Ste*?. 338. V Trstu, v ponedeljek, 4. decembra 191S, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcl) listn .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega it. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto...... Za pol leta . . . -........... za tri mesece.............. za nedeljsko Izdajo za celo leto..... za poJ leta............... k 24.-. 12-. 6.-. 5.20 . 2.60 ________________________ Posamezne številke .Edino»ti" se pr«d*j*j) po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nndaljna vrsta............ . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklaicacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun Ši. 841.652 MM najnovejših doscdKov. Romunska bojišča. — Velika bitka pred Bukareštom. Jugozapadno mesta sovražni ofenzivni sunki ponesrečili. Naše čete zapadno Bukarešta prekoračile reko Arge-su. Ruski napadi ob Donavi odbiti. V Dobrudži zavrnjeni močni naskoki. Ruska bojišča. — Bitka v Karpatih se nadaljuje s popolnim neuspehom za sovražnika. Na drugih bojiščih nič važnega. Na zapadnem in italijanskem bojišču močni topovski boji. Balkansko bojišče. — Nov ponesrečen srdit naskok na višino 1248 pri Bitolju in na razvalinsko goro pri Gruništu. Razna. — Cesar Karel prevzel vrhovno poveljstvo na suhem in na morju. — Revolucija v Atenah. Cesar Karel prevzel vrhoeno po-uelistoo na suhem in na morlu. DUNAJ, 3. (Kor.) Njegovo Veličanstvo je izdalo sledeče armadno m brodovno povelje: V izvrševanju Svoje vladarske pravice prevzemam armadno vrhovno poveljstvo nad vsemi četami Svoje armade In Svojega brodovja. Za Svojega namestnika v armadnem višjem poveljstvu imenujem feldmaršala, nadvojvodo Friderika. D u n a j. 2. XII. 1916. — KAREL, 1. r. DUNAJ, 3. (Kor.) Cesar se je podal ob V2I2 ponoči v glavni stan. Tamkaj bo sprejet od vojaških in civilnih oblasti. Oticijalen sprejem potom Šolske mladine in prebivalstva se z »žirom na žalovanje dežele ne bo vršil. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 3. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armadna skupina: Jugozapadno Bukarešta je poizkušal sovražnik z napadom naglo zbranih čet doseči iz premem bo položaja. Sovražne napadalne skupine so bile zgrabljene z juga in zapada in pognane čez Nlaslov. Istočasno so prekoračile nemške čete zapadno Bukarešta Argesu. Zapadno in jugozapadno Gaescl so avstrijske in nemške divizije vnovič strle romunski odpor. Druge kolone armade generala Falkenhayna so prodrle v dolino Dimbo-vlce. Včeraj je bilo na romunskih deh ujetih nad 2800 mož in uplenjenih 15 to-t>ov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Karpatska ofenziva sovražnika se nadaljuje. Sovražni napadi so bili naperjeni predvsem proti ozemlju na obeh straneh gornjega Trotusa in proti našim postojankam v jugovzhodnem kotu Galicije. Sovražnik je bil, kakor prejšnje dni, odbit povsod ob težkih Izgubah. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. — Topovski boj na južnem krilu primorske fronte se je nadaljeval podnevi in ponoči. Jugovzhodno bojišče. — Nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. RemšKo uradno poročilo. BEROLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. decembra 1916. Zapadno bojišče. — V ozemlju Somme In Moze se je v posameznih urah topovsko delovanje povečalo in le bilo mestoma tudi ponoči močnejše kakor običajno. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Izvzemši živahnejšega ognja ob Narajovki in južno Dnjestra, nobenih bistvenih dogodkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Včeraj, peti dan rusko-romunske ofenzive, so bili uspešni napadi predvsem proti nemškim črtam v Gozdnih Karpatih. Rusi so na Gutinu Tamnna-tlku, na Smotrecu in posebno srdito zapadno Babe Ludove in zelo pogostokrat ob višini Cseteala napadali vedno zaman. Naš ogenj je napravil velike vrzeli v masah napadalcev. Po sunku za umikajočim se sovražnikom so privedle nemške tete s seboj 4 oficirje in 300 mož. Tudi vzhodno Kirlibabe, na obeh straneh doline Tro-tosul in Oitoz so se izjalovili močni napadi. Tu je bilo ujetih več sto mož. Mackensenova armada: Bitka ob Arge-sulu se nadaljuje. Dosedaj se razvija po načrtu našega vodstva. Pri Campolungu in Pitestiju so pridobile avstrijske in nemške čete na ozemlju. V dolini Argesula sta prodrla danes ponoči dva bataljona za-padno-pruskega rezervnega pešpolka št. 21 z artiljerijo pod vodstvom ranjenega majorja Richterja topovskega poika št. 54 do Caiesci in sta iztrgala tamkaj sovražniku dve havbici. Argesul le ob reki navzdol prekoračen. Romunska ofenzivna skupina, ki je jugozapadno Bukarešta prodrla preko Argesula in Neajlova, je bila obkoljena in ob težkih izgubah pognana nazaj proti vzttodu preko odseka Neajfova. Na najskrajnejšem desnem krilu ob Donavi so bili dne 1. decembra ruski napadi izgubonosno odbiti. Položaj se 2. decem- navske armade v včerajšnjih bojih znaša 2860 ujetnikov, 15 topov, več avtomobilov in zelo mnogo drugih vozov. Na zapadnem krilu Dobrudže so odbili bolgarski polki močne napade z ognjem, deloma z ofenzivo, preko lastnih črt. Dalje vzhodno so turški in bolgarski oddelki napadli ruske postojanke, konstatirali potom ujetnikov treh ruskih divizi) razdelitev sovražnih sil in uplenili dva oklopna avtomobila z angleško posadko. — Macedonska fronta: Po bob nečem ognju je napadel sovražnik od Bolgarov zasedeno višino 1248 severo-zapadno Bitolja in je imel pri tem krvave izgube. Višina, kakor tudi istotako napadeni razvalinski hrib pri Grumištu, sta ostala trdno v rokah braniteljev. