V. shod slovanskih MNrjev v Plznji.
Slovanski časnikarji, oni predbojevniki in nositelji slovanske misli, ki so svoje življenje in delovanje posvetili svojemu narodu, da ga vodijo v boju za svoje pravice in svojo samostalnost, so bili letos gostje metropole Češkega zahoda, tam, kjer mora češki živelj biti huje boje z ekspanmnosijo go-spodstvaželjnega tujca. V takih krajih, kjer narodna samostojnost še ni popolnoma utrjena 'm mora narod vedno bdeti in stati na straži, da ga tujec zahrbtno ne napade in vrže iz težko priborjene pozicije, na takih nevarnih mestih je srečanje vseh bratov toliko srčnejše, simpatije prebivalstva mnogo globokejše in silijo živahnejše na dan, nego drugod. In res, kraljevska Plzenj je pripravila svojim gostom v istini kraljevski sprejem. Celč Nemci, ki t&fco radi potlačujejo take njim neprijetne pojave, so bili prisiljeni, to konstatovati, seveda s primerno zavistjo in žolčjo, To so bili dnevi, ki so se slovanskim časnikarjem vtisnili globoko v njih rodoljubna srca, kajti videli so, kako mogočno je bratoljubje teh obmejnih stražarjev češke narodne individualnosti, tako, da se ne boji nobenih žrtev, da bi storilo bratom bivanje pri njem čim prijetnejše.
Cela pot od Prage, kjer so se slovanski časnikarji zbrali, pa do Plznji, je bil en sam triumfalni pohod. Na postajah so bili navdušeno pozdravljanj, presrčno sprejeli. Najveličastnejše pa je bilo slavlje v Plznji, kamor so dospeli vsi časnikarji v soboto popo-ludne. Ulice od postaje v mesto so bik polne ljudstva, cela Plzenj in okolica sta se zbrala, da pozdravita slovanske goste. Komaj so prišleci zapustili vagone, se je vsula okoli njih množica občinstva, navdušeno jih po-zdravljaje, dame so jim razdajale šopke; celi sprejem je bil v resnici tak, kakoršen je med brati, ki se iskreno ljubijo. Goste je pozdravil prfidsednik tamošnje zveze čeških časnikarjev, odgovorila sta mu dr. Chvliiski in dr. Mazzura. Na to so gostje sedli v vozove, pozdravljevani  od  občinstva in obsi-
pani s cvetjem. Ob štirih so se zbrali vsi udeležniki v »V^čanski besedi-, kjer jih je čakal mestni svet. V njegovem imenu je pozdravil goste mestni svetnik, pisatelj in profesor Hora. „Ni edino stanovska korist", je rekel, .ki je dala pred petimi leti povod k organizaciji vseh slov. časnikarjev te države. In v ti trdni zvezi vidijo vsi bratski narodi smele in vztr^ne predbojevnike svojih kulturnih mislij in gospodarskih želj; v svojih časnikarjih imajo slovanski narodi neustrašene branitelje in bojevnike za svoja prava, ki so vedno v prvih vrstah nosili odločno in požrtvovalno prapor svobode in pravice. Pod tem praporom so slov. časnikarji vodili svoje narode in jih povedejo k boljši in srečnejši bodočnosti.* V imenu gostov mu je odgovoril Poljak gosp. dr. Chvliiiski, ki je med drugim rekel: .Delujemo k medsebojnemu spoznanju in zbližanju, ker smo širitelji narodne misli, svojih narodnih običajev in tradicij in svojih idealov. Ker delamo za 'a idealna dobra, zato nas javnost počaščuje s takim sprejemom, segajočim od srca k srcu. Mi zahtevamo ravnopravnosl, svobodni razvoj ljudstva. (Pritrjevanje.) Hočemo ostati zvesti domovini, svojim idealom in vsemu, kar tvori duh in bistvo civilizacije. Nočemo boja, nočemo nikomur ničesar vzeti, nočemo nikomur delati krivice, pa tudi ne moremo dopustiti, da bi se nam jemale naše pravice, naša svoboda. Stojimo samo na braniku za pravo in pravico." Na to so odšli vsi udeleženci v manjšo dvorano, kjer je bil buffet. Krasne gospe in gospice so podajale gostom najizbranejše prigrizke, katere so zalivali s slavnim plzenjskim »prazdrojem*.
