Literarni krožek
Skozi šolska vrata se po prstih pomikam mimo dežurnega pionirja potem pa brž stečem po stopnicah v prvo nadstropje. Vse je tiho, vse je prepojeno s solsko nestrpnostjo, vse težave in napetost učencev lebdijo in se spajajo s hladnim dopoldan-skim ziakom. Približam se vratom in pogledam skozi ključanvnico. Se-veda, tu je tisto, kar sem iskal, tu je krožek, ki tako neutrudno prebiia spise in pesmi, ki tako pridno ureja literarna dela svojih nadarjenih so-šolcev in izbere samo najboljša.
Presenečen sem nad to disciplino. Vsakdo ima svoje delo, vsak od njih svojo nalogo. Ševeda, tu so samo najboljS predstavniki šolskega lite-rainega dela, ki so jo združUi v ce-loto, v literarni krožek osnovne šole
Ketteja in Murna, v krožek, ki že vrsto let s slikovitim mozaikom proze in poezije pestri šolski časopis m razveseljuje mlade bralce.
Vsako leto zapustijo nekateri člani krožek, a njih zamenjajo mlajši sošolci, sveži, žejni ustvarjanja, uspehov, željni dela. Vso to celoto pa dopolnjuje izredna delovna spo-sobnost mentorja, ki s ponosom gleda na svoje učence, Ki bodo morda nekoč veje tako slikovitega, dragocenega in nepreceljivega die-vesa slovenske literature.
Odidem._ y mislih se mi še vedno porajajo mladi pesniki in pisatelji, ki tako nesebično delijo svoje znanje in izkušnje sošolccm, tovarišem iz šolskih klopi.         DUŠAN KRICEJ