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno poročilo, SOFIJA, 2. (Kor.) Macedonska fronta: V okolici Grunlšta je bilo odbitih več napadov, ki jih je pripravil sovražnik z močnim topovskim ognjem In delovanjem min. Na fronti Egejskega morja ste bili sestreljeni dve sovražni letali. Štirje letalci so bili ujeti. — Romunska fronta: Na Vlaškem se nadaljuje naše prodiranje. Naše proti Bukareštu prodirajoče divizije so imele, potem ko so dospele na levi breg reke Neajlov, srdit boj z nasprotnikom, ki je bil pognan nazaj s težkimi izgubami. Ujeli smo 370 mož in uplenili 21 topov. Približujemo se dolnjemu toku Argesa. V Dobrudži so bili odbiti štirie ruski napadi na našem levem krilu. Ob 2 ponoči so se približali Rusi našim jarkom, a so bfll od naših neomajnih polkov krvavo odbiti. POTOPLJEN FRANCOSKI PARNIK S ČETAMI. BEROLIN, 2. (Kor.) Eden naših podvod-nikov je dne 27. novembra v bližini Malte potopil francoski parnik s četami »Kar-nak« (6816 ton), ki se je nahajal na potu v Solun. _ Turško uradno porodilo. CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaška fronta: Na desnem krilu smo izvršili uspešen poizvedovalni napad in pognali prednje ruske oddelke nazaj. — Na ostalih frontah nobenih bistvenih dogodkov. — Na gališki fronti so odbile naše čete dne 30. pr. m. v oddelku Zlote Lipe več ruskih napadov, nakar so zasledovale sovražnika do njegove prejšnje postojanke in privedle s seboj ujetnike. — V Dobrudži na fronti naših čet srdit topovski boi in praske. — Na donavski fronti so naše čete severno reke napredovale v smeri proti Bukareštu. Pri prodiranju so odbile več srditih napadov sovražnika. Sovražna uradna poročila. Rusko poročilo. 30. novembra. — Zapadna fronta. Neznatni četni oddelki sovražnika so poizkušali severovzhodno Smorgona napasti, pa je bil napad zaustavljen po našem ognju. Naša artiljerija je razpršila tri so-vražne kolone, ki so iz okodiša kraja Go-rodište prodrle v vzhodni smeri. V okolišu Koritnice so naše čete osvojile en del sovražne postojanke. V Gozdnih Karpatih smo osvojili neko višino ter smo zajeli tamkaj 100 Nemcev ter uplenili tri strojne puške. V okolišu višin vzhodno Kirlibabe se boj še nadaljuje. Zajeli smo tamkaj tekom dveh dni 900 sovražnikov ter uplenili 13 strojnih pušk, dve bombovki, eno minovko in dva žarometa. Kirlibaba se nahaja v našem ognju. — Romunska fronta. — Na poti od Donave proti Bukareštu je sovražnik napadel Romune v bližini Gemancija (?), Calugenija in Co-mane ter je proti večeru osvojil zadnje imenovani kraj. — V Dobrudži je položaj neizpremenjen. Mučilo v Atenah. LONDON, 2. (Kor.) »Evening News« poroča iz Aten, da so se začeli francoski mornarji in grške čete opoldne obstre- lievati. LONDON, 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten z dne 1. t. m. ob 7'30 zvečer: Tekom dneva je prišlo do vznemirljivih prizorov. Grške čete so na gotovih točkah poizkušale preprečiti pot aiiiran-cem. Prišlo je do spopadov, tekom katerih so počili streli. Streljanje s puškami se je nadaljevalo cel dan. Grški ministrski predsednik in francoski poslanik Guillemin sta se podala h kralju. Z uradne strani se Izjavlja, da je bilo na predlog admirala Eourneta sklenjeno premirje. Kljub temu je bilo slišati grmenje topov. Govori se, da so Francozi obstreljevali grič za palačo. Vlada velika panika. ATENE. 1. (Kor.) (Ob 9'45 zvečer.) Reuterjev urad poroča: Po informacijah z di- vse svoje čete. Dogovor bo predložen vladam drugih ententnih drŽav. LONDON, 1. (Kor.) »Daily Mail« poroča iz Aten z dne 30. pr. m.: Prvi spopad francoskih mornarjev in grških čet se je vršil v bližini končne postaje pirejske železnice. V Atenah vlada panika. Množice drve po ulicah. Trgovine so zaprte. Dve francoski križarki ste prispeli v pristanišče. ATENE, 1. (Kor. Opoldne.) Agence Ha-vas poroča: Ponoči so bili v Pireju izkrcani francoski, angleški in italijanski mornarji. Istotako so bile izkrcane francoske čete. Vse se je dogodilo brez vsakega incidenta, toda nato je prišlo na več točkah do spopadov. V Ruphosovi vojašnici so bili oddani streli. Na Zappeionu, kjer so se nahajali francoski vojaki, sta bila griča, kjer se je nahajala grška posadka, oddana dva topovska strela. Več vojakov je bilo ranjenih. Zappeion ni odgovarjal Izkrcane Čete so ostale izven mesta. Po ulicah vlada razburjenje. Trgovine so zaprte. ATENE, 1. (Kor.) (Ob 5 popoldne. Agence Ha vas poroča: Položaj postaja resnejši. Ob 2 popoldne so se poslanik Giullemin, Demidov m Elliot, ki so se na hajali v francoskem jjoslaništvu, podali v Zaj>peion, kjer se je nahajal Fournet. v^č strani so bili oddani puškini streli. Pri čelo se je streljanje s strojnimi puškami ki je zahtevalo človeških žrtev. Atene so podobne obleganem mestu. Tolpe rezer vistov, deloma v uniformah, deloma ci vilno oblečene, hodijo po ulicah in stre ljajo na hiše Venizelistov kakor