TISKOVINA POŠTNINA PlAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ Domoznanski oddelek 35 URADNI vestnik 2001 070.481(497.12 Ptuj) 6005843,9 ISSN T318-900X ŠTEVILKA 9 Vsebina 77. ODLOK o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2002 78. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 79. ODLOK o komunalnih taksah v Mestni občini Ptuj 80. ODLOK o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki 81. ODLOK o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj 82. SKLEP o spremembi sklepa o vključitvi Mestne občine Ptuj v projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi 83. POROČILO Volilne komisije Mestne občine Ptuj o ugotovitvi izida glasovanja za člana Sveta Mestne četrti Jezero v 2. volilni enoti, na nadomestnih volitvah, 2, decembra 2001 84. SKLEP o sporazumni razrešitvi direktorja Gledališča Ptuj 85. SKLEP o imenovanju v.d. direktorja Gledališča Ptuj 86. JAVNI RAZPIS za ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem 87. JAVNI RAZPIS za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Ptuj za leto 2002 88. OBVESTILO Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/Program SAPARD 77. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odločba US, 45/94-odločba US, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95-odločba US, 9/96-odločba US, 39/96, 44/96-odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98-odločba US, 74/98, 70/00, 100/00-sklep US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000 in 79/01) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 33. seji, dne 21.12.2001 na predlog župana sprejel ODLOK o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2002 J. člen S tem odlokom se ureja sestava in izvrševanje proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2002 (v nadaljnjem besedilu - proračun). 2. člen S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom ter občinskimi predpisi opravlja Mestna občina Ptuj. 3. člen Prejemki in izdatki proračuna so izkazani v skupni bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja (splošni del proračuna) ter v posebnem delu proračuna. Namenska sredstva za novo deponijo pobrana s ceno odvoza odpadkov, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Proračun Mestne občine Ptuj za leto 2002 se določa v višini 4.183.775.686 SIT in sicer: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI II. SKUPAJ ODHODKI III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ -v SIT 3.639.218.598 4.142.443.686 - 503.225.088 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA POSOJIL V. DANA POSOJILA VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE Vlil. ODPLAČILA DOLGA NETO ZADOLŽEVANJE IX. ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 60.490.000 35.000.000 25.490.000 222.500.000 6.332.000 216.168.000 - 261.567.088 4. člen V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. odstavka 49. člena Zakona o javnih financah odloča župan in o tem pisno obvešča mestni svet. 5. člen V proračunu se oblikujejo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5 % prihodkov proračuna. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 6. člen Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren mestnemu svetu. Župan poroča mestnemu svetu v mesecu juliju o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan, oziroma od njega pooblaščena oseba. 7. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali posebnim aktom mestnega sveta drugače določeno. 8. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna. 9. člen Sredstva za plače delavcev v občinski upravi in javnih zavodih se bodo uporabnikom zagotavljala mesečno glede na število in strukturo delavcev. 70. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva. 11. člen Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. 12. člen Župan lahko dolžniku do višine 50.000 tolarjev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 13. člen Župan je pooblaščen, da odloča o: • prerazporeditvah sredstev med različnimi postavkami v okviru posameznih dejavnosti na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni z uporabniki • kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna • začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za finančno poslovanje 14. člen Župan lahko prevzema obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, če je že odprta postavka - konto v proračunu tekočega leta. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih iz naslova investicijskih odhodkov in transferov ne smejo presegati 45 % sredstev skupin odhodkov 42 - investicijski odhodki in 43 - investicijski transferi, zagotovljenih v proračunu leta 2002. Obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih za blago in storitve in tekoče transfere ne smejo presegati 25 % sredstev zagotovljenih v proračunu leta 2002. 15. člen Za realizacijo obveznosti občinskega proračuna iz naslova investicij se bo občina zadolžila do višine 10 % realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja. Pogodbe o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene župan Mestne občine Ptuj. 76. člen V obdobju začasnega financiranja Mestne občine Ptuj v letu 2003, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana. 77. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka : 403-191/95 Datum: 21.12.2001 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. ŠTEVILKA 9 24. DECEMBER 2001 LETO VII STRAN 3 L PRORAČUN MESTNE OBČINE PTUJ ZA LETO 2002 I.SPLOŠNI DEL PRORAČUNA A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV -v SIT PLAN KONTO 20 02 1 5 1. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.639.218.598 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.089.030.312 70 1.DAVČNI PRIHODKI 2.318.073.000 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.327.556.000 7000 Dohodnina| 1.327.556.000 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 829.730.000 7030 Davki na nepremičnine 792.311.000 Davek od premoženja od stavb 1.951.000 Davek od premož. od prostor, za počit, in rekreac. 360.000 Nadomestilo za upor. stavb, zemlj. - od prav. oseb 706.000.000 Nadomestilo za upor. stavb, zemlj. - od fizič. oseb 83.000.000 Zamudne obr. iz naslova nadom. za uporabo st. z. 1.000.000 7032 Davki na dediščine in darila 3.987.000 7033 Davki na promet nepremičnin in na finan. premož. 33.432.000 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 160.787.000 7044 Davki na posebne storitve 13.372.000 Davek na dobitke od iger na srečo 6.758.000 Posebna taksa na igralne avtomate 6.614.000 7046 Pristojbine za motorna vozila 2.200.000 Pristojbine za registracijo kmetijskih traktorjev 2.200.000 7047 Drugi davki za uporabo blaga ali opravljan, storitev 145.215.000 Taksa za obremenjevanje voda 125.148.000 Turistična taksa 6.000.000 Komun, takse za taks. zav.pred. - od prav. oseb 1.700.000 Komun, takse za taks. zav. pred.-od fiz.os. in zas. 2.500.000 Druge komunalne takse 150.000 Odšk.za sprem, namem. kmet. zemlj. in gozda 1.815.000 Požarna taksa 7.902.000 71 2.NEDAVČNI PRIHODKI 770.957.312 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOH. OD PREMOŽ. 297.884.312 7100 Udeležba na dobičku javnih podjetij 13.479.312 7102 Prihodki od obresti 33.330.000 Prejete obresti od sredstev na vpogled 500.000 Prejete obresti od vezanih tolarskih depozitov 26.000.000 Prejete obresti od danih posojil 6.830.000 7103 Prihodki od premoženja 251.075.000 Prihodki iz naslova najemnin za kmet. zeml.in gozdove 25.000 Prihodki od najemnin za poslovne prostore 140.000.000 Prihodki od najemnin za stanovanja 95.000.000 Prihodki od najemnin za opremo 5.050.000 Prihodki iz naslova podeljenih koncesij 11.000.000 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 19.984.000 7111 Upravne takse 19.984.000 712 DENARNE KAZNI 6.086.000 7120 Denarne kazni 6.000.000 7120 Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora 86.000 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 646.000 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev 646.000 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 446.357.000 7141 Drugi prihodki 446.357.000 [sredstva iz cene odvoza odpadkov za novo dep. 146.700.000 sredstva iz cene odvoza odp. za san. stare dep. 103.300.000 sred. Komunalnega podjetja d.d. iz cene vode 4.250.000 priključki na vodovod in kanalizacijo 14.000.000 samoplačniki 1.700.000 plačila izdanih računov 5.000.000 oglaševanje v Ptujčanu 2.500.000 refundacije sredstev za javna dela 4.000.000 drugi prihodki za deponijo 164.907.000 72 3.KAPITALSKI PRIHODKI 172.000.000 7200 Prihodki od prodaje zgradb in prostorov 49.000.000 7221 Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč 120.000.000 7201 Prihodki od prodaje prevoznih sredstev 3.000.000 74 4.TRANSFERNI PRIHODKI 378.188.286 740 TRANSFER. PRIH. IZ DR. JAVNOFINAN. INST. 7400 PREJETA SRED. IZ DRŽAVNEGA PRORAC. 310.772.072 740001 Prej. sred. iz držav, proračuna za investicije 310.772.072 OS Grajena 80.000.000 Mali grad 7.500.000 Minoritski samostan-fasada 20.000.000 Atletski stadion- MŠZŠ 20.000.000 Atletski stadion- Fundacija za šport 15.000.000 Sredstva uprave RS za prenovo mestnega jedra 15.000.000 740004 Druga prej.sred.iz držav.pro.za tek.por.(elementar) 8.000.000 [Deponija 100.000.000 DRSC- pločnik Spuhlja 12.772.072 DRSC 27.500.000 740001 Ministrstvo za gospodarstvo Opremljanje stavbnega zemljišča v industrijski coni I. na Ptuju 5.000.000 7401 Prejeta sredstva iz proračunov lok. skupnosti 20.087.302 Prihodki občin za skupno občinsko upravo 20.087.302 7403 Prihodki mestnih in primestnih četrti 47.328.912 - II.SKUPAJ ODHOD KI (40+41+42+43) 4.142.443.686 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 922.722.245 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 266.307.627 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOC. VAR. 37.342.608 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 603.992.010 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 53.296.937 4021 Posebni materiali in storitve 641.477 4022 Energija, voda.komun.storitve in komunikacije 51.823.592 4023 Prevozni stroški in storitve 5.038.156 4024 Izdatki za službena potovanja 2.696.096 4025 Tekoče vzdrževanje 278.439.502 4026 Najemnine in zakupnine 4.552.400 4027 Kazni in odškodnine 40.640.000 4028 Davek na izplačane plače 11.146.340 4029 Drugi operativni odhodki 155.717.510 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 2.080.000 409 SREDSTVA IZLOČENA V REZERVE 13.000.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.268.086.777 410 SUBVENCIJE 5.639.000 4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom 5.639.000 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 531.464.018 4110 Transferi nezaposlenim 2.200.000 4115 Nadomestila plač 100.000 4117 Štipendije 1.200.000 4119 Drugi transferi posameznikom 527.964.018 412 TRANSFERI NEPROF.ORG. IN USTANOVAM 111.576.156 4120 Tekoči transferi neprof.org. in ustanovam 111.576.156 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI (4130+4131+4132+4133) 619.407.603 4130 TEK. TRANS. DRUGIM LOKALNIM SK.IN OŽJIM DELOM LOK.SK. 44.214.805 413003 Sredstva, prenesena drugim občinam 36.673.622 413004 Sredstva,prenesena ožjim delom lokalnih skup. 7.541.183 4131 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja 54.240.000 4132 Tekoči transferi v druge javne sklade in agencije 47.328.912 4133 TEKOČI TRANS. V JAVNE ZAVODE IN DR.IZ.JAVNIH SLUŽB 473.623.886 413300 Sredstva namenjena za plače in druge izd. zap. 190.111.380 LETO VII STRAN 5 413301 Sredstva, namenjena za prispevke delodajalcev 32.545.503 413302 Srestva, namenjena za izdatke za blago in storitve 250.967.003 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.578.266.971 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.578.266.971 4200 Nakup zgradb in prostorov 15.000.000 4201 Nakup prevoznih sredstev 3.000.000 4202 Nakup opreme 22.220.275 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 1.321.200.443 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 83.150.000 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 65.000.000 4208 Študije o izv. projektov in projektna dok. 68.696.253 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 373.367.693 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 373.367.693 4302 Investicijski transferi neprofitnim organizacijam 6.000.000 4303 Investicijski transferi javnim podjetjem 43.154.000 4305 Investicijski transferi privatnim podjetjem in zas. 220.000.000 4307 Investicijski transferi javnim zavodom in dr.izv.javnih služb 104.213.693 III.PROR. PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ ) (l.-ll.) -503.225.088 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV.PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751) 60.490.000 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 58.790.000 7503 Prejeta posojila od finančnih institucij 47.100.000 7504 Prejeta vračila od danih posojil od privatnih podj. in zasebnikov 11.690.000 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 1.700.000 7513 Sr.pridobljena s prodajo drugih kapital.deležev 1.700.000 44 V.DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAP. DELEŽEV (440+441) 35.000.000 440 DANA POSOJILA 35.000.000 4400 Dana posojila posameznikom 15.000.000 4403 Dana posojila finančnim institucijam 20.000.000 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 25.490.000 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII.ZADOLŽEVANJE (500) 222.500.000 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 222.500.000 55 Vlil.ODPLAČILA DOLGA (550) 6.332.000 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 6.332.000 5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 6.332.000 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (l.+IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) -261.567.088 ODHODKI PO FUNKCIONALNI KLASIFIKACIJI (40+41+42+43) ZA LETO 2002 Področje Tekoči odhodki Tekoči transferi Investic. odhodki Investic. transferi SKUPAJ 01 Javna uprava 514.492.419 93.417.727 86.950.000 95.000.000 789.860.146 02 Obramba (022 Civilna zaščita) 3.915.111 1.948.000 3.100.275 0 8.963.386 03 Javni red in varnost (032 Protipožarna varnost) 0 41.117.672 0 6.000.000 47.117.672 04 Gospodarske dejavnosti 308.279.865 35.229.000 146.100.000 16.000.000 505.608.865 05 Varstvo okolja 29.207.000 330.000 716.501.956 27.154.000 773.192.956 06 Stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj 36.819.250 0 85.094.740 125.000.000 246.913.990 07 Zdravstvo 0 2.460.000 0 27.953.500 30.413.500 08 Rekreacija, kultura in dejavnosti neprofitnih 14.043.000 381.856.812 118.900.000 35.020.357 549.820.169 združenj, društev in drugih institucij 0 09 Izobraževanje 0 538.135.162 421.620.000 40.642.648 1.000.397.810 10 Socialna varnost 16.065.600 173.492.404 0 597.188 190.155.192 SKUPAJ 922.822.245 1.267.986.777 1.578.266.971 373.367.693 4.142.443.686 6. STRAN 24. DECEMBER 2001 78. Na podlagi 56. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 ter Uradni list RS št. 44/97), 9. člena Dogovora o usklajevanju meril in določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila(Uradni list SRS, št. 19/86), 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 21. 12. 2001, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 7. člen V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/00) se 7. člen spremeni tako, da se glasi: "Višina mesečnega nadomestila po posameznih conah je naslednja: A. za stanovanjske namene • v 1. coni 1 2,38 SIT/m2 • v 2. coni 10,64 SIT/m2 • v 3. coni 6,98SIT/m2 B. za poslovne namene • v 1. coni 36,98 SIT/m2 • v 2. coni 20,26 SIT/m2 • v 3. coni 22,71 SIT/m2 C. nezazidana stavbna zemljišča - za stanovanjsko gradnjo • vi. coni 6,17SIT/m2 • v 2. coni 5,32 SIT/m2 • v 3. coni 3,49 SIT/m2 - za poslovno proizvodno gradnjo • v 1. coni 18,49 SIT/m2 • v 2. coni 10.13 SIT/m2 • v 3. coni 6,15 SIT/m2." 2. člen Tretji odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: "O oprostitvi nadomestila po tem členu odloča Občinska uprava na zahtevo zavezanca, ki mora predlog za oprostitev vložiti najkasneje do konca tekočega leta za oprostitev plačila nadomestila v prihajajočem odmernem letu. V izjemnih primerih pa se lahko upoštevajo le tisti zahtevki zavezancev za oprostitev, pri katerih odmerni postopek še ni pravnomočno končan." 3. člen V prvem odstavku 10. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: " Po že izvršeni odmeri ni možno spreminjati oziroma popravljati dokončnih in pravnomočnih odločb." Tretji odstavek se črta. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1.1.2002. Številka: 015-04-9/00-5 Datum: 21. 12. 2001 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 79. Na podlagi 1., 2. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68, 7/70, 51/71, 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91 in 57/99), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83-popr., 42/85, 2/86-popr., 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96-odločba US, 35/97, 73/97-odločba US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 32. seji, dne 27. novembra 2001, sprejel ODLOK o komunalnih taksah v Mestni občini Ptuj 7. člen S tem odlokom se predpisujejo komunalne takse (v nadaljevanju: takse) v Mestni občini Ptuj, taksni zavezanci, postopek odmere in način plačila ter višina takse. 2. člen Na območju Mestne občine Ptuj so predpisane takse za uporabo naslednjih predmetov in storitev: 1. za uporabo javnih pločnikov in javnih površin pred poslovnimi prostori za opravljanje gostinske, turistične in druge dejavnosti; 2. za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih prireditev; 3. za uporabo javnih prostorov za začasne namene (za stojnice, točilnice, cirkuse in druge prireditvene šotore, zabaviščne parke, kontejnerje, gradbišča in druge začasne namene); 4. za uporabo javnega prostora v stalne namene (razni zimski vrtovi in podobno); 5. za vidno ali zvočno oglaševanje, reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah, transparentih, ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali kako drugače označeni na javnih mestih ter za vitrine, v katerih se razstavlja in oglašuje blago zunaj poslovne stavbe, kot so: • kino vitrine (omarice), • reklamni avtomobili z napisi ali s tablami, • plakatna mesta, • uporaba melodij za označevanje prisotnosti vozil za prodajo blaga ali zvočnih reklam z vozili (cirkusi, veselice, trgovine, podjetja in drugo), • jumbo panoji na javnih površinah in privatnih površinah, • obcestne usmerjevalne in reklamne table; 6. za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih (igralni in glasbeni avtomati, biljard, igralne karte in podobno). Višina takse za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Taksa se določa v točkah. Z dnem uveljavitve tega odloka znaša vrednost točke 1 2,00 SIT. Vrednost točke se usklajuje s sklepom mestnega sveta, glede na gibanje rasti cen komunalnih storitev. Taksa se plača po vrednosti točke na dan odmere. 4. člen Taksni zavezanec je pravna oseba ali fizična oseba, ki je uporabnik taksnih predmetov in storitev (v nadaljevanju: taksnih predmetov) iz 2. člena tega odloka. 5. člen Takse so določene v dnevnih in letnih zneskih. Nastanek dnevne taksne obveznosti je dolžan zavezanec prijaviti občinski upravi 15 dni pred začetkom uporabe oz. namestitve taksnega predmeta, preneha pa z dnem odstranitve le tega. Taksna obveznost v primeru, ko je taksa določena v letnem znesku, nastane z dnem namestitve taksnega predmeta oziroma pričetkom uporabe, preneha pa s pretekom meseca, v katerem je zavezanec pisno obvestil občinsko upravo o odstranitvi taksnega predmeta. Okoliščina, zaradi katere taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. Prijava taksne obveznosti mora vsebovati: • podatke o zavezancu, • čas in kraj uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta, • opis taksnega predmeta (vrsta, površina, število, ....). 6. člen Taksni zavezanec je dolžan prijaviti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na obračun takse. 7. člen Najkrajši čas odmere takse je en dan, najdaljši pa eno koledarsko leto. Takse plačujejo zavezanci vnaprej, če ni v tem odloku drugače določeno. Taksnemu zavezancu se plačilo odmeri z odločbo. V primeru, ko je taksa določena v dnevnem znesku, jo taksni zavezanec plača takoj. Pritožba ne zadrži izvršitve. Takse, ki so določene v letnih zneskih, se plačajo prvič ob izdaji ustreznega dovoljenja do konca polletja, v katerem je nastala taksna obveznost, vnaprej pa se plačujejo polletno in zapadejo v plačilo 01.01 in 01.07. v letu z rokom plačila 30 dni. Taksna obveznost v primerih, ko je taksa določena v letnem znesku, preneha s potekom meseca, v katerem je zavezanec pisno obvestil občinsko upravo o odstranitvi taksnega predmeta oziroma prenehanju uporabe. 8. člen Plačila komunalne takse so v okviru svojih dejavnosti oproščene objave državnih organov, organov lokalne skupnosti, političnih strank v času volilne kampanje, objave kulturnih in športnih prireditev, ki jih iz svoje dejavnosti objavljajo društva s sedežem v Mestni občini Ptuj, objave neprofitnih organizacij in društev, reklamni napisi, ki opozarjajo na naravne in kulturne znamenitosti ter objave dobrodelnih in humanitarnih organizacij. Plačila komunalne takse so oproščena tudi društva na območju Mestne občine Ptuj, ki se financirajo iz proračunskih sredstev Mestne občine Ptuj. Plačila komunalne takse so v času tradicionalnih sejmov oproščeni tisti obrtniki. ki prodajajo svoje izdelke domače in umetne obrti, kar dokazujejo z odločbo pristojnega organa. V času tradicionalnih javnih prireditev (Kurentovanje, Dobrote slovenskih kmetij, .Ptujska poletna noč. Martinovanje) je možna uporaba javne površine v skladu z dogovorom z organizatorjem le-teh, pri čemer mora organizator ob izpolnjevanju postavljenih pogojev dati prednost stalnemu taksnemu zavezancu na prireditveni lokaciji. 9. člen Prisilna izterjava taks od fizičnih oseb se opravi po predpisih o prisilni izterjavi davkov občanov, prisilna izterjava od pravnih oseb pa po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo neporavnanih denarnih obveznosti pravnih oseb. Takso izterjujejo organi, ki so pristojni za izterjavo obveznosti iz prvega odstavka tega člena. 10. člen Komunalne takse so prihodek proračuna Mestne občine Ptuj. Način uporabe prihodkov iz komunalnih taks se določi vsako leto z Odlokom o proračunu Mestne občine Ptuj. 11. člen Komunalne takse odmerja in pobira občinska uprava na podlagi prijav zavezancev, izdanih dovoljenj pristojnih organov, prijav pristojnih inšpekcijskih služb ter prijav službe komunalnega nadzora. Pristojne inšpekcijske službe na terenu ugotavljajo, ali je uporaba oziroma namestitev taksnega predmeta prijavljena ter preverjajo resničnost podatkov na prijavah taksne obveznosti. V primeru, da taksni zavezanec ne prijavi taksne obveznosti, se odmeri taksa po podatkih, ki jih pridobi služba komunalnega nadzora. Na podlagi odločbe pristojne inšpekcije so taksni zavezanci dolžni odstraniti taksne predmete, ki niso postavljeni ali izvedeni skladno z določbami tega odloka. Če jih ne odstranijo sami, odredi njihovo odstranitev pristojna inšpekcija na stroške taksnega zavezanca. Pritožba zoper odločbo izdano na podlagi tega člena ne zadrži njene izvršitve. Če taksni zavezanec uporablja javni prostor nad obsegom, kot je določeno v izdanem dovoljenju, mu pooblaščena uradna oseba ustno odredi takojšno odstranitev predmetov z nedovoljeno zasedenega javnega prostora. V primeru neizpolnitve naložene obveznosti iz prejšnjega odstavka, pooblaščena uradna oseba izda plačilni nalog kršitelju. Uporabnik javne površine mora z nje odstraniti vse predmete in stvari, takoj, ko mu poteče veljavnost dovoljenja. V nasprotnem primeru se odredi prisilna odstranitev na njegove stroške. 12. člen Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: • ne prijavi nastanka taksne obveznosti po tem odloku, • v prijavi taksne obveznosti navaja neresnične podatke, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti. Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 13. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/96). 14. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Priloga TAKSNA TARIFA Tarifna št. 1 Za uporabo javnih pločnikov in javnih prostorov pred poslovnimi prostori za opravljanje gostinske, turistične in druge dejavnosti znaša taksa za vsak uporabljen m2 površine dnevno: 1. glede na namen uporabe: - za gostinstvo in slaščičarstvo 1 točka - za trgovino 0,25 točke 2. z ozirom na lokacijo veljajo pri izračunu komunalne takse naslednji faktorji: -1. cona 1,0 - II. cona 0,8 - III. cona 0,6 Cone (območja) zajemajo: I. cona: Minoritski trg, Krempljeva ul., Mestni trg, Lackova ulica, Novi trg, Slomškova ul., Slovenski trg, Murkova ul., Miklošičeva ul., Trstenjakova ulica. ------ Vestnik II. cona: Zelenikova ulica, Vodnikova ulica, Osojnikova cesta od Trstenjakove ulice do Ciril Metodovega drevoreda, Potrčeva cesta od Slomškove ul. do Ciril Metodovega drevoreda, Ciril Metodov drevored, Raičeva ulica, Prešernova ul., Jadranska ulica, Vošnjakova ul., Vrazov trg, Cvetkov trg, Aškerčeva ul., Cankarjeva ulica. Dravska ulica, Cafova ulica, Ul. Viktorina Ptujskega, Grajska ulica, Muzejski trg, Cesta na grad, Vinarski trg. III. cona: Vse mestne in primestne četrti v Mestni občini Ptuj, razen ulic in trgov, ki so uvrščeni v I. in II. coni. 3. Letna taksa po tej tarifni številki se obračuna za obdobje od 01.04. do 30.09., za ostalo obdobje pa se plača pavšalni znesek 250 točk. Opombi: Kot javni prostor po tej tarifi so mišljene celotne površine cest, pločnikov, trgov in prehodov pred poslovnimi ter drugimi prostori. Višina komunalne takse po tej tarifi se izračuna tako, da se število točk po kriterijih 1., 2., in 3. sešteje in dobljeno vsoto točk (za m2 površine ) pomnoži z velikostjo površine, s faktorjem po kriteriju 2., s številom dni uporabe in veljavno vrednostjo točke. Tarifna št. 2 Za uporabo trgov in drugih javnih prostorov, razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene znaša taksa za vsak uporabljeni m2 2 točki dnevno Opombi: Taksni zavezanec je vsakokratni uporabnik javnega prostora ali prireditelj. Takse po tej tarifni številki so oproščene kulturne in športne prireditve, humanitarne in dobrodelne organizacije ter lokalne skupnosti. Tarifna št. 3 Za uporabo javnega prostora za začasne namene se plača taksa: 1. za stojnice, točilnice postavljene za čas do 3 mesecev 2,5 točke za vsak m2 dnevno 2. za cirkuse, zabavne parke in prireditvene šotore 2 točki za vsak m2 dnevno 3. za avtomobile, kombije intovornjake (prodaja rib, ozimnice in podobno) 150 točk dnevno 4. za reklamne avtomobile (pri prodaji srečk in podobno) 50 točk dnevno 5. za oglaševanje na vozilih in prikolicah z majhnimi ali veliki- mi plakati in drugimi podobnimi načini oglaševanja (svetlobni, vrtljivi, zvočni) 300 točk dnevno Opombi: Taksni zavezanec je vsakokratni uporabnik javnega prostora. Taksa se ne plača za uporabo prostora na organiziranih tržnicah. Tarifna št. 4 Za uporabo javnega prostora v stalne namene, se plača taksa na m2 zasedene površine in sicer: • razni zimski vrtovi in podobno 1 točka dnevno Tarifna št. 5 Za vidno ali zvočno oglaševanje, reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, se plača taksa na m2 dnevno in sicer: 1. oglaševalne vitrine, omarice raznih društev 2 točki 2. za table • samostoječe, stenske in ulični panoji 3 točke • svetlobne table (enostranska) 5 točk 3. za stene, zidove in strehe zgradb • slikovno ali pisno obdelane 3 točke 4. za prikazovalnike • svetlobne 6 točk • vrtljive 5 točk 5. za obešanke na drogovih javne razsvetljave 3 točke 6. za transparente, zastave, tende, napise na ograjah 4 točke 7. za plakatne stebre 3 točke 8. za napise, znake, nalepke, zastave, druge simbole firme, izdelka in podobno • nesvetlobni 2 točki • svetlobni 3 točke • vrtljivi 3 točke • zunanje stene avtobusov cestnega prometa 2 točki 9. za plakate 5 točk Opombi: Šteje se, da je taksni predmet na javnem mestu oziroma na javni površini, kadar je nameščen tako, da je njegova sporočilnost usmerjena navzven, v odprt prostor, ne glede na lastništvo nepremičnine, na kateri je taksni predmet nameščen. Taksa iz te tarifne številke se ne plača za napise firm, ki so po zakonu ali odloku obvezni.V primeru, da je na poslovni stavbi več označb iste firme, se taksa ne plača od ene označbe, nadaljnje označbe pa se štejejo kot reklamni napisi v smislu te tarifne številke. Tarifna št. 6 Za uporabo vsakega glasbenega avtomata v javnih lokalih se plača letna taksa v višini 2000 točk. Za uporabo igralnega sredstva v javnih lokalih znaša letna taksa: • za biljard (vse vrste) 4000 točk • za elektronski igralni avtomat 6000 točk • za druga igralna sredstva in za vsako stezo avtomatskega kegljišča 3500 točk Opombe: a. ) Taksni zavezanec po tej točki je pravna oseba ali posameznik oz. fizična oseba, ki je lastnik oziroma uporabnik javnega lokala, čeprav ni lastnik taksnega predmeta. b. ) Javni lokali so poslovni prostori (gostilne, restavracije, kavarne, nočni lokali, menze, bifeji ipd.), kot tudi k tem lokalom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, v katerih se zadržujejo gosti. Za javni lokal se štejejo tudi cirkusi, luna parki in druga potujoda zabavišča. c. ) Za uporabo igralnih sredstev v društvenih prostorih se taksa ne plača, razen v tistih primerih, ki služijo pridobitni dejavnosti. d. ) Za elektronske igralne avtomate se štejejo vsi elektronski igralni avtomati in video igre, razen tistih, od katerih se plačuje posebna taksa po zakonu o igrah na srečo. e. ) Za druga igralna sredstva se štejejo naprave, kot so stenski avtomati, namizni nogomet, košarka, marjanca, pikado in podobne naprave, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe sredstev. f. ) Taksa se plača od uporabe glasbenih zabavnih avtomatov, ki proti vplačilu avtomatično reproducirajo glasbo. g. ) Za glasbene avtomate po tem odloku se ne štejejo v javnih lokalih nameščeni radijski in televizijski sprejemniki. h. ) Taksa se ne plačuje za uporabo balinišč in neavtomatskih kegljišč. Številka: 015-04-8/01-502 Ptuj, dne 27.11.2001 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 80. Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odi. US, št. 45/94 - odi. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odi. US, 63/95 -obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 -odi. US, 26/97, 70/97, 74/98, 59/99 - odi. US in 70/00), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 - odi. US, 1/96, 9/99 - odi. US, 56/99 - ZON, 22/00 - ZJS) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - p.b. in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 32. seji, dne 27.11.2001, sprejel ODLOK o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki 1. SPLOŠNE DOLOČBE /. člen Ta odlok določa način opravljanja obvezne gospodarske lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Mestne občine Ptuj. Ravnanje s komunalnimi odpadki po tem odloku zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov. Ta odlok ureja tudi ravnanje z neurejenimi oziroma divjimi odlagališči na območju Mestne občine Ptuj. 2 3 4 5 6 7 8 2. člen S tem odlokom se določajo: 1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe, 2. vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev, 3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. viri financiranja in oblikovanje cen storitev javne službe, 6. obračun storitev javne službe, 7. vrste objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, 8. nadzor nad izvajanjem javne službe. 3. člen Subjekti ravnanja z odpadki so: 1. Mestna občina Ptuj, 2. občine, vključene v skupni regijski koncept ravnanja z odpadki, vezane na Center za ravnanje z odpadki na območju Mestne občine Ptuj, 3. izvajalci javne službe, 4. povzročitelji komunalnih odpadkov: • vsak prebivalec in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju Mestne občine Ptuj in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov ter vsaka oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe, • upravljale! javnih površin, zelenic, tržnice, pokopališč, • organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, ki uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe, • organizatorji čistilnih akcij. 4. člen Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: 1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju Mestne občine Ptuj. 2. Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsak prebivalec Mestne občine Ptuj in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju Mestne občine Ptuj in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe. 3. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine "Ločeno zbrane frakcije" in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine "Embalaža vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek" s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki. 4. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 5. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine "Drugi komunalni odpadki" s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke. 7. Biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski odpadki iz podskupine "Ločeno zbrane frakcije", odpadki, primerni za kompostiranje iz podskupine "Odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč)" in po sestavi organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živilskih trgov iz podskupine "Drugi komunalni odpadki", s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki. 8. Preostali odpadki so komunalni odpadki, iz katerih so povzročitelji komunalnih odpadkov izločili ločene frakcije, biološko razgradljive odpadke, kosovne odpadke in nevarne frakcije in jih prepuščajo izvajalcu javne službe v posodah za preostale odpadke. Praviloma mora izvajalec javne službe iz preostalih odpadkov dodatno izločati ločene frakcije in biološko razgradljive odpadke z razvrščanjem zbranih preostalih odpadkov v sortirnici. 9. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, in ostanki, ki nastanejo pri predelavi ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov. Praviloma so ostanki komunalnih odpadkov odpadki, ki se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v eno od skupin ločenih frakcij komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 16 00 in 20 01 ali v druge skupine komunalnih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki. 10. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem urniku. Prevzemno mesto preostalih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe preostale odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto preostalih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto preostalih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku uporabe storitev službe prevzemanja preostalih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest. 11. Zbirno mesto preostalih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo preostale odpadke. Zbirno mesto preostalih odpadkov praviloma ni na javni površini. 12. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. 13. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. 14. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij. 15. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice zbirnega centra prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra je urejena tudi zbiralnica nevarnih frakcij. 2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 5. člen Mestna občina Ptuj zagotavlja javno službo z dajanjem koncesije eni ali več osebam zasebnega prava za: • zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov; • predelavo komunalnih odpadkov, • odstranjevanje komunalnih odpadkov. 6. člen Opravljanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se izvaja na celotnem območje Mestne občine Ptuj. 7. člen Zbiranje odpadkov določeno s tem odlokom, razen zbiranja biološko razgradljivih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov kompostirajo sami, se izvaja, glede pogojev za prevzem odpadkov, za vse uporabnike storitev javne službe na enak način. 3. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 8. člen Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela: 1. zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov, ki vključuje tudi obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu: • ločeno zbiranje in odvoz ločenih frakcij, • obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje ločenih frakcij ter začasno skladiščenje pred oddajo v predelavo, • ločeno zbiranje in odvoz biološko razgradljivih odpadkov, • zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, • obdelavo kosovnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje, • zbiranje, začasno skladiščenje in pripravo nevarnih frakcij za oddajo v odstranjevanje ali predelavo, • zbiranje in odvoz preostalih odpadkov, • izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici, • obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo, • zbiranje in odvoz odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč; 2. predelavo komunalnih odpadkov v naslednjem obsegu: • obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpadkov; 3. odstranjevanje komunalnih odpadkov v naslednjem obsegu: • odlaganje ostankov komunalnih odpadkov. 9. člen Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju Mestne občine Ptuj uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov in uporabnike vsake stavbe, ki je na območju Mestne občine Ptuj in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, ali je počitniška hiša, ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki. Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe. 10. člen Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v zbirnem centru Centra za ravnanje z odpadki in v zbiralnicah ločenih frakcij. 11. člen Zbirni center in zbiralnice ločenih frakcij morajo biti opremljene z namenskimi zabojniki za ločeno zbiranje tako kot to določa predpis o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena mora biti zbirni center opremljen tudi za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov iz vrtov, kot so trava, vejevje, listje, rože, zeleni odrez in podobno, ter manjših količin gradbenih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov. V okviru zbirnega centra mora biti urejena tudi zbiralnica za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, v kateri se zagotavlja povzročiteljem komunalnih odpadkov redno oddajanje nevarnih frakcij, ki mora biti nadzorovano z osebjem usposobljenim za tak prevzem. Izvajalec javne službe mora na vhodu v zbirni center postaviti tablo, na kateri so podatki o izvajalcu javne službe, odgovorni in kontaktni osebi zbirnega centra, vrstah odpadkov, ki se zbirajo in prevzemajo v zbirnem centru vključno z nevarnimi frakcijami, ki se prevzemajo v zbiralnici nevarnih frakcij iz prejšnjega odstavka tega člena ter čas obratovanja zbirnega centra in zbiralnice nevarnih frakcij. Zbirni center mora biti ograjen in opremljen s tehtnico za tehtanje odpadne embalaže, ki jo izvajalec javne službe predaja v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ločenih frakcij, ki gredo v predelavo in nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje, v kolikor ni tehtanje zagotovljeno izven območja zbirnega centra ali s tehtnicami na vozilih za prevoz odpadkov. 12. člen Zbiralnice ločenih frakcij je potrebno urediti v stanovanjskih, poslovnos-tanovanjskih in poslovnih območjih, ob trgovinah ali trgovskih centrih,, zdravstvenih domovih, bolnišnici, domu upokojencev, dijaškem domu, šolah in otroških vrtcih. Število zbiralnic ločenih frakcij, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo ločene frakcije, je na posameznem območju Mestne občine Ptuj sorazmerno gostoti poselitve na tem območju in se ga določi tako, da je po ena zbiralnica ločenih frakcij na največ 500 prebivalcev s stalnim prebivališčem na tem območju. Ne glede na določbe 2. odstavka tega člena je potrebno urediti zbiralnico ločenih frakcij v območjih razpršene poselitve tako, da radialna razdalja od najbolj oddaljenega objekta ne presega 1000 metrov. 13. člen V okviru ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov se povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, zagotavlja prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov v namenskih zabojnikih, ki se namestijo ob posodah za prepuščanje preostalih komunalnih odpadkov. 14. člen Občasno prevzemanje kosovnih odpadkov izvaja izvajalec javne službe najmanj enkrat letno na celotnem območju Mestne občine Ptuj. 15. člen Prevzemanje nevarnih frakcij opravlja izvajalec javne službe redno v zbiralnici iz 3. odstavka 11. člena tega odloka in občasno v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. Oddajanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij se povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja najmanj enkrat letno na najmanj 20 mestih, ki so, upoštevajoč gostoto poselitve, enakomerno razporejena po celotnem območju Mestne občine Ptuj. 16. člen Preostale odpadke izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi. 17. člen Prevzemanje preostalih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v posodah naslednjih velikosti: • 80, 1 20, 240, 770, 1.100, 4.000, 5.000 in 7.000 litrov ter v 10.000 litrskih kontejnerjih z vgrajeno stiskalnico. Ne glede na določbe 1. odstavka tega člena namešča posode za prepuščanje preostalih odpadkov na prevzemno mesto izvajalec javne službe, in sicer v starem mestnem jedru in v blokovnih naseljih, kadar so zbirna mesta v stavbah. Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko občasno prepuščajo preostale odpadke tudi v tipiziranih vrečkah, če v posodah ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvajalec javne službe tako prepuščanje odobri zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe, v kateri komunalni odpadki nastajajo. 18. člen Če Skupna občinska uprava, ki je pristojna za ravnanje s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj (v nadaljnjem besedilu: pristojna uprava), za posamezno območje poselitve odloči, da imajo povzročitelji komunalnih odpadkov možnost prepuščanja preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah, in se za tako prepuščanje odloči večina uporabnikov posamezne stavbe, je prepuščanje preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah obvezno za vse uporabnike te stavbe. Pristojna uprava odloči o možnosti prepuščanja preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah, če na podlagi evidenc treh zaporednih preteklih let o zbranih ločenih frakcijah sledi, da je v vsakem letu tega triletnega obdobja masa zbranih ločenih frakcij na posameznem območju poselitve presegla 30% mase vseh pre- ostalih odpadkov, ki nastanejo na tem območju v enem letu. Letno količino mase vseh preostalih odpadkov iz prejšnjega odstavka se izračuna kot zmnožek števila prebivalcev, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na tem območju poselitve, in povprečne letne količine zbranih preostalih odpadkov na prebivalca na območju Mestne občine Ptuj. 4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE 4.1. Splošni pogoji 19. člen Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem, se opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost zagotavlja praznjenje posod in zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov. 20. člen Izvajalec javne službe, ki je zbiralec odpadkov, predelovalec odpadkov oziroma odstranjevalec odpadkov, mora voditi predpisane evidence o ravnanju z odpadki v skladu z določili predpisov, ki veljajo za to področje. Poleg predpisane evidence iz 1. odstavka tega člena mora izvajalec javne službe, v skladu z dejavnostjo, ki jo opravlja, voditi: • register prevzemnih mest, • evidenco o lokacijah zbiralnic ločenih frakcij s podatki o vrstah, tipih in volumnu zabojnikov za posamezne ločene frakcije, ločeno po posameznih naseljih, • evidenco o letni količini zbranih vseh komunalnih odpadkih, • evidenco o letni količini zbranih ločenih in nevarnih frakcij za vsako frakcijo posebej, • evidenco o letni količini zbranih kosovnih odpadkih ločeno po vrstah kosovnih odpadkov, • evidenco o letnih količinah in vrstah komunalnih odpadkov, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem, • evidenco o letnih količinah in vrstah komunalnih odpadkov, ki jih izvajalec javne službe predela ali odstrani sam, • druge vrste evidence, ki jo za potrebe spremljanja ravnanja z odpadki določi pristojna uprava. ----------------------------------------------------- 12. STRAN 24. DECEMBER 2001 gf' S T N I K LETO VII Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je stehtana vsaka pošiljka: • odpadne embalaže, ki je oddana v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, • ločenih frakcij, ki gredo v predelavo, • nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje. Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz 3. odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan. Izvajalec javne službe mora dokumentacijo in evidence za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let. 27. člen Izvajalec javne službe mora najmanj enkrat letno povzročitelje komunalnih odpadkov, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način, obveščati o: • lokacijah zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra ter o vrstah odpadkov, ki se v njih ločeno zbirajo, • času obratovanja zbirnega centra in zbiralnice nevarnih frakcij na območju zbirnega centra, • načinu prepuščanja odpadkov, • načinu in pogojih prevzemanja odpadkov, • načinu obdelave, predelave in odstranjevanja prevzetih odpadkov. 4.2. Ločene frakcije 22. člen Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa in ustrezno označeni. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in pogoji za prepuščanje, če obstajajo. Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjih odstavkov tega člena določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in pogoji za prepuščanje, če obstajajo. 23. člen Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve ločenega zbiranja, odvoza, obdelave, sortiranja in začasnega skladiščenja zbranih ločenih frakcij, mora zagotoviti: • redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij, • dodatno sortiranje, obdelavo in začasno skladiščenje zbranih ločenih frakcij, kadar je to potrebno pred oddajo zbranih ločenih frakcij v predelavo, • redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo, • redno oddajanje odpadne embalaže v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, • snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij, zbirnih centrov ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij tako glede njihovega izgleda kot namena, • zamenjavo dotrajanih zabojnikov, • opremljanje obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za ločene frakcije, za katere prepuščanje še ni zagotovljeno, • opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki, • vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz ločenih frakcij, • druga dela potrebna za izvajanje javne službe ločenega zbiranja, odvoza, obdelave, sortiranja in začasnega skladiščenja zbranih ločenih frakcij. 24. člen Število zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve Mestne občine Ptuj in njihove lokacije, načrt opremljanja obstoječih zbiralnic ter načrt vzpostavljanja novih se določi v programu opremljanja stavbnih zemljišč z zbiralnicami ločenih frakcij in zbirnimi centri za prepuščanje ločenih frakcij. Lokacije zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra na območju Mestne občine Ptuj se vnesejo v tematsko karto zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov. 25. člen Zbiranje, obdelava, sortiranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja ločenih frakcij, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja ločenih frakcij pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave. 26. člen Postopnost opremljanja zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajan- ŠTEVILKA 9 ja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja javne službe uredita pristojna služba in izvajalec zbiranja ločenih frakcij v koncesijski pogodbi. 4.3. Biološko razgradljivi odpadki 27. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko biološko razgradljive odpadke kompostirajo sami, če izpolnjujejo pogoje za kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov. Povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec javne službe zagotoviti zabojnike za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrezno označeni. Za nameščanje zabojnikov za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov na zbirno ali prevzemno mesto se smiselno uporabljajo določila 17. in 42. člena tega odloka. Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjega odstavka tega člena določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe. 28. člen Izvajalec javne službe zagotavlja pranje zabojnikov za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov najmanj na vsakih štirinajst dni. 29. člen Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve ločenega zbiranja, odvoza, obdelave in predelave biološko razgradljivih odpadkov mora zagotoviti: • redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, • zamenjavo dotrajanih zabojnikov, • vzdrževanje in nabavo vozil za pranje zabojnikov in prevoz biološko razgradljivih odpadkov, • pranje zabojnikov, • obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni, • da pri obdelavi in predelavi biološko razgradljivih odpadkov ne povzroča prekomernega hrupa in smradu, • vzdrževanje opreme za obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni, • snažnost prostorov kompostarne, • druga dela potrebna za izvajanje javne službe ločenega zbiranja, odvoza, obdelave in predelave biološko razgradljivih odpadkov. 30. člen Prevzem, obdelava in predelava biološko razgradljivih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja in predelave biološko razgradljivih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja in predelave biološko razgradljivih odpadkov pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave. 4.4. Kosovni odpadki 31. člen Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja kosovnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka vsebuje: • časovni razpored in način prevzemanja kosovnih odpadkov, • opis in način obdelave kosovnih odpadkov pred oddajo v obdelavo ali odstranjevanje, • časovni razpored in način odpreme kosovnih odpadkov, ki so jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddali osebju v zbirnih centrih, • opis predelave in odstranjevanja kosovnih odpadkov, za katere predelavo in odstranjevanje zagotavlja sam, • opis opreme za prevzemanje, začasno skladiščenje in obdelavo kosovnih odpadkov, ki jih bo nabavil po letnem programu, • način obveščanja uporabnikov storitev javne službe. 