Zvečer je bila slavnostna predstava v gledišču, ki je še popolnoma novo, otvorjeno še-le pn-nl nekoliko meseci. Pela se je veličastna Smetanova »Libuša". Gostje so imeli priliko, občudovati izborne pevce in pevke. Po predstavi je bil prijateljski večer v »Meščanski besedi". Za zabavo je skrbelo pevsko društvo »Smetana", ki se je lani vdeležilo shoda v Ljubljani in že tam vzbujalo Občudovanje s svojim krasnim petjem.
Na tem sestanku se je govorilo mnogo iskrenih   govorov.  Prvi je  govoril   urednik
Pokorn? v imenu plzenjskih žurnalistov, | ki je pozdravil došle goste, povdarjaje moralno važnost tega shoda za Plzenj, katero napadajo Nemci, hote jo zopet pridobiti. Posebej je še nazdravil Hrvatom, ki so bili predmet navdušenih ovacij. Nato so govorili Poljak dr. Ostaszewski-Baranski, ki je napil vspehu shoda, povdarjaje, da je šlo Poljakom ne za vlado, vedno le za to, biti svobodni med svobodnimi, kar dokazuje že Boleslav Hrabri, ki je hotel že začetkom XI. sto), združiti Poljake in Čehe v obrambo proti nemštvu. Dalje je napil češkim časnikarjem Rus Markov, dr. Jančikovič Čehom, zahvaljuje se jim za simpatije, Hrvatom izkaaene. Dalje je napil vspehu časnikarskega shoda Svetozar Hurban-Va-j a n s k i j; povdarjal je, da razvoja slov. vzajemnosti ne vidi v tako lepi luči, kakor pred-govorniki, ker se prepiri med Slovani ne zmanjšujejo. Toda en vspeh imajo časnikarski shodi: ko se snidemo od vseh koncev Slovanstva, smo vsaj vsi sebi enaki bratje. Na to medsebojno spoštovanje polaga veliko važnost. Gosp. Govčkar je opravičil Slovence, da jih je tako malo zastopanih. To izvira od tod, ker je med nami malo časnikarjev po poklicu in opravljajo to funkcijo drugi stanovi. Na to je govoril o vplivu Cehov na razvoj slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja in končal z vsklikom: Zjvio češki narod! Da.je so govorili Se Srb Maj kič, Hrvatica JelvaMazzur o va, Rus Vsevolod Svjatkovskij iz Petrograda in Poljak Gregor Smolski. Po vsakem govoru je zapel .Smetana" govornikovo narodno himno. Cel večer je vladalo seve veliko navdušenje.
Na binkoštno nedeljo je bila prva seja došlih časnikarjev. Ko so si gostje zjutraj ogledali mesto in posetili muzej, kjer se je tiste dni otvorila razstava umetnih vezenj in čipk, so se zbrali ob 10. uri zjutraj v dvorani Valdekovega hotela, da se posvetujejo o svojih stvareh. Na galerijah je bilo tudi jako mnogo občinstva, zlasti dam. Sejo je o tvori I predsednik »Zveze slov. časnikarjev", Miehal Chvliiiski, šef krakovskega .Czasa", v lepem govoru, v katerem je konstatoval, da se prijateljske zveze med časnikarji od
leta do leta bolj vtrjujejo. Gotovo ne pretiravam, je rekel, ako trdim, da imajo naši shodi vspeh, da so se odstran' nnogi kon« fiikti v življenju avstrijskih Slov« »iov, da raste naša vzajemna solidarnost, upoštevaje seveda individualnost vsakega slovanskega naroda, V čim težjem položaju se kateri slovanski narod nahaja, tem gotovejie more že sedaj računati na pomoč vse naše celote.
