Stev. 21. V Ljubljani, v sredo 24. maja 1916. Leto IIL Naš prestolonaslednik, nadvojvoda Karel Franc Jožef na obisku pri častnikih in podčastnikih nekega polka na soški fronti. Dr. Ivo Sorli: Gospod Kljukec. To je bilo v tistih zlatih, starih časih, ko učitelj župniku ni bil samo nekak levit: prvi pomagač v cerkvi pri zvonovih, orgijah in oltarju, nego tudi jprvi drug pri zvrhanih skledah in polnih čašah. Prvi služabnik, prvi prijatelj. Tudi na Slemenih je bila stvar tako, kjer je že dvanajst let župnikoval gospod Matevž Medved, učiteljeval pa tudi že pet let gospod Martin Kruleč. Skupno sta zjutraj opravila sveto mašo, skupno pozajtrkovala, skupno pokosila, skupno napravila svoj večerni izprehod in neločljivo potem presedela dolge večere ob časi rujnega vinca in ob prijateljskih pogovorih. Takrat pa, ko je bil učitelj v šoli, je župnik opravil svoje molitve in uradne posle. Časih niti pričakati ni mogel, da Kruleč opravi šolo, — kar pod šolsko okno ga je šel čakat. Bil pa je tudi gospod učitelj dečko, da se ga nisi nikdar naveličal. Vedno dobre volje, jih je zbijal take, da je bilo smeha pred njim in za njim, kamor se je prikazal. Časih je bilo tega že celo preveč. Nič hudega, če je malo trapastega čednika Mihca, ki je hotel po svetu, v treh dneh skrivaj naučil nemški, češ: kar na glavo postavi; krava je avark, vol je lov, uš šu in tako naprej. Ali ono so mu ljudje že zamerili, ko jih je imel za norca, ko je prinesel v \ eliki škatlji »uradno tajnost« za novega župana iz trga, pa so potem tržani vsakega Slemenarja podražili s tem. Ko je pa tam pred zimo celo v časnik v mestu poslal vest, da so na Slemenih ustrelili prekrasnega »jelena-kopitarja« in je nekdo že prepozno urednika poučil, da jeleni nimajo kopit nego parklje, si je nakopal zamero tudi tega mogočnega gospoda. »Nehajte, nehajte, — vsaj za nekaj časa nehajte !< mu je prigovarjal takrat gospod župnik. »Poglejte, — zdaj vam moram že povedati: kakor ste me bili naprosili, sem bil zadnjič omenil gospodu dekanu, da bi se radi pomaknili v trg. No, gospod dekan se je popraskal za ušesi in je rekel: Saj mi je že gospod davkar nekaj omenil . . . Kruleč namreč menda le zato sili dol, da bi se potem z njegovo hčerjo vzela; baje, ker dekle ne mara gor v vašo puščavo, kakor pravi... Ampak kakor bi rad že tebi na ljubo, ko tako prosiš zanj, ti odkrito povem, da se tega božjega Krulca malo bojim ... Da ne bo kake zdražbe radi njega namreč . . . Kaj hočeš, našj purgarji niso kakor tvoji Sleme-narji ... Če bi tu komu napravil kako tako, bi mu zamerili vsi za enega in eden za vse... Potem bi imel pa jaz kot nadzornik njih večne pritožbe na vratu . . . Vidite, gospod učitelj, tako je rekel gospod dekan. Zalo nehajte vsaj za nekaj časa, da mu potem lahko povem: poglej, prijatelj, — Kruleč se je čisto izpreobrnil in je najpametnejši človek na svetu . . .« »Pa se tudi bom izpreobrnil!« je vskipel Kruleč. »Kaj res mislite, da prav moram, gospod župnik? Primaruha, — od danes napraj nobene več!« »Eh, saj ne bo držalo!« se je nasmehnil župnik in je zmajal z glavo. »Sami ne boste \edeli, kdaj vam uteče . . .« »Staviva! Za koliko in koliko časa hočete!« je trdno pozval Kruleč. »No, za stavo morda res boste!« se je nasmejal župnik. »Dobro torej: eno leto nobene več, za "sodček bizeljca od sto litrov. Velja?« »Velja!« je pritrdil Kruleč in udaril. Časih je je pač pritožil gospodu župniku, kako fino je danes imel na jeziku, pa jo moral zopet požreti, da je bilo še župniku žal zanjo; toda s tem je bilo tudi odpravljeno in smejala sta se ji, kakor bi jo bil Kruleč res napravil. Dogodilo se je pa, da je nekega dne pri zajtrku imel gospod župnik nekaj na srcu. Sosednji župnik gospod Hribar mu je bil namreč pisal, naj mu za božjo voljo pregovori svojega učitelja, da pride k njim orgljat. Njegov organist leži že tri tedne, a v nedeljo, -ko imajo opasilo, bi bila tiha maša le prežalostna. S Krulcem pa je bilo tako: v domači cerkvi da; toda da bi hodil kakor kak čedniK okrog, to da mu njegova stanovska čast ne dopušča. In če so ga še tako prosili, vselej je odrekel. Zato se je danes gospod župnik precej časa obotavljal, predno je rekel. In začel je z zatrdilom, da stori Kruleč v prvi vrsti uslugo njemu, ko da sta si s Hribarjem taka prijatelja. In slučaj, da je vendar drugačen, nego dosedanji: organist na Vrhu je res bolan; in če bi ne bilo ravno opasilo, bi tudi on, gospod Medved, nič ne rekel. Tako pa . . . Naj no obeča, da prijatelja lahko še danes razveseli po poštnem selu, ki pride tod mimo na poti na Vrh . . . Gospod Hribar je obljubil dva goldinarja, cela dva goldinarja. In kosilce bo tudi fino. Pa kaj je to, — dve uri hoda? . . In če gre, da ga za ta teden odveze od stave: ta čas jo lahko napravi, kakršno hoče, ali se zlaže, kakor hoče debelo, — stava ostane, kakor je bila. Hm, hm, hm, — se je obotavljal Kruleč. Dva goldinarčka je malo, zelo malo. In en obed ? No, trud je le velik! Pa ravno v nedeljo, ko ima priti njegova nevesta z očetom gor! . . Silna reč to! . . Ko tudi gospodu župniku tako nerad odreče, če pravi, da ga prosi kakor sam za sebe . . . Da, če bi ne bilo radi neveste, prav gotovo da bi . . . Stran 314. TEDENSKE SLIKE. stev. 21 Šolska mladina in občinski odbor neke slovenske občine na slovenskem Koroškam pozdravlja prestolonaslednika pri njegovem prihodu na fronto. Sprejem našega prestolonaslednika, nadvojvode Karla Franca Jožefa na jugozahodnji fronti. Sicer pa pričakuje ravno danes pismo, ali nevesta pride ali ne. In če mu piše, da je ne bo, potem pa prav gotovo. Ampak ne za drugega, nego samo radi gospoda župnika! In pa zaradi dobre stvari in božjega Iona. Zato tudi tiste odveze ne mara. Če bi izvedel gospod dekan za kako novo norčijo, bi mu jo prav tako zameril kakor brez odveze. In sploh: če je rekel da ne bo, pa ne bo! Komaj se je za silo odvadil, pa bi zopet začel! Če reče tobakar, da ne bo več kadil, ne sme več, pa je; če noče, da ga zopet premaga ... In tako naj gospod župnik dovoli, da gre pogledat domov, če je kako pismo in potem mu pride takoj povedat.. Župnik pokima, učitelj že teče. In potem gospod župnik čaka. Toda šment, da onega že toliko časa ni nazaj! Nabaše si še enkrat pipo in gre pred hišo čakat. No vendar enkrat hvala Bogu! Ali čemu ta norec le tako teče! In ves čas pogleduje na cerkveno uro. Tudi župnik pogleda gor. Ze res, da je že pet minut čez devet, a tako natančni na Slemenu še niso! In kako. — ali ne dirja kar po eni strani gor v vas? »Gospod učitelj, gospod učitelj, — kam vas nese? Ali ne greste sem?