tudi na hiše, ki se nahajajo v bližini poslaništev Francije in Anglije. ATENE, 1. (Kor.) (Ob 11 ponoči.) Agen ce Havas javlja: Na francoskem poslaništvu se je vršilo novo zborovanje posla nik«ov allirancev, ki se ga je udeležil tudi italijanski poslanik. Med tem se nadaljuje streljanje na obeh straneh. Brodovie je iz strelilo par granat, da spravi ogenj grški topov, ki so streljali na Zappeion, k rnol ku. O polnoči je ogenj prenehal. ATENE, 2. (Kor.) Reuterjev urad javlja Angleški in francoski fizilirji. skupno 600 mož, so morali pod zaščito močnega gr škega oddelka, zapustiti Zappeion. Od pravljeni so bili v PTrej. Na Zappeion vodeče ceste so bile poprej izpraznjene in ukrenjene vse previdnostne odredbe, da se preprečijo demonstracije proti ententi Oddelki italijanskih fizilirjev in mornarjev, ki so pobegnili včeraj v arheološko šolo, je bilo po posredovanju italijanskega poslanika dovoljeno, da so se umaknili ne ovirano pod grško zaščito. LONDON. 2. (Kor.) Atenski korespon-dent »Evening Newsa« poroča s 1. t. m. Pravkar je bilo napadeno angleško po slaništvo. Mimo je šel neki francoski vojak ki so ga grške mornariške patrulje hotele ustaviti. Par članov angleške por oče valske službe je odhitelo na cesto in so osvobodili vojaka. Nato so pričeli grški vojaki streljati na Angleže. Občinstvo je pri tem pomagalo. Poslaniško osobje je pregnalo napadalce. En uradnik poslaništva je bil smrtno ranjen. ATENE, 2. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Danes ob 4 popoldne ie ministrski predsednik Lambros posetil ranjene vojake Ministrski predsednik je izjavil nekemu zastopniku Reuterjevega urada, da hoče vlada zopet vzpostaviti mir. Vojni min?ster >e ukazal, da je treba odpraviti barikade na raznih ctelffi mesta, odkoder se je strer Ijalo na posamezne osebe in vojake, ki so vzdrževali mh*. piomatične strani se poroča, da je kralj privolil, da se proda šest baterij gorskih -------------- -------- topov. Fournet je s svoje strani privolil, bra tamkaj ni izboljšal. Plen devete in do-1 da umakne, razven 300 mož močne straže. Razne politične vesti. Krščanski sociialci in država. »Reichs-post« je menila te dni, da je razburjenje, ki so je izzvali izvestni članki v nekaterih nemških listih neopravičeno, kajti tudi nadalje mora biti parola: ujedinjenje in notranja enodušnost Avstrije. Potemtakem bi — ce je ta izjava iskreno mišljena — stali pred frapantnim dejstvom, da glavno glasilo stranke — obsoja tiste nje prvake, ki so sprejeli vsenemški nacijonalni program, torej prav tisti program, ki je prov-zročil razburjenje in ki so mu oni članki le spremljevalen pojav. Reagirajoč na gori omenjeno izjavo v »Reichsposti«, meni splitsko »Jedinstvo« povsem umestno da je na krščansko-socijalni stranki, da izčisti račune tudi z izvestnimi prvaki svojimi, ker je sicer slovanski jug in nenemški narodi sploh ne bodo priznavali več, za krščansko-soci jalno. Kjer gre za taka nače-a, bodi smer čista, pak z Bogom! — in vsakdo v svojo brazdo! Krščansko-socijalni stranki — ako če biti res vredna tega imena — je edino v evangeliju pravica obstanka za politiko. V»Očenaš-u« jie rečeno: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« To pa je: kraljestvo božje pravice, a božja pravica je. da smo drug napram drugemu znosljivl, da se ljubimo, spoštujemo in de se nikdo ne dotika pravic drugega! Z Iroti, Wolfi, in kakor se že imenujejo razni vsenemški stekliši bi krščan-sko-socijalna stranka zaigrala razlog do obstanka. Njena molitev bi se glasila kot program: Pridi hegemnija nemška — v Avstrijo — narodov! To pa ne bi bilo ne pravično, ne krščansko, ne Avstrija pa potrebuje za svoje prenovlje-nje in pomlajenje — avstrijskih strank, ki imajo razumevanja za nje historično zvanje, ki poznajo in uvažuiejo nje narodnostno strukturo in ki imajo smisla za žkvljenske potrebe države, ki pa so rezultanta potreb vseh nje narodov. Avstriji treba — na kratko povedano — političnih činiteljev, ki umejo, česa treba narodnostni državi — državi torej, ki jo tvori več narodov! Zato pa je nje vrhni življenski interes — sine qua non njega procvita in razvoja — mir in zadovolistvo med vsemi temi narodi! Na vse adrese pa bodi povedano: Postransko na stvari je, ali se nemški krščanski soc. povrnejo k svojim začetkom, na poti Luegerja. Glavno in odločilno je, da bo za čas po vojni stala država pred alternativo: ali se mora odpraviti ustava, ali pa bo moralo zopet odpastl vse, kar bi se danes neustavno storilo, ali vsililo! Eno ali drugo. Še enkrat na vse adrese: poštenim potom, na podlagi veljavnih zakonov, se tisti programi in zahteve ne dajo udejstviti. Nasilna uprava zakona pa Izzivlje vsikdar nevarne viharje in bi v našem slučaju spravila v akutno nevarnost najvišji interes države. — Zato ne bi bilo — avstrijsko! O poslanstvu Avstrije piše »Frankfurter Zeitung«, torej list, ki je uvaževan v Nemčiji: V veliki skupini dežela med Bo-denskim jezerom in Karpati med Krkono-ši gorami in Balkanom naletaio drug na drugega Germani, Slovani, Romani, Ogri in Turki, rimski katoliki, protestanti, pravoslavni in muzelmani. Ta plemena so tako razvrščena, tako nerazdružno spojena, da si ni misliti čiste ločitve po