LETO XLV, ŠT. 17 Ruj, 30. aprila 1992 CENA 40 TOLARJEV Razvoj športa na Ptuju stran Se človek potokom in rekam še lahko odkupi stran 8 Od dobrot ostale le skomine Jedilnica ptujskega minoritskega samostana je bila tri dni prijeten razstanščni prostor. Na ogled so bile mlečne, krušne in mesne dobrote slovenskih kmetij, s katerimi želi Slovenija v svet. Jedila naj bi postala eden od zaščitnih znakov nove sloven- ske države. Ptujska razstava je le ena od stopnic, ki vodijo v Ev- ropo; druge bo postavila država. MG (Foto: Martin Ozmec.) MILAN KUČAN POSADIL PRVO DREVO Halde bodo ozelenele Kijub dežju se je v četrtek, 23. aprila, ob nekda- njih odlagališčih rdečega blata v Kidričevem zbra- lo nekaj sto domačinov in občanov ptujske občine ter številni gostje iz vse Slovenije, med katerimi sta bila tudi predsednik predsedstva Milan Kučan ter član predsedstva dr. Dušan Plut. Vsi so prišli z istim namenom: da bi posadili svoje drevo na ne- kdanje halde, s čimer je TALUM pričel obsežno akcijo ozelenitve okoli 42 hektarov ekološko spor- nih rdečih polj. Pred tem so na tiskovni konferenci seznanili novinarje z vsemi dosedanjimi in načrto- vanimi ekološkimi projekti s čimer so se lotili sta- rih grehov nekdanje TGA Kidričevo. Na krajši slovesnosti je zbrane ob haldah po- zdravil direktor TALUM-a Danilo Toplek, osred- nji govor pa je imel predsednik Milan Kučan, ki je zatem posadil prvo drevo. Več o tem na strani 3. Milan Kučan: »Upam, da bo raslo ...« (Foto: Martin Ozmec). Ob izpolnitvi olimpijske norme Naša predvidevanja so se uresničila. Ko je Filip Leščak s tretjim mestom na svetovnem po- kalu v Pragi izpolnil olimpijsko normo, smo napovedali, da ima veliko možnosti za to tudi Mirko Vindiš. Napoved se je uresničila v Torinu, kjer je Mirko za 41 ki- lometrov in 195 metrov potrebo- val eno uro, 14 minut in 27 se- kund ter bi! za tri sekunde hitrej- ši od norme. Normo sta torej izpolnila že dva ptujska športnika, v ognju pa je še kakšno železo. Predvsem mislimo na strelca na leteče cilje v kategoriji trap Rakušo in Hlu- piča, ki ju ob pripravah z repre- zentanco v kratkem čaka nastop na Svetovnem pokalu v Rimu. Seveda pa zaradi težav z na- mestitvijo v Barceloni in števi- lom novih držav izpolnitev nor- me še ne pomeni zanesljivega na- stopa. Upajmo, da se bo tudi to uredilo in da bodo naši športniki lahko nastopili na poletnih olim- pijskih igrah, saj si to tudi zaslu- žijo. I. k. Protijedrski shod v Muretincih Na pobudo vaščanov Muretincev so se v krajevni skupnosti Go- rišnica odločili, da bodo v petek, 1. maja, v okviru praznovanja pri- pravili tudi protestni shod proti nameram o gradnji odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odlagališč v Halozah. K sodelovanju so po- vabili Zelene Ptuja. Shod bo v petek ob 15. uri pred Zadružnim domom v Muretincih. Govorili bodo ptujski župan Vojteh Rajher, Anton Bu- tolen, občinski poslanec iz Žetal, in Boris Gerl. poslanec Zelenih v re- publiški skupščini. Na prireditvi bodo zbirali podpise proti gradnji odlagališča v Halozah in za razpis občinskega referenduma o tem vprašanju. Agencija za šport in turizem LUKA obvešča vse dosedanje člane in tiste, ki želite svoj prosti čas preživeti na teniških igriščih, da bodo v petek, 1. maja, odprli teniška igrišča v Žabjaku. i Za vse programe je še nekaj, prostih mest, kupiti pa je mogo-| če tudi teniško opremo po ugod-j nih cenah. Priporoča se in vas vabi Agen- cija LUKA! Informacije: ® 773-468. Divji zaliod Prebivalci Gočove so zadnje dni zaskrbljeni in tudi zgroženi. Pri njih je avstrijski usnjar Schmidt z vso silovitostjo pričel priprave za morebitno postavitev tovarne usnja. Pričel je na zelo neobičajen način. Občinski funkcionarji so začeli hoditi od hiše do hiše in ljudi nagovarjati, naj pro- dajo zemljišča, ki so jih nekoč davno že iztrgali Pesnici, in nekaj zemljišč ob njej. Nekateri lastniki so se za prodajo že odločili, nekatere pa je le zanimalo, ali jim ho tovarna usnja res prinesla samo delovna mesta ali tudi še kaj drugega. Na primer onesnaženo Pesnico, nevarnost onesnaže- nja okolja in podobno, saj je znano, da usnjarska industrija še zdaleč ni našla vseh tehnoloških rešitev, v katerimi hi omejila vpliv na okolje in po- sebej vodotoke. Med takimi, ki se tega zavedajo in hkrati tudi razmišljajo, kakšni nagibi vodijo avstrijskega podjetnika, da želi svojo usnjarsko tovarno prestaviti iz Avstrije ravno v Gočovo. sta tudi Matjašičeva iz Gočove. Ob- činske može sta nekajkrat že vprašala, ali je to. kar nameravajo, res tako brezmadežno ali vendarle ne hi bilo potrebno ljudem povedati kaj več in igrati z odprtimi kartami ter poleg prednosti predstaviti tudi nekatere omejitve te industrije. Toda na odziv vsaj zaenkrat nista naletela, sta pa dobila dopis tovarne usnja. Najbolje, da ga kar citiram: »Spoštovana gospa in gospod Matjašič! Mi vam pismeno potrjujemo, da boste zaposleni v TOVARNI SCHMIDT LENART, v skladu z vašim poklicem in plačilom po avstrij- ski kolektivni pogodbi.« Tako torej sporoča bodoči lastnik usnjarne v Gočovi. K temu le to. da ne gospod Matjašič ne gospa Matjašičeva nista nikoli prosila kogar- koli za službo, saj službe imata, niti za avstrijsko plačo, še najmanj pa sta si želela zagotoviti zaposlitev v tovarni usnja, ki naj bi zrasla tudi na njunem zemljišču. Kako torej, da SCHMIDT kar tako ponuja zaposli- tev.' Težko se je upreti skušnjavi in ob tem dopisu ne pomisliti na podku- povanje. Saj namen je najbrž povsem legalen, le vprašanje je, ah način ni preveč podoben Divjemu zahodu in metodam, s katerimi so pregnali In- dijance v rezervate Divjega zahoda ah pa podkupili plemena ob Amazon- ki. Indijanci so sedaj v rezervatih in morajo prenašati tudi belsko prosla- vljanje obletnice odkritja Amerike, plemena ob Amazonki pa so se že zdavnaj sprla zaradi svetlečih posod in cenenih bleščic, ki so jim jih na- stavili zavojevalci pragozda. Darja Lukman REPUBLIŠKI POSVET NA PTUJU O lokalni samoupravi Republiški posvet o lokalni samoupravi, kije bil v petek v ptujskem kinu in ga je vodila predsednica skupščinskega odbora za lokalno samo- upravo Darja Lavtižar, je odkril vrsto problemov s tega področja. Pripravljalci gradiva doktor Vrišer, doktor Gosar, doktor Tr- pin in magister Vlaj so na kratko razložili svoj prispevek k osnut- ku zakona. Menili so, da bo gla- vni problem nasprotje med vse večjo centralizacijo naše mlade države, ki se kaže skozi zakone, ki jih sprejema skupščina, in de- centralizacijo, ki naj bi jo uvedla lokalna samouprava po vzoru lo- kalnih samouprav drugih evrop- skih držav. Po predlogu, ki ga je pripravil republiški odbor, naj bi v Sloveniji nastalo med 230 in 242 občin ki bi imele najmanj 3000, povprečno pa 6700 prebi- valcev, če odštejemo veliki me- stni občini Ljubljano in Maribor. Navzoče so opozarjali, da ne gre za drobitev sedanjih občin, pač pa za povsem novo razdelitev. Nove občine naj bi se povezova- le v pokrajine, ali kot so jih ime- novali pred drugo vojno — okra- je. Ti bi se ponekod ujemali s predvojnimi, na primer ptujska pokrajina bi bila identična s predvojnim ptujskim okrajem. Teoretik tega področja doktor Janez Šmidovnik je opozoril, da je uvedba lokalne samouprave ogromen zalogaj, ki so ga druge države izvedle v deset in več le- tih, mi pa ga nameravamo v dveh do treh. Prav tako se drugje niso lotili vsega naenkrat: mi namera- vamo podreti dosedanjo lokalno samoupravo — krajevne skupno- sti — in državno upravo, nato pa vse kreirati na novo. Prav tako se mu zdi, da današnja vodilna po- litična struktura teh sprememb ne vzpodbuja, brez njihove pod- pore pa skupščinski odbor te ogromne reorganizacije ne bo mogel speljati. Kakorkoli že, ko bomo vključeni v Svet Evrope, bomo morali imeti tudi lokalno samoupravo, kot jo imajo druge evropske države. McZ Minula nedelja je minila tudi v znamenju državnega prvenstva v boksu. Več na strani 7. 2 - DOMA IN PO SVETU 30. april 1992 - TEDNIK S TRETJE RAZSTAVE DOBROTE SLOVENSKIH KMETU »Če slovi Holandija po tulipanih, zakaj ne bi Slovenija po okusno pripravljenih jedeha Ptuj je opozoril nase še i eno prireditvijo: organiziral je tretjo dr- žavno razstavo Dobrote slovenskih kmetij Gre za prireditev, s pomočjo katere naj bi svet spoznaval Slovenijo v vsej njeni lepoti, zlasti pa še po pripravljanju jedi. Z dobrotami, ki nastajajo na naših kmetijah, naj bi se povečeval dobiček. Da bi to dosegli, potrebujemo zakonske osnove, za katere si organizatorji prizadevajo že od prve razstave v 1990. letu. Organizatorji 3. razstave Do- brote slovenskih kmetij so lahko zadovoljni. 455 razstavljalcev je prijavilo v ocenjevanje 700 mle- čnih, krušnih in mesnih izdelkov. Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili številni gostje, med nji- mi tudi Ivan Bizjak, predsednik zbora občin republiške skupšči- ne. Slavnostni govornik je bil re- publiški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc. Med drugim je povedal: »Naneslo je, da je 3. razstava Dobrote slovenskih kmetij v veli- konočnem času. Velika noč pa je praznik, ki skozi stoletja in še da- nes izrazito spodbuja kmečka de- kleta in njihove mame k pripravi številnih prazničnih jedi, še zlasti raznih vrst kruhov. In prav pri pripravi raznih kruhov se pe- strost in umetniški navdih še po- sebej odražata. Če bi imel vsaj malo Cankarjevega daru, bi prav gotovo napisal hvalnico pleteni- ci. Ni čudno, da se je bujnost kmečke domišljije osredotočila na kruhu. Ta je namreč osnovna in nenadomestljiva hrana in od vseh jedi najtesneje povezana s krščanstvom, ki je odločilno so- oblikovalo slovensko kulturo. Zato je razumljivo, da je bila in je velika noč praznik, ko gospo- dinje tekmujejo v pripravi kru- hov in drugih jedi. Blagoslov je- di je dogodek, ko se dekleta in žene postavijo tudi z načinom ponudbe. Kakšno bogastvo pr- tov in prtičkov ter cekarjev je mogoče videti na velikonočno soboto! K ohranitvi pestrosti jedi in kulture prehrane ter kulture po- nudbe ne more nihče toliko pri- spevati kot kmetice z vzgojo hče- ra ter drugih kmečkih deklet in z organizacijo lokalnih tekmovanj. K izboljšanju kakovosti pa lahko veliko prispevajo tudi učiteljice gospodinjstva na kmetijskih ozi- roma kmetijsko-gospodinjskih šolah ter svetovalke v regional- nih zavodih. S pritegnitvijo stro- kovnjakov z različnih področij je potrebno obogatiti pouk gospo- dinjstva v kmetijskih pa tudi os- novnih šolah, organizirati tečaje in demonstracije. Ko bodo kmetice ponosne na svoje izdelke in izdelke svojih hčera, ko bodo te naše slovenske umetnine s ponosom pokazale svetu, ko bomo vsi Slovenci po- nosni nanje, saj na tako specifi- čen način ohranjajo narocino iz- ročilo, potem si upam trditi, da smo uspeli in da bomo o vredno- Na letošnji razstavi se je z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki predstavilo 455 kmetij iz cele Slovenije. sti dobrot slovenskih kmetij uspeli prepričati večino obisko- valcev te naše enkratne priredi- tve . . .« Vojteh Rajher. predsednik Skupščine občine Ptuj, je govoril v imenu občine gostiteljice. Po- vedal je, da s to razstavo med drugim ponujamo elementa Slavnostni govornik dr. Jože Osterc. zdravja in okolja ter da smo se v Ptuju odločili za razvoj turizma, kar dokazujemo tudi s to turisti- čno-gospodarsko razstavo. V imenu organizacijskega od- bora je govoril predsednik Franc Bezjak. Dejal je, da je razstava bogastvo kulinarike, sad izkušenj in dela. Zahvalil se je vsem raz- stavljalcem, vsem, ki so prispeva- li denar in drugo, pospeševal- kam, skratka vsem, ki so zaslužni za organizacijo te izredne prire- ditve. V pozdrav odprtju razstave so nastopili člani folklorne skupine Alojza-Antona Štrafela iz Mar- kovec, pevke iz Zabovec z ne- utrudno Terezijo Maroh, ki je v čast razstavi sestavila prijetno pesmico, ter moški pevski zbor Svoboda iz Majšperka. Pevke iz Zabovec so dr. Jožetu Ostercu, Ivanu Bizjaku, Branku Brumnu in Vojtehu Rajherju izročile bo- ^ smane ter jim okrog vratu obesi- I le ptujskopoljski »spominek« — | vence luka. Dr. Jože Osterc je bil ; v petek še posebej razpoložen in je izjavil, da s takim vencem še nihče nikdar ni odpiral nobene razstave. Sestavni del letošnje razstave je bil tudi posvet o pogojih za predelavo in prodajo kmečkih dobrot. Vodil ga je Ervin Kuhar, direktor republiške uprave za po- speševanje kmetijstva. S strokov- nimi prispevki so sodelovali re- publiški veterinarski inšpektor dr. Stanko Renčelj, ki je predsta- vil svojo drugo knjigo »Domače dobrote — domiselno in \ablji- vo« in obenem govoril o napot- kih za pripravo suhomesnih iz- delkov, ter predsedniki ocenje- valnih komisij. Letošnja razstava je vzbudila doslej največje zanimanje. Samo v petek je v Ptuj pripotovalo pet- najst avtobusov gostov od dru- god, podobno je bilo v soboto in nedeljo. Več tisoč obiskovalcev nedvomno dokazuje, da gre za privlačno prireditev. Organiza- torji pa so letos pod arkade mi- noritske cerkve privabili tudi šte- vilne prodajalce kruha in peciva, mesa, vina, spominkov in druge- ga- Prireditev je dosegla vrhunec v nedeljo s sklepno prireditvijo v Narodnem domu, kjer so podeli- li bronasta, srebrna in zlata pri- znanja letošnjim razstavljalcem, skupaj 218 kompletov. V Narod- nem domu se je trlo ljudi, redke so priložnosti, ki zberejo toliko ljudi. Zaključna prireditev je bila po besedah voditeljice Nade Ko- tar priložnost, na kateri se niso odrekli pesmi, kruhu in rožam. In res je bila prireditvena dvora- na en sam cvet. Semenarna Lju- bljana-selekcija Ptuj je podarila stotine raznobarvnih tulipanov. Znova se je oglasil republiški kmetijski minister dr, Jože Osterc. Pozdravil je prisotne in povedal, da je kmečki stan te- meljni stan slovenskega naroda, njegova temeljna dejavnost je pridelava pšenice in drugih žit za kruh. To pa ni dovolj, to je po- trebno spremeniti v kruh. Prav to počnejo slovenska kmečka de- kleta in fantje. V petek, soboto in nedeljo smo v Ptuju v prelepi je- dilnici minoritskega samostana videli neprecenljivo bogastvo slovenskih kmetij, ki ga je po- trebno ponesti v svet. »Želim, da bi bilo v Ptuju ob četrti razstavi vsaj ducat novinarjev od drugod. Upam, da bomo ta izziv sprejeli. Prenašajte to izročilo in obogati- te to, kar ste, spoštovane kmetice in kmetje, ustvarjali že doslej. To je tako edinstveno, da je potreb- no prenesti v svet, to ne sme ostati samo naše. To je bogastvo Evrope, sveta; naj nas svet spo- zna tudi po tej, strani. Če slovi Holandija po tulipanih, zakaj ne Šest od osmih prejemnikov znaka kakovosti. (Foto: OM.) bi Slovenija po okusno pripra- vljenih jedilih?!« Dr. Jože Osterc se je ponovno zahvalil vsem, ki so na kakršen- koli način sodelovali in pomaga- li pri ptujski razstavi. !V1ilena Ku- lovec, strokovna sodelavka repu- bliške uprave za pospeševanje kmetijstva, je razglasila letošnje dobitnike znakov kakovosti — za drugič zapored osvojeno zlato jih je osem. Med drugim je pove- dala, da so še posebej zadovolj- ni, ker sta dva izdelovalca osvoji- la tretje zlato zapored. Ptujčani smo še posebej ponosni, saj je Terezija Pungračič iz Drenovca za svoje meso iz tunke dobila le- tos tretje zlato, in če ji bo to uspelo še v letu 1993, bo' prejela drugi kipec kakovosti. ZNAKE KAKOVOSTI so na tretji razstavi Dobrote slovenskih kmetij osvojili: kmetija SORTA, Kodreti 14, Štanjel, za mehki kravji sir. Srečko STOKA iz Krajne vasi 32, Dutovlje, za do- mače salame, Jože in Ida ROJ- NIK, Podvrh 16, Žalec, za suhe domače salame, Marija SENE- KOVIČ, Trstenik 7, Benedikt, za pšenični kruh brez dodatkov, Ida NOVAK, Rudarska cesta 2a, Se- novo pri Brestanici, za pletenico, Francka JURlC, Kostrenica 15, Šmartno pri Litiji, za pšenični kruh brez dodatkov, Cvetka KRABONJA iz Podgorcev za sadni kruh in Milena KOZMUS iz Paneč 3, Jurklošter, za pšeni- čni kruh z dodatki. Zvonka Kneževič, podpredsed- nica organizacijskega odbora, se je na sklepni slovesnosti zahvali- la sponzorjem letošnje razstave (Zvezi hranilno-kreditnih služb Slovenije, Slovenski zadružni kmetijski banki in Zadružni zve- zi Slovenije) ter nekaterim orga- nizacijam in zasebnikom, ki so pomagali z denarjem in drugače. Razstavljalcem je zaželela uspe- šen prodor na tuji trg ter da se uveljavijo vsi cilji, ki so jih orga- nizatorji sprejeli ob organizaciji prve razstave v Ptuju. Letošnjo so organizirali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no Republike Slovenije — Repu- bliška uprava za pospeševanje kmetijstva. Skupščina občine Ptuj in Obdravski zavod za vete- rinarstvo in živinorejo Ptuj — kmetijska svetovalna služba. Udeležencem sklepne sloves- nosti ob podelitvi priznanj za udeležbo na 3. razstavi Dobrote slovenskih kmetij je zapel moški pevski zbor Svoboda Majšperk. Kmečke ženske, dekleta in druge je pozdravil tudi predstavnik Kmečke zveze iz Gornje Radgo- ne. Zahvalil se jim je za pomoč pri odpravljanju posledic neurja v Apaški kotlini ter junijske voj- ne. Priznanje je izročil predstav- niku Kmečke zveze Ptuj Janezu Žampi, krajevnemu odboru KZ iz Slovenske Bistrice, ki v Ptuju ni imel svojega predstavnika, pa ga bodo izročili ob drugi prilož- nosti. Udeleženci 3. razstave so se razšli s prijetnimi občutki. Ptuj- čani so se pokazali kot dobri go- stitelji. Organizacijski odbor pa dela še ni končal. V prihodnjih dneh bo izdelal analizo letošnje prireditve, da bi bila prihodnja še boljša. Majda Goznik Borci iz KS Borisa Ziherla delavni v petek, 27. marca, so se sestali na letni skupšči- ni člani krajevne organizacije Zveze združenj bor- cev NOV Borisa Ziherla iz Ptuja. V lanskem letu so se aktivno vključili v reševanje stanovanjske problematike, vprašanja preimenovanja ulic in tr- gov v mestu, organizirali so pa tudi že tradicional- no srečanje ob novem letu. Borci kljub starosti in pešanju moči še vedno so- delujejo v delu KS in so pripravljeni sodelovati, kolikor zmorejo. Predvsem jih skrbi zdravje, ki je pri vseh precej slabo, nova zakonodaja pa grozi z odvzemom že priznanih pravic, zato so enotno zahtevali, da se jim te ne ukinejo. >aj so bili prvi, ki so se borili za temelje samostojne Slovenije. Go- vorili so še o bodoči organiziranosti