Tajniki so bili imenovani gg, Hejnet iz Plznja, Milski iz Lvova in Govekar iz Ljubljane. Častnim predsednikom je bil izvoljen deželni poslanec češki g. Schwarz, predsednikom Krvat dr. širne Mazzura, namestnikoma Rus M a r k o v in Srb A, F a b r i s,
Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo šefa .Narodnih listov", Prokopa Gre-gra, o slovanski tiskovni pisarni. Odbor za njeno ustanovitev je izdelal po eni strani podrobne uačrte za organizacijo in po drugi strani začel zbirati sredstva za češko tiskovno pisarno, Delavnost slov, p. bi se razprostirala po vseh avstrijskih deželah in bi imela v vsaki deželi eno središče, ki bi pošiljalo poročila v ostala središča in inozemske časopise in ob enem sprejemalo iz teh središč in od svojih dopisovalcev poročila za svoje domače časnike. Ker pa je za izvedenje tega načrta potrebno skupno delo vseh Slovanov in mnogo denarnih sredstev, in do tega dosedaj še ni prišlo, je odbor sklenil, ustanovili najprej češko tiskovno pisarno, v kateri namen se je že nabralo do*S tisočakov.
Drugi, ničmanj važen korak bi bilo iz-danje seznama slovanskih časnikarjev, v svrho, da bi se drugi listi mogli posluževati nepristranskih dopisnikov, ki bi jih o dogodkih v slovanskih deželah obveščali bolje nego pristranski Nemci. Sestavo tega seznama bi mogia prevzeti osrednja zveza slovanskih časnikarjev. Po datjSi debati je bila potrjena volitev delegatov in predlog o sestavi seznama slov. časnikarjev.
(Konec pride.)
Križarji
Zgodovinski roman v Štirih delih.
Potiski spisat D. Mtenkieirlcs. — Posl. Podrarskl.
(Ddjp.l
Odšel je, toda čez trenutek se je z urnimi koraki vrnil ter spregovoril že od daleč s tihim glasom:
»Gospod, nesem «»m novo in sicer slabo novico.«
»Kaj se je zgodilo ?€ zakiiče Matija ter vstane.
»Služabnica je zbežala. Služabniki so jo odnesli med konje, strela naj jih udari! in ko so zaspali, se jim je izmuznila   kakor  kača   ter  zbežala.   Pojdite,
Vznemirjeni Matija je odšel urno z Glavačem h konjem, toda pri njih sta našla le jednega služabnika. Ostali so se razpršili po gosti hosti, da poiščejo ubežnico. Vendar pa so jo iskali zamSn po goščavi ter so se kmalu vrnili s pobešenimi glavami. Matija jim je jel groziti s pestjo, na to pa se je vrnil k ognjišču, ker ni vedel storiti kaj boljšega.
Cez trenutek je prišel ZbiŠek, ki je prebdel noč na pragu pred kočo. Ker ni mogel spati, je začul korake ter hotel sedaj vedeti, kaj se je zgodilo. Matija mu je povedal, kako sta se s Čehom dogovorila, in mu naznanil, da je križarska služabnica zbežala.
»To ni velika nesreča,« je dejal, »ker sedaj bodisi pogine od gladu, ali ako jo najdejo kmetje v gozdu, pa jej oni dajo, kar jej gre, ako je poprej ne!
raztrgajo volkovi. Obžalujem samo, da je ušla kazni v Spihovem.«
Zbišek je tudi obžaloval, da je ni zadela kazen, sicer pa je začul to poročilo mirno. Ni pa tu^.i nasprotoval Oehovemu odhodu s Siegfriedom, ker je bil ravnodušen do vsega, kar se ni tikalo Danuške. In takoj je jel o njej govoriti.
»Jutri jo posadim pred se na konja, in tako odrinemo,« je dejal.
»Ali kako jej je? Ali spi?« ga vpraša Matija.