mejah. — Gospodstvo enega plemena nad drugim si ni ob različnosti in nasprotstvu teh narodnih individuvalitet niti misliti brez nasil-stev in krvavih bojev. Ne preostaja torej nič drugega, nego da žive drug z drugim, drug poleg drugega. Samo da mora pri teh narodih, pri velikih in malih, ki jih ob vija ta vozal, obstati popolno izpoznavanje potrebe svojega skupnega življenja . Ne na tej, ne na oni strani Litve, ne na oni strani Karpatov ne sme biti govora o tem, da bi kako, slučajno številno močneje pleme hotelo manjšinskemu narodu predpisovati zakone in pogoje, niti ne sme tega skupnega življenja kaliti brezobzirna pohlepnost narodne megalomanije po širjenju. — Taka kakršnja je Avstro-Ogrska, more narodnim potrebam tudi slovanskih narodov mnogo bolje zadoščati, nego more to morda carsko despotstvo, ki sicer — kakor uči zgodovina — z raznovrstnimi obljubami — vabi izven njega mej živeče narode, a jih potem, ko jih je dobilo v svojo oblast, drobi v veliko rusko narodnostno zmes. Izpoznanie o potrebi skupne državnosti sicer ni še povsod prodrlo pri vseh narodih Avstro-Ogrske. Tu more modra vlada, kakršnje bi želeli novemu cesarju, mnogo zboljšati. Nje naloga bo, da kot voditeljica, ki uživa zaupanje, dovaja narode k izpoznanj'u. da ni tako, da bi morala biti narodnost ob vseh okolnostih najvišji politični iaejal, da je skupna, nad narodnostjo stoječa, vse opajajoča in vse varujoča država višji cilj v smislu človečanskega razvoja in da je dra-goceneje, ako državo izpopolnijo do svobodne in pravično upravljane države, nego da bi pa ozlovoljeno stremili proč od nje. Tu je pripomniti, da treba razlikovati med čistim plemenitim nacijonalizmom, ki stremi po svojem brez škode za druge, in med zlemi izrastki pa-cijonalizma, ki stremi po gospodstvu na škodo drugih. Čisti nacijonalizem ne zahteva ravno nič drugega nego svobodne in pravično upravljane države. Od take države ne bo noben narod bežal, marveč se bo stiskal pod nje zaščito. Zato je čisti, plemeniti nacijonalizem vendar-le najvišji idejal, po katerem naj država stremi tudi v eminentnem lastnem interesu. Država in narodnost torej nista pojma, ki ne bi se crila in ne velja, da bi se eden moral umi-tati pred drugim. Modre vlade — kakor pravi »Frankfurter Zeitung« — naloga pa je, da interese narodnosti spravlja v sklad z interesom države, da interes ene stavlja takorekoč v službo druge. A pot do ta-tega izravnanja interesov v narodnostni državi je ena edina: pot — enake pravice in enake dolžnosti. Vrednost ustave in nje razuoj v žasu vladanja Frana Josipa I. ii. plod marčnih Prva ustava, plod marčnih dni leta 848, je bila Pillersdorfova ustava od dne 25. aprila 1849, ki nam je dala prvi par-ament. Državni zbor je v spomladi 1849 izdelal načrt ustave, ki naj bi bil kar v celoti sprejet v seji dne 25. aprila 1849 v (romerižu na Moravskem, kamor je bil avstrijski državni zbor premeščen dne 25. novembra 1848. Ali, ko so poslanci prišli c sejni dvorani, so našli vrata — zaprta in zasedena! Državni zbor je bil raz-puščen! V nadomestilo pa je uradni list razglasil »državno ustavo, ki je po mesecu razglašenja (4. marca 1849) dobila ime: marčna ustava. Kali k avtonomiji narodov, ki jih je vseboval kromeriški načrt, avstrijsko, so bili s tem odpravljene. Novi poizkus je bil naperjen proti preveliki samostojnosti, ki jo je zadobila Ogrska v aprilu 184S po ustavi, dovoljeni prenagljeno. Ogrska je začela oborožen boj za pridobljeno državno samostojnost, a je bila pri Vilagošu v letu 1849 poražena po združenih avstrijskih in ruskih četah. Ogrska ustava je bila proglašena za izgubljeno in cesarski patent z dne 31. decembra 1851, takozvani Silvesterski patent, je odpravil tudi »marčno ustavo«, ki pa v resnici ni nikdar stopila v veljavo. Najvišje ročno pismo z istega dne je razglasilo absolutno enotno državo in triletno razdobje radostnega pričakovanja je bilo s tem pri kraju. Poizkušalo se je z absolutizmom najti izhoda iz neskončnih zmešnjav. Pa poizkus se je ponesrečil. Devet let je trajal absolutizem, a zrušil se je na italijanskih bojiščih — z vojno leta 1859. V letu 1860 so začeli previdno pripravljati pot za povrnitev k ustavnim napravam. Za dobo absolutizma je funkcioniral tako imenovani »mali svet«, sestavljen iz najvplivnejših državnikov, takoimeno-vani »državni zbor«, ki je preživel polom absolutizma. V letu 1860 so poklicali v ta zbor nekoliko uglednih velearistokratov iz Češke, Galicije in Ogrske in nekaj državnikov nearistokratov, ki naj bi tvorili nekako sosvetovaJstvo vlade kot »pomožen državni zbor«. Tako je ozek krog ljudi dobil odločilen glas glede bodoče uredbe države. A tudi ta zbor Je bil razdeljen v dva tabora. Eden, konservativni, je bil za povrnitev k staro-stanovskeinu režimu po kronovinah, a tudi liberalni si ni upal niti misliti na volitve iz ljudstva. Borila sta se med seboj vel ear is tok racija in birokracija, ljudstvo pa je bilo izključeno od sodelovanja. Dne 20. oktobra 1860 je krona izdala znameniti »oktoberski diplom«, po katerem naj bi bili deželni zbori nositelji javnega življenja, poleg katerih naj bi obstajal obnemogel državni zbor. Ta diplom naj bi bil stalen nepreklicen državen temeljni zakon. Ali