in programu dela za letošnje leto. m. g. BOSNA IN HERCEGOVI- NA: Voditelji vseh treh nacional- nih strank v BiH so se v četrtek strinjali s predlogom delegacije Evropske skupnosti o sklenitvi premirja. Upoštevati naj bi ga pričeli takoj, vendar zadnje vesti kažejo, da tudi s tem premirjem ne bo nič bolje, kot je bilo z do- sedanjimi. Najbolj vroče je v Ca- pljini, Bosanskem Brodu in Der- venti. Po nepopolnih podatkih je iz BiH odšlo že 250 tisoč begun- cev, kar 80 tisoč zunaj nekdanje Jugoslavije. SRBIJA: Ultimat Evropske skupnosti, ki od Srbije zahteva, naj do 29. aprila letos preneha divjati po BiH in Hrvaški, sicer jo bo ta izključila iz Evropske konference o varnosti in sodelo- vanju, je v Srbiji sprožil val ogor- čenja in mučeniških občutkov. Srbski politiki se čudijo, kako lahko Evropa ravno njim dela ta- ko krivico in noče spoznati nji- hove resnice, hkrati pa ostro ob- sojajo evropsko vmešavanje v srbske zadeve. Da so popolnoma prepričani v svoj prav, je pokazal tudi nedavni obisk srbskega zu- nanjega ministra Jovanoviča pri Genscherju. Nemci so ostro po- novili zahtevo po prenehanju srbske agresije na sosednji repu- bliki, vendar s srbske strani niso dobili nobenih zagotovil. Tri zahteve (po takojšnjem umiku iz sosednjih republik, zagotovitvi pravic Albancem in Madžarom in prenehanju podpiranja JA) so tako ostale le pobožna želja Ev- ropejcev. SEUL: Južnokorejski študenti so se odločili za dolgotrajne de- monstracije proti vodstvu in zah- tevajo večjo svobodo misli. Na seulskih ulicah so metali zažigal- ne bombe na pripadnike policije in se z njimi tudi spopadli. Ne- kaj je bilo huje ranjenih, policija pa je na koncu demonstrante razgnala. RUSIJA-ROMUNIJA: Ka- že, da odnosi med nekdanjimi članicami vzhodnoevropskega bloka še niso povsem pretrgani. Predvsem na policijskem po- dročju želi Rusija ohraniti še ne- kaj vpliva nekdanje SZ. Z Romu- nijo ima Rusija napete odnose že zaradi romunskih teženj po Veli- ki Moldaviji in podpore tamkajš- njim upornikom, zadnje dni pa se je temu pridružil še škandal zaradi zahtev ruskih državnih ar- hivov. Njihov novi direktor naj bi zahteval stalen in temeljit vpo- gled v romunske državne arhive. Direktor romunskega državnega arhiva se je temu uprl in izjavil, da Rusi pod vodstvom Borisa Jelcina vse preveč uporabljajo metode svojih boljševiških pred- hodnikov. KABUL: Afganistanski mud- žahedini so že v predstolnici. Vendar so se ob zadnjih akcijah posamezne skupine med seboj sprle in poznavalci napovedujejo nevarnost krvavih obračunov. Mudžahedini so že pred osvojit- vijo oblasti napovedali, da bodo dosedanjega predsednika posta- vili pred sodišče, češ da je vojni zločinec. GUADALAJARA: Le malo kdo si je mislil, da bi lahko me- stni plinovod povzročil takšno eksplozijo, da bi v njej umrlo ne- kaj sto ljudi. To se je zgodilo v mehiškem mestu, kjer je silovita eksplozija, nastala zaradi slabe- ga vzdrževanja in ravnanja z me- stno plinsko napeljavo, po prvih podatkih povzročila smrt okoli dvesto ljudi. Vendar strokovnja- ki napovedujejo, da jih bo naj-' manj tristo, saj nekatere še iščejo pod ruševinami. V Mehiki to ni prva tovrstna katastrofa. Leta 1984 je na obrobju prestolnice zaradi eksplozije plinarne umrlo 400 ljudi. MAKEDONIJA: Zaenkrat trud Evropske skupnosti, da bi na zahtevo Grkov Makedonci pristali na novo ime svoje drža- ve, še .ni obrodil sadov. Evropski predstavniki se glede tega zelo trudijo, vendar zaenkrat make- donsko vodstvo ni pripravljeno sprožiti razprave o nazivu Nova Makedonija. Vprašanje je, ali za- radi zgodovinskih krivic Make- donci na to lahko pristanejo. Pc drugi strani pa lahko razumemc tudi Grke, saj imajo na severu močno makedonsko manjšino ir ne želijo tvegati naraščanja njene nacionalne identitete in s tem tu di morebitnega nastanka separa tističnih teženj. pripravila: d. 1 TEDNIK - 30- april 1992 POROČAMO, KOIMENTIRAMO - 3 MILAN KUČAN IN DUŠAN PLUT O OZELENITVI HAUJJpRIČEVEM , Zemlje ni mogoče izkoriščati nekaznovano »Današnja akcija posaditve 5000 drevesc na dosedanja odla- gališča rdečega blata v Kidriče- vem pomeni zagotovo nekakšno pomiritev med Zelenimi in TGA,« je poudaril predsednik Predsedstva Slovenije Milan Ku- čan ob akciji ozelenitve hald pred tednom dni v Kidričevem. To svojo trditev je še podkrepil: »Znano je, da je obstoju te tovar- ne in njeni prihodnosti nasproto- valo veliko različnih krogov, od energetskih, torej tistih, ki so me- nili, da je Kidričevo prevelik po- trošnik energije, do ekologov. Nadaljevanju proizvodnje so nasprotovali tudi nekateri pri- padniki sedanje stranke Zelenih. V veliki meri upravičeno, saj ne- katerih negativnih posledic pro- izvodnje tukaj enostavno niso sa- nirali. Sedaj se je pokazalo, da je sedanje vodfstvo tovarne našlo ta- ko razumevanje kot možnosti, da je grehe preteklosti pripravljeno popraviti. S tem je bilo osnovni zahtevi Zelenih zadovoljeno in zatorej so ne bom rekel sekire, ampak lopate, s katerimi smo da- nes sadili, pospravljene oziroma bodo čakale na prihodnje leto, ko bodo zasajena še nova dreve- sa. To je rezultat visoke ekološke zavesti in tudi spoznanja, da zemlje ni mogoče v nedogled in nekaznovano izkoriščati. To pa je vračilni vložek v zemljo in upam, da bo halde kmalu prekril gozd.« Gospod predsednik, v ptujski občini je nekaj tisoč ljudi nepo- sredno odvisnih od proizvodnje v Kidričevem, zato jih bo zagoto- vo zanimalo, kaj menite o na- daljnji usodi Taluma? »Doklre ni prepričljivih doku- mentov, da je ta proizvodnja res proizvodnja, ki nasprotuje slo- venskim nacionalnim interesom, in dokler ni trdega zagotovila, kako najti kruh za teh nekaj tisoč družin, toliko časa podpiram ti- ste, ki si prizadevajo, da bi čim- bolj racionalizirali in ekonomizi- rali proizvodnjo. Nisem za ukini- tev proizvodnje. Slovenci smo majhen narod, majhna država, majhna ekonomija. In ukinitev te tovarne bi zagotovo pomenila ukinitev enega sektorja ekonomi- je. To bi mogoče bilo lahko kori- stno, ampak za to morajo biti na- tančni strokovni elaborati in ek- spertize; in kot rečeno, mora biti tudi jasen odgovor, kaj bo v Ki- dričevem po aluminiju, če ga re- cimo ne bi bilo več!« Izjavo predsednika Kučana, da pomeni posaditev drevesc na Kljub dežju se je akcije ozelenitve hald udeležilo precej ljudi. (Foto: M. Ozmec.) haldah v Kidričevem pomiritev med Zelenimi in nekdanjo TGA, je dr. Dušan Plut komentiral: »Kar se tiče pomiritve, bi tež- ko rekel, da gre za to. Gre pa za- gotovo za boljše sodelovanje. Po mojem mnenju je bistveno, da sta dva največja greha Kidričeve- ga v bistvu že odpravljena. Zdaj nas čaka še dokončna sanacija odlagališč rdečega blata, odloči- tev o razvojni usmeritvi. Upam, da bomo izkoristili ta prostorski in insfrastrukturni potencial, ki je v tem velikem kompleksu. Bi- stveno pa je, da smo kljub neka- terim nasprotjem oboji spoznali, da nas sodelovanje združuje in bo tako Sloveniji kot Dravskemu in Ptujskemu polju prineslo lep- šo, socialno pravičnejšo, eko- nomsko in EKOLOŠKO USPEŠNEJŠO prihodnost. To je tisto, kar nas druži. Še enkrat poudarjam: ne glede na nekatera nasprotja moramo v tem trenut- ku poudarjati predvsem tisto, kar nas druži.« -OM MILAN KUČAN 0 SKUPŠČINSKIH DOGODKIH w Cas bo pokazal Ob obisku » Kidričevem je predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kučan o nedavnih burnih dogodkih v slovenski skupščini ob izvolitvi dr. Janeza Drnovška za mandatarja nove vlade /a Tednik povedal: »Ti zares burni dogodki v bistvu ne potrebujejo nobenega komentarja, saj so sami po sebi dovolj zgovorni. Dej- stvo pa je, da je bila nekajkrat upora- bljena in tudi izpeljana procedura uporabe ustavnega instituta konstru- ktivne nezaupnice. Seveda zahteva odgovor, zakaj so stranke oziroma poslanci ta institut uporabljali. Očit- no je eden od razlogov njihovo neza- dovoljstvo ali pa neuresničena priča- kovanja vlade, ki so ji pač po volitvah zaupali mandat. Cas bo pokazal, koli- ko je odgovornost mogoče res preva- liti samo na vlado. Janez Drnovšek je goiovo obetaven človek v slovenski politiki. Upam, da mu bo ne glede na strankarske priti- Predsednik Slovenije Milan Ku- čan. (Foto: M. Ozmec) ske uspelo sestaviti dovolj kompe- tentno vlado, vlado strokovnjakov, ki bodo uspešno opravili to, kar je v še- stih mesecih res mogoče opraviti, to je predvsem izpeljavo ali dokončanje institucionalno-pravnega okvira naše- ga gospodarskega sistema, pri čemer ima seveda zakon o reprivatizaciji ključno mesto; da mu bo uspelo kon- cipirati gospodarsko politiko, ki bo zavrnila sedanje skrajno negativne tendence, ki so med drugim rodile tu- di visoko stopnjo nezaposlenosti in vrsto socialnih problemov, in da mu bo uspelo pripraviti novo volilno za- konodajo, s čimer bo državljanom Slovenije omogočeno, da sami na no- vo definirajo razmerje političnih sil in tudi v parlamentu ~ tako kot pač oni ta hip vidijo, da je potrebno zanj gla- sovati oziroma mu dati svojo bese- do.« OM Ormoški demokrati se bodo sestali v sredo, 6. maja, se bodo v or- moškem hotelu sestali člani tam- kajšnje Demokratične stranke in se pogovorili predvsem o ustano- vitvi občinskega odbora stranke in bodočem delu. Menijo, da bi morali preseči aktivnosti za bipo- larno cepitev Slovenije, prizade- vali si bodo za policentrično raz- vito, pravno Slovenijo, za boljše socialne razmere, varstvo narave, sprejetje lastninske zakonoda- je .. . Privrženci in simpatizerji stranke, vabljeni....... Prapor je razvil kmetijski minister dr. Jože Osterc Skupaj s številnimi domačimi duhovniki je prapor blagoslovil škof dr. Franc Kramberger Kmečka zveza razvila prapor Po dopoldanskem odprtju raz- stave Dobrote slovenskih kmetij je bila v petek popoldan še ena slovesnost: Slovenska kmečka zveza - podružnica [*tuj je raz- vila svoj prapor. Tudi ta sloves- nost je bila na dvorišču minorit- skega samostanam spremljalo pa jo je lepo število obiskovalcev; med gosti so bili tudi predsednik DPZ republiške skupščine dr. Ludvik Toplak, predsednik Zbo- ra občin Ivo Bizjak, predstavniki Zadružne zveze Slovenije. Hra- nilno-kreditne službe, ljubljan- ske univerze, predstavniki ptuj- ske občine . . . Slavnostni govor je imel aka- demik dr. Anton Trstenjak. ki je med drugim dejal, da kmečkemu rodu država ni bila naklonjena, čeprav je kmečki narod zdrav in garancija, da bo slovenstvo pre- živelo tudi v naslednjem tisočle- tju. Vsi veliki možje slovenskega naroda so sinovi kmečke matere, kmečki narod se ni dal nikoli po- tujčiti in je vsemu navkljub ohra- njal tradicijo slovenstva in mora- lo. Morala pa je tista, ki drži dr- žavo pokonci, ne policija. Prapor Kmečke zveze Ptuj je razvil Slovenski kmetijski mini- ster dr. Jože Osterc. Tudi on je v nagovoru dejal, da se imamo kmečkemu stanu zahvaliti za to, da je slovenski narod preživel, da imamo tako lepo deželo in za to, da bodo imeli tudi zanamci pogoje za življenje. Zatem je pra- por blagoslovil škof dr. Franc Kramberger, pri maševanju pa so sodelovali številni domači du- hovniki. Prapor, ki ga je sofinanciralo 17 botrov in ga krasi lepo število trakov in žebljičkov, bo odslej spremljal ptujsko podružnico Slovenske kmečke zveze na vseh slovesnostih, če bo potrebno, so dejali, pa bodo prapor nosili tudi v kmečki punt. J. Bračič Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc za Tednik: »Nad razstavo Dobrote slovenskih kmetij sem vzradoščen. Letošnja, tretja, je še boljša od lanske. Zanimivo Je. da so lani nagrajene gospodinje tudi letos prejele nagrade. To jc dokaz, da Jim razstava veliko pomeni in daje v njih tekmovalni duh. Pojavile so se številne nove razstavljalke in kar težko je bilo izbrali iz cele Slovenije res najboljše. Splošen vtis je torej izredno ugoden, potrebno pa ho dali razstavi še večji poudarek in jo bolj po- pularizirali. Menim da bi morali novinarji pripeljali svoje kolege iz sosednjih dežel, da hi vse to videli in doživeli." Kako Je letos kmetijstvo zastopano v državnem proračunu, kakšnim namenom bodo namenjena sredstva za kmetijstvo? Dr. Osterc: »Vproračunu smo uspeli zagotovili nominalno nekaj več sredstev kot lani. realno pa ma- lo manj. V primerjavi z drugimi delavnostmi smo se bolje odrezali, saj smo uspeli skupaj s kmečko stran- ko uveljaviti zahtevo za določeno količini denarja za regresiranje obresti od kreditov za kmetijstvo in upam. da bomo uspeli sredstva na primeren način razdeliti. Pri intervencijah bomo dajali poudarek po- dročjem, kjer lahko dosežemo največji učinek. To je predvsem regresiranje semena, plemenske živine, šol- stvo in podobno." Vas je morda novi mandatar dr. Drnovšek povabil k sodelovanju v novi vladi.' Dr. Osterc: »Zaenkrat .v> ne. V časopisju sem sicer prebral tudi svoje ime, vendar se doslej z gospo- dom Drnovškom še nisem srečal nikdar v življenju." USTANOVILI PODRUŽNICO DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽIUA Spremenimo način življenja v Srednješolskem centru v Ptuju je bila 23. aprila ustanovna skupščina podružnice Društva za zdravje srca in ožilja za občini Ormož in Ptuj. Za predsednika so izvolili dr. Antona Tropa. Podružnica bo imela svoj se- dež v bolnišnici. Več kot petdeset udeležencev ustanovne skupščine do- kazuje, da bo podružnica živela in de- lala. Predsednik je poudaril, da je cilj podružnice spremeniti način življe- nja. Da bi to dosegli, bodo izkoristili vsa sredstva, ki so na voljo. Prizade- vali si bodo, da bi včlanili čimveč mladih, žensk, mater... Pričakujejo, da se bodo včlanili tudi športniki, kulturni delavci, vzgojitelji in ustano- ve. Vključili bodo bolnike s sladkor- no boleznijo, zvišanim krvnim tlakom in zvišano količino maščob v krvi, saj gre za ljudi, ki so potencialni kandi- dati, da zbolijo na srcu in ožilju. »Zavedamo se, da uspehov ne bo čez noč. Zadovoljni bomo, če bomo zmanjšali število obolelih in tudi če se število bolnikov ne bo povečalo.« Profesor dr. Josip Turk, pred- sednik republiškega Društva za zdra- vje srca in ožilja, je pozdravil ustano- vni zbor ptujsko-ormoške podružni- ce. »Ste eni izmed prvih v Sloveniji, ki ustanavljate odružnico. Proti kate- rim boleznim se borimo? Proti ishe- mičnim boleznim srca, cerebrovasku- larnim boleznim ter boleznim perifer- nih arterij in aorte. Bolezni srca in ožilja lahko preprečujemo ali upočas- njujemo. Dejavniki tveganja prve vr- ste so hipertonija, diabetes in kajenje, dejavniki druge vrste pa debelost, prevelika raba soli, pomanjkljivo tele- sno gibanje, urikemija, stres in alko- hol. Ob tem moram povedati, da smo vsaj po nečem že v Evropi: po bolez- nih srca in ožilja. Statistika pravi, da bo eden od treh novorojenčkov umrl zaradi bolezni srca, eden od petih za- radi raka, letno pa v svetu umre 2,5 milijona ljudi zaradi kajenja. Z nobe- nimi zakoni oziroma drugimi prepo- vedmi ne bomo dosegli, da nihče ne bo več kadil. Lahko pa dosežemo, da tisti, ki že morajo kaditi, kadijo s kul- turo. Kaditi ne bi smeli v šoli, avto- mobilu, ne more kaditi direktor, ugle- den menežer, če želi uspeti. Prav tako ne sme kaditi politik.« Preventiva bolezni srca je tudi pre- ventiva pri možganski kapi, raku, plju- čnih boleznih, degenerativnih boleznih, poškodbah, prezgodnjem porodu in drugem. V borbi proti boleznim srca in oži- ljem bomo najbolj uspešni, če bomo preprečevali pojav dejavnikov tvega- nja v populaciji. Spremeniti bo po- trebno način življenja. Da bomo v tem uspeli, potrebujemo moč, razum in voljo. Ljudi bomo morali navaditi, da na policah trgovin izbirajo hrano, ki ima manj maščlob, več vlaknin, manj soli. Na teh živilih bo posebna blagovna znamka, ki bo označevala, da gre za bolj zdrava in priporočljiva živila. Prvih dvanajst kandidatov za pridobitev posebne blagovne znamke je že izbranih. Med njimi sta tudi dve ptujski podjetji: Mlekarna za jogurt Enemon iz posnetega mleka in Peru- tnina za piščančje prsi v ovitku brez dodane maščobe. Brez pomoči gospo- darstva in politike člani Društva za zdravje srca in ožilja ter podružnic ne bodo uspeli, bodo le osamljeni vitezi. Ljudi pa lahko spreminjamo samo z zgledom. Dr. Anton Trop je na skupščini go- voril o značilnosti srčne bolečine, o spoznavanju infarkta, saj je zelo po- membno, da bolnik z infarktom pride v bolnišnico v treh do štirih urah. Članarina za delo podružnice je 300 tolarjev. Člani bodo dobili izkaz- nico, s katero bodo lahko uveljavili nekatere prednosti. Med drugim bo- do imeli 10 odstotkov popusta v zdra- viliščih. V kratkem bo pričela izhajati revija za zdravje srca in ožilja. Dr. Anton Trop je udeležence skupščine seznanil, da se bodo povezali s ptuj- skimi podjetji, da bi bilo na policah v trgovinah čimveč zdrave hrane. Tre- nutno dobro sodelujejo s Perutnino in Mlekarno, sodelovali pa bodo tudi s podjetjem Pekarne in slaščičarne. Na ustanovni skupščini je profesor dr. Josip Turk, predsednik republi- škega Društva za zdravje srca in oži- lja, podelil ptujski Perutnini prizna- nje za njena prizadevanja za zdravo prehrano. MG Govori se . . . DA Jc naš. pnijski župan poj^uincn tniiž. Ko državni predsednik Kučan morda ni upal v rin^ na otvoritev državnci;a h (oviona dokaj pisano etnično podobo. Ob ital- skem prebivalstvu so bili tu še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahod- nih provinc ter uradniki in sužnji z grško govo- rečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna po- doba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubri- ki jih želimo bralcem v sliki in besedi predsta- viti na poljuden način. Fotografije: Bine Kova- čič. MERKUR (lat. Mercurius) Merkurje rimski bog trgovine, rokodelstva in pomorstva. Ob tem pa je bil tudi hitri Jupitrov služabnik, ki je obiskoval pod- zemni svet. Kot takšen je večkrat upodobljen na antičnih nagrob- nih spomenikih. V Poetovioni se nahaja v spodnjem reliefnem po- lju »Orfejevega spomenika«. Danes nam je skoraj nerazpo- znavni relief poznan iz starejših risb, na katerih lahko ob bogovih podzemlja Plutonu in Proserpini vidimo tudi Merkurja z glasniško palico (caduceusom). S širšega območja Poetovione je poznan le en pošvetilni kamen iz Hoč z reliefno upodobitvijo moš- nje in caduceusa, iz same Poeto- vione pa dva napisa. Naša foto- grafija kaže tistega, ki ga je po- svetil nek namestnik, verjetno z imenom Provincialis. Merkurju posvečena napisna kamna iz Poetovione si lahko Bogu Merkurju posvečen votivni kamen, ki ga je dal postaviti nek Provincialis. Kamen je bil najden leta 1897 na Ptuju — Zgornji Breg. ogledate v lapidariju Pokrajin- skega muzeja Ptuj. 6 - ŠPORT 30. april 1992 - TEDNIK^ SPECIALEN TURIZEM Ponovno Švicarji Lani je revija Aerorevue, katere informacije obkrožijo francosko in nemško govoreči letalski svet, objavila tristransko barvno reportažo o idiličnem letalskem turizmu na ptujskem letališču v Moškanjcih. L čitelj švicarskih pilotov Walter Baer pa reklamira svojo letalsko šolo tudi z vabilom na Ptujsko Goro, Jeruzalem, ptujski grad in gradove Bori, Dornava, Trakoščan ... Prav te dni preživlja 14 švicarskih pilotov z dve- ma letaloma svoj delovno dopust ponovno pri nas. »V vaše kraje nas vlečejo ce- nejše letenje in bivanje, dobro- došlost na letališču in povsod drugod, razmeroma dobro vreme ter pokrajina, ki je podobna oko- lici našega St. Gallusa ob nemški meji. Piloti, ki so pričeli leteti tu- kaj 20. aprila, so še začetniki in se bodo po vsej verjetnosti šolali za vojaške pilote,« je povedal njihov učitelj, profesionalni pilot NValter Baer. »Naleteli bodo vsak po 35 ur, od tega jim jih 23 plača država, 12 pa vsak sam. Med njimi je tudi dekle, ki leti celo bolje od nekaterih kole- gov.