« upije župnik za njim. Kruleč se ustavi in za hip pomišlja. Potem se plašno ozre in priteče bliže. In ko mu že ni treba več tako kričati, pravi, a iz opreznosti vsaj še v tujem jeziku: »Nimam časa, gospod župnik, —gospod dekan je tu, — že čaka v šoli! Motnikova Marička mi je pritekla povedat. Pa ravno danes, ko sem se radi onega neumnega pisma tako zakasnil! Seveda poreče, da prihajam vedno tako pozno v šolo! Prav ujeti me je hotel! Z Bogom, gospod župnik!« »Čakajte no, saj mu že jaz povem, kako je bilo!« ga ustavlja župnik, ki se je bil komaj otresel prvega presenečenja radi nenadnega poseta. In zdaj ga je vsled tega celo jeza prijela. »Pa da se prej niti pri meni ne oglasi! Vedno isti uradni pustež! Samo zato, ker je predpisano tako! Smešno! No, pa vseeno mu recite radi kosila, da ga pričakujem !« »To se vendar razume !« pravi Kruleč že ves nestrpen in se naglo obrne, da bi tekel naprej. »Tak, čakajte no! Kako pa z Vrhom? Greste?« je upil župnik za njim. »To se že potem zmeniva! Saj ne gori!« je odgovoril oni že od daleč, in na glasu se mu je poznalo, da je že nevoljen, ko ga oni nadleguje celo v taki stiski s takimi malenkostmi. »Ne gori!« je godrnjal župnik za njim. »Ampak Hribarju zdaj ne vem kaj sporočiti, ko pride človek mimo. Da je moral onega res ravno danes vrabec prinesti, ko tudi dovolj mesa ni pri hiši! Če ga zdaj sel ne prinese . . .« Odšel je naglo v hišo, da naroči kuharici vse potrebno in se posvetuje z njo radi kosila. In kakor je pričakoval, je bila tudi ona vsa iz sebe. Zdaj, že skoro ob desetih, ji povedo, da je treba obeda za takega gospoda! In pa še tako natančnega! Da, dva piščanca naj ulovi ali pa tri, to je lahko reči; a najprej jih je treba loviti po vsem dvorišču! In kaj sladkega je treba tudi pri- praviti! Križ božji, — vsaj pol ure prej, da bi bila vedela! Župnika samega se je prijela njena razburjenost. In spomnil se je, da bi utegnil dekan tudi v njegove stvari utakniti nos, ko je tak. Že res, da ima človek več ali manj vse v redu, toda če je kdo prav tak, da hoče najti, le najde. Naglo je spravil svoje spise in knjige na pisalno mizo in se je lotil dela. In čas je le hitel. Če se je ozrl na veliko stensko uro, je bilo že četrt manj. In prav preklicano naglo se je bližala enajsta, ko se je imel pouk končati. Manjkalo je pa še deset minut, ko je potrkalo na vrata. »Ali se ti mudi!« je tiho zamrmral župnik in je glasno zaklical »Naprej!« Naglo je porinil stvari od sebe, in vzel časopis v roko, kakor bi se mu še sanjalo ne bilo, da sitnari kak dekan po Slemenu. No, vstopil je gospod Kruleč sam in je prijazno pozdravil. »Kako je bilo? Ali je našel vse v redu. Kje pa je?« je hitel župnik vse v eni sapi. »Kdo kje je?« je vprašal Kruleč. »Kdo? No, dekan!« seje zavzel župnik. »Dekan? Dekan bo menda v trgu«. V trgu?! Pa ali niste rekli . . .?« je ostrmel župnik. »I, seveda sem rekel. Ampakjazsem sebil to le zlagal. Ko ste me bili namreč odvezali od stave, če grem na Vrh. In jaz seveda pojdem! Ko je bila le raca tudi ono, da pride moja nevesta«. Župnik je le gledal, gledal. Za hip se mu je stemil obraz, kakor da se mu zdi itak za malo, da ga je oni tako. Potem pa se je obrnil naenkrat vstran; in ko se ni mogel več premagovati, se je glasno zasmejal. »O, kljukec, kljukec!« je vzklikal in se je tolkel po kolenih. Kruleč pa je le gledal skozi okno, kakor da ni nič. »Toda čujte, gospod Kljukec, ta pravzaprav ne velja!« je župnik naenkrat ustavil svoj smeh. Vi moje odveze niste sprejeli in ste se zlagali torej na svoj račun in ne na mnj. Bizeljec je zapadel!« »Tudi prav!« je menil Kruleč Jako mirno. »Potem mi tudi ni treba v nedeljo na Vrh. In gospodu župniku pišite da zato, ker je njegov prijatelj tako skopušen, da lomi radi borih sto litrov Bizeljca dano besedo. Kakor 21. štev. TEDENSKE SLIKE stran 315 Gorenjeitalsko vseučiliško mesto Padua, z romarsko cerkvijo sv. Antona Paduanskega — so obiskali z bombami naši letalci. Starorimska arena v Veroni, enem najkrasnejših gorenjelaških mest ki so ga nedavno naši letalci obmetavali z bombami. hočete, no, gospod župnik«. Ta se je pa že zopet smejal. »Ampak Marjanica vas bo, Marjanica, — pojdite ji le sami povedat, da dekana ne bo! Pa res, kako se je reva te dve uri pehala! No, jaz si umivam roke!« »Dve kosilci sem pa le zaslužil, če grem na Vrh, — eno tu, eno gori! Bom že jaz opravil z Alarijanico, — bom že opravil!« je rekel Kruleč in je odšel proti kuhinji. »Marijanica, — gospoda dekana ne bo! Izpustite piščance!« je upil zunaj. »Kaj? Saj so že pečeui!« se je oglasila v prvi osuplosti Marijanica. — »Pa kako —?