4.5. Nevarne frakcije 32. člen Prevzem nevarnih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja nevarnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja nevarnih frakcij vsebuje: • časovni razpored prevzemanja nevarnih frakcij z občasnimi postanki premične zbiralnice nevarnih frakcij na posameznih območjih poselitve, • časovni razpored in način odpreme nevarnih frakcij, ki so jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddali osebju v zbirnih centrih, • opis predelave in odstranjevanja nevarnih frakcij, za katere predelavo in odstranjevanje zagotavlja sam. • način oddajanja nevarnih frakcij, ki jih kot odpadno embalažo oddajajo v predelavo in odstranjevanje po predpisu o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, • opis opreme za prevzemanje, začasno skladiščenje in obdelavo nevarnih frakcij, ki jih bo nabavil po letnem programu, in • način obveščanja uporabnikov storitev javne službe. 4.6. Preostali odpadki 33. člen Izvajalec javne službe prazni posode in nalaga tipizirane vrečke v vozilo tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje posod. Če pri prevzemu preostalih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora izvajalec javne službe zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin. 34. člen Izvajalec javne službe zagotavlja pranje posod za prepuščanje preostalih odpadkov najmanj enkrat letno. 35. člen Tipsko obliko, velikost, barvo in označenost posod in vrečk za prepuščanje preostalih odpadkov določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe. 36. člen Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja, odvoza in sortiranja preostalih odpadkov mora zagotavljati: • zamenjavo dotrajanih posod z novimi, • nabavo novih posod za nove uporabnike storitev prevzemanja preostalih odpadkov, • zamenjavo posod s posodami drugih velikosti, pod pogoji določenimi s tem odlokom, • nabavo tipiziranih vrečk in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne službe, • vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz preostalih odpadkov v sortirnico, • vzdrževanje in nabavo opreme in vozil za pranje posod, • izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici, • redno oddajanje ostankov komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem ali v odlaganje, • vzdrževanje opreme v sortirnici, • snažnost prostorov sortirnice, • druga dela potrebna za izvajanje javne službe zbiranja, odvoza in sortiranja preostalih odpadkov. 37. člen Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz odpadkov do prevzemnega mesta za preostale odpadke mora biti 3,5 m, oziroma mora biti širina in višina dostopne poti v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi. Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za preostale odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem, izvedenim v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi za obračanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov. 38. člen Prevzemno mesto za preostale odpadke je lahko na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem preostalih odpadkov. Prevzemno mesto za preostale odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja posode v vozilo, oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja posode največ 10 m. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. 39. člen Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za preostale odpadke, način prepuščanja preostalih odpadkov (v posodi ali v vrečkah), količino preostalih odpadkov ter velikost in število posod za prepuščanje preostalih odpadkov se določi za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo komunalni odpadki. Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja preostalih odpadkov, v registru prevzemnih mest. 40. člen Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi: • sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi, pridobljenih iz podatkov iz centralnega registra prebivalstva ter evidenc o številu zaposlenih v posameznih dejavnosti, • ugotovitev izvajalca javne službe o spremembah količin nastajanja preostalih odpadkov v stavbi, • pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja preostalih odpadkov. Izvajalec javne službe mora v registru prevzemnih mest spremeniti enega ali več podatkov iz 38. člena tega odloka, če iz pisnega sporočila, ki mu ga poda uporabnik stavbe sledi, da predlog spremembe ni v nasprotju z določbami tega odloka. Izvajalec javne službe enkrat letno uskladi podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva. Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru prevzemnih mest potrdi uporabniku storitev javne službe vpis sprememb v register prevzemnih mest in uskladi prevzemanje preostalih odpadkov in obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register prevzemnih mest. V primeru zamenjave večje posode z manjšo, lahko izvajalec javne službe, v primeru pomanjkanja posod, opravi zamenjavo, ko so posode teh velikosti na razpolago, do takrat pa se obračunava storitev javne službe po velikosti na novo določene posode. 41. člen Uporabniki storitev javne službe morajo zagotoviti, da so tipizirane vrečke, ki so namenjene za prepuščanje preostalih odpadkov, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s programom prevzemanja preostalih odpadkov določen za prevzem preostalih odpadkov. Če prevzemno mesto ni hkrati tudi zbirno mesto, so lahko posode za prepuščanje preostalih odpadkov na prevzemnem mestu le v času, ki je s programom prevzemanja preostalih odpadkov določen za prevzem preostalih odpadkov. 42. člen Za čas do prevzema preostalih odpadkov morajo povzročitelji komunalnih odpadkov zagotoviti, da so posode za prepuščanje preostalih odpadkov nameščene na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji komunalnih odpadkov, ki prebivajo v objektu ali v njem izvajajo dejavnost, v njih neovirano zbirajo preostale odpadke. Ne glede na določbe 1. odstavka tega člena mora, na območju starega mestne- ga jedra in v blokovnih naseljih, kadar so zbirna mesta v stavbah, izvajalec javne službe, po prevzemu preostalih odpadkov, namestiti posode za prepuščanje preostalih odpadov nazaj na zbirno mesto. Če je zbirno mesto na prostem, mora biti površina prostora primerne velikosti ter poploščena, asfaltirana, betonirana ali podobno utrjena. Posode za prepuščanje preostalih odpadkov morajo biti na zbirnem mestu zavarovane pred soncem, padavinami in vetrom tako, da zaradi atmosferskih vplivov na odpadke, ne pride do onesnaženosti neposredne okolice zbirnega mesta. Dostop do zbirnega mesta mora biti asfaltiran, tlakovan ali drugače utrjen, razsvetljen in ne sme imeti stopnic. 43. člen Če zbirnega mesta ni možno urediti na funkcionalnem zemljišču stavbe, lahko pristojna uprava določi namestitev posod na javni površini, če iz vloge lastnika ali upravitelja stavbe sledi, da ob stavbi ni primernih drugih površin in da namestitev posod v stavbi ni možna. 44. člen Tipizirane vrečke za prepuščanje preostalih odpadkov morajo povzročitelji komunalnih odpadkov hraniti v času do prevzema preostalih odpadkov v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi. 45. člen Pri načrtovanju zbirnega in prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka. Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega prepuščanja in prevzemanja preostalih odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojna uprava, s tem da le-ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca javne službe. 46. člen Prevzem preostalih odpadkov ter izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici, se izvaja po letnem programu zbiranja in sortiranja preostalih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izva- jalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja in sortiranja preostalih odpadkov pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave. 47. člen Pri izdelavi programa iz prejšnjega člena tega odloka je treba upoštevati, da se prevzema preostale odpadke: • največ dvakrat tedensko na območjih blokovne pozidave, • najmanj enkrat tedensko na območju starega mestnega jedra in • najmanj štirinajstdnevno na območjih s strjeno individualno pozidavo in izven strjenih naselij. V primeru izpada prevzema preostalih odpadkov zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov, izpadli prevzem preostalih odpadkov pa opraviti čimprej ko je to možno. 48. člen Izvajalec javne službe mora ugotavljati in evidentirati sestavo in količino prevzetih preostalih odpadkov. Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo posod za prevzemanje preostalih odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti pristojni komunalni inšpekciji (v nadaljevnju: pristojna inšpekcija). V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena izvajalec javne službe posode za prevzemanje preostalih odpadkov ne izprazni, oziroma jo izprazni šele po inšpekcijskem pregledu pristojne inšpekcije, nastale dodatne stroške pa morajo poravnati povzročitelji komunalnih odpadkov, ki so posodo nepravilno uporabljali. 4.7. Ostanki komunalnih odpadkov 49. člen Ostanke komunalnih odpadkov je potrebno pred odlaganjem obdelati s stiskanjem in baliranjem zaradi zmanjšanja volumna ostankov komunalnih odpadkov, ki se odlagajo. 50. člen Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve obdelave ostankov komunalnih odpadkov, mora zagotavljati: • redno prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov, 55. člen • obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in baliranjem, • vzdrževanje opreme za stiskanje in bali-ranje odpadkov, • vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz bal, • urejanje in vzdrževanje prostorov, v katerih je nameščena oprema za stiskanje in baliranje odpadkov, • snažnost prostorov za stiskanje in baliranje odpadkov, • druga dela potrebna za izvajanje javne službe obdelave ostankov komunalnih odpadkov. 51. člen Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o količini baliranih ostankov komunalnih odpadkov, ki jih oddaja v odlaganje. 4.8. Odpadki iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč 52. člen Odpadke iz javnih površin, zelenic in pokopališč je dolžan v skladu z določili tega odloka zbirati upravljalec javne površine, zelenice ali pokopališča in jih predati izvajalcu javne službe. Za ravnanje z odpadki iz tržnice je dolžan v skladu z določili tega odloka poskrbeti izvajalec javne službe. 4.9. Odlaganje odpadkov 53. člen Na odlagališču nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: odlagališče) je dovoljeno odlagati samo odpadke določene v predpisu o odlaganju odpadkov in pod pogoji, ki jih ta predpis določa. 54. člen Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagališču v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov. Nenevarni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, ki niso komunalni odpadki, se odlagajo na odlagališču le v primeru, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov. Inertni gradbeni odpadki, zemljine in jalovina se odlagajo na odlagališče za inertne odpadke, lahko pa se uporabijo na odlagališču kot prekrivni material in za druga vzdrževalna dela, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov in če je tako določeno v poslovniku za obratovanje odlagališča. Upravljalec odlagališča mora za upravljanje odlagališča: • imeti poslovnik za obratovanje odlagališča, izdelan v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov, • zagotavljati vse, s predpisom o odlaganju odpadkov, zahtevane ukrepe za delovanje odlagališča, • varovati odlagališče pred odlaganjem odpadkov, ki nanj ne sodijo, • letno meriti zapolnjenost odlagališča, • zagotavljati varno obratovanje odlagališča, • izvajati Vse ukrepe, predpisane s tem odlokom, • obveščati občane o delovanju odlagališča. 56. člen Upravljalec odlagališča mora o delovanju odlagališča Mestni občini Ptuj poročati najmanj enkrat letno in sicer o: • količinah in vrstah odpadkov, ki so bili odloženi, • največjih povzročiteljih komunalnih odpadkov v občini, • sredstvih, zbranih z odlaganjem, • ukrepih, ki se izvajajo za daljšanje življenjske dobe odlagališča. Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora upravljalec odlagališča oddati najkasneje do 1. aprila za preteklo leto. 57. člen Vsako odlaganje odpadkov izven območja odlagališča, oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih upravnih dovoljenj za odlaganje, je nepravilno ali divje odlaganje odpadkov. 58. člen Odstranitev nepravilno odloženih odpadkov odredi pristojna inšpekcija z odločbo. 59. člen Če se na območju Mestne občine Ptuj odkrije divje odlagališče odpadkov, ki niso komunalni odpadki, pristojna uprava o tem obvesti državni organ, pristojen za tisto vrsto odpadkov. 5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE 60. člen Uporaba storitev javne službe ravnanja z odpadki skladno z določili tega odloka je za povzročitelje komunalnih odpadkov obvezna. Povzročitelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da čim več biološko razgradljivih odpadkov kompostirajo na domačem vrtu oziroma jih ločeno zbirajo in prepuščajo v zabojnikih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov in, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo: oddajati vse nevarne frakcije v zbirnih centrih ali pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah, prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov, biološko razgradljive odpadke kompostirati sami ali jih prepuščati v zbirnih centrih in v zabojnikih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, prepuščati biološko razgradljive odpadke izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja za biološko razgradljive odpadke, prepuščati posode ali vrečke s preostalimi odpadki izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja preostalih odpadkov. 61. člen Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije in biološko razgradljive odpadke ali posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov. Prepovedano je pisati ali lepiti plakate na zabojnike in posode za komunalne odpadke. 62. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se: hrani nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje, • hrani ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje, • pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno-razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. LETO VII ŠTEVILKA 9 -——-----— --------------------— 16. STRAN 24. DECEMBER 2001 ^ g "f' Nf If IC 66. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo: • mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami, biološko razgradljivimi ali preostalimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj, • mešati ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov med preostale odpadke, • prepuščati izvajalcu javne službe odpadnih zdravil, odpadnih olj in drugih ločenih frakcij, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način, • prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije, kot ločene frakcije, ampak kot nevarne frakcije, • prepuščati biološko razgradljive odpadke v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov in • prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov. 63. člen V posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti: • ločene frakcije, • nevarne frakcije, • tekoče odpadke, • odpadni gradbeni material, kamenje in zemljo, • bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, • tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, • kosovne odpadke, • odpadke iz vrtov in druge biološko razgradljive odpadke, • odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka. 64. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan prevzema preostalih odpadkov zagotoviti, da so posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, postavljene na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje teh odpadkov. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan prevzema biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni prepuščanju biološko razgradljivih odpadkov, postavljeni na prevzemno mesto preostalih odpadkov še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se posode za preostale odpadke in zabojniki za biološko razgradljive odpadke po praznjenju namestijo nazaj na zbirno mesto. Ne glede na določila 1., 2. in 3. odstavka tega člena mora zagotoviti, v primerih iz 2. odstavka 17. člena, 3. odstavka 27. člena in 2. odstavka 42. člena tega odloka, nameščanje posod in zabojnikov na prevzemno ali zbirno mesto tako kot to določajo 1., 2. in 3. odstavek tega člena, izvajalec javne službe. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi posod in zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu. Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati preostalih odpadkov ob posodah ali na posodah ali prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju preostalih odpadkov. Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati biološko razgradljivih odpadkov ob posodah in zabojnikih ali na posodah in zabojnikih, ki niso namenjeni prepuščanju biološko razgradljivih odpadkov. Uporabniki objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcem javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob posodah ter na njihovih pokrovih. Če izpade redni prevzem preostalih odpadkov, ali v času praznikov, ali če so zaradi drugih razlogov posode za prepuščanje preostalih odpadkov polne, mora povzročitelj komunalnih odpadkov prepuščati odpadke v vrečkah, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov. V času prevzema preostalih odpadkov mora povzročitelj komunalnih odpadkov v primerih iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da so vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, na prevzemnem mestu zaprte in zložene ob posodah. 65. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo biološko razgradljivih odpadkov prepuščati v posodah ali vrečkah, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov. Uporabnik nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe zato, da se dogovorita o kraju prevzemnega mesta, številu posod in o njihovi dobavi ter o drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora prijaviti začetek uporabe objekta najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe objekta. Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske in druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi določiti uporabnika storitev javne službe za vsa dela javne službe določena s tem odlokom, in ob prijavi ali spremembi najemnika, podatke o uporabniku storitev javne službe, predpisane s tem odlokom, posredovati izvajalcu javne službe.V nasprotnem se šteje za uporabnika storitev javne službe lastnik stanovanjskega ali drugega prostora. V primeru, da uporabnika storitev javne službe ni mogoče ugotoviti, se šteje za uporabnika storitev javne službe lastnik zemljišča ali nepremičnine. Uporabniku storitev javne službe iz prejšnjih odstavkov tega člena mora, pred začetkom uporabe stavbe, izvajalec javne službe potrditi vpis prevzemnega mesta preostalih odpadkov v register prevzemnih mest. 67. člen Kosovne odpadke mora odložiti povzročitelj komunalnih odpadkov na prevzemno mesto za komunalne odpadke do 6,00 ure na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema. Odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki, ni dovoljeno prepuščati kot kosovne odpadke. Če odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora uporabnik stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov. 68. člen Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje komunalnih odpadkov in odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, je prepovedano. Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki komunalne odpadke kopiči ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan ------ - ¥ E S T N I K na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Če povzročitelj komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe na stroške Mestne občine Ptuj in na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Če se povzročitelj komunalnih odpadkov ugotovi kasneje, ima Mestna občina Ptuj pravico in dolžnost od njega izterjati stroške predelave in odstranitve komunalnih odpadkov. 69. člen Sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno, je prepovedano. Sežiganje komunalnih odpadkov je dovoljeno le, če je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. 70. člen Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za prepuščanje preostalih odpadkov. Najkasneje 6 ur po končani prireditvi pa morajo organizatorji prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne službe prevzame zbrane odpadke. Organizatorji čistilnih akcij morajo akcijo prijaviti izvajalcu javne službe najmanj 10 dni pred datumom njene izvedbe. Organizatorji se morajo z izvajalce javne službe dogovoriti o lokacijah prevzemnih mest v akciji zbranih odpadkov, ki morajo biti določena tako, da bodo dostopna vozilom za prevoz odpadkov in o načinu pokrivanja stroškov. 6. VIRI FINANCIRANJA IN OBLIKOVANJE CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE 71. člen Izvajalec javne službe lahko pridobiva sredstva: • iz plačila uporabnikov za storitve javne službe, • od prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin obratom za predelavo ločenih frakcij, • od prodaje produktov predelave odpadkov, ki jo vrši sam, • iz proračuna Mestne občine Ptuj, • iz drugih virov. 72. člen Cene storitev javne službe se oblikujejo za izvajanje del iz 8. člena tega odloka v skladu z Navodilom za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Uradni list RS, št. 56/01). 73. člen Cena storitev javne službe se diferencira s tarifnim sistemom. Tarifni sistem za obračun storitev javne službe sprejme na predlog župana Mestni svet Mestne občine Ptuj. Cenik storitev javne službe pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa ga Mestni svet Mestne občine Ptuj. 74. člen Povzročiteljem komunalnih odpadkov na območju ožjega dela Mestne občine Ptuj, kjer leži Center za ravnanje z odpadki, se subvencionira cena storitev javne službe. Območje in višino subvencij predpiše župan s soglasjem Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. Sredstva za subvencije se zagotavljajo v proračunu. 7. OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE 75. člen Obračun storitev javne službe so dolžni, v skladu z določili tega odloka, plačevati vsi povzročitelji komunalnih odpadkov za katere je organizirano ravnanje z odpadki in so uporabniki storitev javne službe na območju Mestne občine Ptuj ter imetniki odpadkov, katerih odpadke je dovoljeno odlagati na odlagališču za nenevarne odpadke. Obveznost plačila obračuna storitev javne službe nastane z dnem, ko začne izvajalec javne službe opravljati storitve na njihovem območju oziroma, ko začnejo uporabniki storitev javne službe uporabljati stanovanjske ali poslovne prostore. Uporabniki storitev javne službe, ki na območju Mestne občine Ptuj opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, so dolžni izvajalcu javne službe prijaviti začetek opravljanja dejavnosti in z njim skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki, ki se obvezno nanaša na zbiranje in odvoz preostalih odpadkov, neobvezno pa tudi na zbiranje in odvoz vseh ostalih vrst odpadkov, za katere je s tem odlokom predpisano ustrezno ravnanje. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti oziroma od dneva uveljavitve tega odloka, v nasprotnem primeru pogodbo na predlog izvajalca nadomesti odločba pristojne uprave. Uporabniki storitev javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena, pri katerih v zvezi z opravljanjem dejavnosti nastajajo odpadki, ki je zanje s tem odlokom predpisano ustrezno ravnanje, jih lahko, razen preostalih odpadkov, ki jih obvezno odvaža izvajalec javne službe, pripeljejo na Center za ravnanje z odpadki tudi sami, kjer jih predajo izvajalcu javne službe. Za pripeljane odpadke se jim obračuna storitev javne službe po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku storitev izvajalca javne službe. Obračun storitev javne službe izvaja uporabnikom storitev javne službe izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja in odvoza preostalih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obračuna storitev). 76. člen Storitev javne službe se za posamezno stavbo obračuna za dejansko izvedena dela v skladu veljavnimi predpisi in določili tega odloka obračunana na osnovi veljavnega cenika in tarifnega sistema. 77. člen Določitev potrebne prostornine posode za preostale odpadke za posamezno stavbo je odvisna od: • števila oseb v gospodinjstvu, • števila zaposlenih in vrste dejavnosti, • uspešnosti ločevanja odpadkov, • količine preostalih odpadkov. Prostornino dejansko prevzetih količin preostalih odpadkov se izračuna na podlagi prostornine posod, ki so namenjene za prepuščanje preostalih odpadkov in števila prevzemov. V primeru prepuščanja komunalnih odpadkov v vrečkah, se strošek storitve javne službe vključi v ceno vrečke. 78. člen V primeru, ko več gospodinjstev, ki so zavezanci za plačilo storitev javne službe —: — vestnik uporablja isto posodo, se za razdelitev obračuna storitev javne službe med posamezne zavezance za plačilo uporablja število članov gospodinjstva. 79. člen Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, kot je število prebivalcev v stavbi ali število zaposlenih v njej, sprememba dejavnosti oziroma namembnosti stavbe, pisno sporočiti izvajalcu obračuna storitev na posebnem obrazcu najkasneje 8 dni po nastali spremembi. Obrazec za sporočanje sprememb iz prejšnjega odstavka zagotovi izvajalec obračuna storitev. Spremembo iz prvega odstavka tega člena se upošteva pri obračunu za storitve javne službe, ki so opravljene v naslednjem mesecu od dneva sprejema pisnega sporočila o spremembi. V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun storitev javne službe ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec obračuna storitev za obračun storitev javne službe uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi. Če se v stavbi, za katero uporabnik storitev javne službe ni posredoval podatkov za obračun storitev javne službe ali je v prijavi navedel napačne podatke, izvaja dejavnost, uporabi izvajalec obračuna storitev za obračun storitev javne službe podatke iz evidenc o zaposlenih v posamezni dejavnosti. 80. člen Če izvajalec javne službe ob spremembi prostornine ali števila posod zaradi pomanjkanja posameznih posod ne more zagotoviti ustrezne zamenjave posod, se do takrat, ko so posode na razpolago, obračunava storitev javne službe na podlagi spremenjene prostornine posod. 81. člen Za stanovanje, ki ni vseljeno ali je izpraznjeno, je lastnik ali uporabnik stanovanja oproščen plačila storitev javne službe, ko mu izvajalec obračuna storitev potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne službe. Oprostitev plačila storitev javne službe velja samo za stanovanja, ki so prazna. Za stanovanje, katerega lastnik ali uporabnik je na začasnem delu v tujini oziroma za stanovanje katerega lastnik ali uporabnik začasno prebiva izven Mestne občine Ptuj in je stanovanje v uporabi le občasno, je lastnik ali uporabnik oproščen plačila storitev javne službe za čas odsotnosti. Za stavbe ali poslovne prostore v stavbah, v katerih se ne izvaja poslovna dejavnost, je lastnik poslovnih prostorov ali njihov uporabnik oproščen plačila storitev javne službe, ko mu izvajalec obračuna storitev potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne službe. Oprostitev plačila storitev javne službe velja samo za poslovne prostore, ki so prazni. 82. člen Za stavbo, v kateri ni prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem in je počitniška hiša, se obračuna storitev javne službe samo za storitve prevzemanja preostalih odpadkov in izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici. 83. člen Za obračun storitev javne službe uporabnikom storitev javne službe pridobiva izvajalec obračuna storitev od pristojne uprave podatke o prebivalcih iz Centralnega registra prebivalstva v obsegu, kot ga določa zakon, ter podatke o številu zaposlenih iz evidenc o dejavnostih, pri izvajanju katerih nastajajo komunalni odpadki. 8. VRSTE OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 84. člen Infrastrukturni objekti in naprave za izvajanje javne službe, ki so v lasti ali v najemu Mestne občine Ptuj, so: • objekti in naprave zbirnega centra brez zabojnikov in opreme za prepuščanje in začasno hranjenje posameznih vrst odpadkov, • objekti zbiralnic ločenih frakcij brez zabojnikov, • objekti in oprema sortirnic, • objekti in oprema stiskalnice in balir-nice odpadkov, • oprema in objekti kompostarne razen sejalnika za kompost, • odlagališče nenevarnih odpadkov. Naprave, ki so potrebne za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalcev javne službe so: • zabojniki za prepuščanje in začasno hranjenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij v zbirnih centrih, • zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, • zabojniki za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, • oprema premičnih zbiralnic za občasno prevzemanje nevarnih frakcij, • oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov, • vozila za prevoz vseh vrst odpadkov • oprema za začasno hranjenje in obdelavo nevarnih frakcij pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje, • oprema za obdelavo kosovnih odpadkov pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje, • sejalnik za kompost, • posode za prepuščanje preostalih odpadkov, • oprema in vozila za pranje in vzdrževanje posod za'prepuščanje preostalih odpadkov, • specialna vozila za prevoz baliranih odpadkov. 9. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE 85. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna inšpekcija in pristojna uprava v skladu s svojimi pooblastili. Pri izvajanju nadzora lahko izdaja pristojna inšpekcija odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. 86. člen Pristojna uprava in druge pooblaščene osebe Občinske uprave Mestne občine Ptuj imajo pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih podatkov. 87. člen Izvajalec javne službe in uporabniki storitev javne službe so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu z določili tega odloka. Ugotovljeno nepravilnost so dolžni sporočiti pristojni inšpekciji. 10. KAZENSKE DOLOČBE 88. člen Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če: 1. ne zagotovi pogojev za prevzem odpadkov za vse uporabnike storitev javne službe na celotnem območju Mestne občine Ptuj na način tako kot to določa 7. člen, 2. ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi vozili tako kot to določa 19. člen, 3. ne namešča posod za prevzemanje preostalih odpadkov in biološko razgradljivih odpadkov tako kot to določajo 17., 27., 42. in 64. člen, 4. ne vodi in hrani evidence, ne pridobiva potrdil, nima evidenčnih listov ali ne tehta odpadkov tako kot to določa 20. člen, 5. ne obvešča povzročiteljev komunalnih odpadkov tako kot to določa 21. člen, 6. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnem centru in zbiralnicah ločenih frakcij v obsegu iz 11. člena, 7. ne uredi zbirnega centra tako kot to določa 11. člen, 8. ne zagotovi enakega tipa in ustrezne označenosti zabojnikov tako kot to določa 22. člen, 9. ne izpolnjuje zahtev iz 23. člena, 10. ne ravna z ločenimi frakcijami skladno z letnim programom iz 25. člena, 11. ne pripravi letnega programa v roku iz 25. člena, 12. ne zagotovi pogojev za ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov tako kot to določa 27. člen, 13. ne zagotavlja pranja zabojnikov za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov tako kot to določa 28. člen, 14. ne izpolnjuje zahtev iz 29. člena, 15. ne ravna z biološko razgradljivimi odpadki skladno z letnim programom iz 30. člena, 16. ne pripravi letnega programa v roku iz 30. člena, 17. ne prevzema kosovnih odpadkov tako kot to določa 14. člen, 18. ne ravna s kosovnimi odpadki skladno z letnim programom iz 31. člena, 19. ne pripravi letnega programa v roku iz 31. člena, 20. ne zagotovi pogojev za prevzemanje oziroma oddajanje nevarnih frakcij tako kot to določa 15. člen, 21. ne ravna z nevarnimi frakcijami skladno z letnim programom iz 32. člena, 22. ne pripravi letnega programa v roku iz 32. člena, 23. ne zagotovi prevzemanja preostalih odpadov in posode različnih velikosti tako kot to določa 17. člen, 24. ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju preostalih odpadkov onesnažil tako kot to določa 33. člen, 25. ne zagotavlja pranja posod tako kot to določa 34. člen, 26. ne zagotovi predpisanega tipa, velikosti, barve in označenosti posod in vrečk za prepuščanje preostalih odpadkov tako kot to določa 35. člen, 27. ne izpolnjuje zahtev iz 36. člena, 28. ne izdela registra prevzemnih mest iz 39. člena, 29. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe tako kot to določa 40. člen, 30. ne ravna s preostalimi odpadki skladno z letnim programom iz 46. člena, 31. ne pripravi letnega programa v roku iz 46. člena, 32. ne obvesti o izpadu prevzema komunalnih odpadkov zaradi višje sile tako kot to določa 47. člen, 33. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov ali ne obvesti pristojne inšpekcije tako kot to določa 48. člen, 34. ne obdela ostankov komunalnih odpadkov tako kot to določa 49. člen, 35. ne izpolnjuje zahtev iz 50. člena, 36. ne vodi evidence o količini baliranih ostankov komunalnih odpadkov iz 51 člena, 37. ravna v nasprotju z 52. členom, 38. ne odlaga odpadkov tako kot to določata 53. in 54. člen, 39. ne pripravi dokumentov in ne izpolnjuje zahtev iz 55. člena, 40. ne pripravi poročila iz 56. člena, 41. ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov tako kot to določa 89. člen. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 90. člen Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljalec javne površine, zelenice ali pokopališča, če ravna v nasprotju z 52. členom. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljalca javne površine, zelenice ali pokopališča, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 91. člen Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba in: 1. ne uporablja storitve javne službe tako kot to določata 9. in 16. člen, 2. ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah ali v vrečkah tako kot to določata 1 7. in 18. člen, 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 60., 61., 62. in 63. člena, 4. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje preostalih odpadkov ali zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij (61. člen), 5. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 64. člena, 6. prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti iz 65. člena v posodah ali vrečkah za prepuščanje preostalih odpadkov, 7. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (66. člen), 8. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (68. člen), 9. sežiga odpadke v nasprotju z 69. členom, 10. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in čistilnih akcij ravna v nasprotju z določbami 70. člena. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. 91. člen Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ni oseba iz prejšnjega člena in: 1. ne uporablja storitve javne službe tako kot to določata 9. in 16. člen, 2. ne prepušča preostalih odpadkov v posodah ali v vrečkah tako kot to določata 17. in 18. člen, 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 60., 61., 62. in 63. člena, 4. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje preostalih odpadkov ali na zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij (61. člen), 5. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 64. člena, 6. ne obvešča javnega podjetja o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (66. člen), 7. ravna v nasprotju s 67. členom, 8. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (68. člen), 9. sežiga odpadke (69. člen). 12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 92. člen Za uporabnike storitev javne službe, ki so uporabljali storitev javne službe na dan uveljavitve tega odloka (v nadaljevanju: obstoječi uporabniki storitev javne službe) se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne službe. 93. člen Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se še osemnajst mesecev po uveljavitvi tega odloka kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posameznimi stanovanji v stavbi ali v več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepuščanje komunalnih odpadkov uporabljajo podatki o številu gospodinjstev. Če izvajalcu javne službe lastniki stavbe ali njen upravitelj ali plačniki računov storitev javne službe, ki so obstoječi uporabniki storitev javne službe, posredujejo pisne podatke in dokazila o številu prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznih stanovanjih, se uporabi kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe po posameznih stanovanjih število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznem stanovanju. 94. člen Izvajalec javne službe pripravi letne programe iz 25., 30., 31., 32. in 46. člena prvič za leto 2003. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se v programu iz 46. člena tega odloka določijo začetek, dinamika ter obseg izločanja ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici prvič za leto 2004. 95. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok gospodarjenju s komunalnimi odpadki na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96), Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/96) ter Pravilnik o cenah in povračilih za zbiranje, transport in-odlaganje komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/96). 96. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-9/01-503 Datum: 27.11.2001 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med. I.r. 81. Na podlagi 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/92 in 30/98), 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS št.79/99) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo in 2/01), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 32. seji, dne 27. novembra 2001, sprejel ODLOK o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj I. SPLOŠNE DOLOČBE J. člen S tem odlokom (v nadaljevanju: pogoji) se določajo pogoji v proizvodnji, distribuciji in dobavi toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj ter urejajo odnosi med dobaviteljem, odjemalcem in investitorjem. 2. člen Izvajalec proizvodnje in distribucije toplotne energije po teh pogojih je koncesionar, ki mu Mestna občina Ptuj na podlagi ustreznega koncesijskega akta podeli koncesijo (v nadaljevanju: dobavitelj). Odjemalec toplotne energije po teh pogojih je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je lastnica objekta ali dela objekta, kakor tudi morebiten,njen pogodbeni pooblaščenec, ki je na pogodbeni osnovi od dobavitelja oskrbovana s toplotno energijo (v nadaljevanju: odjemalec). Investitor je vsaka pravna ali fizična oseba, ki investira v gradnjo objekta ali dela objekta, ki se bo priključil na naprave daljinskega ogrevanja (v nadaljevanju: investitor). 3. člen V teh pogojih uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: • proizvodni vir-kurilnica je prostor in naprave v njih, ki spreminjajo energijo primarnih goriv v toplotno energijo; • distribucija je prenos toplotne energije v obliki ogrevne vode po distribucijskem omrežju do odjemnega mesta; • ogrevna voda je sredstvo v distribucijskem omrežju, s katerim se prenaša toplotna energija; • distribucijsko omrežje je energetsko omrežje, ki omogoča prenos ogrevane vode do odjemnega mesta; • priključitev na omrežje je fizična priključitev ali priklop na distribucijsko omrežje pod pogoji določenimi s temi pogoji; • odjemno mesto je mesto primopredaje toplotne energije med dobaviteljem in odjemalcem; • skupno odjemno mesto je odjemno mesto preko katerega se oskrbuje s toplotno energijo več odjemalcev; • toplotne postaja je prostor in naprave za izmenjavo toplotne energije iz ogrevne vode v distribucijskem omrežju dobavitelja na ogrevno vodo v internih napravah pri odjemalcu; • naprave daljinskega nadzora in upravljanja toplotnih postaj in kurilnic je sklop naprav s katerimi dobavitelj iz centra vodenja nadzira in upravlja z napravami v toplotnih postajah in kurilnicah ; • merilnik toplotne energije je naprava, ki meri dobavljeno toplotno energijo neposredno na odjemnem mestu; • tarifni sistem določa elemente in način njihove uporabe za prodajo toplotne energije odjemalcu, glede na vrsto odjema. II. OBJEKTI IN NAPRAVE 4. člen Objekti in naprave za proizvodnjo, distribucijo in dobavo toplotne energije so: • proizvodni vir - kurilnica , • distribucijsko omrežje, • merilnik toplotne energije, • naprave daljinskega nadzora in upravljanje toplotnih postaj in kurilnic, • toplotne postaje, • interne toplotne naprave . III. NAPRAVE V LASTI MESTNE OBČINE PTUJ IN V UPRAVLJANJU DOBAVITELJA 5. člen Naprave za proizvodnjo, distribucijo in dobavo toplotne energije, ki so v lasti Mestne občine Ptuj in v upravljanju dobavitelja v sistemu daljinskega ogrevanja, so: • proizvodni viri: je zgradba z vgrajenimi kurilnimi, varnostnimi, regulacijskimi, merilnimi napravami in napravami za obtok ogrevne vode; • distribucijsko omrežje sestavlja: • primarno vročevodno omrežje so vročevodi dimenzije od DN 200 in več ter naprave na njih, ki povezujejo proizvodne vire s sekundarnim omrežjem; • sekundarno vročevodno ali toplovodno omrežje obsega razdelilne cevovode in naprave na njih med primarnim omrežjem in hišnimi priključki; • hišni priključki so cevovodi in naprave na njih od odcepa na sekundarnem omrežju do prvih zapornih ventilov v toplotni postaji; • merilnik toplotne energije je naprava s katerim dobavitelj in odjemalec ugotavljata dejansko prevzeto toplotno energijo odjemalca, vgrajeni so v toplotni postaji. IV. NAPRAVE ODJEMALCA 6. člen Naprave odjemalca so: • toplotna postaja je sklop naprav lociranih v objektu odjemalca, sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplotne energije v interne toplotne naprave; • interne toplotne naprave so naprave, ki so priključene na hišno postajo, se uporabljajo za različne vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko ali talno gretje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, priprava sanitarne tople vode, idr. 7. člen Po tehničnem pregledu ali sklenitvi pogodbe o dobavi toplotne energije, odjemalec preda priključno postaja in hišno postajo (v kolikor sta v istem prostoru), v upravljanje in tekoče vzdrževanje dobavitelju. V kolikor odjemalec uporablja prostore toplotne postaje iz prejšnjega odstavka tudi v druge namene, dobavitelj v teh prostorih ni dolžan opravljati tekočih vzdrževalnih del, električno napajanje merilnika pa mora biti izvedeno tako, da se v slučaju prekinitve dovoda električnega toka merilniku, odjemalcu avtomatsko zapre dovod toplotne energije. V. NAPRAVE DOBAVITELJA 8. člen Naprave dobavitelja so: • naprave daljinskega nadzora in upravljanje toplotnih postaj in kurilnic, ki jih sestavljajo računalniška in programska oprema v centru vodenja, komunikacijske naprave, programatabilni krmilniki v kurilnicah in toplotnih postajah s programsko opremo, tipala in merilni pretvorniki za zajem podatkov. VI. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE 9. člen Investitor ali odjemalci toplotne energije imajo pravico priključiti svoje naprave toplotne energije na distribucijsko omrežje in se iz njega oskrbovati v skladu z določili teh pogojev. 10. člen Investitor ali odjemalec nima pravice do priključitve: • če ni pogojev za priključitev, • če bi zaradi priključitve prišlo do večje motnje v oskrbi s toplotno energijo, • če bi dobavitelju sled priključitve nastali nesorazmerno visoki stroški. O pritožbi zoper odločbo dobavitelja o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča župan Mestne občine Ptuj. 11. člen Investitor ali odjemalec, ki želi priključiti svoje toplotne naprave na distribucijsko omrežje ali spremeniti že priključene toplotne naprave, si mora od dobavitelja na podlagi pisne vloge in priloženih dokumentov, navedenih v nadaljevanju, pridobiti naslednja dovoljenja in soglasja: a) za pridobitev lokacijskega dovoljenja Zahtevani priloženi dokumenti: situacija objekta z vrisanim predvidenim hišnim priključkom in lokacijo toplotne postaje, oceno priključne moči ogrevalnih naprav. b) za pridobitev gradbenega dovoljenja ali enotnega gradbenega dovoljenja Zahtevani priloženi dokumenti: • lokacijsko dovoljenje ali potrdilo, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno, • projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ali projekte za izvedbo (PZI) internih ogrevalnih naprav (radiatorsko ogrevanje, klimatizacije, toplozračno ogrevanje, priprava sanitarne tople vode in podobno). • projekte strojnih in elektro instalacij v toplotni postaji ter projekt priključnega voda. c) za pridobitev uporabnega dovoljenja Ob tehničnem pregledu je potrebno pooblaščenemu predstavniku dobavitelja predložiti: • potrdilo o plačanih prispevkih za priključitev in drugih obveznosti iz pogodb z dobaviteljem, • projekte izvedenih del (enako kot pri soglasju k projektu za pridobitev dovoljenja za gradnjo), • zapisnik o hladnem tlačnem preizkusu priključnega voda in naprav v toplotni postaji, • izjavo izvajalca o uregoliranju naprav toplotne postaje in internih naprav, • geodetski posnetek priključnega voda, • certifikate ali izjavo o skladnosti, ateste, garancijske liste in tehnična (obratovalna) navodila naprav, vgrajenih v toplotni postaji in priključnem vodu. 12. člen Naprave v upravljanju odjemalca lahko gradi le strokovno usposobljeni izvajalec. Dobavitelj nadzoruje gradnjo hišnega priključka in toplotne postaje. 13. člen Dobavitelj praviloma začne dobavljati toplotno energijo potem, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz izdanih soglasij in pogodb. Če je objekt nov, je potrebno za obratovanje predložiti uporabno dovoljenje za objekt, če je objekt že postavljen, pa uporabno dovoljenje za toplotne naprave. Kadar zaradi pogojev, ki niso vezani na toplotne naprave v upravljanju dobavitelja ali na odjemalčeve toplotne naprave, uporabnega dovoljenja ni mogoče pridobiti in predložiti, se na podlagi investitorjevega ali odjemalčevega naročila, lahko prične poskusno obratovanje odjemalčevih toplotnih naprav. VII. POGODBA O DOBAVI TOPLOTNE ENERGIJE 14. člen Pogodbo o dobavi toplotne energije skleneta dobavitelj in odjemalec pred redno dobavo toplotne energije in je praviloma sklenjena za nedoločen čas. V večstanovanjskih hišah, hišah z več poslovnimi prostori ali hišah z mešanim odjemom, lahko z dobaviteljem sklene pogodbo s strani solastnikov pooblaščena pravna oseba, kar mora izkazati s podpisi solastnikov hiše. Če odjemalec v času veljavnosti pogodbe o oskrbi s toplotno energijo kakorkoli odtuji prostore, katerih ogrevanje je urejeno s pogodbo, mora o obveznostih in pravicah iz pogodbe seznaniti novega lastnika, kateri s prevzemom prostorov v last, prevzame pravice in obveznosti prejšnjega. 15. člen Odjemalec lahko odpove pogodbo o dobavi toplotne energije pisno z 90-dnevnim odpovednim rokom. Dobavitelj upošteva odpoved s prvim naslednjim obračunskim obdobjem po preteku odpovednega roka. V večstanovanjskih hišah, hišah z večimi poslovnimi prostori ali hišah z mešanim odjemom, velja odpoved le, če jo podajo vsi solastniki hiše pisno. Če odjemalec odpove pogodbo za manj kot eno leto ali mu je dobavitelj v skladu z določili teh pogojev utemeljeno ustavil ali prekinil dobavo toplotne energije, je odjemalec dolžan plačati za vse mesece te prekinitve vse fiksne stroške, v skladu z določili tarifnega sistema, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal neprekinjeno. 16. člen Odjemalec mora dobavitelja pravočasno pisno obvestiti o statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem ter poskrbeti, da naslednik vstopi v obstoječo pogodbo. Obvestilo velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja. Obvestilo za fizične osebe obsega: • ime, priimek in naslov dosedanjega odjemalca, • ime, priimek in naslov novega odjemalca, • priloženo listino o prenosu (lastništva) obveznosti iz pogodbe, • rojstne podatke, • podatke o zaposlitvi. Obvestilo za pravne osebe obsega: • naslov, sedež odjemalca in odjemnega mesta, • naslov, sedež novega odjemalca, • številke žiro računa in banke, pri kateri je odprt žiro račun novega odjemalca, • davčno številko, • priloženo listino o prenosu (lastništva) obveznosti iz pogodbe. Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi toplotne energije zavezan dotedanji odjemalec. 17. člen Odjemalci skupnega odjemnega mesta morajo dobavitelju pred sklenitvijo pogodbe o dobavi toplotne energije pred- ložiti sporazumni dogovor (delilnik) o delitvi stroškov dobavljene toplotne energije, ki je sestavni del pogodbe. Dogovor se lahko sklene na podlagi proporcionalnih razmerij ali dodatne vgradnje ustreznih razdelilnikov stroškov dobavljene toplotne energije (izhlapilni-ki, elektronski razdelilniki, toplotni števci kot delilniki stroškov ...). Dogovor je veljaven, če ga podpišejo solastniki hiše, katerih solastniški delež znaša več kot 50% vrednosti hiše posameznega odjemnega mesta. Takšno soglasje je potrebno tudi za spremembo delilnika. V delilniku se določi delež stroškov posameznega odjemalca, vsota vseh deležev pa mora znašati 100 odstotkov. V primeru delitve dobavljene toplotne energije na osnovi razdelilnikov, morajo odjemalci ali njihov pogodbeni izvajalec za popis razdelilnikov in izdelavo delilnika, z dobaviteljem skleniti dogovor o izvedbi in popisovanju razdelilnikov. 18. člen Če pogodba o dobavi toplotne energije ni sklenjena, se šteje, da je pogodbeno razmerje med dobaviteljem in odjemalcem nastalo z dnem pričetka dobave toplotne energije. V kolikor odjemalci s skupnim odjemnim mestom, nimajo dogovorjenega deleža plačila stroškov dobavljene toplotne energije, delitev opravlja dobavitelj brez podpisane pogodbe. Za ključ delitve dobavitelj uporabi: • med stanovanji: ogrevano površino posameznega stanovanja; • med poslovnimi prostori: priključno moč vgrajenih ogrevalnih naprav v posameznem poslovnem prostoru, z dodatkom sorazmernega deleža priključnih moči vgrajenih ogrevalnih naprav v skupnih prostorih; • v stanovanjsko poslovnih hišah: med odjemnima skupinama priključno moč ogrevalnih naprav. V ogrevano površino spadajo vsi prostori, razen balkonov, lož, shramb, kletnih prostorov, skupnih prostorov. V kolikor je odjemalec spremenili namembnost prostorov iz prejšnjega odstavka in so ogrevani, se ti prostori upoštevajo v ogrevano površino. Ob stroških dobavljene toplotne energije, dobavitelj po zgoraj navedenih kriterijih zaračuna stroške eventualnih popravil na skupnih ogrevalnih napravah v hiši. 19. člen Dobavitelj na odjemnih mestih, za katere opravlja delitev stroškov na osnovi 18. člena teh pogojev, upošteva: • da se ogrevanje vrši z 9 urno nočno prekinitvijo ogrevanja, • da izključitev posameznega odjemalca (stanovanja , poslovnega prostora) iz ogrevanja ni mogoča; • da stroške ogrevanja in ostale stroške plača dobavitelju uporabnik prostorov; • da stroške ogrevanja in ostale stroške za nenaseljene prostore, za prostore, katere dobavitelju niso bile pravočasno dostavljene statusne spremembe in prostore, v katerih najemnik teh prostorov zaračunanih stroškov ne zmore plačati, plača dobavitelju lastnik prostora. 