že pri prvih poizkusih za njegovo uresničenje se je poka-zalo, da je — neizvedljiv. Štiri mesece potem je bil — odpravljen. Nato se je kroma obrnila do manjšine državnega zbora, pozvala znanega državnika Schmerlinga (za Slovane žalostnega spomina) v vlado in njemu je pripisati cesarski patent z dne 26. februarja 1861, takozvani »februarski patent«, ki je težišče zakonodaje prenesel v državni zbor in zapostavil deželne zbore. Ta državni zbor ni bil izvoljen iz ljudstva, marveč so deželni zbori pošiljali svoje delegate v državni zbor. Deželne zbore je Schmerling uredil tako, kakor jih imamo še danes: sestavljeni so na podlagi stanovskih interesov. Tvorijo jih štiri kurije: veleposestva, trgovskih zbornic, mest in kmečkih občin. A glavni značilki te sestave sti: visok volilni cenzus in pa indirektne volitve. To je: velika siromašna masa je bila izključena od volilne pravice v deželne zbore in volilec ni dajal direktno glasu za kandidata, marveč po volilnih možeh, ali kakor so govorili v Istri, po fi-ducijarjih. Isti zistem volilnih razredov je uvedel Schmerling tudi za občine. Pri sestavljanju volilnih okrajev je imel Schmerling pred vsem ptred očmi — nadvladje nemških strank. Zato so tam, kjer naj bi nemške, ali vladi prijazne manjšine majorizirale narodne večine, nastali volilni okraji, ki so bili po svojem teritoriju naravnost — nestvori. Vlekli so se in zvijali kot kače — včasih smešno ozko in neznansko dolgo. Tudi na Kranjskem je bilo takih. Ta volilni zistem je znan pod imenom »Schmerlingova volilna geometrija«. To je bil le videz konstitucije. Mehanizem volitve in parlamentiranja je bil tu, ali volja ljudstva ni prihajala do izraza. Nenemški narodi so mrzili ta zistem. Ta ustava je ostala v veljavi štiri leta in pol, dokler ni 20. septembra 1S65 (pod ministrskim predsedstvom grofa Riharda Belcredija) izšel cesarski patent, ki je ustavo sistiral v svrho sporazuma z Ogri. Tako je Avstrija brez ustave in parlamenta stop41a v vojno leto 1S66. To je zanimivo in značilno: V zimi od leta 1848 do 1849 je bil boi proti Ogrski za enotnost države in Ogri so bili poraženi. Leta 1867, po nesrečni voini 1866, ko so naši današnji sosednji sovražniki igrali podobno vlogo kakor jo danes, so se te državne edinstvenosti odrekli in so raz~ delili državo na dvoje: prišel je dualizem. Ogrska je postala samostojna država. Seveda so morala tudi druga kraljestva in dežele imeti svojo zbornico in je prišlo do ustave z dne 21. decembra 1667 s sedaj veljavnimi državnimi temeljnimi zakoni, ki vsebujejo tudi glasoviti člen XIX. o ravnopravnosti narodov. Prišla je tudi znana označba: »v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele«. Prišla je stalnost besedila zakona, kar pa ni po-menjalo še stalnosti ustavnega življenja, ki je še dalje omahovalo od enega ekstrema do drugega. Reskript z dne 12. septembra 1871 priznava pravice kraljestva Češkega in obljublja posvedočenje tega pripoznanja s činom kronanja češkim kraljem. Do tega kronanja pa še do danes ni prišlo. Za časa ministrstva Haiieuwarto- Stran II. »EDINOST44 štev. 338. vega se je sicer zdelo, da je ta čin določena stvar, ali pritisnili so vplivi — ki jih v današnjih kritičnih časih ne moremo primerno označiti — ki so strmoglavili Hohenwarta, pokopali sporazum, dosežen s Cehi v takozvanih fundamentalnih člankih, in ustavno življenje v Avstriji je padlo v — nasprotni ekstrem borbe proti Cehom in slovanskim narodom sploh. V letu 1873 so bile uvedene direktne volitve za državni zbor in v Avstriji so gospodarili nemški takozvani »ustavo-verci«, ki pa jim v resnici ni bilo niti najmanje do ustavnih svoboščin, ki naj bi jih uživali vsi državljani, marveč le za njihovo nadvladje, kakor se nam to danes kaže eklatantno, ko epigoni nekdanjih »ustavo ver cev« ne dajejo niti prškavega oreha za ustavne svoboščine in so marveč pripravljeni dati vladi vso neomejeno oblast, .ako bi ta postopala po njihovih željah in uresničevala njihove postulate. Za ustavo so bili navdušeni le dotlej, dokler so mogli oni sami razpolagati z ustavnim aparatom. To je trajalo do leta 1878, do okupacije Bosne in Hercegovine, ko so si nemške »liberalne« stranke zlomile vrat s svojim nasprotovanjem proti okupaciji, kar je izzvalo na visokih mestih toliko ozlovolje-nje, da jih je vladar sam obsodil z označbo »fakcijozna opozicija«. Leta 1879 je prišlo ministrstvo Taalfe in ustavno življenje je prešlo v druge smeri po znanem nalogu sedaj blagopokojne ga Frana Josipa: »Napravite mir med mojimi narodi!« Češki poslanci, ki so se šestnajst let izogibali državnega zbora, so s© povrnili v dunajski parlament (Za politično zrelost Češkega naroda pa govori dejstvo, da je narod, da-si je vedel, da ne bodo izvrševali mandata, vedno in vedno voiil iste poslance.) V povrnitvi Cehov se je izražala izprememba zistema. Taaffe je bil na vladi od leta 1879 in 1893. Doživel je torej v Avstriji nenavadno ministrsko starost. Izvedle so se razne volilne reforme — prva koncesija širokim masam z znižanjem cenzusa, z uvedbo pete kurije in slednjič z uvedbo splošne, direktne in enake volilne pravice. Ali do pravega, resničnega ustavnega življenja z vsemi državljanskimi svoboščinami na podlagi brezpogojno enake pravice še nismo prišli. A to ne po krivdi a!i in-tencijah pokojnega plemenitega vladarja, marveč iz razlogov, ki smo jih označili v prvem članku: ker državniki niso imeli ali sposobnosti, ali pa resnične volje za dosego — sporazuma med narodi! _ 60 vin.; sladka repa 24 do 28 vin.; kisla repa 56 do 64 vin.; salata 60 do 68 vin.; špinača % vin. do K 1'04; ohrovt 44 do 48 vin. Aprovizacijske stvari. Razdeljevanje izkaznic za kruh, moko, sladkor in maščobo. Danes, dne 4. t. m., se prično razdeljevati izkaznice za kruh in moko za tedne 62.