« Švicarji iz letalskega kluba Lo- miš prihajajo k nam tudi poleti z družinami. S prihodom oziroma priletom ni težav, nekoliko po- časneje so prišli do ustreznih do- voljenj prej, ko so dokumente urejali še z Beogradom. S trise- dežnim športnim letalom beagle BT 12 potrebujejo za prelet 3 do 4 ure, po cesti pa morajo prevali- ti 800 kilometrov. Pravijo, da to ni predaleč niti za »vikend turi- zem«. »Delno gre za izmenjavo, saj je bil naš mehanik na šolanju pri njih, v Švici. Sicer pa upamo, da se bodo za obisk pri nas odločili tudi drugi tuji letalci. Republiški in občinski turistični minister, ki sta takšen tabor obiskala lani, sta ugodno ocenila naša prizadeva- nja. Z letošnjo skupino smo se že dogovorili, da bodo v slabem vremenu, ko ne bodo mogli lete- ti, obiskali naše znamenitosti in razstavo Srečanje z Jutrovim,« je povedal predsednik AK Otmar Gaiser. Milena Zupanič Mirko Vindiš izpolnil olimpijsko normo v ponedeljek, 20. aprila, je normo za nastop na poletnih olimpij- skih igrah v Barceloni izpolnil tudi Mirko Vindiš. To mu je uspelo na mednarodnem maratonu v Torinu, ko je z rezultatom 2 uri, 14 minut in 27 sekund osvojil tudi zelo dobro četrto mesto v močni konkurenci teka- čev, ki so se prav tako kot on potegovali za izpolnitev norme. Tek na 42 kilometrov in 195 metrov so povedli trije Italijani, saj se jih je več borilo za samo še eno prosto mesto v njihovi repre- zentanci. Mirko je tekel v skupi- ni, ki je želela doseči rezultat za izpolnitev norme. Vendar so v zadnji tretjini vsi po vrsti padali v tempu in se je moral sam poda- ti v lov na magično mejo 2 uri, 14 minut in 30 sekund. To mu je ob koncu tudi uspelo, čeprav ni imel toliko spremljevalcev, da bi imel pravo kontrolo stanja v te- ku. Rezultat bi bil verjetno še boljši, če tekačev ne bi oviralo nekoliko pretoplo vreme. Kakor- koli že, norma je izpolnjena. Iskrene čestitke! To pa seveda Mirku Vindišu ne bo dovolj, saj je v priprave že in bo še moral veliko vložiti. Ne samo volje in časa! Tega ima dovolj. Potrebna bo denarna in vsakršna druga pomoč oziroma sodelovanje v projektu, ki ima zveneč naslov: BARCELONA 92! 1. kotar ROKOMET Prekinitev v Veliki Nedelji! v soboto so tekme naših ekip vzbudile precejšnjo pozornost. V Ptu- ju je Drava s težavo iztržila točko proti Duki iz Ajdovščine, derbi slo- venske lige Ormož —Velika Nedelja pa sta sodnika v 40. minuti preki- nila, ker se je igralec Ormoža Hedžet fizično lotil sodnika. Ob preki- nitvi so domačini, ki so bili v tej tekmi gostje, vodili s tremi zadetki prednosti. Prekinitev ni bila potrebna, saj razen prestiža v lokalnem derbiju tekma Ormožanom ni pomenila prav nič več. Svoje bodo se- daj rekli tekmovalni in disciplinski organi RZS. DRAVA-DUKA 18:18 (9:8) Okrog 200 gledalcev je v športni dvorani Center videlo ostro, vendar korektno tekmo superlige. Gostje so zelo čvrsta in fizično mo- čna ekipa, ki so ji domači, razen v prvem polčasu, težko sledili. Po izenačenem prvem delu so namreč gostje hitro povedli in si kmalu priigrali tri zadetke prednosti, ki sojo ^adržali do zaključka, ko je do- mačinom ob bučni podpori gledalcev le uspelo izenačiti. Tik pred koncem so gostje dosegli 19. zadetek, ki pa sta ga sodnika razveljavila zaradi prestopa. Ptujčani ostajajo na devetem mestu, v zadnjem kolu pa se bodo v Ljubljani pomerili s Kolinsko-Slovanom. V najslabšem primeru bodo deseti, obstanek pa je velik uspeh, če vemo, da so se v superligo uvrstili kot 12. ekipa! DRAVA: Koštomaj, Mešl, Vugrinec I, Terbuc I, Pucko 2, Šimac 2, Osterc, Ramšak 4, Kelenc, Sagadin 2, Hrupič 6, Mlakar. V predtekmi so kadeti Drave v pomembnem srečanju z 20:15 premagali vrstnike Pivovarne Laško iz Celja, v zadnjem srečanju ve- čera pa je druga moška ekipa v tekmi 2. SRL-vzhod kar s 33:14 od- pravila drugo, mlado ekipo Nove opreme iz Slovenj Gradca. V nedeljo dopoldan pa je bila v Veliki Nedelji tekma med doma- čimi in mladinci Drave, ki je odločala o napredovanju v tem tekmova- nju. Uspešnejši so bili domačini, ki so z zadetkom v zadnjih sekundah zmagali s 15:14. I.kotar Razvoj športa na Ptuju Soočenje ^port je v zadnjih letih doživel precejšnje spremembe v organizi- ranosti, in kot kaže, jih bo v krat- kem še nekaj. Vseh seveda ne bo- mo izumili doma, gotovo bodo marsikaj domislili v republiki. ISa okrogli mizi o športu na Ptuju, ki je bila aprila, so udeleženci po- dali vrsto mnenj o nadaljnjem raz- voju te pomembne družbene aktiv- nosti, zdi pa se, da je razgovor krojil predvsem — denar. Ta na- mreč kroji tako usodo najboljših kot delo še neznanih športnikov, pa tudi razvoj naših najmlajših in s tem celotne populacije. Športno življenje črpa denar predvsem iz občinskega proraču- na. Ta sredstva deli sedaj Šport- na zveza kot posrednik med dr- žavo in klubi, ki so člani Športne zveze. Osnova za razdelitev je poseben pravilnik, vendar se po teh kriterijih deli le del občinskih sredstev, večji del pa se razpore- ja za druge potrebe športa, in kot trdijo nekateri, je možnost neob- jektivne razdelitve tega denarja velika. Nekatere članice Športne zveze se pritožujejo tudi zaradi nerednega izplačevanja za dobro delo že tako premajhnih sred- stev. Vrsta problemov torej, ki pa ne smejo zamegliti razvoja špor- ta in zelo dobrih rezultatov, ki jih dosegajo ptujski športniki. Del zagat bo gotovo rešil športni sklad, ki ga v občini pravkar oblikujemo in katerega sredstva bodo namenjena vrhunskim športnikom. O razvoju športa na Ptuju so razpravljali tudi poslan- ci Skupščine občine Ptuj. V naši redakciji pa smo poskusili sooči- ti nekaj različnih mnenj o mož- nostih razvoja športa, da bi sta- nje v ptujskem športu tudi tako nekoliko osvetlili in razjasnili. Pripravila: Milena Zupančič Kristina Šamperl-Purg, članica IS za po- dročje kulture, izobraževanja, športa in razi- skovanja: »Osnovno razmišljanje o dejavnosti športa v naši občini do leta 2000 prestavljata analiza dela na tem področju in novi trendi, ki se pojavljajo. Analiza dela je pokazala potrebe in pro- bleme na različnih področjih športa. Za od- pravo pomanjkljivosti analize je bila obliko- vana posebna komisija, ki poskuša predvsem enakovredno predstaviti vse športne zvrsti v naši občini. Novi trendi v Sloveniji gredo v podporo dveh smeri: športa mladih in vrhunskega športa. V ptujski občini poskušamo oblikovati smernice za področje športa z oblikovanjem nove organiziranosti športa v smislu večje povezanosti vseh športnih delavcev, poenote- ne izrabe vseh razpoložljivih športnih objek- tov v občini ter finančnih sredstev. Glavni nosilci športa mladih so in bodo zraven šol društva. V smernicah želimo dati čimvečji poudarek konkretnim izvajalcem aktivnosti na področju športa. Finansiranje društev bo po sklepu izvršnega sveta že v tem mesecu potekalo direktno iz sekretariata in ne posredno prek Športne zveze, če predsed- stvo Športne zveze ne bo posredovalo, kakor smo se dogovorili, še enkrat utemeljenih ra- zlogov, da ostane sistem finansiranja po sta- rem. Za vrhunski šport v občini oblikujemo športni sklad (pool), v katerega bo dala svoj vložek zraven drugih, ki jih bo to zanimalo, tudi občina. Sklad bo sofinansiral vrhunske športnike. Pobuda, da bi v nacionalni program os- novnih šol bili zajeti tudi množični športi kot so plavanje, gimnastika, planinstvo, taborni- ki .. ., je naletela na izredno ugoden odziv. Z njo želimo doseči, da bi se motorične sposob- nosti naših otrok razvijale, da bi se povečale možnosti izbiranja in oblikovanja poznejših vrhunskih športnikov in da bi se oblikoval pozitivnejši odnos otrok in mladine do špor- ta. Posredovala sem le nekaj aspektov, nekaj drobnih utrinkov; celovito podobo športa in usmeritve zanj šele sooblikujemo.« Dipl. iur. Branko Resnik, predsednik Športne zveze občine Ptuj: »V sodobnih družbah je bilo doseženo so- glasje o tem, da država ni sposobna odločati o vprašanjih družbe na področju kulture, športa, javnega obveščanja in podobnih inte- resnih dejavnosti vseh občanov. Gibanja gre- do v smeri odločanja v okviru interesnega združevanja sodobno rečeno: v okviru ci- vilne družbe. V prejšnjem režimu je šlo odločanje po sa- moupravnih interesnih skupnostih, te pa so se zbirokratizirale in jih je država obvladova- la po vladajoči stranki in temu namenu prire- jenem volilnem sistemu. Volilni programi vseh strank na prejšnjih volitvah so vsebovali določbo o zmanjševanju uprave in zahtevo 30 umiku države iz sfere civilnega življenja, cjer njen poseg ni nujen. Obstoječa oblast pa poskuša enako kot vsaka druga v svoje roke dobiti čimvečje pristojnosti tudi na področ- jih, kjer direktna intervencija državne dejav- nosti le škodi, kot npr. na področju športa. Sporne usmeritve na področju športa gredo v napačno smer; značilna je izjava enega od odgovornih uslužbencev občine: »O sred- stvih, ki jih da država, naj država tudi odlo- ča.« Športna zveza občine Ptuj papredlaga, da naj o sredstvih, ki jih vsi državljani prispe- vamo za šport, ne odločajo le državni uradni- ki, ampak interesna organizacija civilne druž- be, v kateri naj bodo zastopani predstavniki športnih društev, združeni v športni zvezi in zunaj nje, strokovna javnost — učitelji tele- sne vzgoje, trenerji, ruivinarji — in ugledni javni delavci s področja športa ter slednjič država kot tretja stranka. V tej smeri je bila s strani Športne zveze pripravljena ustanovitev športnega zavoda. Očitno pa se je ta pobuda izgubila v labirintih državne uprave. Najbolj tragično je, da si oblast razširja pravico odločati o sredstvih na področju športa celo prek meja, ki si jih je privoščila prejšnja oblast, kar je lepo razvidno iz spreje- tega proračuna, kjer so državni uradniki do- datno dobili pristojnost odločati o milijunu SLT.« Miran Muhič,j)rof. telesne vzgoje na Stroj- ni in metalurški soli: »V terminologiji športa se vse bolj uvelja- vlja pojem ŠPORT MLADIH, ki je bil prvič predstavljen in opredeljen na I. mednarod- nem simpoziju o športu 1990 na Bledu. Ta zajema populacijo, ki je vključena v vzgojno- izobraževalni proces, torej od 2. do 18. leta. V nacionalnem programu športa so v grobem opredeljeni cilji in naloge športne vzgoje v tem obdobju rasti in razvoja otroka ter mla- dostnika. Več in bolj konkretno bo morala reči in narediti športna stroka v sodelovanju z zdravniki, pedagogi, psihologi, sociologi. Po teoriji razvoja osnovnih motoričnih sposobnosti (gibljivost, moč, hitrost, vzdržlji- vost, koordinacija, preciznost) bi bile osno- vne vsebine športne vzgoje v tem obdobju; 1. PREDŠOLSKA DOBA (vrtci): gimna- stika in elementarne igre za razvijanje osnov- nih motoričnih sposobnosti 2. OSNOVNA ŠOLA: gimnastika, atleti- ka, plavanje, elementarne igre, igre z žogo, plesi, športno-ritmična gimnastika, pohodni- štvo 3. SREDNJA ŠOLA: atletika, igre z žogo Za tak način je potrebna sistematičnost in koordiniranost dela ter povezanost od začet- ka vrtca do konca srednje šole. V ptujski ob- čini imajo skoraj vse šole pogoje za izvajanje teh vsebin. Seveda bo vsaka šola lahko doda- la športe, ki so tradicionalni v njenem okolju, dovolj je tudi prostora za nove, ki se uvelja- vljajo. Namen obveznih vsebin je dvojen: prvič, če hočemo Slovenci postati športni narod (kar trdimo, da smo?), bomo morali športno vzgojo postaviti v okvire, ki v svetu že veljajo in so se pokazali kot zelo dobri, in drugič, če hočemo postati bolj zdrav narod, bomo mo- rali sami kaj narediti za telo in duha — v vzgojno-izobraževalnem procesu si bomo pri- dobili osnovne sposobnosti, znanje in nava- de, da bomo kasneje lahko to kondicijo vzdr- ževali. In kdo bo dal denar? V financiranju moramo sistemsko ločiti vr- hunski (tekmovalni) šport in šport mladih. Šport mladih mora financirati izključno drža- va (občinski proračun). Ta mora imeti inte- res, da si vzgoji sposobne in zdrave državlja- ne. Sredstva morajo dobiti neposredno izva- jalci (šole, vrtci). Osnovna izhodišča je že potrdilo republi- ško ministrstvo za šolstvo in šport, veliko de- la še mora narediti Fakulteta za šport v Lju- bljani. Najtežje in največje delo bodo vseka- kor učni načrti za vse stopnje izobraževanja. Upam, da bo s sprejetjem nacionalnega programa športa zaživela ta ideja v praksi.« Žarko Markovič, trener v AK Ptuj, dipl. so- ciolog: »Razvoj športa je odvisen predvsem od tega, koliko se bodo strokovni športni de- lavci ukvarjali s strokovnim delom in se jim ne bo treba ukvarjati se z dnevnimi vprašanji. Za prehod je potreben dolgoročen stabilen organizacijski model športa. Šport se bo sicer razvijal odvisno od kakovosti organiziranosti klubov, vendar bom zapisal samo o organiza- ciji celotnega športa in odnosih med klubi, stroko in državo. Klubi se organizirajo v skupno športno or- ganizacijo, na primer v športno zvezo, le za- radi svojih interesov. Tako pomeni športna zveza organizacijo civilne družbe za usklaje- vanje medsebojnih interesov klubov na eni strani, države na drugi in strokovne organiza- cije na tretji strani. Pri delitvi javnih sredstev se morajo upo- števati popolnoma vsi javni viri. Sedaj se le del javnih virov razdeljuje na osnovi vnaprej dogovorjenih kriterijev, medtem ko je večji del prepuščen sprotnim odločitvam. Zato bi se tudi morali popolnoma vsi viri deliti na osnovi kriterijev, stvar posameznih klubov pa je, kako si bodo zagotovili materialne stroške za delo, objekte za treninge, kako bodo stro- kovno vodili proces treninga, organizirali pri- reditve in tako naprej.« Vlado Cuš, profesor športne vzgoje, sekretar za selektivni vrhunski šport Športne zveze Ptuj: »Produkt športnikov so rezultati, po katerih se športne panoge in športne organi- zacije razlikujejo, ter področje delovanja — množična rekreativna dejavnost, šolski šport, tekmovalni in selektivni vrhunski šport. Gle- de na vsebino športne dejavnosti, ki se deli 50 področju, dosežkih, številu udeležencev, cvaliteti, ciljih in drugem, smo v naši občini sprejeli in uveljavili pravilnik o razvrščanju športnih panog in športnih organizacij ter os- novah financiranja. Pri tem smo upoštevali kriterije, ki so priznani v Sloveniji in v razvi- tem svetu. Dogovorjeni kriteriji v pravilniku natančno in objektivno razvrščajo športne panoge in športne organizacje, ki se pojavlja- jo v naši občini. Pravilnik smo v letu 1991 do- polnili v skladu z razvojem športne dejavno- sti. Pri tem smo upoštevali vse argumentirane predloge in pripombe športnih delavcev. Poudariti velja pomen tega pravilnika pri za- gotavljanju objektivnosti, spodbujanju kvali- tetnejšega dela, tekmovalnosti in s tem k do- seganju še boljših rezultatov, načrtnega in strokovnega dela, izdelave finančnih in de- lovnih načrtov. Za spremljanje in pravilno iz- vajanje določil pravilnika skrbi komisija za selektivni vrhunski šport in predsedstvo ŠZ Ptuj. Posameznih kritik, da pravilnik ni dober, nihče ni podkrepil s konkretnimi argumenti. Ta kritika izhaja iz dejstva, da je denarja na področju športa izredno malo, potreb pa ne- sorazmerno več. Dodatna težva je, da se ptuj- ski športniki vedno bolj dokazujejo tudi v mednarodnem merilu, kar zahteva vedno večja denarna in materialna sredstva. V no- beni občini v Sloveniji trenutno ne širijo svo- jih programov na področju športne dejavno- sti, ampak skrbijo za še kvalitetnejše pogoje uveljavljenih športnih panog in njihovih no- silcev. Takšno usmeritev nam žal narekuje pomanjkanje finančnih sredstev. Vse športne panoge in športne organizacije, ki izpo njuje- jo zahtevane in zastavljene rezultate po krite- rijih iz pravilnika, moramo podpreti kljub težkim ekonomskim razmeram, saj se nam vložena sredstva preko dejavnosti oplemeni- tijo. Dodatno pozornost moramo posvetiti ti- stim, ki so sposobni poseči po najvišjih uvr- stitvah na uradnih mednarodnih tekmova- njih. Preko teh športnikov bomo promovirali ne samo posamezne športne panoge, ampak Ptuj kot celoto z vsemi njegovimi kvalitetami. Stabilen sistem financiranja ključnin pro- jektov na občinski ravni je objektivna nuj- nost, brez tega je kakršnokoli načrtno stroko- vno delo obsojeno na neuspeh. Šport mladih mora biti naša strateška usmeritev, saj je baza za povečevanje števila športno aktivnih v celotni populaciji in za vr- hunske športne doseške. Ne smemo pa poza- biti na množično rekreativno dejavnost in tekmovalni šport na nižji ravnit ter jima za- gotoviti najnujnejše pogoje za izvajanje de- javnosti. Naš cilj mora biti čimveč športnikov in čimveč športnih panog. Športne organiza- cije (klubi) so eden ključnih nosilcev športne dejavnosti, od njihove organiziranosti, stro- kovnega dela, številčnosti, rezultatov in dru- gega je odvisna uspešnost športne dejavno- sti.