Časih nekoliko stoka, toda ne vem, ali v sni., ali v bdenju; nisem hotel, zbuditi jo, da se ne bi prestrašila.«
Daljši razgovor jima pretrga Čeh, kateri zagle-davši Zbiška zakliče:
»Ej, tudi vi ste že na nogah! Toda zfi-me je čas. Konji so pripravljeni in stari zlodej je Že privezan k sedlu. Kmalu bo svitalo, ker sedaj so noči kratke. Ostanite z Bogom, gospod!«
»Potuj z Bogom ter bodi zdrav!«
Toda Glavač odpelje Matijca na stran in mu reče:
»Hotel sem vas še prositi, da... ako bi se kaj pripetilo ... veste, gospod... kaka nesreča ali — hitro pošljete glasnika v Spihov. Ako bi mi Že odšli iz Spi-hova, naj se potrudi za nami...«
»Prav,« odvrne Matija. Pozabil sem ti tudi reči, da odpelješ Jagjenko v Plock, razumeš? Pojdi ondi k škofu ter mu povej, da je bil pokojni opat njen krstni kum, da je ondi pri škofijstvu shranjena njen* oporoka ter ga ob enem poprosi, da jo vzame on v svoje varstvo, kakor je to zapisano v oporoki.«
»Ali ako nam škof zapove. naj ostanemo v Plocku ?« »Poslušaj ga v vsem in stori vse tako, kakor ti on svetuje.«
»Nu, torej z Bogom, gospod!« »Z Bogom!«
II.
Ko je Arnold čul v jutro o tem, da je Mizarska služabnica zbežala, so je skrivoma nasmehnil ter rekel prav to, kar je rekel poprej Matija, da jo bodisi raztrgajo volkovi, ali pa jo ubijejo Litvini. To je bilo tem verjetnejše, ker so ondotni domačini grozno sovražili ves križarski red in vse, kar je bilo Ž njimi v zvezi. Možje so deloma pritekli k Skirvoillu, deloma pa se spuntali, pobili Kamce in se skrili z rodbinami in z živino v nepristopnih lesnih globelih. Matijčevi ljudje so iskali celo drugi dan ubežnico, toda brez vspeha, zlasti ker je niso iskali preveč vestno, ali to radi tega, ker jim Matija in Zbišek" tega nista strogo zapovedala. Ona dva sta namreč imela druge skrbi. Morala sta se požuriti s svojim odhodom v Mazovijo, ter sta hotela odriniti na pot takoj po solnčnem vshodu, toda nista mogla tega storiti, ker je Danuška trdno zaspala ter Zbišek ni dopustil, da bi jo bili zbudili.
On je poslušal, kako je stokala po noči, ter jo slutil, da ni spala, sedaj pa je pričakoval kaj dobrega od tega njenega trdega spanja. Dvakrat se je tiho prikradel v kolibo in dvakrat videl pri medli svetlobi, ki je prodirala skozi špranje, njene zaprte oči, odprta usta in temno rudečieo na obrazu, kakoršno navadno opažamo pri otrocih.
________Tacaj XXXIII.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki uEoi St 7 v Ooiioi t L nadstr.   * Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ier od 2. do 5. popoldne; ob aedejjab in   praznikih   od   S.  do   18.   dcp.    UpravniSlvo s* nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Narofinlao In oglase je plačati loeo florlen. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upr&Tntfitvu.                   ____
»PRIMOREC"
Uhaja neodvisno od <SoSe> vsa* petek in stane vse leto 3 K 40 h ali gld. 1-60.
---------«8o6arin«EriffiO\^»Mpidai]iWv GorioTv to^
bakarni Sohwais v Šolski ulioi <n Jellersit« t Nunski ulici; — v Itsta v tobakami LavrenSij na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra
V Gorici, v soboto dne 13. junija  1903.
it. 47-____________
Izhaja trikrat nu teden t iestiu isdaajlh, in sher: vsak torek, eetrtek in soboto, »Jutranje Ii-danje opoldne, Tftierno tzdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter a .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre-jctmana   ali t  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
oetrt leta  .......3,40.,    ,    1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin.   • Od 23 julija 1902. do preklica izhaja ob sredah* in sobotah ob 11  uri dopoludne.
Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki uli* Stv. ti v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabišdek vsak dan od 8. nre zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od », do 12. nre. Na naročila brez doposlane naročnine k* ne oziramo.