« Kratko pojasnilo učiteljevo. Potem Ma-rijančino glasno hudovanje. Potem pa tudi zunaj^ v kuhinji prisrčen, prisrčen smeh . . . Župnik pa si je še enkrat obrisal od smeha solzne oči in je odšel sam v klet po steklenico najboljšega. Preko vojne k miru. (Konec). Suženjstvo se je zdelo ljudem popolnoma naravna uredba, dokler se ni porodilo spoznanje, da ima človek pravico, razpolagati svobodno s svojim telesom. V tistem tre-notku je bilo suženjstvo pač obsojeno, a vendar so morala zopet poteči stoletja in stoletja, predno je mogla roka storiti to, kar je učil razum, predno je razbila suženjske verige. Sužnosti je sledilo nevoljništvo. Kmet ni bil več živina, nego samo podložnik zemljiškega posestnika. A njegova usoda je bila kruta, posebno kadar se je uprl krivici. Poleg nevoljništva pa je nastalo tudi svobodno delo. Človek je bil navidezno svoboden, a je moral delati kakor žival za najslabšo hrano in najskromnejšo plačo. Suženj in nevoljnik sta morala delati, ker ju je v to silil gospodar, svobodni človek pa je moral delati, ker ga je silila v to potreba. Tudi življenje »svobodnega« delavca je bilo življenje vednega boja. Sužnost, nevoljništvo in tlaka ter končno svobodno delo za plačo, to so vse postaje v razvoju in napredovanju človeštva. Toda na eni in isti podlagi: da je' slabejši podvržen močnejšemu in da močnejši izkorišča sla-bejšega. Napredek je pač predrugačil pogoje in oblike življenske vojne, toda boj je ostal kar je v bistvu bil vedno. Izžeti iz svojega bližnjega zase kar največ koristi •— to je bilo tako vodilno načelo kanibalov kakor lastnikov sužnjev in fevdalnih baronov ter je tudi še dandanes veljavno načelo. Človek ni nehal biti predmet kupčijskega izkoriščanja in je tudi dandanes priklenjen na trdne verige. Direktno klanje in ubijanje se zgodi v naših časih pač le še v vojnah in pri izbruhih individualne pobesnelosti, toda neusmiljenost v obliki gospodarske odvisnosti je ostala pri ljudeh v veljavi. Svoboden ni nihče, ker vsak je odvisen ali podrejen. Niti vladar ni popolnoma svoboden. Za ohranitev življenja in za kolikor mogoče več sreče, za to zastavljajo ljudje vse svoje moči. Darvvin pravi, da pri pogledu v naravo, dobi vsakdo vtisk, kakor da je življenje veselo, da je užitek in naslada. Tako bi pač moralo biti. Res, cvetice so pestre in njih vonj je prijeten, ljubko pojo ptički in srečni ljudje imajo tudi zadovoljne obraze. Toda, da mori lepa, veselo prepevajoča ptica dan na dan, le da živi, tega ljudje ne pomislijo. Tožba trpinčene žuželke ne gane ptice, in žival, ki potem to ptico požre, se ne zmeni za njeno obupno kričanje, kakor se ne zmeni bogati akcijonar, ki se rdečeličen in zadovoljen pelje v razkošni kočiji, za bosonoge in jetične otroke svojega, v delu izmozganega delavca. Močni so vedno neusmiljeni. Z večjo omiko dobi človek moč, da spozna krivične razmere v človeški družbi in da o njih razmišlja. Zave se, da ravna kruto in krivično s slabejšimi, v duši protestira časih tudi sam proti temu, kar dela, uvideva, da bi bilo prav, če bi se to onemogočilo. Plemeniti namen, pomagati resnični pravici do zmage in veljave mu je všeč, a samogoltnost je vendar večja in močnejša, zato pravi: Vsak zase. Kri, ki je tekla od uporov rimskih ple-bejcev do velike francoske revolucije, je končno ustvarila načelo, da je treba postavno urediti družabne razmere. Angleška je domovina socijalne zakonodaje in socijalne organizacije. Na Angleškem je postavno onemogočeno, da bi kdo lakote umrl. Razmere so se tudi v nekaterih drugih državah znatno izboljšale, a da se socijalne preuredbe težko uveljavljajo, da zadostujejo le deloma, tega je zopet kriv egoizem močnih. Bolnice in ubežnice, delavska zavarovanja proti nezgodam, za slučaj bolezni, za invaliditeto, so pač važne pridobitve in koristijo mnogo, toda socijalna uredba ni ž njimi še nič pre-drugačena. Sicer pa ogromna večina ljudi sploh ni deležna teh uredb in je slej kakor prej prepuščena sama sebi. Ob sebi se razume, da pri sedanjih razmerah ne more ostati in tudi ne bo ostalo. Človeštvo pojde naprej, da bi, če tudi med večno vojno, vendar zavladali pravica in ljubezen na svetu. Tudi socijalizem neče, da bi bili eni le gospodarji, ki žanjejo, drugi pa delavci, ki tlačanijo, nego hoče, naj bodo vsi enakopravni družabniki. Ves človeški razvoj gre v smeri boljše in večje pravičnosti. Tudi če se bo kdaj človeška družba izdatno približala temu cilju, če ne bo več boja za obstanek, če ne bo nihče več trpel pomanjkanja, ne bo ponehal boj. Človek bo tedaj začel stremeti po čem višjem. Nastale bodo stran 316. TEDENSKE SLIKE. Stev. 21. Milan, najlepše in najmodernejše gorenjelaško mesto s prekrasno katedralo, — ki so ga ometavali z bombami naši letalci. Prizor z ulice v Sarajevu: Konji prinašajo drva, spredaj prodajalec sladke rakije. nove želje. Človek ni samo s tem zadovoljen, da je sit in obvarovan vseh življenskih nevarnosti, ampak hoče imeti tudi čut in zavest, da je srečen. Ali pa more biti kaka zavest lepša in slajša, kakor je zavest, da dela človek za srečo celokupnosti ? Kako polje aspiracijam, upanjem in uspehom! Napredek je mogoč in pojde tem laglje, čim večja bo individuelna kultura vseh ljudi, zlasti najširših krogov vsakega naroda. Pride čas, ko bodo ljudje marsikaj delali in smatrali to za popolnoma naravno, kar store sedaj samo vsled tega, ker jih v to silijo postave. Kadar bo kultura narodom na svetu zajam-čila popolno enakopravnost in medsebojno Stev. 21. TEDENSKE SLIKE. stran 317. Tipi iz starega Dunaja: Zgoraj: Vlačilec čolna, ki je dovažal drva po Dunajščici; gosposko dekle; črevljarski vajenec; perica. — V sredi: Policaj; gospod; dama; prižigalec uličnih petrolejk. — Spodaj: Prodajalec tinte; prodajalec prest; branjevka; Žid kramar. resnično spoštovanje, ne bo treba več vojne. Že danes vidimo, da med vojujočimi državami narašča medsebojno spoštovanje in da ni o začetni zaničljivosti skoro več sluha. Zdaj vidimo, da so vsi evropski narodi kulturno silni in skoro