20. člen Odjemalec je dolžan pisno obvestiti dobavitelja o imenovanju ali spremembi svojega pooblaščenega predstavnika, ki zastopa odjemalca in sprejema poslovno pošto in vse informacije, ki jih za odjemalca izdaja dobavitelj. Odjemalci s skupnim odjemnim mestom imenujejo svojega pooblaščenega predstavnika s pisnim pooblastilom, podpisanim s strani več kot 50% odjemalcev. Vlil. PRIKLJUČNA MOČ ODJEMALČEVIH INTERNIH TOPLOTNIH NAPRAV 21. člen Priključna moč (PM), je seštevek vseh toplotnih moči (potreb) odjemalčevih ogrevalnih naprav, pri zunanji temperaturi - 21 °C in se določa v vatih (W) ali njegovih desetiških mnogokratnikih. Priključno moč odjemalčevih internih toplotnih naprav dobavitelj ugotovi na osnovi: projekta izvedenih del vgrajenih ogrevalnih naprav; posnetka dejansko vgrajenih ogrevalnih naprav in toplotne moči istih (odčitane iz tehnične dokumentacije proizvajalca ogrevalnih naprav) pri srednji temperaturi ogrevne vode 90/70°C in sobni temperaturi 20°C, s pribitkom 10 % toplote v ceveh. Priključna moč je osnova za: ugotavljanje deleža za sofinanciranje v naprave gospodarske infrastrukture ali stroškov priključnine; za pavšalno ugotavljanje prevzetih količin toplotne energije; in drugo. IX. ODJEMNO MESTO, MERILNE NAPRAVE IN UGOTAVLJANJE PREVZETIH KOLIČIN TOPLOTNE ENERGIJE -------- V e st n i K 22. člen Odjemno mesto toplotne energije je na merilniku toplotne energije v toplotni postaji odjemalca. 23. člen Dobavljene količine toplotne energije dobavitelj in odjemalec ugotavljata neposredno ali določata na osnovi teoretičnega izračuna. Neposredno se meri prevzeto toplotno energijo z merilniki toplotne energije, nameščenimi v priključni postaji, ne glede na nameščene merilne naprave, ki se uporabljajo za interno razdelitev porabljene toplotne energije. Količine so izražene v MWh (1 MWh = 3,6 MJ ). Na osnovi teoretičnega izračuna, se ugotavlja prevzeto toplotno energijo v primerih: • za obdobje, ko je merilnik toplotne energije v okvari; • za obdobje, ko je odjemalec odjemal toplotno energijo brez vgrajenega merilnika; • za obdobje, ko je odjemalec nekontrolirano posegel v merilnik; • za obdobje, če dobavitelj zaradi odje-malčevih razlogov, ni mogel - odčitati merilnika, odjemalec pa mu na podlagi dobaviteljevega pisnega obvestila v dogovorjenem roku, ne sporoči pravilen odčitek. 24. člen Teoretična izračun prevzete toplotne energije, se za posamezno obračunsko obdobje izračuna po enačbi: Q = PM x K x Y Pri čemer pomenijo: Q = prevzeta toplotna energija v MVVh, PM = priključna moč odjemalčevih toplotnih naprav v MW, K = ekvivalentno število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav s priključno močjo v obračunskem obdobju, Y = faktor odjema toplote in znaša: 0,65 = za stanovanje z 9. urno nočno prekinitvijo obratovanja, 0,60 = za šole z eno izmeno, 0,75 = za šole z dvema izmenama in prekinitvijo obratovanja in poslovne prostore, 1,00 = poskusno obratovanje, neupravičeni odjem. Ekvivalentno število ur obratovanja se določi na osnovi enačbe: K = (tn - tz sr) / (t np -tz mjn z) x d x 24 Pri čemer pomenijo: tn = 20° C srednja projektna al predpisana temperatura prostorov, tzsr = srednja zunanja dnevna temperatura v času teoretičnega izračuna, merjena na meteorološki postaji dobavitelja (v slučaju okvare pa meteorološke postaje Hidrometeorološkega zavoda v Mariboru), za dnevne temperature ob 7.,14., in 21 .uri, izračunana po enačbi: tz sr = (t7 + tl 4 + 2t21) : 4 t np = 20° C, projektna notranja temperatura, t z min = najnižja zunanja temperatura, na katero so dimenzionirane odje-malčeve ogrevalne naprave (- 21 °C ). d = število ogrevalnih dni v obračunskem obdobju. 25. člen Za čas pavšalnega ugotavljanja prevzete toplotne energije ima dostop v toplotno postajo predstavnik odjemalca le v prisotnosti delavca dobavitelja. 26. člen Odčitavanje in vzdrževanje merilnikov toplotne energije opravlja dobavitelj. Odčitki so praviloma mesečni, zadnjega v mesecu ali v prvih delovnih dneh tekočega meseca za pretekli mesec. Predstavnik odjemalca ima pravico kontrolirati odčitke. 27. člen Če odjemalec ali dobavitelj meni, da merilnik toplotne energije ne deluje pravilno, lahko vsak od njiju na svoje stroške zahteva, da pooblaščena institucija opravi preizkus merilnika, o času preizkusa pa mora biti druga stran pisno obveščena. Če pokaže preizkus večja odstopanja kot je zakonsko dopustno za te merilne naprave, se smatra, da je merilnik v okvari. Izračun prevzete toplotne energije dobavitelj v tem primeru izvede na teoretični način. X. DOBAVA IN KAKOVOST TOPLOTNE ENERGIJE 28. člen Dobavitelj zagotavlja odjemalcu na odjemnem mestu potrebno količine toplotne energije za obratovanje odjemalčevih toplotnih naprav s priključno močjo, ki je dogovorjena s pogodbo. Temperatura dovoda ogrevne vode se spreminja v odvisnosti od zunanje temperature in diagramom temperature pred-točne vode 130/70°C ali 110/70°C. 29 . člen Dobavitelj zagotavlja odjemalcu na podlagi vgrajenih merilno regulacijskih naprav v toplotnih postajah odjemalca, da ima ogrevna voda v odjemalčevih sekundarnih napravah ustrezno temperaturo v odvisnosti od zunanje temperature. Ogrevna voda mora ustrezati diagramom temperature predtočne vode 110/70°C ali 90/70°C, kar je odvisno od dimenzioniranja 'odjemalčevih porabnikov, za sanitarno toplo vodo velja normativ 55°C. 30. člen Če se v skladu z dolgoročnim razvojem oskrbe s toplotno energijo, pogoji za dobavo toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja, spremenijo v takšni meri, da so potrebne spremembe, predelave ali zamenjave na napravah, potem nosi vse nastale stroške lastnik posamezne naprave. Če odjemalec ne prevzame stroškov sanacije svojih naprav ali, če sanacija ni izvedena pravočasno in časovno usklajena z deli na napravah v lasti občine, mu dobavitelj ni dolžan dobavljati toplotne energije, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za varno in pravilno obratovanje. 31. člen Dobava toplotne energije za ogrevanje prostorov je sezonska, za pripravo sanitarne tople vode pa celoletna, vendar le odjemalcem za katere je ta dobava ekonomsko upravičena, o čemer se dobavitelj in odjemalec dogovorita s pogodbo. 32. člen Dobavitelj prične z dobavo toplotne energije za potrebe ogrevanja po naročilu vsaj 30% pooblaščeni predstavnikov odjemnih mest v sistemu daljinskega ogrevanja, sicer pa se ogrevalna sezona praviloma prične 1. oktobra, konča pa se najkasneje 10. maja. V tem terminu se prične ogrevanje, ko znaša po ugotovitvah meteorološke postaje izvajalca (v slučaju okvare pa meteorološke postaje Hidrometeorološkega zavoda v Mariboru), zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri pod 12°C , konča pa se, ko prekorači zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri nad 12°C. Tri dni po začetku ogrevalne sezone, morajo biti oskrbovani vsi odjemalci, ki imajo obratovalno usposobljeno toplotno postajo in interne naprave ter do dobavitelja poravnane vse finančne obveznosti. Izjemoma zaradi vremenskih razmer lahko izvajalec dobavi toplotno energijo tudi izven pogojev kot so navedeni v iiH! »HT1 prvem odstavku tega člena, kar se dobavitelj in odjemalec dogovorita s pogodbo. Pri ugodnih zunanjih temperaturah v času ogrevalne sezone (nad 15°C), lahko dobavitelj dobavlja toplotno energijo za potrebe ogrevanja prostorov s prekinitvijo. XI. REKLAMACIJE DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE 33. člen Odjemalec lahko pri dobavitelju reklamira: • količino in kvaliteto dobavljene toplotne energije, • obračun toplotne energije, • druge storitve. 34. člen Reklamacije so lahko telefonične, ustne ali pisne. Telefonične ali ustne reklamacije mora odjemalec takoj pisno potrditi. Reklamacije mora javljati izključno odjemalec. Reklamacije nepooblaščenih oseb dobavitelj upošteva le v primeru večjih okvar. 35. člen Reklamacije dobavitelju zoper obračun so samo pisne, z navedbo spornih elementov. Dobavitelj mora odgovoriti na reklamacijo najpozneje v 15 dneh od prejema pisne reklamacije. Reklamacija ne odloži roka plačila računa. Če se ugotovi, da je reklamacija upravičena, je dobavitelj dolžan vrniti preveč plačano vsoto v roku 15.dni po potrditvi. XII. NEUPRAVIČEN ODJEM TOPLOTNE ENERGIJE 36. člen Prepovedan je kakršenkoli neupravičen odjem toplotne energije. Za neupravičen odjem toplotne energije se šteje vsakršni odjem toplotne energije brez soglasja dobavitelja ali če odjemalec namerno vpliva na merilne naprave v dobaviteljevo škodo. Odjemalec je dolžan dobavitelju plačati tudi vse stroške in škodo, ki jo je povzročil z neupravičenim odjemom. XIII. PREKINITEV DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE 37. člen Dobavitelj sme začasno prekiniti odjemalcu dobavo toplotne energije zaradi: • rednih in izrednih vzdrževalnih del na proizvodnih napravah in distribucijskem omrežju, • pregledov in remontov, • preizkusov in kontrolnih meritev, • razširitve omrežja ali priključevanja novih odjemalcev, • če to zahtevajo dela pri gradnji in rekonstrukciji objektov in drugih komunikacij ter komunalnih objektov. Za predvideno prekinitev mora dobavitelj izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalca. Dobavitelj mora o predvideni prekinitvi pravočasno obvestiti odjemalce v pisni obliki, v primeru, da gre za širši krog odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo. 38. člen Dobavitelj sme začasno ustaviti odjemalcu dobavo toplotne energije po predhodnem obvestilu: • če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, v naslednjih primerih: • če odjemalec posega v svoje ali naprave dobavitelja tako, da je s tem lahko motena oskrba drugih ali pa bi nastale poškodbe na napravah, ki niso v njegovi lasti, • če odjemalec zaradi nevzdrževanja svojih naprav moti dobavo drugim odjemalcem, • če odjemalec odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo dobavitelja, dostop do vseh delov priključka, toplotne postaje in merilnih naprav, • če odjemalec odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo dobavitelja, dostop do internih naprav, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje, • če odjemalec v primeru pomanjkanja energije ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema energije, • če odjemalec onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če odjema energijo brez merilnih naprav ali mimo njih, • če odjemalec ne plača dobavljene energije v roku, določenem v pogodbi o dobavi oziroma teh pogojih, • če odjemalec pravočasno pisno ne obvesti o vseh spremembah na svojih toplotnih napravah, ki vplivajo na obračun stroškov ogrevanja, • če odjemalec dobavitelja pravočasno pisno ne obvesti dobavitelja o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem. 39. člen Dobavitelj ustavi odjemalcu dobavo toplotne energije brez predhodnega obvestila: • če odjemalec z obratovanjem svojih energetskih naprav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje drugih, • če s svojim posegom spreminja kemijske in fizikalne lastnosti vode v sistemu, • če odjemalec brez soglasja dobavitelja priključi na njegovo omrežje svoje ogrevalne naprave oziroma, če omogoči priključitev drugih objektov, naprav ali napeljav in le teh najkasneje v roku 48 ur po prejemu pisnega obvestila s strani dobavitelja ne odstrani. 40. člen Dobavitelj je dolžan odjemalca, ki mu je bila ustavljena dobava toplotne energije, na stroške odjemalca ponovno priključiti na omrežje, ko ugotovi, da je odjemalec odpravil razloge za ustavitev dobave energije. 41. člen V kolikor je dobavitelj odjemalcu neutemeljeno ustavil ali prekinil dobavo toplotne energije, mora v roku 24 ur na svoje stroške odjemalca znova priključiti na omrežje, računajoč od takrat, ko se ugotovi neutemeljena ustavitev ali prekinitev dobave energije. 42. člen Dobavitelj ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanja odjemalca, zaradi katerih mu je ustavil dobavo po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila. Odjemalec, ki mu je dobavitelj neutemeljeno ustavil ali prekinil dobavo energije, ima pravico do povračila škode, ki mu je bila s tem povzročena. XIV. OBVEZNOSTI DOBAVITELJA 43. člen Ostale obveznosti dobavitelja so: • da svojo organiziranost opravlja tako, da lahko ves čas spremlja informacije odjemalcev o motnjah pri dobavi toplotne energije, • da na zahtevo odjemalca motnje, ki mu onemogočajo odjem toplotne energije v ustrezni količini in kakovosti proti plačilu, odpravi v najkrajšem času, • da v primeru večjih okvar na distribucijskih napravah, sanacijo izvaja po prioriteti odjemalcev, • da varuje zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi od odjemalca, pri upravljanju dejavnosti in nalog po teh pogojih, razen, če drugi predpisi ne zahtevajo, da se taki podatki objavijo ali posredujejo državnim ali občinskim organom, • da naprave v lasti občine tekoče in investicijsko vzdržuje, • da odgovarja odjemalcu za direktno škodo, ki bi nastala po njegovi krivdi, zaradi nenadnega povišanja pritiska oziroma temperature ogrevane vode, • da sproti obvešča pooblaščenega predstavnika s strani odjemalca o potrebnih investicijsko vzdrževalnih delih na napravah vgrajenih v toplotni postaji, • da vodi obratovalno knjigo toplotne postaje, • da omogoči, pod nadzorom svojih delavcev in proti plačilu, drugim izvajalcem (izbranimi s strani odjemalca), izvedbo investicijsko vzdrževalnih del na napravah v toplotni postaji ali praznitev oziroma polnitev internih ogrevalnih naprav, zaradi odprave izrednih okvar na odjemalčevih internih napravah, • da izvaja tekoča vzdrževalna dela na napravah v toplotni postaji odjemalca. 44. člen Tekoče vzdrževanje v toplotnih postajah obsega izvedbo naslednjih del: • občasna kontrola naprav, • čiščenje prostora in naprav - razen v primerih, ko imajo dostop do teh naprav tudi odjemalčevi delavci, • zamenjavo tesnil na vretenih zapornih ventilov, električnih varovalk in žarnic, • čiščenje in mazanje gibljivih delov, zamenjava olj, • nastavitev regulacijskih naprav temperature pretočne vode po programu določenem s strani odjemalčevega predstavnika, • čiščenje lovilcev nesnage, • dopolnjevanje z vodo in odzračevanje odjemalčevih internih naprav, • tekoče obveščanje dobavitelja o svojem predstavniku za dogovarjanje z dobaviteljem, • da prostora toplotne postaje, katere upravljanje je predal dobavitelju, ne uporablja v druge namene in onemogoča vstop v isto nepooblaščenim osebam, • da sproti obvešča dobavitelja o motnjah v ogrevanju, ki so posledica nepravilnega delovanja naprav v njegovem upravljanju, • da v primeru neopravičene prijave motenj v ogrevanju, dobavitelju poravna stroške posredovanja dežurne službe. 45. člen V primeru sporazumne prekinitve pogodbe o oskrbi s toplotno energijo, sklenjene med dobaviteljem in odjemalcem, ustavitve ali prekinitve dobave toplotne energije, odjemalec dovoljuje dobavitelju, da obdrži naprave v njegovem upravljanju ali lasti v prostorih ali na zemljišču odjemalca in, da jih lahko uporabi tudi za druge potrebe ali pa jih demontira. Odjemalec je dobavitelju prav tako odgovoren za škodo, ki jo je povzročil na napravah, ki so v upravljanju ali lasti dobavitelja. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 46. člen Do izbire koncesionarja za izvajanje izbirne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo iz daljinskega ogrevanja izvaja to službo Komunalno podjetje Ptuj d.d., Žnidaričevo nabrežje 3, Ptuj. 47. člen Dobavitelj je dolžan izdelati in javno objaviti tarifni sistem za prodajo toplotne energije, ki določa elemente in način njihove uporabe za prodajo energije odjemalcem, glede na vrsto odjema. Tarifni sistem objavi po predhodnem soglasju Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. 48. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju Mestne občine Ptuj veljati Splošni pogoji za dobavo toplotne energije iz vročevodnega oz. toplovodnega omrežja v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 26/86 in 33/92). 49. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po-objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-11/01-502 Datum: 27.11.2001 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 82. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 27. novembra 2001, sprejel SKLEP 1. V Sklepu o vključitvi Mestne občine Ptuj v projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/01) se v prvi točki črtata imeni naselij "Krčevina pri Ptuju in Nova vas pri Ptuju", besedilo pa se dopolni z naseljem "Sp. Velovlek". 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 300-05-01/01 Datum: 27.11. 2001 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 83. VOLILNA KOMISIJA MESTNE OBČINE PTUJ POROČILO Volilne komisije Mestne občine Ptuj o ugotovitvi izida glasovanja za člana Sveta Mestne četrti Jezero v 2. volilni enoti, na nadomestnih volitvah, dne 2. decembra 2001 SVET MESTNE ČETRTI JEZERO Št. volilne enote: 2 - volilna enota obsega naslednje ulice: Belšakova ulica, Brstje, Dornavska cesta h.št 22 in 22/a, Hermanova ulica, Kerenčičeva ulica, Macunova ulica, Mladinska ulica, Satlerjeva ulica, Severova ulica, Šeronova ulica, Štrafelova ulica, Ulica Franca Kosca, VVilhelmova ulica, Puhova ulica, K jezeru, Ob Rogoznici, Ormoška cesta od h.št. 32 naprej, Ribiška pot. /. V četrtek, dne 6. decembra 2001 se je ob 12.30 uri zaradi ugotovitve uradnega končnega izida glasovanja na volitvah člana Sveta Mestne četrti Jezero na nadomestnih volitvah, ki so bile v nedeljo 2. decembra 2001, zbrala Volilna komisija Mestne občine Ptuj v prostorih sedeža OVK, Mestni trg 1, Ptuj. Navzoči so bili: 1. predsednik volilne komisije: 2. namestnik predsednika volilne komisije: 3. članica: 4. članica: 5. namestnica članice: Andrej ŠOEMEN Tomaž NEUDAUER Marija FAJT Mihaela STRELEC Irena LETONJA prvega odstavka 109. člena v zvezi z drugim odstavkom 11. člena Zakona o lokalnih volitvah ugotavlja, da je bil na nadomestnih volitvah za člana Sveta Mestne četrti Jezero izvoljen kandidat: Ljubo JURIČ, stanujoč K jezeru 7, Ptuj, ker je dobil največ glasov. Zapisnik o delu komisije je vodil Milan Korže - tajnik volilne komisije. Pri delu volilne komisije so bil navzoč tudi Jože Petrovič, predstavnik kandidature, ki jo je vložila N.Si. II. A. Volilna komisija Mestne občine Ptuj je na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov in zapisnikov o ugotovitvi izida glasovanja ugotovila naslednje: 1. a. 1. V volilni imenik za volitve člana Sveta MČ Jezero za 2. volil- no enoto, je bilo: vpisanih............................................. 892 volivcev a. 2. S potrdili je glasovalo........................0 volivcev. Skupaj volivcev za volilno enoto (a.1 + a.2)...... 892 volivcev 2. GLASOVALO JE: • A/ Po volilnem imeniku: a/ Po volilnem imeniku na dan glasovanja........ 292 volivcev b/ Po volilnem imeniku na predčasnem glasovanju ... 6 volivcev c/ Po volilnem imeniku, ki so glasovali po pošti...0 volivcev SKUPAJ glasovalo po volilnem imeniku (a+b+c) .. 298 volivcev • B/ S potrdili : č/ S potrdili na dan glasovanja ...................0 volivcev d/ S potrdili na predčasnem glasovanju ............0 volivcev SKUPAJ glasovalo s potrdili (č + d) .........0 volivcev C/SKUPAJ JE GLASOVALO (po volilnem imeniku + s potrdili)............... 298 volivcev. 3. VSEH ODDANIH GLASOVNIC JE BILO ............ 298 glasovnic. 4. NEVELJAVNIH GLASOVNIC, ker so bile prazne, oziroma so bile neveljavne iz drugih razlogov, oziroma ker ni bilo moč nedvoumno ugotoviti izražene volje volivca, je bilo .....v...........5 glasovnic. III. POSAMEZNI KANDIDATI SO DOBILI NALSLEDNJE ŠTEVILO GLASOV: 1. Bojan HOJNIK, Štrafelova ul.1 25 glasov 2. Ljubo JURIČ, K jezeru 7 72 glasov 3. Vladimir BEZJAK, Štrafelova ul. 5 12 glasov 4. Peter PRIBOŽIČ, Ormoška c. 89 71 glasov 5. Venčeslav GALUN, Brstje 28/a 34 glasov 6. Marijan BEZJAK, Kerenčičeva ul. 1 15 glasov 7. Stanko HERCOG, Hermanova ul. 3 25 glasov 8. Franc STRELEC, Ormoška c. 102 IV. 39 glasov. Volilna komisija je ugotovila, da se pri delu volilnih odborov na volitvah za člana Sveta Mestne četrti Jezero na nadomestnih volitvah v 2. volilni enoti ni zgodila nobena nepravilnost, ki bi lahko vplivala na izid glasovanja. Volilna komisija Mestne občine Ptuj zato skladno z določbami V. K tako ugotovljenemu izidu glasovanja posamezni člani Volilne komisije Mestne občine Ptuj niso imeli nobenih pripomb. VI. K tako ugotovljenemu izidu glasovanja tudi navzoči predstavnik kandidature ni imel nobenih pripomb. VII. Volilna Komisija Mestne občine Ptuj je končala delo pri ugotavljanj končnega izida glasovanja na volitvah člana Sveta Mestne četrti Jezero na nadomestnih volitvah, ki so bile v nedeljo 2. decembra 2001, ob 13. uri. ČLANI VOLILNE KOMISIJE: Marija FAJT, l.r. Mihaela STRELEC, l.r. Irena LETONJA, l.r. PREDSEDNIK VOLILNE KOMISIJE: Andrej ŠOEMEN, l.r. 84. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo in 2/01) in 38. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91,45/94, 8/96 in 36/00) je na vlogo Sama Strelca s 4.12.2001 za sporazumno razrešitev dolžnosti direktorja Gledališča Ptuj Mestni svet Mestne občine Ptuj na 33. seji, dne 21. decembra 2001, sprejel naslednji SKLEP o sporazumni razrešitvi direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj 1. Samo STRELEC, roj. 1966, direktor javnega zavoda Gledališče Ptuj, se z 31. decembrom 2001 sporazumno razreši dolžnosti direktorja Gledališča Ptuj. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka :108-1/97-106 Datum : 21.12.2001 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., l.r. 85. Na podlagi 9. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/96), 41. in 43. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 7S//94) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99- prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji v zvezi z izbiro kandidatov, prijavljenih na javni razpis za direktorja Gledališča Ptuj, dne 21. decembra 2001, sprejel naslednji SKLEP 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj ne izbere nobenega izmed na javni razpis prijavljenih kandidatov za direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj. 2. Mestni svet Mestne občine Ptuj imenuje kandidata Reneja MAURINA, roj. 1971, dipl. režiserja, stanujočega Maribor, Glavni trg 25, za vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj za čas od 1. 1. 2002 do 30. 9. 2002. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka :103-10-17/01-106 Datum : 21.12.2001 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 86. Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje na podlagi 100. in 101. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91), 6. člena Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS, št. 18/92, 31/96, 53/99) in Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92) ter v skladu s 6. členom statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/96) objavlja JAVNI RAZPIS za ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem Razpisuje se oddaja socialnih stanovanj v najem, ki bodo pridobljena v času veljavnosti prednostne liste, izdelane na osnovi tega razpisa. I. UPRAVIČENCI Upravičenci za pridobitev najemnih socialnih stanovanj so državljani Republike Slovenije, ki so občani Mestne občine Ptuj in izpolnjujejo pogoje, kriterije in merila, ki so določeni v Pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92) in katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene skladno s 26, členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92). II. SPLOŠNI POGOJI Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem, so: • da vlagatelj ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja; • da ima vlagatelj stalno prebivališče v Mestni občini Ptuj, v kateri je zaprosil za dodelitev socialnega stanovanja; • da vlagatelj ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja; • da vlagatelj ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik druge premičnine ali nepremičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja. III. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE Merila za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem so določena v Pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92). IV. VIŠINA NAJEMNINE Najemnina za razpisana socialna stanovanja bo oblikovana skladno z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 23/00). V. VLAGANJE ZAHTEVKA Vloga za ugotovitev upravičenosti za dodelitev socialnega stanovanja v najem se vloži na posebnem obrazcu, ki ga interesenti dobijo na Mestni občini Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1/11, soba št. 36. Podatke o denarnih prejemkih potrdi izplačevalec prejemkov. V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih vlagatelj in njegovi družinski člani pridobili od 1.9.2001 do 30.11.2001. Vloge s prilogami se vložijo na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ - ODDELEK ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN OKOLJE, MESTNI TRG 1, PTUJ v roku 30 dni po objavi razpisa. Lista upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem bo objavljena v roku 60 dni po izteku razpisnega roka na enak način kot razpis. Udeleženec razpisa se lahko pritoži županu v roku osmih dni po prejemu sklepa o zavrženju ali uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na seznam za oddajo socialnih stanovanj v najem. Z dnem objave prednostne liste, izdelane na osnovi tega razpisa, preneha veljati prednostna lista, ki je bila objavljena v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 3, dne 13.04.2001. Mestna občina Ptuj Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje 87. Mestna občina Ptuj in Športni zavod Ptuj na podlagi 10.člena Zakona o športu objavljata JAVNI RAZPIS za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Ptuj za leto 2002 I. PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ Programi morajo vsebovati: 1. naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo 2. vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika) 3. kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije 4. urnik in kraj vadbe 5. poimenski seznam vadečih. Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja. II. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE Vsebina vloge: • naziv predlagatelja • predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, inštruktor, trener) • predvideno število strokovnih delavcev za predvidena izpopolnjevanja (potrjevanje licenc). III. ŠPORTNE PRIREDITVE, AKCIJE IN MEDNARODNI NASTOPI Vloga mora vsebovati: • naziv izvajalca • naziv prireditve • namen prireditve • kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve • finančno konstrukcijo prireditve in vire sofinanciranja. Rok za prijavo športnih programov je do 21. januarja 2002 na naslov Športni ------ - Vest nik zavod Ptuj, Čučkova 7, p.p. 81 - 2250 Ptuj. Nepopolnih prijav in prijav, ki bodo prispele po roku za prijavo, ne bomo upoštevali! Dodatne informacije in formularje dobite v času uradnih ur na sedežu zavoda ali na tel.št. 787-7630 (g. Lenartič). Obvestilo o višini odobrenih sredstev bo dano takoj, ko bo sprejet proračun Mestne občine Ptuj za leto 2002. Z izvajalci športnih programov bodo sklenjene pogodbe. 88. OBVESTILO Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja PROGRAM SAPARD Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je pridobila akreditacijo s strani Evropske unije za izvajanje predpristopne pomoči programa SAPARD. Po objavi uradnega dokumenta o akreditaciji v Uradnem listu Evropske unije bo agencija lahko nadaljevala s postopki, ki bodo slovenskemu kmetijstvu zagotovili črpanje sredstev programa SAPARD. V Uradnem listu RS bodo predvidoma v decembru 2001 objavljeni javni razpisi za 4 ukrepe, in sicer za naložbe: v kmetijska gospodarstva, za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov, za gospodarsko diverzifikaci-jo na kmetiji ter za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju. Za javne razpise bo na voljo 1,8 milijarde tolarjev tujih sredstev in 928 milijonov tolarjev domačih sredstev. V okviru programa SAPARD bodo v Uradnem listu RS objavljeni štirje javni razpisi (ukrepi): 1. javni razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva (ukrep 1, nosilec ukrepa: Sonja Gornik, 01/478 9225); Za naložbe v kmetijska gospodarstva se dodelijo sredstva za naložbe v gospodarska poslopja, v opremo gospodarskih poslopij in za nakup kmetijske mehanizacije na področju prireje in predelave mleka ter mesa iz proste reje, za kmetijsko pridela- vo in kmetijsko predelavo. Upravičenci za dodelitev sredstev so kmetijska gospodarstva. Če je kmetijsko gospodarstvo kmetija, mora nosilec kmetijskega gospodarstva izpolnjevati še posebne pogoje (nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma kmetije mora več kot 50% delovnega časa porabiti na svojem kmetijskem gospodarstvu, biti mora mlajši od 40 let, imeti mora status kmeta in končano vsaj srednjo poklicno kmetijsko šolo oziroma glede na proizvodno usmeritev drugo srednjo poklicno šolo). Višina dodeljenih sredstev za naložbe v kmetijska gospodarstva znaša 50% priznane investicijske vrednosti v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in 40% na ostalih območjih. 2. Javni razpis za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov (ukrep 2, nosilec ukrepa: Janez Lipec, 01/478 9226): Sredstva so namenjena naložbam živilsko-predelovalne industrije za prilagajanje zahtevam EU na področju veterinarsko-sanitarnih predpisov in predpisov o varovanju okolja in zaščite živali ter izboljšanje konkurenčnosti na domačem in tujih trgih. Upravičenci za dodelitev sredstev so pravne in fizične osebe ali njihove registrirane skupine in združenja, ki so registrirani za opravljanje proizvodnje, predelavo in konzerviranje mesa in proizvodnjo mesnih izdelkov, predelavo in konzerviranje rib, proizvodnjo ribjih izdelkov, predelavo mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov. Sredstva za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov se upravičencu dodelijo za sofinanciranje stroškov investicije v višini 35% priznane investicijske vrednosti na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij. 3. Javni razpis za gospodarsko diverzi-fikacijo na kmetiji (ukrep 3, nosilec ukrepa: Ariana Libertin, 01/478 9222): Sredstva so namenjena izgradnji in izboljšanju turistične ponudbe na podeželju, ki se bo opravljala kot dopolnilna dejavnost na kmetijah in naložbam v tradicionalno domačo obrt na kmetijah. Upravičenci do sredstev so kmetije z območij regionalnega projekta "Vinske turistične ceste Slovenije" ali drugega regionalnega razvojnega programa podeželja, ki ga odobri ministrstvo. Višina dodeljenih sredstev znaša 50% priznane investicijske vrednosti na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij. 4. Javni razpis za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju (ukrep 4, nosilec ukrepa: Vida Kokalj, 01/478 9223): Sredstva so namenjena za ureditev cestne infrastrukture (cestne povezave, dostopne poti, poti do kmetijskih površin), ureditev tematskih poti in ureditev vodne oskrbe (preskrba s pitno vodo v vaseh in na kmetijah). Upravičenci za dodelitev sredstev so občine, ki so vključene v regionalne razvojne programe podeželja, ki jih odobri ministrstvo, razen občin z območij, ki so vključena v projekt "Vinske turistične ceste Slovenije" oziroma projekte CRPOV za posamezne dele občin. Višina dodeljenih sredstev znaša 75% priznane investicijske vrednosti. Sredstva se dodelijo na podlagi potrjenih in plačanih gradbenih situacij. Za prijavo na javne razpise bo potrebno priložiti obsežno dokumentacijo (izdelan poslovni načrt, soglasje pristojne veterinarske službe o skladnosti s predpisanimi zahtevami s področja veterinarsko-sanitarnih pogojev, potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, o skladnosti investicije z zahtevami, predpisanimi s predpisi o varstvu okolja, strokovno oceno ministrstva, pristojnega za okolje, iz katere je razvidno, ali investicija in na kakšen način povzroča obremenitev okolja, predložiti morajo vso potrebno gradbeno dokumentacijo in vsa pridobljena ustrezna dovoljenja, ...). Črpanje sredstev bo mogoče na način "prvi odpošlje, prvi dobi". Obrazci bodo na voljo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na območnih zavodih Kmetijsko gozdarske zbornice. Vse informacije o javnih razpisih bodo znane po objavi Uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike 2000-2006 (SAPARD), ki jo pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Uredba določa splošne in specifične pogoje ter višino sredstev za vsak javni razpis posebej. Služba za stike z javnostmi Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj, Oblikovanje, teh. urejanje in tisk: Grafis, POŽEG 4, telefon: 02/ 600-4!-16, elektronska poS.a: repro@grafis.st. Uredništvo: Jurij šarman - LDS, H,Ida Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SIS+SKD, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Uhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na pod-lagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%,