« TEDNIK - 30. april 1992 ŠPORT - 7 FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V BOKSU Ptujčanom sedem zlatih Mesto državnih prvenstev bi lahko imenovali Ptuj, saj je bilo v zad- njih dveh tednih v športni dvorani Center organizirano že drugo najvišje, državno tekmovanje, tokrat boksarsko prvenstvo. Organizirala sta ga Boksarski klub Ptuj in Boksarska zveza Slovenije, ki ima predsednika, Slavka Dokla, in sedež na Ptuju. Dvorana Center je v nedeljo privabila okoli 500 ljubiteljev boksa, ki so si ogledali 13 borb — drugi so zmagali brez borb — Ptujčani, novi državni prvaki: Boštjan Kerin, Bojan Žolger, Boštjan Berlič, Boris Horvat, Albin Mere, Dušan Bele in Anton Novak. v mladinski in članski kategoriji. Za četrt- in polfinale je bilo pri- javljenih 71 tekmovalcev iz 6 klubov. Te borbe so bile na spo- redu že v petek in soboto v Mari- boru. Finale državnega prvenstva je odprl ptujski župan Vojteh Raj- her kot odposlanec sicer naja- vljenega predsednika Milana Kučana. Po programu, ki so ga izvedli harmonikarji ptujske glasbene šole, folklorna skupina iz Markovcev in Gimnastično društvo Ptuj, so podelili zlate plakete Boksarske zveze Sloveni- je za življenjsko ali dolgoletno delo Srečku Fridlu, pionirju slo- venskega boksa, 400-kratnemu zmagovalcu in trenerju prvega razreda, Francu Beletu za dolgo- letno delo v Boksarski zvezi Slo- venije, Jožetu Sinku kot dolgolet- nemu tehničnemu vodji Boksar- ske zveze in Ivo Mihevcu za novi- narsko delo ter srebrno plaketo Borisu Ferku za delo v Zvezi in ptujskemu klubu. Borbe je vodil vrhovni sodnik Franc Stramšak. Večjih poškodb ni bilo, je povedal dr. Stanko To- minc, Slavko Doki, predsednik in selektor Boksarske zveze Sloveni- je, pa je prvenstvo ocenil tako: »Mladinci so bili v ringu prvič ali drugič in takšne so bile tudi borbe, člani pa so v glavnem pre- kaljeni borci. Naslednji teden bodo znana imena reprezentan- tov, ki se bodo sposobni kosati z drugimi državami. Anton Novak je bil predviden celo za olimpij- ske igre, vendar zaradi starosti, meja je 31 let, ne pride v po- štev.« Tudi boksarji so z osamosvo- jitvijo Slovenije izgubili del kon- kurence in jo bodo odslej iskali predvsem v sosednjih državah. Žal so njihova gostovanja zaradi premajnih sredstev omejena. Pr- vo večje tekmovanje bo tradicio- nalno ptujsko za zlato rokavico v juniju, jeseni pa nameravajo pri- četi z ligaškimi tekmovanji, je še povedal Slavko Doki. V ligo bo- do skušali pritegniti tudi tekmo- valce druge boksarske asociacije — Zveze boksarskih organizacij Slovenije, ki prav tako združuje 6 klubov, vendar se tokratnega prvenstva niso udeležili. Pra* ta- ko ni članica Športne zveze Slo- venije in ne podpisnica olimpij- skih dokumentov. Med finalisti je bilo največ ptujskih boksarjev, kar 10. Tako so Ptujčani osvojili 7 zlatih, 3 srebrne in 3 bronaste medalje; prav tako so zelo dobro tekmo- vali slovenjebistriški in maribor- ski boksarji. Kot najboljšega boksarja na tekmovanju so pro- glasili Albina Merca s Ptuja, po- kal za boksarja z najboljšo tehni- ka udarcev je prejel Bojan Poš iz Slovenske Bistrice, najboljši do- mači boksar Boris Horvat in najmlajši zmagovalec, leta 1976 rojeni Djeladini iz Novega me- sta. Rezultati Mladinci: peresno lahka kate- gorija: 1. Lešnik, MB; mušja: 1. Slavič, MB; bantam: 1. Kraše- vec, MB; lahka: 1. Kerin, PT, 2. Kumer, LJ, 3. Zavec, PT; polvel- ter: 1. Habjan, SI. B., 2. Juršič, NM, 3. Ljubic in Ljubeč, oba MB; velter: 1. Kurnik, MB; pol- srednja: I. Radakovič, SL. B., 2. Vinko, PT, 3. Sežun, LJ; srednja: I. Blagojevič; poltežka: 1. Žol- ger, PT, 2. Černič, NM, 3. Kelc, MB; težka: I. Gabron, LJ, 2. Po- drebršek, MB; supertežka: I. Berlič, PT. Člani: lahka kategorija: 1. Brumec, SL. B.; polvelter: 1. Lah, SI. B., 2. Potočnik, PT, 3. Jakše, MB; velter: I. Bojan Poš, SI. B.; 2. Černila, PT; 3. Šerbi- nek, NM, in Andrej Horvat, PT; polsrednja: 1. Boris Horvat, PT, 2. Klepej, Ce, 3. Eberl, SI. B., in Sedarev, MB; srednja: 1. Mere, PT, 2. Taraniš, LJ, 3. Čanič, NM; poltežka: 1. Vojko Poš, SI. B., 2. Durovič, MB, 3. Šprah, MB, Si- mionov, LJ, in Vrbnjak, PT; tež- ka: Bele, PT, 2. Omerza, Ce, 3. Vukalič, MB; supertežka: 1. No- vak, PT, 2. Gajanič, CE, 3. Fle- ischer, PT. Milena Zupanič Medobčinske nogometne lige Drava—Aluminij 0:1 Stadion Drave, gledalcev okoli 300, sodnik Ke- lenc. Strelci: 0:1 Ivančič. Pragersko—Skorba 0:0 Igrišče Pragerskega, gledalcev okoli 100, sodnik Kodrič. Hajdina —Dornava 2:1 Igrišče Hajdine, gledalcev okoli 160, sodnik Ko- drič. Strelci: 1:0 Hentak, 2:0 Mlakar, 2:1 Kokol. Slovenja vas—Gerečja vas 3:1 Igrišče v Slovenji vasi, gledalcev 150, sodnik Koren. Strelci: 0:1 Tončič, 2:1 Murko, 3:1 Kotnik. Preskrba—Gorišnica 1:0 Igrišče Boča v Poljčanah, gledalcev 100, sodnik Doki. Strelec: 1:0 Stojnšek. Bukovci—Stojnci 0:4 Igrišče v Bukovcih, gledalcev okoli 250, sodnik Ornik. LESTVICA 1. Stojnci 16 14 1 1 41:8 29 2. Aluminij 16 12 3 1 53:16 27 3. Drava(-l) 16 10 2 4 41:16 21 4. Gerečja vas 16 9 3 4 31:22 21 5. Slovenja vas 16 7 4 5 21:22 18 6. Pragersko 16 4 7 5 26:19 15 7. Gorišnica 16 4 5 7 24:34 13 8. Skorba 16 3 4 9 24:26 10 9. Hajdina 16 3 4 9 20:41 10 10. Dornava 16 2 5 9 19:31 9 11. Preskrba (-2) 16 4 3 9 16:43 9 12. Bukovci 16 3 1 12 18:45 7 Pari naslednjega kola: Slovenja vas —Hajdina, Gerečja vas —Preskrba, Gorišnica—Pragersko, Skorba —Drava, Aluminij —Bukovci, Stojnci — Dornava. Rezultati II. razreda: Hajdoše—Tržeč 4:3, Pol- skava —Mladinec 2:2, Rogoznica —Videm 2:0, Zg. Polskava —Markovci 1:3, Leskovec—Apače 4:1 in Podvinci —Grajena 5:0. Vrstni red: Rogoznica 26, Videm 23, Leskovec in Podvinci po 22, Markovci 21, Hajdoše 15, Tržeč 15, Zg. Polskava 12, Sp. Polskava 10, Grajena in Apače 9, Mladinec 5. Pari naslednjega kola: Podvinci —Leskovec, Grajena—Zg. Polskava, Markovci —Rogoznica, Videm —Sp. Polskava, Mladinec—Hajdoše, Tr- žec-Apače. 8 — NAŠI KRAJI iN LJUDJE^ 30. april 1992 - TEDNIK Se človek potokom in rekam še lahko odkupi? PRIHAJA RENATURACIJA Za učeno tujko renaturacija, o kateri zadnje čase v Sloveniji vse večkrat slišimo, se skriva pravzaprav zelo enostaven poskus, da bi reke in potoke, nekoč brezdušno kanalizirane » industrijske odvodne jarke, »popravili«. Popravili naj bi greh, ki so ga strokovnjaki in politiki v Sloveniji naredili predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih, seveda pa ponekod tudi pozneje. Takrat so namreč z veliko prepričevalno močjo in strogo obsodbo tistih, ki so imeli pomisleke, večino ljudi uspeli prepriča- ti v dobre plati skanaliziranih potokov. \' F.vropi so že zdavnaj spoznali številne negativne učinke tako porušenega naravnega ravnotežja in so v času, ko so v Sloveniji potekale regulacije, že izvajali renaturacijo — | poskus, kako obnoviti samočistilne sposobnosti rek in potokov in vzpo- i staviti pestrost življenja v njih in na njihovih bregovih. O renaturaciji so se v Sloveniji resneje pričeli pogovarjati šele v tem desetletju. Do njiho- vega izvajanja je seveda še daleč... | ZAKAJ SO REGULACI- JE SMRTONOSNE Ljudje ob smrtonosnosti seve- da najprej pomislimo na člove- ško smrt in le redko opazimo, da lahko zaradi naših posegov v na- ravo umirajo tudi živalske in rastlinske vrste. Strokovnjaki pa so ugotovili, da regulacija neke- ga potoka lahko povzroči izgino- tje kar polovice živalskih vrst, ki so ob potoku živele, in zmanjša njihovo število za 85 odstotkov. Za razumevanje ekološkega šo- ka, ki ga povzroči regulacija, je potrebno razumeti, kaj vse vpliva na življenje v potoku, in vedeti, da je sestavni del potoka tudi njegovo obrežje. Ce smo požgali ali posekali rastlinstvo na njego- vih bregovih, smo prav tako te- meljito spremenili tudi razmere za življenje v njem. V najbolj grobih obrisih bi morali razumeti vsaj ta narovo- slovna dejstva: ob neokrnjenem potoku, ki se je stoletja in stole- tja vijugal in sooblikoval današ- njo pokrajino, so za vodno, bio- loško in ekološko ravnovesje po- membni trije pasovi. V prvem pa- su so rastline, ki so vse leto v vo- di. To so na primer dristavci, zla- tice in leče. Temu pasu sledi dru- gi, za katerega so značilne rastli- ne, ki so pol leta na kopnem in pol leta v vodi. Poznamo jih kot Saše, ločje in trstičje. V tretjem pasu so grmovje in drevesa, ki so pod voclo le kratek čas ob popla- vah, od katerih najbolj poznamo jelše, vrbe in jesene. Vsak tak pas ima svojo vlogo pri uravnavanju pretoka vode. Vodne rastline in trstičje počas- nijo tok, ob koreninah obrežnih dreves pa ta še dodatno izgublja svoj tok. Biološko je Vsak od teh pasov pomemben za prehranje- vanje, skrivanje in gnezdenje mnogih ribjih in ptičjih vrst. Rib- je življenje si je težko predsta- vljati brez obvodnega rastlinstva. Žuželke in nižje živali, ki živijo na obrežnih rastlinah, so pogla- vitna hrana tako ribam kot tudi pticam, ki jih je največ ravno ob vodah. Obrežno rastlinstvo ima torej velik pomen za življenje ži- valskih vrst v njih in ob njih. Reguliran spodnji tok Dravinje. (Foto: JB.) hkrati pa ima največ zaslug za samočistilne sposobnosti vodo- toka. Zlasti vrba in jelša s svoji- mi koreninami segata globoko v strugo in intenzivno čistita v vodi zastale spojine. Človeštvo je te samočistilne sposobnosti obrež- nega in vodnega rastlinstva že zdavnaj pričelo uporabljati v ta- ko imenovanih sanitarnih moč- virjih. Ta zelo kratki opis značilnosti življenja v rekah in ob njih je se- veda le poskus, ki naj opozori, da moramo na življenje nekega potoka in reke gledati z očmi ži- vljenja in ne reda ter ukrotitve, tako značilnih za misel, da je člo- vek pač gospodar narave in lah- ko zato počne z njo karkoli. Če ne drugega, bomo morali kot po- samezniki priznati vsaj to, da nam živahen in čist potok, ki ga spremljajo skrivnostne brzice, tolmuni, ter njegovo hladno za- vetje v vročih poletnih dneh ven- darle veliko pomenijo. ZLATI ČASI RENATURACIJE Zlati čas renaturacije je bil v evropskih državah zadnjih deset let. V Angliji, Nemčiji in Avstriji so se odločili, da bodo skanalizi- rane reke in potoke ponovno os- vobodili. Pri tem naj bi jim člo- vek pomagal tako, da bi posne- mal naravo in upošteval skice in posnetke, ki so na srečo še mar- sikje ostali kot priča, kakšni so bili vodotoki pred regulacijo. Nafavi so podali roko z izdelo- vanjem ravno takih delov poto- ka, kakršne so nekoč sami ustva- rili. Vrnili naj bi jim mrtve roka- ve, brzice, meandre, tolmune in številne druge za potok tako zna- čilne dele. Predvsem so dopusti- li, da zarastejo bregovi ob njih in se življenje v njih in ob njih ob- novi v vseh svoji pestrosti. Že zdavnaj so v teh državah prizna- li, da regulacije nujno ne zmanj- šajo poplav, kar naj bi bil njihov osnovni namen, saj pri preveli- kih količinah vode na celotnem toku vodotoka ni dodatnega pro- stora, ki ga je vodotok prej sam vedno naredil z meandri in mrt- vimi rokavi. Zadrževalniki v spodnjih tokih so bili seveda po- skus, da bi naravo v tem posne- mali, a so na primer taki poskusi v Savinjski dolini pokazali vso svojo nevzdržnost. Na koncu pa so Evropejci spoznali tudi to, da namen potokov ni, da bi čimprej speljali umazano vodo v reke in potem v morje, temveč da še na- prej z erozijo ustvarjajo rodovit- no zemljo in razveseljujejo z ži- vljenjem v sebi in ob sebi. Člove- štvo na kratki rok pozablja, da so ravno potoki s svojim naravnih gibanjem naplavili velike rodo- vitne doline ob sebi. Ali ima kdorkoli pravico odvzeti prihod- njim rodovom možnost, da pri- dejo do nove rodovitne zemje? Če k temu pridružimo še dejstvo, da regulacije skupaj z melioraci- jami izsušujejo kmetijska zem- ljišča in povzročajo njihovo izčr- pavanje ter odnašanje prsti s po- večano močjo vetra, potem je mrtvi kot, v katerega je ekološki cinizem regulacij pripeljal člove- štvo, slej ko prej jasen." Evropejci so se torej pred do- brim desetletjem temeljito lotili renaturacije. Potokom so dovoli- li zarast, naredili so brzice in mr- tve rokave, celo meandre so jim dovolili. In naši strokovnjaki, ki so nekoč regulirali, lahko sedaj tam vidijo tudi, kako je treba re- naturirati. Lep primer v sosednji Avstriji je renaturacija Zilje. DELNA RENATURACIJA DRAVINJE Namestnik republiškega mini- stra za varstvo okolja Mitja Bri- celj je na nedavnem ekološkem sejmu v Celju izjavil, da so med slovenskimi vodarji na Štajer- skem še najbolj dovzetni za kon- cept renaturacije. Znano je, da Nereguliran zgornji tok Dravinje. so poskusno renaturirali že tudi enega izmed potokov na lju- bljanskem barju. V ptujskem vodnogospodarskem podjetju smo izvedeli, da so manjšo rena- turacijo pričeli na Dravinji, ven- dar le v okviru odprave posledic poplavljanja, ki je odneslo regu- lacijske nasipe ob reki. Na ob- močju med Vidmom in Dokleca- mi so tako pred mesecem dni pričeli sanirati spodjede. Ne na stari način, temveč tako, da so vodi dali nekaj več prostora s ta- ko imenovanimi jazbicami. Tako naj bi vzpostavili ugodnejše po- goje za življenje rib in nižjih ži- valskih vrst. Dela sicer zamujajo zaradi finančnih zapletov, ven- dar je začetek le tu. Kot nam je povedal direktor ptujskega Vod- nega gospodarstva Drago Klo- bučar, imajo v načrtu tudi rena- turacijo Ložnice in Bistriškega potoka, poskusili bi radi tudi na Polskavi. Bistveno je že to, da so za vse nadaljnje posege v slovenske vo- dotoke pri republiškem sekreta- riatu za varstvo okolja imenovali ^osebno komisijo, v kateri so cončno besedo dobili tudi biolo- gi in naravovarstveniki. To kaže na premik v miselnosti, da potok ni samo voda, ki jo je treba čim- bolj skanalizirati . . . Renaturacija je prvi projekt, ki vsaj poskuša razumeti naravo in ji znova omogočiti samorazvoj. Od- porov proti takemu projektu je za- enkrat še vedno vec kot podpore. Predvsem zato, ker so ljudje, vaje- ni regulacij, sedaj zmedeni. Isti, ki so jih nekoč prepričevali o prednosti regulacij z golimi in ravnimi bregovi, bodo sedaj na te- renu pričeli delati ravno nasprot- no. Toda zakaj bi obsojali izvajal- ce teh del, ko pa samo izvajajo na- črte umov za risalnimi in planer- skimi mizami. Čas in prve renatu- racije pa bodo pokazali, ali so po- toki pripravljeni znova pokazati voljo do življenja, nas obdariti z mirnimi tolmuni bistre vode in hladnim zavetjem njihovih bregov. Upajmo, da se z renaturacijo še da obuditi dobrega in miroljubne- ga duha rek in potokov ... Darja Lukman TEDNIK - 30. april 1992 NAŠI KRAJI IN UUDJE - 9 TURISTIČNA KMETIJA FRANK-OZMEC V SLAMNJAKU Tri generacije živijo in delajo s turizmom IVled pomurskimi turističnimi kmetijami je posebej znana turistična kmetija Vide Frank-Ozmec v Slam- njaku 33, ki je oddaljena dober kilometer od glavne ceste Ormož—Ljutomer. Ce boste v zadregi, kam za pr- vomajske praznike, jih le obišči- te, ostali vam bodo v spominu. Pokazali vam bodo, da je gost pri njih kralj, vsakega cenijo. Ko imajo goste, delajo vsi: babica V Slamnjaku 33 sta doma domačnost in kakovost. (Fotografija iz dru- žinskega albuma.) Marica Frank, dedek Martin, hčerka Vida, mož Milan ter otro- ka Vida in Vili; tri generacije, vsaka s svojim deležem. Da se v dejavnost kmečkega turizma vse bolj povezuje tudi stroka, gre za- sluga hčerki Vidi, ki končuje srednjo agronomsko šolo in tudi že pridno pomaga dedu Martinu v kleti. S turistično dejavnostjo so v Slamnjaku pričeli pred sedmimi leti. Začeli so bolj za šalo kot za res. Objekt so gradili sami, brez strokovne pomoči. Hiša je »do- mača«, takšna kot kmečkemu tu- rizmu pritiče. V glavnem je iz le- sa, s slamo krita in polna starin, orodja, ki so ga nekoč uporablja- li pri delu na kmetijah, kmečke posode in drugega. Poseben čar ji daje velika krušna peč. Vse, kar ponudijo gostu, pridelajo do- ma. Velik poudarek dajejo zdra- vi prehrani in okolju. Hrano pri- pravljajo na štedilniku, ki ga ku- rijo z drvmi. »Z drvmi pripravlje- na hrana ima čisto drugačen okus,« pravi nosilka dejavnosti turizma Vida Frank-Ozmec. Gostom ponujajo meso iz tun- ke, mlince na slamnjaški način, kvasenico, ajdovo pogačo s si- rom, svinjsko meso, pečeno v krušni peči, in domače kakovo- stno vino iz svojega vinograda. Gostov imajo zmerom dovolj, prihajajo iz vseh koncev Sloveni- je, v zadnjem času so njihovi red- ni obiskovalci Avstrijci in Nem- ci, ki prihajajo s posredovanjem Moravskih Toplic in Radenske. Prostora imajo za okrog 120 go- stov. Prostega časa tri generacije Frankovih in Ozmečevih ne po- znajo, saj ga v celoti porabijo za svoje goste. Vida Frank-Ozmec pravi, da če bi bilo po njenem, kmečkih gostišč sploh ne bi sme- li obdavčevati. Gostje prihajajo brez posebne reklame, zadovo- ljen gost je najboljša reklama. Za veliko noč je bilo pri njih še po- sebej slovesno, saj so začeli tudi stacionarni turizem: za goste so uredili tri turistične sobe. MG Prodajalna Anno 69 v Prešernovi 9 Podjetje za poslovne storitve PLUS s sedežem na Poljski cesti 16 v Ptuju je pred dnevi v Prešernovi 9 (v nepo- sredni bližini hotela Mitra) odprlo specializirano prodajalno ANNO 69. V njej prodajajo arhivska vina iz ptuj- skih kleti, izdelke domače obrti, uni- katni kristal, izdelke iz marmorja, ko-~ vane izdelke iz Krope in druge izdel- ke vrhunske kakovosti. Leon SauperI, eden treh družbenikov-ustanoviteljev podjetja Plus, ki je tudi vodja malo- prodaje, je povedal, da so se na odpr- tje prodajalne dolgo pripravljali. Že- leli so kakovost in to jim je tudi uspe- lo. Prodajalna je izredno lepo urejena in v ponos staremu delu mesta, ki ne- strpno čaka na turistični preporod. Da želijo aktivno soustvarjati ptujsko turistično ponudbo, so doslej že več- krat dokazali. Ime trgovine ni naklju- Za notranjost lokala je zaslužen Janko Marinič. (Foto: Kosi) čno izbrano, z njim je povezana več kot 1920-letna zgodovina enega naj- starejših slovenskih mest. Eden nje- nih simblov je tudi ptujski grb. ki ga kupcem podarijo. V kratkem pa bodo skupaj z nekaterimi drugimi izdali ka- talog, s katerim bodo svoje partnerje in druge opozarjali na ponudbo Ptuja in okolice ter dejavnost podjetja Plus. Ta se ukvarja tudi z grosistično pro- dajo keramike, igrač in drugega. Prodajalna ANNO 69 je za zdaj odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 14.