, ki jih opravljamo: 1. Prodaja železniških vozovnic (navadne enosmerne in po- vratne, s sindikalnim popu- stom, na dijaške in vse osta- le objave, kakor tudi nedelj- ske vozovnice za kolekti\-na potovanja), za tu- in inozem- stvo. Vozne karte izdajamo tudi za tri dni vnaprej. 2. Rezerviranje hotelskih sob, pensionov. avtobusnih sede- žev, spalnikov WL, ladijskih kart. avionskih kart itd. za posameznike m skupine lah- ko dosežete preko nas. 3. Posredujemo pri nabavi pot- nih listov (individualnih In kolektivnih) in vseh vrst vi- zumov za potovanja v ino- zemstvo. Vse to lahko naba- vite najhitreje preko poto- valnega urada Putnik - Slo- venija, poslovalnica v Ptuju. 4. Najlepše, najudobneje In naj- hitreje se lahko prepeljete s konfortnimi Putnikovimi av- topulmanl. Zasleduite naše stalne objave v Ptujskem tedniku. Posebno pozdravlja- mo skupinske prijave. 5. Organiziramo razne izlete in potovanja sirom naše domo- vine in tudi izven nje. 6. Za ustanove in podjetja pri- pravljamo potovanja Po do- movini in tujini, na obiske in oglede sorodnih ustanov in obratov. 7. Opozarjamo tudi šole, tako osnovne kakor tudi gimnazije, da jim organlziranno šolske Izlete in eksloirzije z ogledi in strokovnim vodstvom. 8. V začetku januarja bomo zo- pet izdali programe naših po- tovanj In izletov v letu 1956. Zahtevajte ta program ter se posvetujte z nami. Prepričajte se o našem delu in prav gotovo ne boste razoča- rani. Poslovalnica Putnika Slovznije Ptuj, Kvedrov trg 1 Urnik Vzgojne svetoval- nice v Ptuju Od 1. do 15. v mesecu: SREDA: Od 15. do 16 ure: Kristina Sepec od 16. do 17 ure: dr Nada Pavličev od 17. do 18. ure: Jože Knez PETEK: Od 15. do 16. ure: Jože Strop- nik od 16. do 17 ure: dr Ljuba Neudauer od 17 do 18. ure: Viktor Knez Od 16. do 31. v mesecu: SREDA: Od 15. do 16 ure: Ivan Krajn- ČIČ od 16. do 17. ure: dr. Mitja Mrgole od 17. do 18. ure: Anica Ko- lobar PETEK: Od 15. do 16 ure: Julka Kanc- ler od 16. do 17. ure: dr. Marija Dellinc od 17. do 18. ure: Anton Kan- cler OBJAVA Za adi reorganizacije in zmanjšanja obsega poslovanja proda Kmetijsko in vrtnarsko posestvo v Ptuju večje število pincgavske plemenske živine. Vprašajte v upravi posestva. Vojaki V. P. 2030 v Rumi Zu- panič Tone. Vojdič Edl In Mu- hič Jože želijo vsem sorodni- kom, prijateljem in znancem ter vsemu delovnemu Ijudrtvu v ptujskem okraju srečno in veselo novo leto 1956. Kmetijska zadruga Zetale razpisuje delovna mesta UPRAVNIKA, KNJIGOVODJE in POSLOVODJE s predpisano in ustrezno predizobrazbo! PRIDNO IN POŠTENO ŽEN- SKO, staro od 25 do 30 let, možno tudi z nad pet let sta- rim otrokom, vajeno vseh kmečkih del. iščem. Informa- cije v Ptuju, Mlinska 3 NJIVO IN TRAVNIK (1 ha) v Novi vasi pri Ptuju prodam. Vprašati v upravi. DPD »SVOBODA« PTUJ vljudno naproša vse članstvo, ki še ni poravnalo zaostale čla- narine za leto 1955, da poravna članarino do konca t. m. PRODAMO: eno in dvodružin- ske hiše v Ptuju in okolici, lepo posestvo blizu Ptuja, več vinogradniških in drugih po- sestev, stavbnih parcel, njiv in travnikov vsepovsod. Reali- tetna agencija Maribor, Parti- zanska cesta 24. V PTUJU JE NAJDEN večji znesek denarja Vprašajte pri blagajni Kina v Ptuju. KUPIM 4 traverze. 6 metrov dolge ali železniške tračni^^e iste dolžine. Franc Kacjan, Hajdoše 28. p. Hajdina. ČESTITAMO V Ljubljani je diplomiral za inženirja rudarstva I>anilo Bel- šak iz Ptuja. Iskreno čestitamo. od 30. dec. 1955 do 1. jan. 1956: »Poletno gostovanje«, ameri- ški barvni film; od 3. do 5. jan. 1956: »Sužnji«, francoski film; od 6. do 9. jan. 1956: »Sadko, ruski barvni film; od 10. do 12. Jan. 1956: »Skriv- nost IndiJanke«, amer. film; od 13. do 16. jan. 1956: »Romeo in Julija«, angl.-ital. barvni film; od 17. do 19. jan. 1956: »Zaseda«, ameriški film; od 20. do 23. jan. 1956: »Greh ene noči«, amer. film; od 24. do 26. jan. 1956: »Pod rdečim morjem«, angl. film; od 27. do 30. jan. 1956: »Pago- pago«, ameriški film.