nepremagljivi. Popolna zmaga nad komerkoli je nemogoča. Kakor se ne da niti največji revež dandanes več brez odpora ubijati in uničiti, tako je tudi popolno uničenje držav ali ljudstva dandanes izključeno. Danes ni več niti priviligiranih stanov niti narodov. Zato bo naraščajoča kultura povzročila, da bodo vojne vedno redkejše in morda jih konečno sploh ne bo treba. Mednarodna sodišča bi stopila na mesto armad; razsodbi bi se pokorila vsaka država. To je ideal vseh kulturnih miroljubov. Seveda se s tem ne preneha boj na socijalnem, gospodarskem in političnem polju. Toda čim višja bo kultura, tem bolj demokratična bo uredba med državljani, tem večja bo enakopravnost ljudi, tem pravičneje bo razdeljeno delo in blagostanje. Seveda, plemenite tekme ne bo nikdar konec. Kdor bo po umu bistrejši in v marljivosti večji, tisti bo vedno na boljšem pred tepcem in lenuhom. To pa velja ne le za posameznike, nego tudi za narode in države. Špijonova usoda. Roman. (Nadaljevanje) Samo dvojega ni omenil. Prvič, da je osumljena baronica umora, in drugič, da je združena sto zadevo tatvina dokumentov. Tako je predstavil stotnik svojo nevesto policejskemu svetniku, ne da bi vedel, daje tudi on osumljen. Isti hip se, je odpeljal s postaje še drug voz. V njem so sedeli dr. Martinič in oba agenta, Trinajsto poglavje. Policijski svetnik se je najuljudneje priklonil in je z vdanim smehljajem stopil k baronici. — Oprostite mi, milostiva gospa baronica, da vas motim. Gospod stotnik je bil tako ljubezniv in mi obljubil, da me gotovo sprejmete. Gre za to, da se določijo nekatere stvari, zaradi katerih se vam ni zdelo vredno, da bi se peljali z dr. Martiničem. Baronica je čutila, da gre zdaj zares. Spoznala je že prvi hip, kako policijski svetnik cel položaj igraje obvlada. Ispremenila se je tako v veliko damo in spretno plačala ironijo z ironijo. — Jako ljubeznivo od vas, da ste se sami potrudili k meni. Lahko bi si bili pa tudi vso vožnjo z njenimi težavami vred prihranili. Danes sem se hotela tako peljati z gospodom stotnikom v naše mesto. Bodite uve-rjeni, da bi vas bila gotovo v biroju obiskala. Prosim, blagovolita gospoda vstopiti. Pokazala je z roko proti vratoma. Stran 318. TEDENSKE SLIKE. 21. štev. Nadvojvoda prestolonaslednik na koroški fronti v pogovoru s častniki. Vojvoda Aosta, najvišji laški poveljnik s svojim sinom na laški fronti. Dva čuvaja našega zdravja sta bolečine blažeči Feiler-jev rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsa-fluid« in FoUerjeve odvajalne rabarberske kroglice z znamko »Elsa-kroglice«. Oboje naj bi bilo redno pri hiši. Lekar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 280 (Hrvatska) pošlje poštnine prosto 12 steklenic »Elsa-fluida« za 6 kron, 6 škatelj »Elsa-kroglic« za samo 4 krone 40 vinarjev. Več kot 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil potrjuje dober upliv teh nepogrešljivih domačih sredstev. Vojaški governer Črne gore, podmaršal pl.\Veber, čegar oddelek je zasedel Lovčen. — Pripravila sem malo zajutrka, je rekla stotniku. Nato se je obrnila k svetniku z besedami: Gotovo boste tako ljubeznivi in mi ustrežete. Koren se je v zahvalo priklonil. Gospoda sta šla za baronico v salon v prvem nadstropju. Za tretji zajutrek je bilo takoj vse pripravljeno. Policijski svetnik je ravnal po svoji taktiki. Govoril je lahke stvari in zabaval baronico in stotnika, ne da bi se za enkrat dotikal svojega cilja. Meta, ki je bila obrnjena proti oknu, je sedela zamišljeno in gledala po zimski krajini. Stotniku je bilo zelo mučno. Policijski svetnik pa je užival gosja jetra, kaviar in sekt, z največjo slastjo. Še ni končal, ko je obstal pred pristavo drugi voz. Baronica se je poskusila nasmehniti. Rekla je: — Gotovo spremstvo. Pred golicijo veljam pač za Jako nevarno osebo. Stire možje proti eni ženski. — Oprostite, baronica, je odgovoril prijazno svetnik. Dama je vedno nevarna stvar, ki užene popostokrat tudi štiri može. Gospodje prihajalo le zato, ker jih nisem mogel pustili v snegu na polju. Ce dovolite — — Gotovo dovolim. Veselilo me bo, če hoče piti z nami gospod komisar kozarec vina. — Rad mu osebno sporočim vaše cenjeno vabilo, je odvrnil policijski svetnik iii šel iz sobe. Komaj je zaprl vrata, in stotnik je že skočil pokonci. štev. 21. TEDENSKE SLIKE. stran 319. m Vojna sirota: Po zavzetju neke ruske vasi so našli naši vojaki pod razvalinami malo dekletce. Vojaki so vzeli dekletce v svojo oskrbo in ga potem oddali v sirotišnico, kjer se otrok vzgaja na državne troške. — Meta, povej mi za božjo voljo resnico! Pomagaj mi iz te negotovosti, katere ne morem več prenašati. Baronica je vprašala: — Ali si prinesel zavoj ? Ta hip je pogledal v sobo policijski svetnik, ljubeznivo pokimal baronici in dejal: —¦ Da, Gospod stotnik je zavoj prinesel, ali, kaj ne, gotovo boste tako dobri in še malo počakali. Baronica se je vgriznila v ustnico. — Zdi se mi, gospod, da prisluškujete. — Na žalost moram vse videti, in slišati. To spada med neprijaznosti mojega poklica. — Saj bi bili lahko ostali tukaj. — Ne! Potem bi ne vedel tega, kar zdaj vem. Stotnik se je obrnil k svetniku in izjavil z ostrim glasom : — Zdi se mi, gospod policijski svetnik, da je prišel čas, ko je treba igračkanje končati. Morda ste tako prijazni, in vprašate takoj in v moji prisotnosti nevesto, kar želite od nje vedeti. — Takoj. Policijski svetnik je stopil k oknu, ga nekoliko odprl in zaklical. — Doktor Martinič, pridite. Agenta naj čakata spodaj v veži. Komisarja je predstavil svetnik stotniku. Baronica ga je pozdravila s prijaznim pogledom. — Najprej prosim, povejte mi, zakaj ste spravili dr. Martiniča v zadrego. Baronica je nekaj časa molčala, nato odgovorila: — Saj