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure. MG Sekcija postala folklorno društvo v sredo, 25. marca, so se zbrali člani folklorne skupine Markovci na občnem zboru. Odločili so se, da bodo iz sekcije, ki je delovala pod okriljem Folklornega društva Ptuj ustanovili samostojno društvo. Delovanje te skupine sega daleč v preteklost. Glede na njihovo prizadevnost in odločnost, da še naprej ohranjajo ljudske plese in običaje, jim lahko ob ustanovitvi društva zaželimo le najboljše. Mila Gabrovec Bojan Vilčnik — izdelovalec korantovih mask Spominkarstvo v Ptuju nima tradicije. Zato je vsak novi spo- minek, posebej tisti s pečatom domače obrti, še kako dobrodo- šel. Bojan Vilčnik, vodja izdelave tiskarske forme v ptujski tiskar- ni, je pričel izdelovati originalne maske markovskega in haloške- ga koranta. Od ideje do realiza- cije sta pretekli skoraj dve leti. Lanskoletna vojna je kriva, da je spominek šele pred kratkim pri- šel na trg. »Poklic, povezan z estetiko, je glavni krivec za to, da sem začel izdelovati korantove maske. Ko sem bil nekoč v Benetkah, sem videl, kaj vse Italijani ponujajo obiskovalcem. To me je spodbu- dilo, da sem začel razmišljati o tem, kaj izvirnega ponuditi obi- skovalcem Ptuja. Celega koranta izdeluje že več Ptujčanov, zato sem se odločil za masko. Stroko- vna ocena me je prepričala, da sem se pravilno odločil. Delal hom samo za prodajalno ANNO 69 v Prešernovi. Zdi se mi, da je to prava trgovinica za turiste, saj je na enem mestu zbrano le ka- l^ovostno blago. Korantova ma- ^ka je pravi spominek za turiste in tiste, ki jim je korant všeč kot lik. Masko markovskega koranta je že mogoče kupiti, medtem ko je maska haloškega še v ocenje- vanju. Bojan Vilčnik s korantovo masko. (Foto: JB.) Ptuj s svojo zgodovino ponuja veliko idej, zato bom iskal na- prej. Izdelovanje izvirnih koran- tovih mask je osnova, na kateri bom gradil bodoče delo. Veliko bo odvisno od zakonodaje. Ta je bila v preteklosti bolj naklonjena domači obrti, sedaj je vsa obrt v enem košu. Od spominkarstva se pri nas ne da živeti. Ce pa se bo Ptuj turistično razvil, se bo tudi na tem področju marsikaj spre- menilo. Ce bodo turisti prihajali, bodo tudi nekaj kupili in bo spo- minkarstvo postala komercialna dejavnost. V Ptuju bi glede te de- javnosti lahko veliko naredili, če bi ljudem pustili dihati in bi Jim omogočili, da udejanijo svoje ideje. Zakaj ni natečajev, na ka- terih bi Ptujčani lahko dokazali, da so sposobni in da imajo veli- ko idej?« Kako ocenjujete strategijo raz- voja turizma na Ptuju? »To Je os- nova za razvoj!« Bojan Vilčnik je član skupine korantov, ki je bila pred kratkim v Nemčiji, na dveh karnevalih. Gostiteljem so se za povabilo za- hvalili z njegovimi maskami. Od- ziv Je bil nad pričakovanji. Tujci so spominek dobro sprejeli, se- daj so na vrsti domačini in obi- skovalci Ptuja od drugod. MG ORFEJČKOV In kaj je novega v prejšnji številki smo pisali, da je priljubljeni Škot DAVID G RAN D že nekje na poti proti Rusiji (tako so nam rekli). Da- nes moramo to »novico« de- mantirati, saj sem se osebno pred tednom dni pogovarjal z nJim na Ruju. David mi je po- vedal, da Slovenije sploh ni za- pustil, ampak Je preživel prije- ten mesec dni v Prekmurju (v Dobrovniku tik ob madžarski meji). Zaradi političnih zaple- tov v Rusij'i se Je odločil, da bo še nekaj časa užival gostolju- blje Slovenije. Namenjen Je bil v Kapele pri Brežicah, kjer so mu prijatelji uredili zapuščeno hišo. Tako bo sedaj David ne- kaj časa med Dolenjci, dokler ga pot ne zanese na kakšno no- vo potovanje. Ce bo David de- cembra še v Sloveniji, ga zago- tovo povabimo na ORFEJČ- KOVO PARADO 92. Ansambel SPOMIN zraven instrumentalne glasbe goji tudi samo vokalno. Sedaj Je tik pred izidom kaseta, na kateri bodo samo vokalne pesmi. Nekaj bo priredb znanih ljudskih pesmi, nekaj pa čisto novih, ki jih bo- ste prvič slišali. Zanimivo, ni kaj. Ansambel MARELA IN- TERNATIONAL bo točno za prvi maj igral na pikniku v Kamniški Bistrici. Tisti, ki radi pikajo, so že določili HIMNO tega piknika. To naj bi bila vi- ža Svoje duše ne prodam, saj naj bi bil ta shod precej stran- karsko obarvan. Tudi STOPARJI so že na koncu snemanja nove kasete v novi zasedbi. Pred nekaj dnevi so posneli zadnjo vižo, ki nosi naslov Na Holmcu. Pri produkciji kaset in plošč je izšla kaseta IČA in MA- TEVŽ izdelek humoristov, ki se vse bolj ^uveljavljata na slovenski estradi. Humor na tej kaseti je tako domače politično obarvan, da bi lahko katera stranka tudi na njej našla kak- šno pohujšljivo in žaljivo kost za glodanje. Novo je tudi, da bo v krat- kem stopil pred sodnika za pre- krške Brane Jovanovič. V Mari- boru so namreč preuredili smer vožnje po Lentu. Brane kot Brane ni ugotovil, da vozi po enosmerni ulici v nasprotni smeri, dokler mu ni tega pove- dal g. policaj. Ali ga je Brane poskušal podkupiti z novo ka- seto, je pa veliko vprašanje. Dandanes si ljudje služi- mo denar za svoj ljubi kru- hek na različne načine. Ne- kateri so pri tem vsakda- njem opravilu neuspešni, nekateri pa ravno obratno. Sploh zadnje čase, ko so ze- lo priljubljene igre na srečo ali kot jih organizatorji ime- nujejo »Naložba, ki se obrestuje«! Tudi med slovenskimi muzikanti so »IGRE« zelo priljubljene. Med zadnjimi je TURBOMATIK. Zelo popularni klaviatu- rist še bolj popularnega slo- venskega ansambla S. V. je pred kratkim vplačal čisto novo »ALFO«! Tisti zlob- ni, ki jih ni malo, že govori- jo' ^ »Ce boš videl ALFO, ki ima na pokrovu motorja z rjavim žebljem napis TUR- BOMATIK - to Je avto S. V.« Avtogram mu Je pustil nezadovoljni igralec ali »varčevalec«. Orfejčkovim agentom je prišlo na uho, da naj bi se prva dama slovenske estra- de B. H. poslovila od odra, saj Ji »IGRA« catch the Cash prav dobro nese — in to brez procentov manager- ja. Vsi, ki imate marke od- več, takoj v igro, saj je tu denarja, da kar prekipeva. Še še delati ni treba. NAJ ŽIVI IN SE RAZ- VIJA TURBOMATIK MA- NIJA, Ce pa BOSTA OSTALI BREZ DEVIZ - TO BO PRAVA SVINJA- RIJA! ORFEJČKOVA SKRITA KAMERA TO IMATE ZATO, KER ME NISTE VOLILI ZA PREDSEDNI- KA NOVE STRANKE SUM (Slovenski uspešni muzikanti). 10 - NEKOČ IN DANES 30. april 1992 - XE0]gIK PTUJČANI PO SVETU: DEKAN EKONOMSKE FAKULTETE V UUBUANI DR. VEKOSLAV POTOČNIK »Evforija že popušča...(( Dr. VekosJar Potočnik se je rodil leta 1936 v Ptuju, v Budini, v butani in s slamo kriti hiši, kije danes ni več. Oče je bil doma iz Haloz, mati pa je bila Budinčanka. Starša sta bila dninarja pri posestnikih in gostilni- čarjih. V družini so bili trije otroci, živeli so revno. !Sekaj časa je hodil v nemško osnovno šolo, kar mu je poz- neje zaradi jezika prišlo zelo prav. Leta 1946 je začel obiskovati takratno gimnazijo, po maturi pa je 1954. le- ta odšel v Ljubljano, kjer živi in dela še danes. Na Ekonomsko fakulteto je šel s štipendijo ptujskega okraja. Ko je leta 1959 diplomiral in se vrnil v Ptuj, ga takratna oblast ni mogla nikjer zaposliti, zato se je vrnil v pre- stolnico. ZA STROKOVNJAKE V PTUJU NI BILO DELOVNEGA MESTA ... »Ko sem našel delo v Ljublja- ni, sem nekako Ptuj odpisal, saj me niso potrebovali. Ce bi me, bi mi našli službo. Verjetno so po- trebovali agronome, metalurge, elektroinženirje. V obdobju, ko je bilo gospodarstvo bolj ali manj plansko, dirigirano, so bili ekonomisti nepotrebni. Ti so kvečjemu uspevali v večjih me- stih, v manjših prav gotovo ne. V času, ko sem končal šolanje na fakulteti, so se odprle možno- sti za delo v tujini. Najprej sem odšel na Švedsko, pozneje v Nemčijo. Delo v tujini seje obre- stovalo: poleg študijskih navad, sem pridobil tudi delovne. Po vr- nitvi sem znova vprašal v Ptuj, ali me potrebujejo. Tudi tokrat ni bilo pričakovanega odgovora. Zaposlil sem se v mesni industri- ji Zalog, najprej kot analitik, že 1965. leta sem postal direktor maloprodaje. Pozneje je iz Zalo- ga po združevanju nastal kmetij- sko-živilski kombinat, nekaj ta- kega, kot je Kmetijski kombinat Ptuj. V tem času smo dobili tudi Maximarket. 1967. leta sem kot direktor tega objekta v gradnji dobil možnost, da sem nekaj me- secev v Nemčiji spoznaval so- dobne tokove trgovanja. Maxi- market je bil že od vsega začetka organiziran po zahodnih načelih trgovanja z najmodernejšo teh- nologijo. Leta 1970, po ustanovi- tvi sozda Emona, sem odšel v ljubljansko Namo, kjer sem bil do 1979. leta direktor komerciale in opravljal funkcijo pomočnika glavnega direktorja za razvoj blagovnic. To je bilo uspešno ob- dobje. V tistem obdobju je Nama zgradila sedem blagovnic v Slo- veniji. 1979. leta sem se vrnil v Emono in do leta 1983, ko sem šel na fakulteto, bil podpredsed- nik za trgovino. Ko sem prišel na fakulteto, sta bila za mano že magistratura in doktorat. Slednjega sem pričel pripravljati leta 1976. Tema je bi- la poslovanje trgovine. Dvajset- letne praktične izkušnje na vodil- nih mestih v trgovini so mi prišle zelo prav pri delu na fakulteti, saj sem lažje povezoval teorijo s prakso.« Precej let ste delali v trgovini. Obstaja ta vez še danes, ko ste na fakulteti? »Danes imam na fakulteti ka- tedro za trgovino oziroma notra- njo trgovino. Po novem bosta notranja in zunanja trgovina ize- načeni, kot je to povsod v sve- tu.« Pred kratkim je bil sprejet predlog za izdajo zakona o trgovi- ni. V čem je prednost novega za- kona pred starim? »Do sedaj smo imeli opravka z zakonom o blagovnem trgova- nju, ki je v bistvu državno urejal celotni proces trgovanja. Novi Dr. Vekoslav Potočnik: »Ptuj mora izkoristiti svojo obmejnost. Njego- va prihodnost je v trgovini.« zakon pa pušča subjektom v tr- govini prostost, svobodno tek- movanje na trgu, od ponudnikov zahteva lojalno konkurenco in določa minimalne pogoje, po ka- terih lahko nekdo trguje. Pred- nost novega zakona je tudi v tem, da je krajši in jasnejši od zdajšnjega.« Ste vi kot strokovnjak za po- dročje trgovine sodelovali pri pri- pravi zakona? »Tekst zakona je takšen, kot gaje predlagala skupina ljudi, ki ima dolgoletne izkušnje v trgo- vinski dejavnosti.« Ste dekan Ekonomske fakulte- te, ki izobražuje za gospodarstvo. Kakšna je povezava med fakulteto in gospodarstvom? »Fakulteta je v prenovi. V pr- vem letniku že učimo po novih programih. Prehod v višjih letni- kih bo postopen. Bistvo novega programa je v tem, da smo priče- li vzgajati ljudi za poslovanje. Prej je bilo tako, da smo jih vzga- jali za neko dogovorno ekonomi- jo. Zdaj pa je program usmerjen in prirejen tako, da je približan podobnim šolam v Evropi in ce- lo Ameriki.« »POTREBUJEMO STABILNO VLADO! »Gospodarski položaj Slovenije je katastrofalen. Kje vidite izhod? Kako ocenjujete gospodarsko po- litiko do sedanje vlade? »Noben gospodarski položaj ni takšen, da bi lahko rekli, da bodo država in ljudje zato pro- padli. Potenciale imamo in jih moramo z državno spodbudo aktivirati. Aktivnost pa ne bo prišla sama po sebi, če ljudje ne bodo usposobljeni. Prepričan sem, da bo prehod mučen in da bo trajal dve, tri leta. V tem času bo treba vse, kar se sedaj dogaja okrog države, nekako regulirati, da bomo dobili stabilno vlado, ki bo lahko gospodarske tokove bo- lje usmerjala.« Ocenjujete, da je dosedanja vla- da nestabilna? »Ja, Peterletova vlada je nesta- bilna, in to kljub temu da je na oblasti že dve leti. Nestabilnost se kaže v tem, da ni neke varno- sti, ne da od sebe tistega, kar bi lahko, ker se ukvarja sama s se- boj. Ko bomo dobili stabilno vlado, ki bo lahko določala sme- ri in pogoje gospodarjenja, bo naše izhodišče čisto druga- čno . ..« Slovenija ima veliko strokov- njakov, ki bi lahko pomagali, a so odrinjeni... »Evforija bo minila in z njo bo odšel strah, da je tisti, ki je bil prej rdeč ali ne vem kakšen, ne- varen. Zdi se mi, da je iskanje in brskanje po 45-letni zgodovini neumnost. Raje aktivirajmo lju- di, ki so usposobljeni, in jih po- stavimo tja, kjer bodo koristili.« SLOVENIJA VRT - PO VZORU HOLANDI- JE? Kje so naši potenciali, na kate- rih področjih je prihodnost Slove- nije? Je to turizem, je to industri- ja...? »Ce kdo misli, da je naša pri- hodnost v turizmu kot celoti, se moti. Zakaj? Čeprav imamo ne- ke prednosti znotraj turizma kot celote, na primer zdravilišča, go- re, nekaj deset kilometrov morja, to ni neka super prednost. Zato moramo znotraj turizma najti prednosti in le-te razvijati. Mora- mo tudi pričeti razvijati poten- ciale, ki jih imamo v terciarju, primarna dejavnost ne bo zago- tovila boljše prihodnosti Sloveni- je. Kdor misli, da se bomo sami preskrbeli s kmetijstvom, se zelo moti. Primarna dejavnost ni komparativna prednost. V kme- tijstvu bi kvečjemu lahko več na- redili v okviru vrtninarske proiz- vodnje, ne pa na njivi. Slovenija naj postane vrt, po vzoru Holad- nije. Nisem kmetijski strokov- njak, vendar bi iz zemlje, ki jo imamo, morali več iztržiti. Ptuj na primer ni znal izkoristiti toplote, ki prihaja iz zemlje. Bre- žiška Agrarija je to znala in da- nes na veliko služi z rožami, bolj- še kot s krompirjem v Ptuju. Druga taka prednost je promet- na lega, meja proti Hrvaški.« PTUJ - TRGOVSKO SREDIŠČE? Kje vidite prihodnost Ptuja? Sedanja oblast izpostavlja turi- zem. »Programa ne poznam. Goto- vo pa so posamezni deli ptujske- »V Ptuju me niso potrebovali.« (Foto: Miran Zupanič) ga turizma zanimivi. Ne vem, ka- tere dele izpostavljajo. Temelji razvoj na Ptujskih toplicah, Ha- lozah, vinskih poteh? To je mo- žno, vendar bi Ptuj v sedanjih razmerah moral izkoristiti svojo obmejno lego. Ptuj je bil staro tr- govsko središče že od Rimljanov naprej, ni bil samo vojaški tabor. Poleg komparativnih prednosti, ki jih prinašajo vino, vinske poti, razvoj ožjega turizma, vidim pri- hodnost Ptuja tudi v trgovini. To je priložnost, ki je ne kaže izpu- stiti.« Vi ste Ptujčan, ki že desetletja živi in dela v Ljubljani, a še vedno čutite z njim. Boste Ptuju poma- gali pri snovanju načrtov za bodo- čnost? »Ja, pripravljen sem sodelova- ti, če me bodo povabili.« Kako ocenjujete predlog stro- kovnjakov za možna odlagališča nizko in srednje radioaktivnih od- padkov v Halozah? »Tu ne morem biti čustven. Ce je nekaj objektivno dokazano, da je v redu, potem je to v redu. Vprašati pa se moramo, ali v vsej ljubi Sloveniji ni druge lokacije kot ravno v Halozah. To je tisto, kar vznemirja. Zdaj boš temu, ki si ga vedno porival na stran, dal še odpadke. Ni korektno od stro- kovnjakov, da bi Haložane posi- ljevali na tak način. Mislim, da če je uran prišel z Žirovskega Vr- ha, potem lahko v taisti vrh tudi zgine nazaj.« Ste dober poznavalec političnih razmer v Sloveniji. Kako jih oce- njujete? »Politične razmere, v katerih dela 77 strank, ob tem da ima dr- žava le dva milijona ljudi oziro- ma 800 tisoč volilcev, so prehod- nega značaja. Prepričan sem, da se bodo stranke postopoma pola- rizirale, se združevale in izginja- le, tako da bomo na koncu imeli le nosilne stranke, pa dve do tri manjše za jeziček na tehtnici.« Če bi vi imeli možnost, koga bi predlagali za mandatarja? Bi bil to človek iz gospodarstva? »Ni nujno, saj tudi v svetu ni- so povsod gospodarstveniki predsedniki vlad. Predsednik si mora ustvariti dober team. Če te- am dobro deluje, je zaradi mene predsednik vlade lahko tudi filo- zof. Peterletova vlada se ni team- sko uskladila, vsak minister je svoj vrvohodec, ki samo plazi, da ne pade . ..« EKONOMSKA FAKUL- TETA USPOSABUA POSLOVNE KADRE Kakšni so vaši načrti? »Moji načrti so zaenkrat zve- zani s fakulteto. Ta naj bi postala prava poslovna fakulteta, ki se bo otresla prejšnjih bolj ali manj teoretičnih programov. Teorija naj bi v bodoče zajemala le ožji del, ki bi bil osnova za tiste, ki bodo delovali makroekonomsko, saj vsaka država potrebuje nekaj državnih planerjev, teoretikov makroekonomije. Večina študija pa naj bi bila usmerjena v šola- nje in usposabljanje ekonomskih strokovnjakov, ki bodo poslovno delovali.« Kaj pa čisto osebni cilji? »Ostati zdrav ... in da bi otro- ci lepo rastli, da bi se vnuki raz- vijali ...« Majda Goznik Dr. Vekoslav Potočnik tudi veliko piše. Doslej je objavil okrog sto strokovnih člankov in knjig. »Če ne bi začel pisati v Ptujski tednik, to je bilo v le- tih 1951 do 1954, bi neprimer- no težje začel. Tako pa miie že zgodaj pridobljena sposobnost pisnega izražanja pozneje bila v veliko korist.« FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 35. nadaljevanje Med ujetniki je bilo tudi nekaj prostovoljcev. Ti so imeli na ro- kavu vojaške bluze z modro veli- ko oznako V. Teh so se drugi uje- tniki nekako izogibali, zato pa so se nemški stražarji zanje pulili. Zaradi tega v skupini nisem imel nobenega takega ujetnika. Vsak, ki se je prostovoljno javil za slu- ženje pod nemško komando, je moral najprej opraviti »delovni staž« kot navadni ujetnik. Z no- benim od tistih nisem imel mož- nosti govoriti, čeprav me je zani- malo, kaj jih navaja k temu, da bi se borili proti nekdanjim »svojim«. Po zunanjem videzu in po pripovedovanju drugih uje- tnikov so bili v glavnem Tatari in njim podobni tipi obrazov. Eden od vojakov, ki so delali v moji skupini, je služil pri »dalj- nobojnih« težkih topovih. Njiho- va enota je s severne strani sipala granate na Belgorod. Povedal je, da so imeli samo na njihovem odseku skupaj s polkovskimi havbicami okoli 240 uporabnih cevi. K temu je treba prišteti še nešteto bataljonskih minometov. Vsi so sipali ogenj na Belgorod polni dve uri. Kar verjeti ni mo- gel, da sem se skozi tisti ogenj vlekel čez ruševine razdejanega mesta in ostal cel. Serjoža je služil v polku proti- tankovske artilerije. Zaupal mi ie, da je s svojim topom uničil Kar štiri nemške Tigre. Zanimalo me je, ali tudi Rusi svojim voja- kom za vsak uničen sovražnikov tank podelijo posebej znak, kot to delajo v nemški vojski. Zani- kal je in dodal, da se jim to vpiše samo v oceno. Opisal sem mu tudi slabosti sovjetskega tanka T-34, ki je ran- ljiv zato, ker je pod zadnjim de- lom kupole prazen prostor, ka- mor je moč položiti mino, ki ku- polo s topovsko cevjo uniči. Po- vedal je, da so to konstrukcijsko pomanjkljivost že popravili. Čez kak mesec sem se imel priložnost prepričati na lastne oči, da je to res. Povedal je, da tudi pri njih ve- do, kje je kateri tip nemškega tanka najbolj ranljiv. Tudi za ti- gra, čeprav so ga Nemci upora- bljali le še nekaj mesecev. Prav zato se mu je posrečilo, da je s svojim topom onesposobil štiri. Imeti je treba dobre živce, poča- kati, da prilomasti tank v bližino, potem pa dobro pomeriti točno v kupolo pod cevjo tankovskega topa. Tam je jeklo najdebelejše, zato granato odbije navzdol, pre- bije razmeroma tanek strop ohi- šja prav nad voznikom tanka. »Uspeh je popoln,« se mi je za- rezal, »kot doDer udarec pri igra- nju biljarda!