—63. in 64.—65. in sladkorne izkaznice Št. 10., veljavne od 11. dec. 1916. do vštetega 7. jan. 1917. Obenem se bodo razdelile tudi izkaznice za maščobo za tedne 13.—16. — Izkaznice za kavo, ki so že izdane in še niso zapadle, veljajo do 20. jan. 1917. Izkaznice se bodo dobivale v prostorih krušnih komisij tekom uradnih ur najkasneje do vštete sobote 9. t m., in sicer proti izkaznici za živila. Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne čaka do zadnjega trenutka, da pride temveč vsakdo čim prej po svojo izkaznico, da zadnje dni ne bo prevelikega navala. Ravnotako naj se pri prejemu izkaznice vsakdo sam prepriča, je-li dobil zadostno število izkaznic in je-li izkaznica opremljena z uradnim pečatom; izkaznice brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo. Družinski poglavarji oziroma poglavarji domačih gospodarstev se opozarjajo na dolžnost, da pristojni krušni komisiji tekom 24 ur naznanijo vsako izpremembo o številu članov družine, oziroma domačega gospodarstva. • • # Nova prodajalna aprovizacijske komisije. Danes, 4. t. m., se odpre 19. prodajalna aprovizacijske komisije in sicer v ulici deli' Orologio št. 6. Z otvoritvijo te prodajalne se imate razbremeniti že obstoječi orodajalni v ulici Madonna del mare (prodajalna št. 1.) in na trgu Rosario (prodajalna št. 2.). m m m Sadje in zelenjava. Za tekoči teden so se določile sledeče cene za prodajo na drobno: Česen K 4'40 do K 4'80; sladko zelje 40 do 44 vin.; kislo zelje 80 vin.; korenje 40 do 48 vin.; kostanj K 144 do 1'52; cvetni karfijol 80 vin,; čebula K 1; jabolka I. K 1'48 do K 1'80 (izključena so namizna jabolka); jabolka II. K 1'24 do K V 44; peteršiij 50 do Dosnale vesti. IZPRAZNITE PUŠ1CE! Pišejo nam: Med našim ljudstvom le mnogo tisočev hranilnikov ali pušic, ki so last raznih denarnih zavodov. V normalnih časih se te pušice redno izpraznjujejo, kar pa se se-daj ne dogaja. Ker je v omenjenih hranilnikih več ali manj 20stotinskih novcev, opozarjamo imejiteije pušic« da siaj vsaj v prihodnjem mesecu dajo izprazniti pušice v Izogib škode in sitnostim. Županstvo občine Vojščica na Krasu, sedaj v Metliki ŠL 109 zahteva, da se takoj prijavijo vsi begunci pismeno ali ust-meno županstvu ter mu podajo svoje natančne naslove v svrho raznih, bodisi zasebnih ali občinskih, političnih ali sodnih zadev. — A. Masten, župan. Dobrotniki beguncev. Cerkveni pevski zbor v Sežani je poslal »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« znesek K 21'16. Enako tudi gosp za sedaj drugega, kot da spravi vse na kolikor mogoče gladko pot. Iz življenja cesarja Franca Jožefa I. Ko se je cesar vrnil z izprevoda v svoje stanovanje, se je takoj vsedel k pisalni mizi in začel delati. Načelnika kabinetne in vojaške pisarne — v Išlu njuna namestnika — sta prišla z velikima usnjatima torbama, v katerih se donašajo akti cesarju in za kateri ima poleg doličnih načelnikov ključe samo cesar. Preden je odprl torbi, si je cesar nateknil velike očali s popolnoma okroglimi stekli z roženimi obrobki. Bil je že dolga leta daljnoviden. Nato je začel reševati predložene mu akte. Bil je v tein delu skrajno natančen. Najneznatnejšo prošnjo kakega polkovne-ga poveljnika je pregledal enako natančno kot kako važno državno stvar. Svojo rešitev je napisal s svinčnikom na akt. Ce je napisal na prošnjo veliki črki »F. J.« — tako imenovano »veliko* signaturo« — to še ni pomenjalo, kakor jc mislil marsikateri prosilec v svojem pretiranem upanju, uslišanja dotične prošnje. Podpis je le označal: Akt naj se predloži dotičnemu ministru ali drugemu funkcijonarjn v presojo in naj se mi poroča nato. V vojaških stvareh, če se niso tikale velikih denarnih vprašanj, je cesar navadno odločeval sam. Napisai je potem na akt: »Dovoljeno! F. J.« Ta zaznamba je bila za dotično ministrstvo ukaz, naj se izdela redni akt in predloži cesarju v podpis. Če cesar ni česa dovolil, je navadno prošnjo prečrtal navzkriž. Stvar, za katero je šk>, je bila potem zanj odpravljena. V zadnjih letih je cesar na več aktih napravil beležko »Eh«. To je pomenjalo »Erzherzog« (»nadvojvoda«), s čimer je bilo rečeno, da naj se stvar prepusti v rešitev pokojnemu prestolonasledniku nadvojv. Francu Ferdinandu. Ob 12 opoldne je cesar drugič zajtrko-val in sicer dan za dnem enako: juho, po dunajsko pripravljen kos govedine s so-čivjem, košček pečenke in močnato jed po dunajskem običaju. Popil je pri tem zajtrku iz kamnitega vrčka pol litra pl- — Dragica, ali bi ne mogla mirovati vsaj na tem kratkem potovanju? — je vprašala. — Bodi prijazna z Gričkom in ga ne razburjaj na noben način. Tamara je bila vzgojena preveč po