mi je jako žal, da sem provzro-čila doktorju neprijetnosti, toda ni bilo drugače mogoče. Zahtevala sem štiriindvajset ur časa, pa mi ga ni dovolil. Hotela sem pridobiti dva dni, da bi se peljala v moškem varstvu (pokazala je stotnika) k policiji. — Drugega cilja pri tem niste imeli? — Ne. — Dobro! Vzemimo za enkrat, da ste čakali gospoda stotnika samo radi tepa. Gospod stotnik je zdaj tukaj. Torej vas prav nič ne ovira, da bi nam ne mogli povedati vsega, kar veste. Tedaj prosim, je nadaljeval svetnik jako vljudno zaslišavanje. Pričeti moram s starim vprašanjem. Kaj nam lahko poveste, o Bartolomeju Giardiniju? — Toliko, kolikor sem že povedala, je odgovorila trdo baronica. — Dovolite, da kratko ponovim, kar ste že povedali, je rekel svetnik in pogledal stotnika. Žrtev umora na Dorotejini cesti, Adolfa Strebingerja, ste spoznali za Bartolomeja Gi-ardinija, svojega mladostnega prijatelja s katerim ste se zaročili in od katerega ste se ločili, ko je bil v Markonu osumljen špijo-naže in prijet. — S tem človekom si bila zaročena? je vzkipel stotnik. Meta, povej po pravici! Baronica je teško dihala. Borila se je v duši sama s seboj. S prsti se je krčevito prijela stola. — Da bil je moj ženin, je končno odgovorila in ustne so se ji tresle. In to izvem šele danes ? In ob taki priliki ? In potom tujca? Torej si lagala vedno lagala? Vedno lagala, da nisi ljubila še nikogar ra-zun Sternberga! — Pardon, gospod stotnik, je pripomnil Koren. Pogovor postaja preveč intimen. Prilike bo še dovolj, da se pomenite s svojO' nevesto o teh stvareh. — Ko sem torej to dognal, vas moram vprašati, baronico, če ste v kakršnikoli zvezi z umorom? — Ne. To sem že povedala gospodu dr. Martiniču, je rekla Meta mirneje in odločneje. — Vsekakor, toda pred vašim begom. Morda ste zamislili zdaj drug odgovor. Osem-inštirideset ur, katere ste hoteli imeti, je že vendar minilo. Gospod stotnik, katerega ste čakali, je tukaj. Torej? — Vi me sumite, da bi mogla govoriti drugače. . . — Morda ne po krivem, jo je prekinil stotnik. — Fran ! Kaj je vse tičalo v tem vzkliku! Cel svet ljubezni in toplote, in kopa britkih o-čitkov. Njene temne oči, ki so gledale prej ponosno in trdo v policijskega svetnika, so zdaj milo prosile stotnika, ki se je obrnil stran. — Vsekakor se mi zdi, da se v občevanju z menoj nisi držala ravno strogo resnice, je odgovoril stotnik. Prosim, povej zdaj gospodu policijskemu svetniku, kar želi slišati. — Torej je rekel Koren, vi trdite še dalje,, da niste z zločinom v nobeni zvezi. — t)a, je odgovorila hladno. Če govore slučajnosti proti moji trditvi, ne morem za to. — Vsekakor. Če mi dokažete, da je tisto, kar govori proti vam, le slučajnost, potem je tukaj moj posel opravljen. — To vam dokažem na policiji. Zdaj se je oglasil stotnik. — Neprestano slišim sumljive stvari. Česa pa osumljate pravzaprav mojo nevesto? — Osumljati je pretežka beseda, je dejal svetnik. Gre le zato, da pojasni baronica nekatera svoja ravnanja. — Morda bi mogel jaz to storiti. — To bi me veselilo. Ali veste na primer, kje je bila baronica 12. januarja od osme ure zvečer dalje? Stran 320. TEDENSKE SLIKE. stev. 21. Hochkonig, kjer je snežnji plaz zasul 86 naših vojakov. 17 letni ruski vojaki — naši ujetniki iz kijevskega okraja. — Ne, tega pravzaprav ne vem. Morala bi bila priti na maskarado, pa je ni bilo. — Bila sem. Le v drugačnem kostumu, kakor sva se dogovorila. Hotela sem te izne-naditi. ¦— Dokažite, prosim je rekel svetnik. — Počakajte, v vašem mestu vam dokažem. — Zakaj se zanimate, kje je bila baronica ravno tisti večer? je vprašal stotnik. —• Ker je bil umorjen Giardini ravno tisti čas na Dorotejini cesti. Prejšnjega zaročenca baronice je ustrelila dama. To vemo gotovo. Stotnik je skočil kvišku. Osupel je gledal policijskega svetnika. — Z drugimi besedami ... je zakričal, vi sumite baronico, da je umorila Bartolomeja Giardinija, ali ne? — Vi, čujte, ali ste ob pamet ? Kaj takega si izmisli človek le tedaj, če ga napade norost. Policijski svetnik je zganil rami. — Obžalujem, je pričel, toda . . . (Dalje prihodnjič.) ¦\- Ivan Luznik. Daleč od rojstnega kraja je pobrala bela žena mladeniča divne soške doline, komaj 20 letnega Ivana Luz-nika, sina daleč znanega posestnika Ivana Luznika iz Podljubinja pri Tolminu. Poln poguma se je poslovil mladenič v pomladi 1915 od rojstne hiše. Že po nekaj tednih vojaškega izvežbanja pri 27. domobranskem pešpolku je odrinil s poljsko stotnijo na bukovinsko mejo. Na dan odhoda iz Maribora je dejal s smehljajočim obrazom svojemu svaku: »Danes na vzhod, a upam, da nas pošljejo kmalu v naše gore proti Italijanom, kjer smo doma in poznamo vsako potko, vsako biljko«. Toda njemu, žal, ni bila sreča mila, da bi branil rojstni kraj. Nalezel je težko epidemično bolezen, ki ga je položila v posteljo še julija 1915, ko je hitel vlak z njegovimi tovariši tja, kamor si je sam želel iz srca. Prišel je v dunajsko vojaško bolnišnico, a sirota je hiral od dne do dne, trpeč najhujše bolečine prav potrpežljivo. Da mu ni pomoči, je uvidel sam in se je izrazil tudi s solznimi očmi, ko sta ga oktobra obiskali sestri: »Saj dobro vem, da ne bom nikoli več videl doma«. In pri očetovem obisku v decembru je dejal kažoč na svojo postelj: »To je moj dom, vidite kakšen je«. In res je ostala postelj njegov zadnji dom, dokler ni zaspal v njfem sredi januarja. Pokojnik je bil mirnega, resnega in odločnega značaja, a pri tem zelo milosrčen. V družbah se ga ni videlo nikoli, pač pa v kakem kotičku, prebirajočega gospodarske znanstvene spise. Bil je naročnik Slov. ilustr. tednika in več gospodarskih listov, tudi nemških, katere je čital z veliko vnemo. Ž njim izgubita oče in mati dobrega sina, sestra in