« Dvomil sem, daje vse tako tu- di res, in pomislil, ali nemški konstruktorji tega »tehnično naj- popolnejšega« tanka vedo za njegovo ranljivo »peto«. Iz vljudnosti sem kazal vtis, da mu popolnoma verjamem. Bil je med vsemi ujetniki najbolj raz- gledan in dober sogovornik, zato sva nadaljevala razgovor. Ko je zvedel, kdo sem, me je začel spraševati, ali vem, kdo je Tito. O njem sem vedel le to, kar sem pred meseci prebral v neki nemški reviji, da je to »banden- hauptling, ki vodi tolpe po bo- sanskih in hrvaških gozdovih«. Obrazložil mi je, da je Tito po- veljnik vseh partizanov v Jugo- slaviji. O bojih partizanov nji- hov, to je sovjetski radio redno poroča. Opisoval mi je boje, o katerih je nazadnje slišal po ra- diu ... Po vojni sem poskusil to preverjati in ugotovil sem, da je opisal nekatere dogodke tako, kot so bili zapisani o bitki na Sutjeski. Zanimalo me je tudi, kaj bi Rusi naredili z vojakom, recimo z mano, če bi omogočil pobeg nekaterim njihovim ujetnikom in prišel čez z njimi. Sumljivo meje pogledal, in ko je videl, da z vprašanjem mislim resno, je dejal, da je to odvisno od komandanta in komisarja ti- ste enote. Morda bi kot ujetnik imel kakšne prednosti, morda pa tudi ne. V nadaljnjem razgovoru mi je povedal svoje osebno mnenje. Ce sem res po sili v tuji uniformi in če ne želim dočakati poraza v tej uniformi, potem je zame naj- bolje, da si pomagam domov in se pridružim partizanom. »Vsak je dolžan braniti svojo domovi- no, ne pa tuje,« je poudaril in dodal, da mi ujetništva ne želi, ker sem dober človek. Njegov nasvet sem vzel resno. O tem razgovoru sem po vojni večkrat razmišljal, zlasti kadar sem bral o odnosu Stalinovega režima do svojih ljudi, ki so bili v nemškem vojnem ujetništvu in so preživeli, pa tudi slišal pre- tresljive zgodbe o trpljenju naših fantov v sovjetskem ujetništvu. Ob tem sem vedno prihajal do spoznanja, da je tisti Serjoža bil resnično dober in pameten člo- vek. Tako je delovni dan z ujetniki hitro minil. Zvečer so ujetniki iz vseh enot spravili skupaj. Po ve- čerji, dobivali so razmeroma iz- datne porcije »kaše« — ričeta, je bilo preštevanje ujetnikov. Po- tem so jih spravili v veliko zgrad- bo, ki je stala na samem. Videti je bila kot opuščena pravoslavna cerkev, tudi vrata in leseni zapah so bili podobni, kot sem jih videl ponekod na cerkvah. Po tleh je bila nasuta slama in notri so uje- tniki prenočevali. Po razporedu je moral naš vod opravljati stražarjenje. Vsaki dve uri sta bila na vrsti po dva stra- žarja, ki sta morala hoditi okoli zgradbe in budno paziti na vsak šum. Noč je minila mirno. MAHORKA, KARTOŠKI IN NORMA 5. SEPTEMBER Že zjutraj smo odšli z ujetniki na delo pri kopanju strelskih jar- kov. Dobil sem povsem drugo skupino ujetnikov, verjetno zato, da se ne bi preveč seznanili in postali domači. Komandir in tehnični podčastnik sta vsaki skupini odmerila določeno raz- daljo, iznačila, kje morajo pote- kati strelski jarki, kako široki in globoki morajo biti. Delo je tre- ba opraviti še tisti dan, prej ne gremo k počitku. Ugotovil sem, da se je tudi z novo skupino dalo delati. Med njimi je bila večina kadilcev. To sem ugotovil že prejšnji dan, za- to sem prinesel polne žepe »ma- horke« — domačega ruskega to- baka in jim ga razdelil vsakemu kar v žep. Mahorka se mi je zdela čisto podobna tistemu tobaku, ki so ga pred vojno pripravljali stra- stni kadilci doma, ko ni bilo de- narja za tobak in cigarete. Skri- voma na njivi, kje med lobodo, so vzgojili nekaj sadik tobaka, ki ga niso smeli videti žandarji ali financarji. Listje so sproti obira- li, ga posušili in zdrobili. Tisti ze- leni drobir so potem zavijali v časopisni papir ali polnili z njim pipe, pa tudi žvečili, zlasti če ga je bilo moč zmešati z nekoliko pravega tobaka. Tako so sedaj delali tudi ruski ujetniki s tisto »mahorko«. Le časopisnega papirja ni bilo, zato pa je bilo povsod moč najti sov- jetske letake, ki so jih dnevno odmetavali iz letal. Bili so dobri za zavijanje cigaret, zlasti še, če je papir nosil nekaj časa v žepu, da je postal mehkejši. Pokazal in povedal sem jim, kakšen je obseg našega današnje- ga dela, ki ga moramo opraviti. Brez priganjanja so začeli pridno kopati. Del jarka je segal v goz- diček, zato je bilo treba upora- bljati tudi sekiro in posekati ko- renine. Med delom smo se tudi pogovarjali, vendar je bilo tega manj kot prejšnji dan. Eden od ujetnikov je opazil, da je v bližini kos njive z nepos- pravljenim krompirjem. Prosil je, ali si ga lahko po Jcončanem delu naberejo. Bil sem nekako pastir- sko razpoložen, zato sem jim ce- lo predlagal, da si bodo lahko ta- koj, ko bodo končali z odmerje- no dolžino jarka, zakurili in si pekli njihovo tako priljubljeno »kartoško«. Predlog so sprejeli z odobravanjem in začeli še z več- jo vnemo kopati. Že okoli enih popoldne so delo končali. Moral sem držati besedo. Dalje prihodnjič i TEDNIK - 30. april 1992 NASVETI - 11 Pridelovanje buč golic Pogoji uspevanja Buče zahtevajo za rast in raz- voj dosti toplote, odprte zračne vlage, veliko svetlobe in zadosti vlage v tleh. Zelo so občutljive za nizke temperature, saj prenehajo rasti že pri temperaturi 6-7 sto- pinj C posebej pa še pri - 1 sto- pinja C. Ne prenesejo mokrih in iladnih tal. Priprava zemlje in gnojenje Orjemo v jeseni ali zgodaj spo- mladi do globine 25 cm. Bučam lahko gnojimo v osnovi z organ- skimi in mineralnimi gnojili, naj- bolj ugodno v jeseni ali pa spo- mladi nekaj dni pred setvijo. 10—14 dni pred setvijo raztrosi- mo NPK (v razmerju 10:15:20, okrog 800 kg/ha). Ko se pokaže- jo cvetni popki, dognojujemo z dušikom (200 kg KAN ali 100-130 kg uree po ha), toda previdno glede na kondicijo po- sevka. Setev Buče sadimo od 5. do 10. ma- ja, ko je zemlja v globini 10 cm dosegla temperaturo 12 stopinj C. Ce pa sadimo nakaljeno se- me, je potrebna temperatura 15 stopinj C. Nakalimo le toliko, da se pokaže kalček. Sadimo v glo- bino 3—4 cm v medvrstni razda- lji 1,20—2,40 m, v vrsti pa (3,30-0,50 m. Potrebujemo od^4 do 5 kg semena na ha. Oskrba buč Plevel zatiramo s strojnim ali ročnim okopavanjem, pri čemer ne smemo poškodovati stebel, ali pa s herbicidi. Najmanj 7 dni po setvi ob 1000 litrih vode upora- bljamo promepin (prometrin) (1 kg/ha) in dodamo lasso ala- klor (4,5 kg/haj. Takoj po setvi lahko uporabljamo (pred vzni- kom) dervinol WP 50 (3 kg/ha) -I- cotofar (2 kg/ha) ali dual (2 litra/ha) za travne plevele. Po vzniku lahko med vrstami rahljamo, da ohranimo vlago in uničujemo plevel. Na sadilnem mestu priporočamo pustiti 1—2 lepo razviti rastlini. Dognojuje- mo, preden se vrste sklenejo. V razvojni fazi plodov, to je v 7. in 8. mesecu, se lahko pojavi listni vžig, ki ga najbolje zatremo z ba- krenimi preparati (bakreni ontra- lol, bakreni sineb — 4 kg/ha), za preprečevanje pepelaste plesni pa dodamo še afugon. karathane ali bajleton WP. Lahko pa upo- rabimo kombinirani pripravek antrohol B. T. (4 kg/ha). Pridelek Pri upoštevanju vseh agroteh- ničnih ukrepov lahko pričakuje- mo pridelek med 1900 in 2100 kg svežih golic na ha ali 800—1000 kg semena golic pri vlagi 8-10% ali 500-800 cen- tov/ha plodov brez semena, ki ima veliko škrobno vrednost (70-75 ŠE). Kmetijska svetovalna služba Ptuj: Horvat Anton, ing. kmet. V vrtu v SADNEM VRTU prideluje- mo običajno raznovrstno sadje predvsem za svoje potrebe. Več je v vrtu zastopanih sadnih vrst in sort, toliko manj je mogoče pridelati ob sicer enotni obdelavi in negi drevja neoporečno in zdravo sadje. Sadne vrste in sor- te ogroža izredno veliko rastlin- skih bolezni in škodljivcev. Ne- katere ali večino med njimi zane- marimo, nekatere bolezni in škodljivci pa zahtevajo izredno pozornost in učinkovito varstvo rastlin pred okužbo, saj so spo- sobni pridelek ali sadno rastlino že v krajšem času popolnoma uničiti. Zdravje jablan in hrušk, ki sta v naših sadnih vrtovih najbolj razširjeni vrsti, najbolj ogroža glivična bolezen jablanov škrlup ali fuzikladium. V vlažnih letih lahko povsem uniči pridelek in prirastek lesa ali pa je pridelek le delno uporaben za takojšnjo pre- delavo v sadne sokove. Gliva prezimuje v obliki zimskih spor v odpadlem jabolčnem listju. Spo- mladi pride do prve okužbe že, ko izbrstijo prvi lističi, ko se dne- vne temperature dvignejo nad 10° C in ko je listje vsaj en dan mokro. Če so za glivo ugodne razmere, lahko ima na leto 20 in več nespolnih rodov. Ce hočemo pridelati zdravo in za hrambo vzdržljivo sadje, moramo jablane in hruške v kritičnem obdobju varovati pred okužbami. V plan- tažnih nasadih, kjer sadje pride- lujemo za trg, v ugodnih razme- rah za razvoj škrlupa letno škro- pimo z ustreznimi fungicidi tudi do 15 krat. V domačem vrtu, kjer pri svoji rabi nismo preveč priza- deti, če pridelamo nekaj škrlupa- stega sadja, škropimo prvič pred cvetenjem, nato po cvetenju, tret- jič, ko so plodiči debeli kot oreh, in še dva- do trikrat pozneje, če so do konca junija pogoste pada- vine. Škropimo s fungicidi, kot sta dithane in antracol, v 0,2-od- stotni koncentraciji; ti tudi niso strupeni in zdravju škodljivi. Ker je škrlup temeljna rastlinska bo- lezen jablan in hrušk, na njem te- melji škropilni koledar. Vse dru- go varstvo sadnih rastlin vključi- mo v škrlupov koledar in ga z mešanimi škropivi izvajamo so- časno. Vrtnica je v OKRASNEM VR- TU kraljica cvetja. Njena vzgoja ni posebno zahtevna. Dobro se prilagaja raznim vrstam zemlje, čeprav ji najbolj ustrezajo rahla in humozna tla. Vrtnice moramo redno obdelovati, saj so izredno občutljive na plevel, ki jim ne sa- mo ovira rast in razvoj cvetnega nastavka, temveč zaradi vlage ši- ri kužne bolezni. Ko vrtnice obdelujemo odstra- njujemo koreninske izrastke. Žlahtne vrste vrtnic so cepljene na podlago divjega sipka. Ta raz- vija močne korenine, s čimer utr- juje in krepi rastlino. Slabost sip- ka kot podlage je v tem, da iz ko- renin in koreninskega debla od- ganjajo koreninski poganjki kot divji izrastki. Ko vrtnice okopa- vamo in ob odgrnjeni zemlji opa- zimo začetek rasti divjih izrast- kov, jih pri osnovi odtrgamo ali odčesnemo. Divjih izrastkov ne smemo odrezati kar tik pri zem- lji, ker z rezjo spodbudimo rast in iz odrezanega vršička bodo pognali novi, še številnejši po- ganjki. Ce divjih izrastkov pravo- časno ne odstranimo, prevzame- jo rast nad žlahtnim delom rastli- ne in ga okrnijo, v drugem letu pa bo namesto žlahtnega dela vr- tnice pričel cveteti divji sipek. Kako ločimo divji izrastek sip- ka od žlahtnega poganjka vrtni- ce? Divji izrastki odganjajo le pod cepljenim mestom in iz ko- renin, so ravne in pokončne rasti in se ne končujejo s cvetnim popkom, so svetlozelene barve in gosto porastli z bodicami. Listi so svetlozeleni, brez leska in so sedempernati, pri žlahtnih vrtni- cah pa le petpernati^ V ZELENJAVNEM VRTU je poleg drugih čebulnic koristno pridelovati por. To je vrtnina, ki jo ob večkratni setvi lahko obira- mo in uporabljamo svežo vso le- to. Liste uporabljamo kot nepo- grešljivo jušno zelenje, presna stebla pa za solato, sicer pa je por v vsaki kuhinji izvrsten do- datek najrazličnejšim prikuham in omakam. Odlikuje ga pred- vsem vsebnost mnogo vrst vita- minov, med katerimi je posebej pomemben provitamin Al ali ka- rotin. Pri pridelovanju se zlasti do- bro obnese v mešanih posevkih s solatnicami ali kumarami, v ko- lobarju sledi pretežno vsem vr- tninam razen fižolu, rdeči pesi in grahu. Na prosto ga sejemo ko- nec aprila ali v začetku maja. Se- jemo ga redko, 2 cm globoko in vrsto od vrste 14 cm. Ko so sadi- ke debele za svinčnik in visoke 15 do 20 cm, jih presajamo. Sadi- mo v vrste, ki so 30 cm narazen. V zemljo naredimo 5 cm široke in 15 cm globoke luknje na raz- daljo v vrsti 15 cm. V luknjo sa- dimo, vendar je še ne zapolnimo z zemljo. V odprtino s sadiko vli- jemo precej vode, da se korenine lažje razmestijo po zemlji in se ne zmečkajo, nato pa zasujemo z zemljo. Pri biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 29. in 30. aprila ter I. maja, zaradi pod- zemnih plodov 26. aprila in od 3. do 6. maja, nadzemnih plodov od I. do 3. maja ter cveta in zdra- vilna zelišča 6. in 7. maja. Miran Glušič, ing. agr. Kako se žival odziva na stres Pionir psihoanalitične medici-' ne Hans Selye je ugotovil, da se živali podobno kot človek fizi- čno odzivajo na stres (ob nevar- nosti, ogroženosti, streljanju ipd.). Organizem takrat takoj sproži »alarm«, to je poziv na pripravljenost: možgansko sre- dišče za uravnavanje, hipotala- mus, sproži zapleteno zaporedje živčnih in biokemičnih procesov, ki spravijo telo v »tek«. Kemi- čnega sla pošlje v hipofizo tik pod sabo, ta pa sprosti v kri adrenokortikotropni hormon; hormon spodbudi skorjo nadle- vic, ki sproste v kri kortikoide in druge kemične snovi. Poveča se število srčnih utripov, srce poga- nja več krvi v možgane in mišice, mišice se napno in pripravijo or- ganizem na boj ali beg. Fiziolo- ški procesi so natanko taki kot pri človeku. V čem je razlika med člove- kom in živaljo? Človek lahko oceni, ali je položaj res tako gro- zeč ali ni. Lahko pretehta druge možnosti, da bi ga obvladal. Lahko se odzove z begom ali z bojem. Lahko pa premisli ali morda spozna, da položaj ni ne- varen. Pri človeku imamo igro med spoznavo in čustvenim odzivom. Pri živalih pa bolj delujejo nara- vni zakoni: žival sledi nagonu in nima časa in sposobnosti, da bi pretehtala in premislila položaj. To pa ne pomeni, da se visoko razvite živali, zlasti primati, v ra- zličnih socialnih situacijah ne odzivajo tudi razumno, na teme- lju spoznanj, naučenih vzorcev vedenja in novih miselnih odlo- čitev. Branka Kosenburger, dipl. vete- rinarka Krvodajalci Perutnina, 16. aprila: Irena Šmigoc, Praprotnikova 6, Hajdi- na; Boža Emeršiš, Ormoška 108, Ptuj; Samo Kočevar, Središče, Dravska 3; Milan Herga, Drste- Ija 29; Anica Zajšek, Stanošina 9; Marija Ogrizek, Trubarjeva 11, Ptuj; Mihael Bohanec, Za- gorel 53; Jože Vaupotič, Jablo- vec 21; Milan Munda, Prežihova 21, Ptuj; Bruno Krajne, Nova vas 75; Ciril Varga, Pušnikova 9, Maribor; Nevenka Maruh, Žni- daričevo nabrežje, Ptuj; Anica Munda, Ul. 25 maja 5, Ptuj; Marjeta Vindiš, Pleterje 33; Franc Lah, Mihovci 100; Ema Repec, Tržeč 19/a; Janez Lam- pret, Zg. Sveča 20; Jožica Osterc, Maistrova 27, Ptuj; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu 49/a; Av- gust Ducman, Peršonova 49, Ptuj; Renata Pečnik, Mlinska 1/č, Ptuj; Srečko Cuš, Dolič 35; Zdenka Godec, Draženci 21/d; Anton strmšek, Ul. 25 maja 10, Ptuj; Branko Kos, Prapotnikova 12, Ptuj; Irena Javernik, Poljska C 35, Hajdina; Franc Šeruga, Polenšak 17; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Marinka Lam- pret. Trg svobode 4, Ptuj; Mira Duh, Štuki 29; Danilo Krajne, Arbajterjeva 7, Ptuj; Sonja Kai- sersberger, Brezula 58; Branko Repič, Videm 24/a; Zvonko Medved, Cvetkovci 79/a; Janez Murko, Trnovci 12; Alojz Zupa- nič, Nova vas 20; Milan Potrč, Žabjak, 65; Jože Žnidar, Kungo- ta 118; Feliks Hvaleč, Gabrnik 48; Marjan Štiberc, Kraigherjeva 37, Ptuj; Julijana Špehonja, Kra- igherjeva 5, Kidričevo; Rudolf Repec, Tržeč 19/a; Dragica Škri- pač, Gomilšakova 12, Ptuj; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj. Bolnišnica in Zdravstveni dom Ptuj, 14. aprila: Majda Pintarič, Bratislavci 38; Jerica Ceh, Pod- vinci 98/c; Marjana Kajzer, Cir- kovce 6/a; Andreja Capuder, Pr- venci 1/; Irena Bračič, Zabovci 15/a; Vlasta Mršek, Ul. Jožefe Lacko 34, Ptuj; Miran Zemljarič, Spuhlja 93/a; Anica Zajšek, Kraigherjeva 14, Ptuj; Silva Bu- kovič, Ul. 5. prekomorske briga- de, Ptuj; Magda Gol, Ul. Žetal- skega Jožeta, Ptuj; Kristina Bez- jak, Kraigherjeva 31, Ptuj; Irena Galun, Majšperk 81; Ida Emer- šič, Gradiška 79; Milica Letonja, Zabovci 92; Anica Kolarič, Pod- vinci 120; Magda Brenčič, Ziher- lova pl. 20, Ptuj; Dragica Mla- kar, Prešernova 25, Ptuj; Andelo Maračič, Ul. 5. prekomorske bri- gade, Ptuj; Marija Krušič, Spuh- lja 132; Irena Sirec, Peršonova 24, Ptuj; Štefka Sitar, Dravinjski Vrh 4/b. Posamezniki, 14. aprila: Silva Prosenjak, Brstje 22; Anica Holc, Kicar 7/f; Franc Rodošek, Kungota 109; Nada Tominc, Proletarska 23, Kidričevo; Mari- ja Svenšek, Hrvatski trg 4, Ptuj; Matija Murat, Lackova 8, Ptuj; Miran Cvilak, Slovenja vas 27. Posamezniki, 16. aprila: Jožefa Potrč, Trnovska vas 43/e; Boris Vukan, Dr. Kovačiča 4, Ormož; Rajko Fajt, Ul. Stanka Brenčiča 9, Ptuj; Gabrijel Bednjički, Celj- ska 12, Maribor; Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj; Vlado Kukec, Zagojiči 19/a, Markovci; Edi Holc, Markovci 123; Jože Hajdi- njak, Ul. 25. maja 8, Ptuj; Majda Holc, Prešernova 17, Ptuj; Veko- slav Haladeja, Videm 3; Stanko Drevenšek, Zg. Gruškovje 49; Peter Petek, Starošince 5; Željko Dovnik, Šikole 61/a; Miroslav Senekovič, Strma ul. 5, Sp. Du- plek; Jože Repec, Cesta v Njiver- ce 13, Kidričevo; Drago Ritlop, Zagojiči 19/a; Janez Rižnar, Kr- čevina pri Vurbergu; Alojz Za- bav, Hajdoše 29; Štefan Šmintič, Cvetlin 127; Franc Holc, Prešer- nova 17, Ptuj. Dober den vsoki den' Toto pismo sen vam napisa že prejšji petek. Jutro blo je tak megleno kak na.