angleško, da bi bila jokala ali izzvala neljub prizor; toda njen mehki glas se ji je nekoliko tresel, ko je govorila, in v očeh so se ji lesketale solze, ko je rekla: — Preokruten je, tetka; zakaj ravna tako z menoj? Nočem____ne, nočem prenašati vsega. Kneginja }e vzdihnila. — Tamara, oprosti mi, če te vprašam, toda moram____moram te vprašati: Ali ga ljubiš, dete? V Tarnari je zavrela jeza in pordelo njeno bledo lice. Njena skrivnost je bila njena last in čuvati jo je hotela celo pred to ljubeznivo prijateljico. Zato je rekla: — Jaz ? .... Mislim, da ga sovražim! Nato sta se dogovorili, da Tamara stori vse, kar je v njenih močeh, da ohrani mir. ženskega piva. Za zaitrk je použil cesar sam, med delom. Jedi so stale na mizici poleg pisalne mize. V desetih minutah je bil gotov in je nato nadaljeval svoje dnevno delo do 5 popoldne. V teh urah je cesar opravil svoje mnogoštevilne reprežen-tacijske dolžnosti, ki mu jih je nalagalo njegovo visoko mesto in katerim se je vse do zadnjega posvetil s čudovito vnemo. Proti 3 popoldne je bil cesar navadno zopet pri pisalni mizi m je podpisoval izdelane cesarske odloke. Poslovanje njegovih pisaren je bilo kar najhitreje. Bilo mu je na tem, da so se, izvzemši obsežne zakone, vsi od ministrstev oddani akti tekom 24 ur vrnili rešerii. Med 5 iti 6 popoldne je cesar obedoval in sicer večinoma v družbi. Obed je obsegal pet jedi, od katerih pa je cesar zaužil samo dve. Po obedu cesar ni jedel nič več. Del zime je cesar prej preživel v Budimpešti. Tudi tam ie živel ravno tako kot na Dunaju. Poletu pa je vsako leto bival v sveti vili v Išlu, ki je bil ob tem času zbirališče družbe in diplomacije. — Tudi v Išlu cesar ni prenehal v svojem delu. V kritičnih letih so se v poletni prestolnici uvajale najvažnejše državne akcije. Toda tudi v mirnih letih so se pred zaključkom cesarjevega bivanja v Išlu vršila velika ministrska posvetovanja, v katerih se je pripravljalo jesensko zasedanje državnega zbora. Iz Išla je namreč cesar odšel neposredno k vojaškim vajam in je bilo prej vse treba urediti. Književnost In umetnost. Ksaver Meško: DVE SLIKI.*) Ko sem pred par leti priobčil par člankov o »novocamantiki«, pač nisem vedel, da je bil med nasprotniki mojih misli tudi g. Meško. Danes mu dajam prav in vsem drugim. »Novoromantike« ne bo, ker je sploh nemogoča. Tok časa m kulture je tako mogočen, da si umetniki ne morejo izmišljevati romantičnih snoVi in žnjimi poplaviti umetnost, kakor v predhodni dobi moderne leposlovne umetnosti. Pri nas ni ostre razlike med katoliško in nekatoliško umetnostjo, ampak se dela kritikujejo, poveličujejo in obsojajo deloma po avtorju, delema tudi po založništvu. Naši leposlovni listi, ki so takorekoč glasila posameznih »struj« in ne umetnikov, pričajo dovolj jasno o tem. Toda k stvari! Dve sliki, polni prav^umetnosti m duševnega poznanja, nam le podal Ks. Meško v svoji »Njivi« in »Starki«. Raz! jno so pisali različni kritiki o Meškovi ^^^uetno-sti, toda v enem so edini: nedosežen umetnik psihologije. O tem sve d oči tu-li njegovo ravnokar izšlo delo. Zlasti 1 Njiva« je tako dušeslovno-umetniško orisana, kakor še ni nihče pri nas pisal o podobnem predmetu. Poželjivost, osredotočena v pofcle-pu po sosedovi niivu kriva prisega kot posledica poželjivosti in logično izvedeni konec posestnika tuje njive, vse to je naslikano v takih psihologičnih barvali, kakor jih ima na razpolago le naš Meško. Žal, da je pisatelj poslal Petka v Karpate po smrt! Dvomim, da bf vojna tako vplivala na MeŠka, da ne bi mogel drugače končati svoje razmeroma kratke slike. Sicer je pa to le del zunanjosti, ki nima ničesar skupnega z imenitno dušeslovno analizo. V »Starki« je psihologični moment navidezno precej zakrit od zunanjih dogodkov. Duševni poiom nesrečne družine je dobro izpeljan, dasiravno so redki slučaji v življenju, da bi smrt po vrsti pobrala posamezne držinske ude. Toda Hešku je glavna stvar, da pokaže notranje življenje, v kolikor je odvisno od zunanjega. Da je v tem mojster, vemo vsi. Ivankino življenje ni sicer novo, toda vir najstrašnejših misli in uničujočih skrbi za očeta in ljubečo mater, katere srčna napaka ie ta da ne zaupa popolnoma v medsebojno zakonsko Ijui»ezen. Snov, vredna daijš'^ povesti modernih družinskih in družabnih razmer! Kot enota je spis vreden Meška in zvesta prila umetnosti. Jezik je krasen, tupatam za splošno vorico nekaj nenavadnih besed, slog Mešku avtentičen. Da je pisal umetnik-katolik je razvidu*, na mnogih mestih. Drugod recimo na Nemškem, bi ga brali le »Gralovci«, ah pristaši »Hochlanda«. Pri nas ni tega. — Meško je umetnik za vse, kakor je prava umetnost za vse. In to je, kar sem hotel označiti v začetku! Sicer se je nameravala ustanoviti tudi pri nas nova katoliška umetnost, toda — si qua fata sinent — ne bo je! »Novoromantiko« so jo hoteli imenovati, — a ni bilo subjektov £a nto. Pravi umetnik piše, kakor mu veleva srce in ve, da je umetnost sarno ena, kakor je samo ena resnica življenja. In tak umetnik je naš Meško? Iv- Podržai" *) Izdala »Leonova družba« v LJubljani. DAROVI. Darovi, dcšli cesarskemu komisarju. V počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožefa I.: iTvrdka Zennaro