Oglasi la poataafsa se raCunijo po potit>-vrsUh_ ce tiskano l-krat 8 kr., S-brat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — VeCje Srke po prostora.
___Reklame in spisi v uredniSkem-dela 15 kr. vrsta,-----
Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
uogovorm ureanu m igoaja^ij ivan ivavcic v uonci._______________ »»X««-                           ,Gor. Tiskarnac A. GabrŠSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska m zal.
I                      ...........                                                                ..............................                     I                                                                                       '"........................                               ' i                     "                                                                                       '       "~':................
SaJn razstava (H iras« vipavski kmetijski shod v Prvačiai.
(Konec.)
Drugi govornik g. Ernest Klavžar, Član srednjega odbora c. kr. kmetijskega društva, je utemeljeval resolucijo, ki se glasi: aSpoz-navaje veliko važnost c. kr. kmetijskega društva v Gorici, poživljamo slovenske kmetovalce na Goriškem, naj mu po svojih moCeh pristopijo kot pravi ali kmetski Člani, naj se z vnemo deleže društvenega delovanja in toCno izpolnujejo društvene dolžnosti, C. kr. kmetijsko društvo naj se uravna na podlagi popolne enakopravnosti glede zastopstva v osrednjem odboru, poslovanja v-društvenem uradu in izdavanja društvenih glasil.- — Govornik je povdarjal važnost kroetskega stanu za našo deželo, ki je eminentno kmetijska dežela. Ako je tako, potem so kmetijski interesi v deželi najvišjega pomena. Treba je, da se vsi faktorji prizadevajo, da dvignejo kmetijstvo na višjo stopinjo. V prvi vrsti je v to poklican kmet sam; isti pa je potreben pouka in podpore, kar je skrb vlade. Nadalje je govornik navajal zgodovino kmetijskih društev, ki imajo v glavnem nalogo dajati kmetu pouka in podpor. Pred skoro 150 leti so se ista ustanovila po vsej Avstriji. Bila so sprva le za privilegirane ljudi, pozneje so pritegovali tudi kakega kmeta zraven; konečno po I. 1848. sme vsaki posestnik s obodno pristopiti. — Primerjal je nadalje kmetijska društvo, kakor je pri nas danes in kakor je bilo pod grofom Coroninijem. Grof Coronini je bil res vnet za to društvo. Pod njim se je delalo za oba dela dežele enako. Danes tega ni vec. Vsled tega je koneCno pozval kmetovalce, naj se z vso vnemo oprimejo tega društva, ki je po njegovem mnenju za deželnim zborom najvažnejša korporacija, na kar se je resolucija sprejela enoglasno.
6. Gombac iz Ljubljane je rekel med dragim: Jaz sem -danes med Vami faktiCno potovalni učitelj, ker za me je odločen drag kraj, sosedna Kranjska. Prišel sem vec iz radovednosti med Vas, da se kot učitelj v sosedni Kranjski in Vaš sorojak sam prepričam, koliko Vi napredujete napram nam. Moram priznati, da sem bil presenečen od tega, kar sem danes videl. Nikdar ne bi bil kaj takega pričakoval. Ta razstava Vam gotovo prinese veliko sadu in dobička. Vi pa morate sami priznati, da ste do tega prišli le potom pouka. Dandanes je pouka treba v vsakem kraju. Nihče še ni tako učen, da ne bi bil potreben pouka. Svoj čas je bil v mi-nisterstvu mož, ki je trdil, da ni treba potovalnih učiteljev, ker je kmetijsko vprašanje že rešeno. Ce pa danes pogledate okoli, videli bodete, da je bil ta izgovor jako nesmiseln. Pouk je bil potreben in pouk bo še potreben. (Na ! j je navedel govornik imema onih, ki so bili odlikovani za sadje ter posebej omenjal požrtvovalno  delovanje gosp.