ša prihodnost, seveda najhoj na gospo- darsken področji. Že dugo nesen spomlodi lokšne jesenske megle vida. Kak vidite, jaz zaj nesen več mandatar, saj je bija na toto funkcijo zva- Ijeni Drnojšekov Janez, Peterletof Lujzek pa se je pač moga s tole fukcije poslovili. Saj je že cajt bija, da se nekaj menja, če bomo z novo vlodo kaj bojše živeli, pa bomo še vidli in tudi občutili. Malo hoj bi mogli jkuper stopiti in se hejati špilali kak deca s tisto igrico — // si rdeči, ti si črni, ti si zeleni, ti si šekasti, ti si vijolčni in tak dale naprej. . . Pa tudi tisti očitki z levico in desnico se mi glih lak nori zdijo. Jaz vam bom tak po kmečko poveda: če levica ne ve, kaj dela des- nica, in če desnica ne ve, kaj dela levica, te je delo običajno slabo oprov- leno. Obe roki, desna in leva, se moreta združli k skupnemi cili in pridno delati, ker bo nas drgačik vrag vzeja in bomo ostali še duže ubogi Bal- kanci. Saj neje vse glih lak megleno in črno, kak si mislimo in se prepričuv- lemo. Preveč se pač gremo politične in druge igrice, preveč pa smo pozo- bili na delo. Na tisto delo, kerega praznik slavimo 1. majnika. Kak vse zgleda, pa smo v zodjen cajti naprej porinoli vse druge (ne)delovne proz- nike, na i. maj pa preveč pozobiU. Pa jaz ne mislin na listo geslo, ki pra- vi: Živel 1. maj, ker ho tri dnifraj, pač pa na resnično produktivno delo. Včosik smo tudi rekli: Delu čast in oblast, zaj pa vidite, kaj se z delon in oblastjo dogoja. Vsi bi radi bili na ohlosti, samo s ta provin delon je dr- gačik. Zaj pa tudi jaz hilin na delo. Z Mico grema sejal šliriperesno dete- ljico, ki zavolo strtega pera boj obrodi kak tista s tremi lističi. Pa še za srečo jo borna odovala. Semen srna vzgojila sama. Te pa srečno. Vaš de- telj ičn i LUJZEK. Ustavne določbe o lastnini PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC (Nadaljevanje iz prejšnje števil- ke) Omejitev lastninske pravice Danes v teoriji in praksi velja, da lastninska pravica ni neome- jena, tako kot je bila v rimskih časih, temveč ima svojo vsebino glede na družbeno in pravno ure- ditev posameznih držav. Po pad- cu komunističnih režimov v vzhodnoevropskih državah in po transformaciji družbene lastnine zemljišč, zgradb itd. v privatno lastnino se v omenjenih državah in deloma tudi v Sloveniji poja- vlja tendenca po čimmanjši ome- jitvi lastnine in po čimvečjem do- bičku. Želi se posnemati ameri- ško tržno gospodarstvo, ki je v glavnem brez socialnih elemen- tov. V nekaterih evropskih drža- vah, med katere štejejo nekateri tudi Nemčijo, pa se razvija t.i. socialno tržno gospodarstvo, ki ne pozablja na delavce in njiho- vo socialno varnost (glej intervju novinarja Nikola Soštariča s prof. Hansom Giinterjem Kreus- selbergom pod naslovom »Dela- vec ni kriv, če je brezposeln« v Večeru št. 30 z dne 14. marca 1992). Tudi Republika Slovenija ima v 2. členu ustave zapisano, da je pravna in socialna država. Med- tem ko je pojem »pravna drža- va« razumljiv in ga večina drža- vljanov enako tolmači, pa za po- jem »socialna država« ni enotne definicije in vsak ima o njem svojo predstavo. Sodnik ustavne- ga sodišča Republike Slovenije dr. Janez Šinkovec v svojem članku »Socialna funkcija lastni- ne« (glej revijo »Pravnik« št. 3 — 5, str. 147, iz leta 1991) piše, da je socialna država tista, ki »temelji na integralni politiki o človeku in pravičnosti, s čimer naj bi bilo doseženo večje soraz- merje med državo in posamezni- kom, pri tem pa upoštevana so- cializacija, ki nalaga posamezni- ku določeno ravnanje za dosega- nje ciljev. Socialna država uve- ljavlja oblike kooperacije za do- sego splošnega blagostanja, kar se izraža zlasti v programiranju razvoja. Slednje se povezuje tudi s problemom pravne varnosti, ki naj jo zagotovi nacionalno pro- gramiranje in določanje eko- nomske politike na daljše roke. Zato se v svetu tudi uveljavlja pojem socialnega tržnega gospo- darstva, ki v svojem instrumenta- riju uveljavlja prepoved mono- polov, omejevanje kartelov, opredeljuje davčno politiko, ki vzpodbuja razvoj in omejuje so- cialne napetosti in itudi zaposle- nim ustrezen položaj, pri čemer vsem pa se ne destimulira pobu- da poslovnih subjektov.« Tako kot druge socialne drža- ve tudi Slovenija v omenjenem 67. členu ustave določa, da mora pri pridobivanju in uživanju last- nine priti do izraza tudi njena so- cialna funkcija. Pod pojmom so- cialna funkcija lastnine si je po- trebno predstavljati funkcijo (de- lovanje) lastnine, kar pomeni, da mora lastnina tudi socialno (družbeno) delovati v korist vse družbe, ne pa samo v korist nje- nega lastnika. Gre torej za raz- merje med lastnikom (podjetni- kom), ki izvaja gospodarsko de- javnost le z namenom pridobiva- nja dobička, in med družbeno skupnostjo, ki s pomočjo zako- nov skrbi za blaginjo vseh drža- vljanov in izvaja nadzor nad eko- nomsko aktivnostjo lastnikov, jim daje dovoljenje za delovanje, postavlja omejitve iz različnih vzrokov, med katerimi so zelo važni tudi ekološki (ustava govo- ri o ekološki funkciji lastnine). Omenim naj le nekatere pred- pise, na temelju katerih država posega v lastninsko pravico po- sameznikov. Po zakonu o kmetijskih zemlji- ščih iz leta 1979 mora lastnik kmetijskega zemljišča obdelovati svoje zemljišče kot dober gospo- dar in upoštevati občinske in druge predpise, sicer mu družba lahko vzame posest in v nekate- rih primerih tudi lastninsko pra- vico. Zakon o dedovanju kmetij- skih zemljišč in zasebnih kmetij- skih gospodarstev (kmetij) iz leta 1973 določa, da kmetijo pravilo- ma deduje samo en dedič. Zakon o gozdovih iz leta 1974 zelo ome- juje lastninsko pravico gozdnih lastnikov. Zakon o denacionaliza- ciji iz leta 1991 pozna vrnitev lastninske pravice brez sočasne \ vrnitve posesti. Lastniki tovarn i in drugih objektov morajo pri j obratovanju upoštevati predpise o preprečevanju hrupa, onesna- ževanja okolja itd. Da bo slovenska država tudi v i bodoče posebno skrb posvetila varstvu zemljišč in s tem posegla v lastninsko pravico lastnikov zemljišč, in s tem posegla v last- ninsko pravico lastnikov zem- ljišč, izhaja tudi iz 71. člena usta- ve, ki pravi, da zakon določa za- radi smotrnega izkoriščanja po- sebne pogoje za uporabo zem- ljišč, posebno varstvo pa za kme- tijska zemljišča, to je za taka zemljišča, ki so sposobna za kmetijsko proizvodnjo. Nadaljevanjeprihodnjič ^ Nagradno turistično vprašanje Ptuj že nekaj dni živi z razstavo »Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu«. Dnevno jo obišče od 600 do 700 obiskovalcev. Ptujčani zelo do- bro vedo, da bo odprta od 15. aprila do 15. decembra. Tako sklepamo po številnih pravilnih odgovorih na turistično vprašanje pred dvema tedno- ma, ko smo spraševali, od kdaj do kdaj bo odprta omenjena razstava. V tem času bo muzej na gradu odprt tudi ob ponedeljkih, ko bo vodstvo po razstavi brezplačno, le vstopnino bo treba plačati. Nagrado za pravilen odgovor prejme tokrat Elizabeta Krajne, Ulica 25. maja 8, Ptuj. Čestita- mo! Tudi današnje vprašanje je po- vezano z razstavo »Srečanje z Ju- trovim na ptujskem gradu«. Vprašujemo, kakšna je razlika med belim in črnim evnuhom. Glede na to, da je vprašanje te- žje, smo se z muzejskimi delavci dogovorni, ua latiko pri njih po- iščete odgovor, najlažje, če si raz- stavo sami ogledate. Nagrada za pravilen odgovor so muzejske publikacije, spominek in družin- ska vstopnica za ogled muzejskih zbirk. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva uli- ca 6, do sobote, 2. maja. Veliko sreče (in znanja) pri pisanju od- govorov. 12 — TV SPOREDI 30. april 1992 — TEIMUK TEDNIK — 30. april 1992 ZA RAZVEDRILO — 13 14 - OD TU IN TAM 30. april 1992 - TEDNIK PREJELI SMO • PREJELI SMO Prekaljena trupla Vrnimo se v leto 19H8, ko je Klub mladih na Ptuju še deloval. Nesmrtnost in moč posamezni- kov, ki bi jih lahko tudi imensko navedel, so pogojevali način dela v teh prostorih. Dvorana, ki je sedaj dobila drugi obraz, je bila zatočišče velike večine mladih, ki niso svojega časa porabili le za popivanje in veseljačenje le v oz- kem družinskem krogu, ampak so hoteli s svojo aktivnostjo dvi- gniti ustvarjalnost tistih, ki so ču- tili, da bosta nekoč njihovo vlo- ženo delo in energija poplačana. V ozadju se je skrival pohlep po »veličini« (»Saj to sem jaz!«) m razpolaganju z družbenim imetjem. Ne mislim kritizirati oblastniškega obnašanja funk- cionarjev Kluba mladih, ampak njihovo takratno vizijo prihod- nosti tega tako pomembnega prostora. Pod okriljem Kluba mladih je delovalo nekaj glasbe- nih skupin, katerih posamezniki so jim bili spotika pri »njiho- vem« vzponu. Takšne ljudi je najlažje uničiti z »močjo«, ki jim je bila zaupana, so jo neumorno izrabili. V parku ob Dravi, pri bencin- ski črpalki, stoji »hišica«, ki smo jo leta 1988 preuredili iz takratne transformatorske postaje v pro- stor za vaje glasbenih skupin Od- padniki in Pleroma. S pomočjo Elektra Ptuj, ki smo mu še vedno hvaležni za pomoč pri izvedbi električnega priključka, smo pro- stor uspeli urediti, kot nam je bi- lo všeč. Ko je tako naš »lepotec« ponovno zaživel, se je povečal pritisk »od zunaj«, naj prostor zapustimo. Njegov namen naj bi se preusmeril v maloprodajno in svetovalno turistično ponudbo.. Lega objekta je idealna in bi se lahko po ugotovitvah vodilnih mož Kluba mladih sprevrgel v vodilno spominsko prodajalno. S težavo smo lahko ostali v pro- storu kot glasbeni skupini do iz- teka enoletne pogodbe. Ker ni bilo posluha za podaljšanje po- godbe, smo iskali nov prostor in ga tudi dobili. Ker sem osebno uredil, da smo dobili električni priključek za ta prostor, in ker sem osebno kupil elektromateri- al, ki smo ga potrebovali, sem se ob pres "litvi vadbenega prostora odločil, da bomo vgrajeni mate- rial prestavili v novi prostor. Za- radi tega sem prosil elektro Ptuj za odklop električnega priklju- čka. S tem se je obisk v tem pro- storu za nas končal. Sprašujem pa se, kdaj bodo »gospodje«, ki so imeli tako fiksne ideje o tem prostoru, pokazali, da so zmožni tudi kaj narediti iz njega, da se ne bodo ponašali le z ustenjem in svojo močjo. Ta jim v tem pri- meru prav nič ne dviguje statusa, ampak jih kaže le kot navadne smrtnike, ki ne vedo, kaj bi želeli v svojem življenju doseči. Uspe jim le hitro preskakovanje iz ene politične sfere v drugo, ki je v nekem trenutku uspešnejša. Kje je njihova takratna želja, da bi iz Kluba mladih kaj naredili? Da so nas lažje pregnali, so se opri- jeli nekih nerazjasnjenih in ne- dodelanih projektov, ki bi jim prinesli denar. Zavidanje, kaj- ne?! Gospodje, pokažite, da ni- ste takšni, kot sem vas opisal, kajti drugače si bodo ljudje mi- slili o vas veliko slabše. To sem zapisal, da bi zadostil svojemu »egu«. Vsakokraten obisk v Ptuju me spravi v slabo voljo, ker se spominjam pred- vsem slabih izkušenj, ki sem jih imel z vami, »GOSPODJE«, in z vašo neomajno zasidranostjo na stolčkih, za katere ste se vedno tresli, ko sem prišel morda samo na obisk. Vaš pogled mi je govo- ril: »Spet je prišel težit!«. Hvala vam, ker ste toliko dobrega nare- dili za mlade na Ptuju. Ljudje ni- so kanta za smeti! Viljem Muzek Z zadovoljstvom smo delali za naše stranke V Kreditni banki Maribor, d.d., smo se v začetku februarja 1992 odločili, da bomo izvedli akcijo »Pomoč in svetovanje pri izpolnitvi napovedi za odmero dohodnine«, predvsem za naše varčevalce, zlasti upokojence. V PE Ptuj smo usposobili za sestavo davčnih napovedi in sve- tovanje skupino štirih bančnih delavcev, ki je poslovala v Lac- kovi 5. Od 24. 2. do 31. 3. 1992 smo nudili pomoč in sestavili obrazec prek 2300 občanom, ve- čini brezplačno. Sodeč po številnih izjavah ob- čanov smo posel dobro opravili. Čeprav smo delali tudi zunaj de- lovnega časa, smo zaslužek iz te- ga posla namenili za humanitar- ne namene. Poleg številnih zajetnih opra- vil (sprostitev dela deviz iz javne- ga dolga občanom itd.) je bilo to delo opravljeno tako rekoč brez- plačno. To delo smo opravili kot edina banka v Ptuju (monopol!). Zato nam je v posebno zadovolj- stvo, da smo tudi ta posel dobro opravili. To potrjujejo izražene misli, ki so bile ob tem zapisane v knjigi vtisov. Nekaj smo jih iz- brali: 16. 3. 92 Sprejem prijazen, upajmo še v na- dalje v tudi vljudno .sodelovanje in pomoč. Janez. Katarina Kovačič Hvala lepa. da nam pomagate, ze- lo sem vam hvaležna. Ivica Pučnik 20. 3. 92 Mislim, da bi na takšnih delih mo- ralo delati vedno več tako dobrih in vljudnih delavcev. Berta Strošek Še mnogo takšnih mnenj je za- pisanih, vendar jih zaradi po- manjkanja prostora ni bilo mo- goče objaviti in so na voljo v re- dakciji časopisa. Skupina za davčno svetovanje pri KBM, PE Ptuj RADIO PTUJ (98,2 MHz - ultrakratki val, stereo: 1485 kHz - srednji val" ČETRTEK, 30. aprila: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, var- nost. 14.30 RAJŽ.AMO IZ KRAJA V KRAJ: Trnovska vas. 15.00 Ob- vestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače ali čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VČERAJ-DANES- JUTRI, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 URICA DOMAČIH. PETEK, 1. maja: 14.00 do 19.00 PRAZNIČNI PROGRAM SOBOTA, 2. maja: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, čestitke poslušalcev. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VČE- RAJ-DANES-JUTRI, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 GLASBENE ŽELJE PO TELEFONU. NEDEUA, 3. maja: 9.00 Čestitke poslušalcev. 10.00 ORFEJ- ČEK. 11.00 Tedenski pregled, obvestila, horoskop, glasba in EPP. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača ustvarjalnost: Nastop MPZ Ruda Sever Gorišnica v Markovcih. Svetloba duha. 13.00 Čestitke po- slušalcev. PONEDEUEK, 4. maja: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po doma- če ali čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VČRAJ-DANES-JUTRl, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dne- va. 18.00 Mala ptujska kronika, šport, kultura - vmes glasba po izbo- ru Draga Skoka. TOREK, 5. maja: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost. 15.00Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače ali če- stitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VČERAJ- DANES-JUTRI, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 V ŽIVO. SRED,'\, 6. maja: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.25 Za planince. 16.30 Po domače ali čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRl, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspeš- nica dneva. 18.00 ROČK KOTIČEK. DVAJSETA SKUPŠČINA TERAPEVTSKE SKUPNOST) ZDRAVUENIH ALKOHOUKOV »Spremenila se je le kakovost življenja...« v Narodnem domu v l*tuju je bila 25. apri- la 20. skupščina terapevtske skupnosti zdra- vljenih alkoholikov Ptuj. Udeležili so se je le predstavniki zdravst\a in Centra za socialno delo, medtem ko predstavnikov podjetij (ra- zen Perutnine), kadrovskih služb in tuai ob- činske oblasti ni bilo. S Pohorskega dvora ja prišel dr. Srečko Vogrin, i/ ormoške psihiatri- je pa mag. dr. Marijan Pregl. Slavko Rimele, dosedanji predsednik skup- nosti, je predstavil trenutno delovanje. Zdra- vljenci se sestajajo v treh skupinah, delajo po enotnem programu, ki temelji na resocializa- ciji. Za lažje delovanje so ustanovili več od- borov dejavnosti. Organizirali so več proslav in prireditev, pri katerih seje izkazala Lojzka Mere. Pri realizaciji programa sta jim poma- gali podjetji Perutnina in Centralne železni- ške delavnice podjetje za popravljanje že- lezniških voz Ptuj ter cvetličarna Rožmarin Ptuj. V skupinah terapevtske skupnosti delajo terapevti Marija Tominšek, Jasna Toplak m Aleksander Solovjev. O delu v dvajsetih letih je na sobotni skupščini govorila Marija To- minšek. Skupnost ima zadnja leta svoje prostore v Muršicevi ulici 7. Uredili so knjižnico; lepo- slovne knjige so prispevali člani, strokovne pa Zdravstveni dom Ptuj. Kulturnega programa ob jubileju ni bilo. Štirje člani skupnosti (Gorazd Jurkovič, An- ton Zajšek, Franc Rozman in Vinko Žemljic) so govorili o tem, kako so premagali alkohol in zaživeli na novo. Govoril je tudi Maks Bratec, ki že devetnajst let abstinira in je še vedno zelo aktiven član skupnosti. Pomaga mlajšim, da vztrajajo. Mag. dr. Marijan Pregl je v svojem prilož- nostnem prispevku, ki ga jc jiosvetil dvajset- letnici terapevtske skupnosti zdravljenih al- koholikov Ptuj, spomnil na začetke delova- nja in svoj nagovor ob ustanovitvi. Povedal jc: »Ko sem govoril nred dvajsetimi leti, sem uporabljal še izraze, Vot so alkoholik, narko- man in podobno. Danes govorimo o bolez- nih odvisnosti. Pravimo, da je oseba odvisna od alkohola ali od kakšne snovi, ki prinaša zadovoljstvo, zmanjšuje duševno bolečino in tesnobnost. Odvisnost v najširšem smislu je motnja v razvoju ali pa vsaj "osebnostno zore- nje zaustavi, če ga celo ne vodi v nazadova- nje. Kmalu bo nastopilo obdobje, ko ne bo več psihiatrija osamljena v svoji borbi za trezno življenje. Od demokratične družbe lahko pri- čakujemo, da ne bo ohranila licemerstva, ki smo ga bili vajeni v polpreteklem obdobju: na eni strani grmenje čez točenje alkohola, na drugi strani vse večje nudenje alkoholnih pijač. V tujini so dokaj uspešne organizacije, na primer klubi anonimnih alkoholikov, ki delujejo nekoliko drugače, vendar tudi uspe- šno. Pomembno je, da oseba, odvisna od al- kohola, spozna pekel, v katerem je bila, in se ga želi znebiti, tisti, ki je pripravljen sodelo- vati pri procesu zdravljenja, pa, aa to dela s srcem in iskreno željo po pomoči. Dvajset let obstoja neke terapevtske skup- nosti zdravljenih alkoholikov je veliko ob- dobje. Ne gre več za otroka, ampak za odra- slega. Čestitam vsem, ki ste na tak ali druga- čen način sodelovali v razvoju te dejavnosti.« Dr. Srečko Vogrin je prinesel pozrave s Po- horskega dvora in mariborskih klubov zdra- vljenih alkoholikov. Povedal je, da jc ptujska skupnost ena najstarejših v Sloveniji. Čestital je vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da skupnost živi že dvajset let. Posebej se je zahvalil ormoški bolnišnici in njenemu pred- stojniku mag. dr. Marijanu Preglu, obema gre zasluga, da so klubi zdravljenih alkoholi- kov pričeli delovati. Zdravljencem, ki so go- vorili, da so začeli živeti šele po prihodu v te- rapevtsko skupnost, je povedal, aa se je spre- menila le kakovost življenja, živeli pa so tudi prej. Dr. Vogrin je tudi povedal, da pozna mnoge zmagovalce, a so zanj zmagovalci le tisti, ki so premagali alkohol. Na sobotni skupščini terapevtske skupno- sti zdravljenih alkoholikov Ptuj so izvolili no- vo vodstvo: za predsednika Jožeta Breznika, za namestnika predsednika Ivana Lazarja, za tajnika Vinka Iljevca in blagajničarko Nado Sipek. Izvolili so tudi člane nadzornega od- bora, predsednike in namestnike skupin v okviru skupnosti ter člane odborov interes- nih dejavnosti. Podelili so tudi priznanja za deset, sedem, pet, tri in enoletno abstinenco. MG Na novo zasajeni park ob ormoškem ribniku. 