Čn Gentilli K 50 za vdove in sirote padlih vojakov ; »Deuischer und Oesterreichischer Alpenverein« (primorska sekcija) K 100 za vdov e in sirote ob Soči padlih vojakov; Peter Dodmassei in soproga K 100 za vojne slepce; vodstvo mestne ljudske šole pri Sv. Vitu K 28, nabranih med učiteljskim osobjem in učenci, in sicer polovico za vdove in sirote padlih Tržačanov in polovico za Rdeči križ. V počastitev spomina pok. Antona Vouka tržaška podružnica Zivnostenske banke K 50 in prokurist Franc Smejkal K 20 — za vdove in sirote padlih Tržačanov. Moški podružnici C. M. družbe darujeta mesto cvetja na krsto Milenke Detela g.a Schabl in Karla K 10. Denar je izročen blagajniku. V Trstu, dne 4. decembra 1916. tja debelo samo za preprodajalce. • NogaTice, sukanec, pipe, milo, gumijore podpeo-; nike, razni gnrnbi, denarnice, mazilo za revije, električno 8Y«ttljke, baterija, piiemski papir ko-, pirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krita, krema za brado, žlice, razna rezila, robni, mrežice za brko, pletenine, ir^jo«, »podnje hlače, ogiedtla, nstnike, razne glarnike, zaponke .Patent Knopfe" in drago prodaja J4COP LKVL ulica S. £i*>lo Ubv. 19. Houl dohodi za sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Norco Confortl, Trst U. Cnmpnniie Zl ČEŠKO - BUDJETVISK.A RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v niici Giorgio GalafA\ zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi- MALI OGLASI. Usskovrstne faKlje kop?j-m na đebel° nI. Torrente 36. in drobno. G. Stebel 7Htt Mije vsake v. ste kupnje Jakob M argon Via Soli t« rio št. 21. 756 iTfihFfff OHfl &osPa> sređuje rtarosti, lepe zu-l&UIilll&gllU naojosli, dobredrnžine išče službe v pisarni, kot vzgojiteljica ali hišna gospodinja. Govori in piie perfektno hrvatsko, nemško, francosko in špansko. Prijazne pismene ponudbe pod ..Izobražena Hrvatica - na lneer. odd Edinosti, Kateri pove tudi naalov. (Q) K It milem je vsake vrste. Zaloga nI. Ca-llUpUJCSn rintia 13. J Margon. 759 tf IiniliflHV baklje vsake vrste, cunje in bombaž. RUpiijem F. Babic, Mol n grande 20 771 Trst. M ♦♦♦♦ i^iiiu-feloargfič?!! nfelfi ulica del Rivo it 42 (uritllčja) Trst £ Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razgleda, posnetke notranjost lokalov, porcelanast« plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST« POtfSŠANJ* m VSAKE FOTOGRAF 1J2 Ui Kadi udobnosti nuročui- kov sprejema naročbe in jih us vranje nu domn, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah. Ces. kr. priv. Avstrijski Mi zavod za trgovino in obrt (I- r. priv. Stabilimento Austriaco di Crediio per Cemmercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. ZoIIergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 37a%> na že izdane knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem 1. decembra 1916. Blogclna je odprta od 9-12 in od 3-5 m. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. [SBSaeiNBBBfll ifflSRIHIB ■ arei- Trsi - Uia Stadion n - Trs! ■ 1 Odprt otf 81? mm r»j . b _ Trst, al. Ril/3 Š!27. 42 i i ceno: i. orste K 2. il. urste K1. 1 p ■ a BI M fkBHBES« BfKfiSSS E8 & B S 3HB 33 SSCa v Trstu, Via delia Csssa di g^armio 5 i Lastno poslopja) sprejema do 16. decembra 1916. do 12 dop. podpisovanja za ^ • a UfeAPiia u uvutijA I. štiridesetletno S1^0^ amort državno posojilo davka prosto a K 92'—°j0 netto II. 1. junija 1922, plačljive državne zakladnice davka proste a K 96— netto. Uradne ure: 9-12 dop. — 3-5 pop. likci skladišč® dežnikov, bel in pisani srajc, pBafaa L ^nih robce 9 stoikih nogavic itd* K. Cvenkel Trst corso 23 Cene smernea -- Postrežba foč^a. Naredna trgovina. » Narodna trgovina, Ko je bila sama in je ponovno- «waariia vse, je sklenila, da bo kolikor Ie mogoče malo govorila z Gričkom in ga kolikor mogoče prezirala. Borisa itak ne bo, sploh ne bo nikogar, ki bi vzbujal njegovo Iju- j bosumnost. Ogledala si bo znamenitosti, občevala s Stefenom Strongom m celo s Sonjinim soprogom, dasiravno je star in neznosen. Ravno prav posebno zabavno res ne bo. Vedela je, da tega divjega, silovitega Gricka ljubi iz vsega svojega srca, danes bolj kot kedaj, in solze so ji drsele po njenem bledem licu. mm* Vlak v Moskvo je ocfiel iz Petrograda ob devetih. Ob sedmih je bila napovedana večerja za vse skupa) pri kneginji Ar-dahevi in od tam naj bi se odpeljali na kolodvor. Kakor se je zdelo, dogodek prejšnjega večera ni prodrl v javnost. Nihče ni niti najmanje namignil nanj. (Dalje.) Zavarovalna zadruga Zagrebu, Je e cS i s? a do-maša zavarovalnica cd cd Ustanovljena 1884 leta. CENTRALA: Zagreb, v laalni palači, voga] Marovske in Preradovi^vs ulice. Podružnica v ?rstu9 ul. Lavafoio 1, II. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja : I. Proti požarnim škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gozpodarskih strojev itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zavarovanje stekSensfi šip« III. Na ilvljenje. 1. Redna zavarovanja. a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. b) * dote. c) „ življenske rente. 2. Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda. Zavodovo imetje:.................K 4,429.578-98 Izplačane odškodnine :...............K 7,362-159*69 Sffla