brat ljubega brata, soška dolina pa vzor mladeniča. Dasi ni padel na bojnem polju, zadet od krogle, vendar je vzrok prezgodnje smrti enak, dobljen pri hranitvi domovine — in tolažba vsem ostane v tem: umrl je za domovino. Zato počivaj sladico, Soče sin v tujini, počivaj sladko po bridkostnih dneh, ostal junak boš vedno nam v očeh kar drugi vsak, si storil domovini . . .! Razne vesti. Za slovenske napise v Gorici. Sedaj je čas, da dobimo v Gorici tudi slovenske ulične napise. Ali naj se svetijo slavna imena naših kraških, vipavskih in brdskih vasi po goriških ulicah res samo v italijanskem jeziku? Kaj imena Sabotin, Dornberg, Kalvarija, Sv. Mihael res ne zaslužijo, da bi bila v goriškem mestu pravilno slovensko napisana? Saj so vse to vendar pristno slovenski kraji in tudi Gorica je vsaj toliko slovenska kakor italijanska, posebno če se upošteva okolica, ki je v vsakem oziru najtesnejše zvezana z Gorico, brez katere bi Gorica obstati ne mogla. Sploh je naša skromna misel ta, da s;no si Slovenci končno zaslužili pravico do enakopravnosti na svojih lastnih tleh. Henrik Sienkiewicz. Najbolj znani med sedanjimi poljskimi pisatelji Henrik Sienkie-wicz je postal dne 5. maja 70 let star. Rojen je bil v Woli Okrzejski v guberniji Siedlec in je, dovršivši v Varšavi filozofijske študije, prepotoval zapadno Evropo, Ameriko in Afriko. Posvetil se je potem žurnalistiki in vstopil v uredništvo varšavskega lista »Slowo«, toda njegovi romani so mu prinesli ne samo največjo literarno slavo, nego tudi zasluženo neodvisnost. Zato je popustil žurnalistiko in se posvetil popolnoma pisateljevanju. Njegovi romani so skoro vsi prevedeni na slovenski jezik in morda ni noben tuj pisatelj našel med Slovenci toliko čitateljev, kakor ravno Sienkiewicz. Pred nekaj leti jebil Sienkie-wicz odlikovan z Noblovo nagrado za literarne zasluge. Tudi Slovenci se mu ob 70 letnici klanjamo v spoštovanju hvaležnosti želeč mu, da bi doživel konec sedanje vojne, ki je noben narod tako ne čuti, kakor poljski. Stražarji — morilci. Pri okrožnem sodišču v Sarajevu je bila pred kratkem obravnava proti več članom prostovoljne javne straže. Obtoženi so bili umora in ropa, ker so v septembru 1914 v sarajevskem okrožju umorili, oziroma oropali več srbsko-pravo-slavnih prebivalcev, češ, da so sumljivi. Obtoženih je bilo osem oseb, vse mohame-danske vere, dva obtoženca pa nista prišla na obravnavo, ker sta pri vojakih. Obtoženec Šalih Zejnilovič je pri obravnavi priznal, da je kot vodja patrulje dal po stražarju Ibra-himu Abazoviču ustreliti Srba Janka Petro- 21. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 321. Nova ledenica dunajske občine, v kateri je možno hraniti 7,200.000 kg mesa, jajec, masla i. dr. Strahota punta v Mehiki: Ustreljeni puntarji. viča. Zejnilovič in drugi obtoženec Dužič sta se izgovarjala, da sta le izvršila povelje dveh oficirjev, ki sta se v avtomobilu mimo peljala, ustavila Janka Petroviča, češ, da je sumljiv in ukazala, ga ustreliti. Dokazno postopanje je dalje dognalo, da je stražar Mustafa Vasic tri srbske kmete, namreč Gjorgjo Lovca, Spasoja Obradoviča in Pera Obradoviča umoril, kmeta Vasilija Lovca pa težko ranil in oropal. Stražar A. Hadžovič je umoril in oropal kmeta Deliča. Sodišče je Mustafo Vasica zaradi hudodelstva umora obsodilo na smrt na vešalah, A. Hadžoviča pa z ozirom na to, ker ni dognano, če je bil ob času umora že 20 let star, na 15 let težke ječe. Zejnilovič in Dožič sta bila oproščena, ker je sodišče smatralo, da sta bila >v zmoti« in »nista razumela« naročila oficirjev, ki sta se v avtomobilu mimo pripeljala. Dva obtoženca, Dragutin Pozder in Nagif Herak, sta bila zaradi krivega pričevanja obsojena vsak na en mesec ječe. Zastopnik obtožbe je proti oprostilnemu delu obtožbe priglasil ničnostno pritožbo. Po končani obravnavi se je sodni dvor umaknil na posvetovanje o eventualni priporočitvi Vasica za pomiloščenje. Policaji kot morilci so pač sarajevska posebnost. Stran 322. TEDENSKE SLIKE. štev. 21. Maksimilijan Kopriva. Pogrešajo ga že od začetka vojne. Bil je \-bojih meseca avgusta 1914 v Galiciji; služil je pri pešpolku 87, 7. stot. Kdor bi kaj vedel o njem, se vljudno prosi, sporočiti g. Jeri Kopriva, Gotovlje, p. Žalec pri Celju. Ako bole prsa, vdrgavamo s Fellerjc-vim bolečine blažečim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko >Elsa-fluid«. To de dobro! 12 steklenic poštnine prosto samo 6 kron od lekarja E. V. Fellerja, Slubica, Elsa-trg št. 280 (Hrvatska). Fellerjeve odvajalne rabarberske kroglice 6 škatelj 4 K 40 h poštnine prosto. Zdravniška priznanja. Zlato in srebro obdrži tudi med vojsko in po vojski svojo vrednost. Varno je toraj naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Vredno, da se zabeleži. »Srečkovno zastopstvo« v Ljubljani (glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi prejelo je te dni srečkovno naročilo iz daljne Azije od tam bivajočega veleposestnika brata Hrvata. Ker ima imenovani zavod od poprej naročnike iz širne Evrope, Amerike, ,\frike in Avstralije, služi sedaj še naročilo iz -\zije »Srečkov-nemu zastopstvu« v ponos in dokaz, da je znano po celem svetu. ;! »Darujte za Rdeči križ!" S hg la milo za perilo K10— pošilja kot najboljše nadomestilo za drago jedrnato milo, plača se naprej. Kemična tovarna Kari Jllek, Sternberg, Morava. Preprodajalcem visoki popust. tSolnčne pege kakor tudi rudeče lise na obrazu in na nosu, priščeki, mozoli, gube in vela koža ¦v zginejo zajamčeno po stari izkušeni dr.-ja A. Rix-a pasti pompadour Popolnoma neškodljivo. Poskušnje ki — velika škatlja K 3-30. Dr.