1000 dreves za novi park Turistično društvo Ormož skrbi tudi za zasaditev novih dreves. Veliko so jih zasadili po lanski ujmi, z ribiči in lovci pa so se odločili urediti okolico ribnika. Stanko Žličar, ki pri društvu skrbi za hortikul- turo, nam je povedal, da so zasadili 1000 novih dreves, pretežno iglav- cev: smreko, duglazijo, macesen, črni, rumeni in rdeči bor, čugo, div- jo češnjo, jesen, javor in himalajski bor. Največ iglavcev je zaradi zvo- čne zavese, ki bi preprečevala širjenje hrupa iz ormoške opekarne, saj ta otežuje bivanje v naselju ob ribniku in v Dolgi Lesi. »Zadnja leta opažamo, da se listavci zaradi onesnaženega zraka iz opekarne hitreje sušijo kot iglavci,« je pojasnil gospod Žličar. Zasaditev novega parka, ki sojo finančno podprli ormoški ribiči, lovci in turistično društvo, je veljalo 80.000 tolarjev. Besedilo in fotografija: Vida Topolovec Dan plesa v Ormožu Občinska Zveza kulturnih organizacij Ormož je bila minuli torek organizatorica občinske revije plesnih skupin. Svoje znanje je pred- stavilo devet skupin: ena iz šole Kog (mentorica Nevenka Jambriško), tri iz osnovne šole Miklavž pri Ormožu (mentorica Milena Orešnik), skupina Hamibella in štiri skupine plesne šole Pandora, v katerih so sodelovali učenci prvega, drugega in tretjega razreda osnovne šole Ormož (mentor Tomaž Bolcar). Občinsko srečanje, na katerem so plesne skupine predstavile ple- sne igrice, skupinske in družabne plese in celo učno uro plesa, si je ogledala tudi regijska selektorica, ki pri ZKO skrbi za plesno dejav- nost Minka Veselic iz Maribora. Pohvalila je organizacijo prireditve, še posebej pa višji nivo plesnih skupin, kar je za Ormož razveseljivo. Vida Topolovec DAN ŠOLE NA DESTRNIKU Moj kraj — moj dom Minuli petek so praznovali tu- di učitelji in učenci (skupaj s starši) na osnovni šoli Destrnik. Ob dnevu šole so pripravili vrsto aktivnosti, od razstave na temo ekologija, starih predmetov in risb učencev o planetu Zemlji, ki ji je svet v prejšnjem tednu na- menil še posebno pozornost, do športnih tekmovanj, kulturnega programa . . . Nasploh je bilo ži- vahno. Tudi zato, ker so učenci 7. in 8. razredov delali izpit za moped, pa zaradi igrice Butalske razglednice, ki sta jo pripravila dramski in recitacijski krožek, pa zaradi učencev iz osnovne šole Gorišnica, s katerimi so se pome- rili na šolskem športnem igrišču. Učenci so se že ves mesec pridno ukvarjali z raziskovalnim delom. Posebno pozornost so na- menili smetiščem v krajevni skupnosti, ki so jih popisali že lani in letos, podatke dopolnili z novimi smetišči; ugotovili so, da novih tako rekoč ni, da pa so se nekatera že obstoječa kar precej razširila. Nekaj teh svojih izsled- kov so predstavili tudi na razsta- vi z grafikoni, risbami, fotografi- jami smetišč. Šolo na Destrniku obiskuje 265 učencev v štirinajstih oddel- kih, zraven pa je še oddelek po- daljšanega bivanja. Šola ima enoizmenski pouk, veliko šolskih stvari učenci puščajo kar v šoli. Z novimi oblikami dela — od ni- vojskega do projektnega dela — je šola postala veliko zanimivej- ša in prijaznejša. Učitelji tako ugotavljajo, da se učencem po pouku ne mudi iz šole, nasprot- no, radi ostajajo v njej. Tudi star- ši radi prihajajo, govorilne ure so izredno dobro obiskane. Zado- voljni pa so tudi učitelji: čeprav je novi način poučevanja veliko bolj zahteven, pa pravijo, da je tudi veliko bolj prijeten. NaV PROJEKTNI TEDEN NA OSNOVNI ŠOLI OLGE MEGUČ V PTUJU Ce hočemo spreminjati šolo na bolje, moramo spremeniti sebe v želji obogatiti lastno izobra- ževalno tehnologijo in povečati pri učencih privlačnost in učinkovi- tost učenja, so imeli na »Olgici«, kot pravijo ljubkovalno svoji šoli učenci Osnovne šole Olge .Meglic, prejšnji teden projektno učno de- lo, s katerim .so želeli po drugačni poti do znanja pod naslovom Ptuj nekoč — danes — jutri. LČenciso .se z anketo odločili za tri od po- nujenih 26 tem. Za izbrane teme so poiskali sodelavce in mentorje na šoli, med starši in med strokov- njaki s posameznih področij. Va okroglih mizah, bili sta dve, so so- delovali najvišjipredstavniki obči- ne, tudi župan in predsednik vla- de. \ veliko pomoč so jim bili še posebej delavci muzeja in pred- stavniki stranke Zelenih v Ptuju. Teme, ki so jih učenci izbrali za svoje projektno delo, so bile zelo raznolike, kot na primer: Zgodovinski oris Ptuja (arhitek- tura). Ljudska glasbila na našem področju. Prehrana nekoč in da- nes. Grajske rastline. Oblačila in nakit skozi zgodovino, Ptice v ptujski občini . .. Projektni teden so sklenili na razstavi v šolski telovadnici, kjer so posamezne teme predstavili na risbah, grafikonih, s fotografi- jami, predmeti, skratka celote- densko delo so »postavili na ogled«. Čeprav zadnji dan pro- jektnega tedna še ni bilo mogoče strniti vseh vtisov, pa so bili za dovoljni tako učenci kot učitelj: in vsi tisti, ki so sodelovali kol zunanji mentorji. Ob obisku ob činskih mož so mladi zahteval več prostora zase, kjer bi se lah ko shajali, urejene zelenice, sa so te največkrat parkirišča, ve( rož v mestu in table na hišah, k bi opozarjale na bogato zgodovi no mesta, več posluha agencij z: mladinske izlete in šc in še. Vs< te svoje zahteve bodo predstavil tudi na otroškem parlamentu. Iz šla je tudi druga številka Šolskil novic, ki prinaša zanimive pri spevke o glasbi, živalih, komu b< pripadla vojašnica, nagradno an kctc in tudi horoskop ne manjka Na^ TEDNIK - 30- april 1992 OGLASI IN OBJAVE — 1: OB DNEVU UPORA IN DELAVSKEM PRAZNIKU Osrednja proslava v Ptujskih toplicah Slovenski narod je tudi letos proslavil dan Osvobodilne fronte oziroma dan upora proti okupa- torju. V začetku leta "41 je bil na- mreč naš narod pred usodno odlo- čitvijo: ali bo uničen, zbrisan iz zemljevida Evrope ali pa se bo dvignil v upor proti okupatorju, da bi obstal in na svoji zemlji po- stal sam svoj gospodar. Pravilno se je odločil, saj je 27. aprila leta 1941 ustanovil svojo osvobodilno fronto, se pridružil zavezniški protifašistični koaliciji ter s tem postal enakopraven in sestavni del evropskega gibanja za svobodo enakopravnih narodov v povojni ureditvi sveta. Ob 27. aprilu — dnevu upora proti okupatorju in v počastitev 1. maja, mednarodnega delav- skega praznika, je bila osrednja občinska proslava že 26. aprila popoldne v Ptujskih toplicah. Pripravili so jo SO Ptuj, borci, sindikati in politične stranke. Čudovita in nenavadno topla po- mladna nedelja je pritegnila ne- kaj sto občanov, ki jim je o obeh praznikih v luči velikih sloven- skih dogodkov v minulem in le- tošnjem letu ter sedanjih težkih razmer govoril ptujski župan Vojteh Rajher. Pridružila se mu je predsednica ptujske stranke Pod majskim drevesom v Ptujskih toplicah se je zbralo nekaj sto Ptujčanov. (Foto: M. Ozmec.) Socialdemokratske prenove in poslanka v republiškem parla- mentu Anka Osterman; poudari- la je, da je osnovno vodilo te stranke še vedno bolj proti vsake vrste fašizmu, proti nasilju in ne- enakopravnosti. V kulturnem sporedu so nasto- pili člani Komornega moškega zbora in Pihalnega orkestra Ptuj ter ptujske mažoretke. Slavja so nadaljevali pozno v noč ob zvo- kih skupine prerod iz Ptuja. - om Seminar za bodoče podjetnike v organizaciji Gospodarske zbornice-Območne zbornice Maribor in Izvršnega sveta Skupščine ob- čine Ptuj bo 13. maja v Ptuju v prostorih Obrtne zbornice v Vošnjakovi ulici 13 enodnevni seminar za bodoče podjetnike. Na njem bodo bodoči pod- jetniki dobili vse podrobne informacije oziroma gradivo, ki ga potrebujejo pri odpiranju podjetij. To bodo posredovali delavci Gospodarske zborni- ce in Službe dinjžbenega knjigovodstva. Predstav- niki izvršnega sveta pa jim bodo predstavili bodo- či občinski podjetniški inkubator. Prijave za udeležbo na seminarju sprejemajo v Sekretariatu za gospodarstvo SO Ptuj (Evelin Ma- koter-Jabločnik in Stane Napast) do 4. maja. Na prvem informativnem dnevu naj bi sodelovalo okrog 30 bodočih podjetnikov. Ce bo zanimanje večje, bodo rok za prijave podaljšali in se dogovo- rili za druge termine. Seminarjev za bodoče podje- tnike naj bi se udeležili tudi iz tistih podjetij, kjer so že opredelili presežke delavcev. Danica Gajzer, sekretarka za gospodarstvo občine Ptuj, je tudi po- vedala, da lahko informativni dan za bodoče pod- jetnike organizirajo tudi v podjetjih, če bo le do- volj zanimanja. y[Q ČRNA KRONIKA PADEL IZ DŽIPA IN OBLEŽAL MRTEV Po vsej verjetnosti je bil alko- hol razlog za tragično nezgodo, ki se je pripetila na lokalni cesti pri Lovrencu na Dravskem polju v ponedeljek, 20. aprila, ob 21.10, v kateri je umrl 44-letni Maks Ivančič iz Cirkovc 46 a. Tega večera se je skupina štirih znancev vračala s pokojnikovega vikenda z džipom, ki ga je baje najprej vozil pokojnik. Zaradi manjše nezgode med potjo je za krmilo sedel eden od sopotni- kov. V bližini hiše Lovrenc na Dr. polju št. 36 je v ovinku džip zaneslo na bankino. Pri tem so se platnena desna vrata džipa odpr- a in Ivančič je omahnil iz vozila. Čudno je, da ne tisti, ki je sedel za volanom, niti ne druga dva potnika tega niso opazili. To so opazili šele sredi Župečje vasi in šli nazaj iskat pogrešanega. Pri tem so jih že dohiteli policisti in vložili precej truda, da so ugoto- vili, kako je prišlo do tragične nesreče. Upoštevati bo treba tudi izpovedi morebitnih očividcev nezgode, ki je povzročila usoden padec. Preiskovalni sodnik je odredil za vse udeležence prei- skavo krvi, ker je obstajal sum vinjenosti. TRČILA VUGO IN ZASTAVA Po magistralni cesti od Hajdi- ne proti Mariboru je v ponede- ljek, 20. aprila, ob 8.30 vozil osebni avto yugo Branko Golob iz Zgornje Senarske 53, KS Gra- dišče v Slovenskih goricah. V Hajdošah je zapeljal na naspro- tni vozni pas in tam trčil v osebni avto Zastava 101, ki ga je nas- proti pripeljal Alojz Strafela iz Maribora. Pri trčenju je Štrafe- lov avto odbilo na travnik, kjer je trčil v betonski prepust. Pri tem se je Alojz Štrafela hudo ra- nil in so ga prepeljali v bolnišni- co. rop V mosteCnem pri makolah V torek, 21. aprila, zjutraj ne- kaj po 7. uri sta v domačijo Mo- stečno 12 pri Makolah, ki stoji na samem in v njej živi 67-letna Ana Š. sama, vdrla dva neznana moška, prestrašeni ženici grozila in ji pobrala predvsem denar, ve- činoma v tuji valuti, potem pa zbežala v bližnji gozd. Zaradi od- daljenosti kraja ropa je policija za dejanje zvedela z nekaj zamu- de, vendar so takoj stopili v akci- jo. Gozd in okoliški teren so pre- iskali s slednimi psi, ker je kraj v hribih, so policijske patrulje uporabljale konje, od zgoraj pa so ozemlje nadzirali iz helikop- terja. Uspeh ni izostal, vendar zaradi interesa preiskave niso o ugotovitvah sproti obveščali jav- nosti. Sedaj je že znano, da sta se za zapahi pripora v Mariboru znašla osumljenca, 45-letni C. K. iz Slovenske Bistrice in 33-letni S. G. z Ložnice pri Slovenski Bi- strici. Znano je tudi, kako sta osumljenca izvedla rop. V torek zjutraj okoli 7. ure sta se pripeljala z osebnim avtomo- bilom jugo bele barve in parkira- la okoli 500 metrov od cilja. Pro- ti hiši sta se napotila peš skozi gozd, si potegnila čez glavo črni ženski nogavici z izrezanimi odprtinami in potrkala na zadnja vrata. Ko jima je ženica odprla, naj bi ji bil eden brizgnil s plin- skim sprejem v oči, drugi pa jo zgrabil za roke in potisnil v sta- novanje. Baje sta ji grozila, da jo bosta ubila in zažgala hišo, če ji- ma ne izroči denarja. Prestrašena ženica jima je potem izročila pla- stično šatuljo, skrito med peri- lom v omari, v kateri je imela spravljen denar. Osumljenca sta odnesla vse: 2400 nizozemskih guldnov (1 gulden je okoli 45 to- larjev), 800 DEM, 2000 avstrij- skih šilingov in 5000 naših tolar- jev, iz ročne torbice pa sta ji po- tem vzela še 2400 tolarjev. S tem plenom sta pobegnila v gozd do avtomobila in se odpeljala. Prav službeni pes je pokazal sled do parkirišča avtomobila. Ob sode- lovanju okoliških ljudi, zlasti šo- larjev, ki so videli omenjeni avto, se je krog okoli osumljencev zaprl. V stanovanju so pri hišni preiskavi odkrili večino naropa- ne gotovine, seveda v tolarjih. Kaže, da sta v Avstriji guldne in marke pretopila v šilinge, potem 5a v eni od mariborskih bank ši- inge zamenjala v tolarje. Oba sta že stara znanca policije, zato je preiskovalni sodnik zanju odredil pripor. POŽAR NAPRAVIL VELIKO ŠKODO V torek, 21. aprila, okoli 17. ure je na gospodarskem poslopju v Savcih 2, SK Tomaž pri Ormo- žu, izbruhnil požar. P ameni so uničili ostrešje, precejšnje količi- ne sena, več raznih kmetijskih strojev in orodja ter več kubikov rezanega lesa in drv. Vzrok poža- ra pristojni organi ugotavljajo. Ogenj so omejili in pogasili do- mači in okoliški gasilci. Po ne- strokovni oceni znaša materialna škoda okoli 4 milijone tolarjev. GORELO V KOMPLEKSU GARAŽ Prejšnjo soboto je v zgodnjih jutranjih urah začelo goreti v kompleksu garaž v Kraigherjevi ulici v Ptuju. Ptujski gasilci so ta- koj stopili \ akcijo in ogenj po- gasili. V eni od garaž, ki je najbrž služila za skladišče, je ogenj uni- čil precej prehrambnih izdelkov, nekaj rezanega lesa in drugih predmetov. Pristojni organi še ugotavljajo, zakaj je zagorelo. Ocenjujejo, da je škode za več kol pol milijona tolarjev. POZIV NEZNANEMU VOZNIKU Na regionalni cesti Ptuj —Bori v naselju Bukovci se je v sredo, 22. aprila, ob 20.45 pripetila pro- metna nezgoda, v kateri sta bila udeležena pešec Dušan Potočnik iz Ptuja in doslej še neznani voz- nik neznanega vozila. Zaradi te- ga Uprava za notranje zadeve v Mariboru poziva voznika in na- proša morebitne očividce, da se zglasijo na najbližji policijski po- staji ali neposredno pri njih in pomagajo k razjasnitvi okoliščin nezgode. Doslej je znano le to, da je neznani voznik zbil Dušana Potočnika po cestišču; ta je bil pri tem hudo ranjen in so ga pre- peljali v ptujsko Dolnišnico. Z AVTOM PRED KOLESARJA Po magistralni cesti od Ptuja proti Ormožu je v četrtek, 23. aprila, vozil osebni avto Jože Kozel iz Ptuja. V Spuhlji je zape- ljal na nasprotni vozni pas in tam trčil v kolesarja Janeza Čreš- nika iz Spuhlje, ki je nameraval zaviti v levo. Kolesarje padel po cestišču in se hudo ranil. Prepe- ljali so ga v ptujsko bolnišnico. AVTO SE JE PREVRNIL NA STREHO V nedeljo, 26. aprila, ob 2.30 je po magistralni cesti od F*tuja proti Spuhlji vozil osebni avto Ivan Maroh iz Gradišča 12, KS Cirkulane. V Budini je v blagem ovinku zapeljal na desno banki- no, od tam pa nazaj čez vozišče in trčil v robnik pločnika. Avto Lada samara se je zaradi tega prevrnil na streho. Pri tem je bil hudo poškodovan sopotnik 68-letni Mihael Maroh iz Gradiš- ča 13. Voznik in drugi sopotnik Rajko Milošič iz Malega Okiča 3 pa sta bila lažje poškodovana. Prepeljali so jih v ptujsko bolniš- nico. FF Slmultanka Anite Ličina - izziv poslovnežem Ptuja šahovsko društvo Ptuj v letošnjem letu ne načrtuje večjih prireditev. Odločili so se, da vse aktivnosti podredijo nastopom svojih članov in članic na uradnih ekipnih in posamičnih prven- stvih Slovenije. Ponosni pa so na svoji dve olimpijski reprezen- tantki. FM Narciso Mihevc in mojstrico Anito Ličina. Slednja je ime, ki je neločljivo povezana s šahom, šahovskimi figurami in skrivnostmi šahovske igre. In kdo si ne bi za nasprotnico želel tako zvenečega imena? Veliko je družbenih in zasebnih podjetij ter obrtnikov, ki že vrsto let pomagajo pri razvoju ptujskega šaha. Ta njihova po- moč je prav gotovo v veliki meri prispevala k temu, da so števil- ni mladi talenti dosegli in še dosegajo vrhunske rezuUate, med njimi še posebej prav Anita Ličina. Vsem tem se želi Šahovsko društvo Ptuj skupaj z mojstrico Anito Ličina na nek način od- dolžiti. Tako bodo 7. maja 1992 ob 16. uri pri Svenšku na Selih pod pokroviteljstvom Radio-Tednika Ptuj ter videoprodukcije Tinčka Ivanuša organizirali šahovsko simultanko. Zanimanje je izredno veliko, saj je organizator prejel že več kot 50 prijav. Vsi zainteresirani sicer ne bodo sedli za šahovnico, s svojim finan- čnim prispevkom pa želijo omogočiti Aniti nastop na evropskem mladinskem prvenstvu na Češkem ter na olimpiadi na Filipinih. Anitin izziv poslovnežem bo tako pravi šahovski praznik, ki si ga bo vredno ogledati. Organizator pričakuje udeležbo najvid- nejših predstavnikov SO in IS občine Ptuj ter Športne zveze. Anita si želi, da bi med številnimi ljubitelji šahovske igre bilo ne- kaj navijačev tudi na njeni strani. Silva Razlag Sejmi niso več, kar so bili Letošnji Jurjev sejem je bil zagotovo odsev dejanskih ekonom- skih razmer v naši državi: izredno nizke kupne moči ter dejstva, da obstaja meja s sosednjo državo Hrvaško. Tako prodajalcev kot obi- skovalcev je bilo v četrtek, 23. aprila, v primerjavi z dosedanjimi sej- mi zagotovo najmanj. Razveseljivo je le dejstvo, daje bilo po ptujskih ulicah in trgih tudi manj prodajalcev starih, rabljenih oblačil. Kupčije torej niso cvetele kot včasih, sicer pa so bili včasih tudi časi druga- čni ... Fotozapis: m. Ozmec TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskegi tednika oziroma Našega dela, k ga Je ustanovil Okrajni odbor Ol Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod Zi radijsko in časopisno dejavnos RADIO-TEDNIK PTUJ._ UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di rektor in glavni urednik), Ludvil Kotar (odgovorni urednik), Jož« Šmigoc (pomočnik odgovorne ga urednika in lektor), Štefai Pušnik (tehnični urednik), Jož' Bračič, Ivo Člani, Majda Goznik Darja Lukman, Martin Ozmec Vida Topolovec, Nataša Vodu šek in Milena Zupanič (novinai ji). PROPAGANDA: Oliver Težak Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; te (062) 771-226; faks (06J 771-223. Celoletna naročnina 2.080 tola jev, za tujino 3.620 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Rtu 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk. Mar bor