-jaA.Rix-a biserno mleko, tekoči puder, roza, bel in naravno žolt, 1 steklenica K 3-30. Pošlje diskretno dr. A.Rix. kosm. laboratorij, Dunaj IX. Lakierergasse 6,|0. Zaloga v Ljubljani: parf. rt. Kane in Adrija-drogerija. Po vsaki fotografiji napravimo umetniško dovršene POVEČANE SLIKE v vsaki velikosti- Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 24K. NaroČila sprejema upravništvo TEDENSKIH SLIK v Ljubljani. r Modistika MINKA HORVAT Ljubljana, stari trg 21. priporoča cenjer^im damam svojo zelo poveCano zalogo damskih slamnikov in otroških čepic. Popravila najfineje in najceneje. NaroČite in razširjajte Tedenske Slike"! Pridobivajte novih naročnikovi Čim več bo naročnikov tem boiji bo list, zrno do zrna . . . kamen do kamena . . . Selenburgova ulica T J^^j. (zraven trgovine Tičar) Antonija Sitar Ako naročite in to storite nenudoma, 1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpeštanske bazilike 1 dobitni list 3" „ zemlj. srečk iz leta 1880 I dobitni list 4" „ ogrsk. hip srečk iz leta 1884 N N S e 6 zavojčkov Sida-medu 2 kroni po povzetju ali če se vpošije denar naprej. Ali se hočete svojega r evma tizma korenito iznebiti? Na tisoče je ozdravljenih! Bolečine v udih in členkih, otekli udje, skrivijene roke in noge, trganje, bodenje v raznih delih telesa, celo oslabele oči so posledice revmatičnih in pro-tinskih bolečin. Nujam Vam naraven produkt za zdravljenje! Nobena universalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna narava daruje bolnim ljudem. Vsakemu brezplačna poskušnja. Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. — Postanete hvaležen moj privrženec. Ehspedicijii: Opern-ApothBhB Budapest, VI. Bbt. ZSS. 55^ 2! štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 323. UZDEZZJ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI f=q[=q Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. F^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. avstrijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916. Cena za igralce prejšnjega razreda: Vi srečka K 40'—, '/2 srečke K 20*—, '/4 srečke K lO*—, V« srečke K 5*—. — Cena za novovstopivše igralce: srečka K 120-, V., srečke K 60-, '/4 srečke K30- -, 7^ srečke K 15-—. ij^" naročila se »rše najugodneje po poštni naltaznici. "^fg Sprejema vloge na knjižice in na 1/ 01 tekoči račun in jih obrestuje po /2 /O čistih. 27o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. MARIJA TIČAR, Ljubljana, 5v. Petra cesta 26. Selenburgova ulica 1. - nasproti kazine - Prva špecijalna trgovina umetniških, vojnih, pokrajinskih in drugih razglednic Priznano največjo izbiro na drobno in debelo. Krasni albumi za umetniške razglednice :: pravkar došli. :: ¦OD s aH GORCEVA KOLESA PRIZNANO NA|: BOLJŠA SEDANJOSTIM fl.COREC LJUBLJANA MARIJE TERE: ZiJE CESTA 5T.H NOVI SVET NASPROTI KOIIZEJAZAH: TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO Najbolje darilo trpečemu vojaku je MORANA Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se: M. SKRINJAR, TRST Via Castaldi 4, L Cena: Liter 4 K. '/^ 1 2 K. V4I 1 K. Da olajšamo odpošiljatev in troške, pošljemo naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen naslov dotičnega. M.orana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d. Zdrava Kri je splošna redilna tekočina, iz koje dobiva život svoje redilne snovi. Ako nima kri zadostnih redilnih snovi, slabijo organi ter nastane cela veriga bolezni in trpljenja, ki nam greni življenje. in to je mogoče samo na eni točki, namreč pri hranitvi krvi, pri zboljšanju krvi. Spisal sem po dolgoletnem proučevanju knjigo, v koji beremo kako in na kak način se kri in sokovi popravljajo, kako se zboljša hranitev, kako se moremo bolezni ogniti ter jih odpravljati. Popolnoma zastonj pošljem ta dragoceni spis vsakemu, kdor mi piše zanjl Tudi dam vsakemu priliko, da se prepriča, na kak način je to mogoče, brez vinarja izdatka. Toda pišite takoj! Ekspedlcija lekarne pri operi. Budimpešta \7I. Oddelek 499. Sedaj v vojnem času najbolj hvaležna in praktična ^času primerna darila so samo „Qritzner" in „Afrana„ šivalni stroji najboljši, dosedaj nedosežni v trpežnosti za rodbinsko rabo in obrt. Prednost: krogljičen tek, biserni ubod (Perlstich.) Pouk v vezenju brezplačen v hiši. Cenj. občinstvu se radevolje razkažejo naši stroji in so v poizkušnjo na razpolago, brez da bi se sililo h kupčiji. Edina tov. zaloga šivalnih strojev in njih delov (za šivavalne stroje vseh sistemov.) Že nad 3 milijone hvaležnih odjemalcev. Josip Peteline, Ljubljana, za vodo — blizu frančiškanskega mosta, levo — 3 hiša. Pridobivajte nam novih naročnikov! Mestna hranilnico Ilubljansha Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . „ 48,500.000-— Rezervnega zaklada.......„ 1,330.000'— Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4* O O brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. 463 Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posojila na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti SViV«, izven Kranjske pa proti 5 ^J/i„ obrestim in proti najmanj V//o odplačevanju na dolg. 6 Stran 322. TEDENSKE SLIKE. štev. 21. viča. Zejnilovič in drugi obtoženec Dužič sta se izgovarjala, da sta le izvršila povelje dveh oficirjev, ki sta se v avtomobilu mimo peljala, ustavila Janka Petroviča, češ, da je sumljiv in ukazala, ga ustreliti. Dokazno postopanje je dalje dognalo, da je stražar Mustafa Vasic tri srbske kmete, namreč Gjorgjo Lovca, Spasoja Obradoviča in Pera Obradoviča umoril, kmeta Vasilija Lovca pa težko ranil in oropal. Stražar A. Hadžovič je umoril in oropal kmeta Deliča. Sodišče je Mustafo Vasica zaradi hudodelstva umora obsodilo na smrt na vešalah, A. Hadžoviča pa z ozirom na to, ker ni dognano, če je bil ob času umora že 20 let star, na 15 let težke ječe. Zejnilovič in Dožič sta bila oproščena, ker je sodišče smatralo, da sta bila »v zmoti« in »nista razumela« naročila oficirjev, ki sta se v avtomobilu mimo pripeljala. Dva obtoženca, Dragutin Pozder in Nagif Herak, sta bila zaradi krivega pričevanja obsojena vsak na en mesec ječe. Zastopnik obtožbe je proti oprostilnemu delu obtožbe priglasil ničnostno pritožbo. Po končani obravnavi se je sodni dvor umaknil na posvetovanje o eventualni priporočitvi Vasica za pomiloščenje. Policaji kot morilci so pač sarajevska posebnost. Maksimilijan Kopriva. Pogrešajo ga že od začetka vojne. Bil je v bojih meseca avgusta 1914 v Galiciji; služil je pri pešpolku 87, 7. stot. Kdor bi kaj vedel o njem, se vljudno prosi,^sporočiti g. Jeri Kopriva, Gotovlje, p. Žalec pri Celju. Ako bole prsa, vdrgavamo s Fellerjevim bolečine blažečim rastlinskim esenčnim flaidom z znamko »Elsa-fluid«. To de dobro! 12 steklenic poštnine prosto samo 6 kron od lekarja E. V. Fellerja, Slubica, Elsa-trg št. 280 (Hrvatska). Fellerjeve odvajalne rabarberske kroglice 6 škatelj 4 K 40 h poštnine prosto. Zdravniška priznanja. Zlato in srebro obdrži tudi med vojsko in po vojski svojo vrednost. Varno je toraj naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Vredno, da se zabeleži. »Srečkovno zastopstvo« v Ljubljani (glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi prejelo je te dni .srečkovno naročilo iz daljne Azije od tam bivajočega veleposestnika brata Hrvata. Ker ima imenovani zavod od poprej naročnike iz širne Evrope, Amerike, Afrike in Avstralije, služi sedaj še naročilo iz -Vzije »Srečkov-nemu zastopstvu« v ponos in dokaz, da je znano po celem svetu. ;: »Darujte za Rdeči križ!" S hg la milo za perilo K10— pošilja kot najboljše nadomestilo za drago jedrnato milo, plača se naprej. Kemična tovarna Kari Jllek, Sternberg, JVlorava. Preprodajalcem visoki popust. ^jl^ Solnčne pege ^Kr*T kakor tudi rudeče lise na obrazu in na nosu, priščeki, mozoli, gube in vela koža v zginejo zajamčeno po stari izkušeni dr.-ja A. Rix-a pasti pompadour Popolnoma neškodljivo. Poskušnje kr— velika škatlja K 3-30. Dr.-jaA.Rix-a biserno mleko, tekoči puder, roza, bel in naravno žolt, 1 steklenica K 3-30. Pošlje diskretno dr. A.Rix. kosm. laboratorij, Dunaj IX. Lakierergasse 6,|0. Zaloga v Ljubljani: parf. fl. Kanc in fldrija-drogerija. Po vsaki fotografiji napravimo umetniško dovršene POVEČANE SLIKE v vsaki velikosti- Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 24K. NaroČila sprejema upravništvo TEDENSKIH SLIK v Ljubljani. r fr Modistika MINKA HORVAT Ljubljana, stari trg 21. priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih slamnikov in otroških čepic. Popravila najfineje in najceneje. Naročite in razširjajte „Tedenske Slike"! Pridobivajte novih naročnikovi Čim več bo naročnikov tem boiji bo list, zrno do zrna . . . kamen do kamena . . . ^C^L Selenburgova ulica 1 4 Antonija Sitar Ako naročite in to storite nenudoma, I srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa I srečko budimpeštanske bazilike I dobitni list 37» zemlj. srečk iz leta 1880 I dobitni list 4" „ ogrsk. hip srečk iz leta 1884 I-C 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek - 630.000 kron - ^^K!^p igralno pravico do bobitkov LUJU iLC gjjg turške srečke v znesku do 4000 Srankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. Ceneno, izborno, okusno, hranilno, največje redilne vrednosti! Krasna zlato-rumena barva, najboljši okus, vabeči sveži vonj, velika redilna moč, posebna kakovost iz Sida-medu napravljenega umetnega medu (medenega masla) Vas bo presenetila. — Med je bil dosedaj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se vživa lahko vsaki dan, osobito kot maža za kruh namesto dragega surovega masla in masti s čimer se doseže znaten prihranek. Sedaj velja \ kilogram surovega masla 8 do 10 K, iz Sida umetnega medu narejen Sida-med samo 80 vinarjev ^4 kilograma. Poleg tega je znatno redilnejši in okusnejši. Ena sama poskušnja Vas bo o tem prepričala! Nadomešča mnoga druga jedila! Vsaka gospodinja prihrani mnogo denarja. = En zavojček velja 35 vinarjev. = Dobiva se pri razpošiljalnici: Josif^ Berdajs v Ljub jani, Zeljarska ul. 14. 6 zavojčkov Sida-medu 2 kroni po povzetju ali če se vpošije denar naprej. Ali se hočete svojega r evma tizma korenito iznebiti? Na tisoče je ozdravljenih! Bolečine v udih in členkih, otekli udje, skrivijene roke in noge, trganje, bodenje v raznih delih telesa, celo oslabele oči so posledice revmatičnih in pro-tinskih bolečin. Nujam Vam naraven produkt za zdravljenje! Nobena universalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna narava daruje bolnim ljudem. Vsakemu brezplačna poskušnja. Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. — Postanete hvaležen moj privrženec. Ehspedicija: Opepn-ApothBhB Budapest, VI. M. ZSS. 21 štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 323. 3E 3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI e Delniška glavnica 8,000.000 kron. : 5TRITARJE\?fl ULICA ŠTEV. 2. I^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. 3E Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. avstrijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916. Cena za igralce prejšnjega razreda: Vi srečka K 40*—, V2 srečke K 20*—, V4 srečke K 10*^, Vs srečke K 5"—. — Cena za novovstopivše igralce: V, srečka K 120--, V2 srečke K 60- , V4 srečke K30- -, 7^ srečke K 15-—. naročila se vrše najugodneje po poštni nakaznici. " Sprejema vloge na knjižice in na §^ 1/ O/ tekoči račun in jili obrestuje po /2 /C /o čistih. 27o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. 13 S MARIJA TIČAR, -jubljana, 5v. Petra cesta 25. Šelenburgoua ulica 1. - nasproti kazine - Prva špecijalna trgovina umetnišl