"naduCitelja Orla). S tem sie veliko pokazali ia jaz kot v sosedni deželi delujoča oseba izrekam edino le to željo, da bi se to, kar ste Vi danes pokazali, ne omejilo le aa Prva-Cino, ampak da bi ^e raztegnilo tudi na našo sosednjo kranjsko Vipavsko, ki si je bila svoj Cas pridobila tudi svetovno ime z razpošiljanjem sadja, danes pa vladajo tam žalostne razmere. Želim, da bi se vsi v vipavski dolini, goriški in kranjski, bivajoči kolikor mogoče združili ter si v bodoče pridobili in tudi ohranili tisto ime, kakoršno jim gre.
G. Makso Ličen iz"Rihemberga je stavil sledečo resolucijo, ki se je tudi enoglasno sprejela:
.Visoki deželni zbor se poživlja, da ukrene v sporazumu s predstojniki občinskih zastopov in onimi vinarskih in sadjarskih društev na Goriškem vse potrebno, da se vdroji Čira prej deželni zakon, ki naj vredi obrambo proti slani/ V utemeljevanju je med drugim govoril sledeče: Z veseljem zasledujem napredek in veliko spremembo med našim kmetskim ljudstvom, osobito od razstave v Kasovljah sem. Tista razstava je pokazala, da naš kmet premore mnogo več, kakor si je prej vsaki zase mislil. Današnja razstava je nasledek temu. Ta razstava naj vzpodbuja posestnike in kmete, da se po-primejo osobito nasajanja črešenj v vseh legah. Crešnje nam kažejo tip vipavske sadje-reje. One so prvi in najdražji pridelek našega kmeta in zato se morajo s posebnim zanimanjem razširiti. Današnja razstava bodi v posebno priporočilo vsem posestnikom na Vipavskem, ker je pri nas črešnja prvi sad, ki dela takorekoč reklamo zadrugo poznejše sadje. — Ker se je s to razstavo združil tudi shod, katerega namen je: kmeta poučiti in slišati iz njegovih ust njegove težnje, porabim tudi to priliko, da spregovorim o vprašanju, ki sega nam posestnikom globoko v naše gospodarstvo. Lepo je gospodariti onemu, ki ima denar, kateremu je to le šport. Temu j je vsejedno, če kaj pridela, ali ne. Drugače S pa je pri nas. Nam se je boriti s tisoči težav * in nevarnosti), in med temi v prvi vrsti z naravo. Možje se gotovo spominjate 4. V. t. 1. in tudi prejšnjih takih tednov. Vi se trudite od zore do mraka, še po noči Vam ne da miru skrb za družino, kar črez noč pa pride slana in pokonča vse pridelke. Mi imamo deželne postave proti različnim škodljivcem naših pridelkov, ali postave, fci bi sistemiziraia, kako se imamo braniti proti slani, nir-"" še. In slana provzroča najob-Cutljivejš odo povsod tam, kjer je Z3S:? mraz s severa v nižave. Na Spodnjem Avstrijskem je deželna postava, kako imajo občinski zastopi postopati proti temu škodljivcu. Ker je pri nas sadje eden najglavnejših pridelkov, moramo vsekakor v tem ozira kaj ukreniti. Občinski zastopi bi morali prispevati male doneske, ki bi se nabirali ob času, ko nastopi spomlad, da bi s temi priredili potrebne naprave. K temu bi morala seveda prispevati tudi dežela. V novejšem Času ob-
staja neka iznajdba, ki tudi razmeroma malo stane. DotiCni aparat se pokrije s steljo in podobnim in ko se bliža temperatura od 4° do 0, se isti sam vname. Pri teh aparatih ni treba nikakega nadzorstva. Ker se do danes ni   nič  ukrenilo,   stavim   resolucijo  v  tem
Posl. Grča je stavil sledečo resulucijo: Visoka vlada se poživlja, naj naloži na italijanska vina tako visoko uvozuino, da ne bodo mogla več z našimi vini tekmovati ter je ista po primernem utemeljevanju bila tudi enoglasno sprejeta.
G. I"aa Budin iz Zalošč je stavit dve resoluciji, ki ste se tudi enoglasno sprejeli, in sicer: 1) »Visoka vlada se prosi, da bi nagradila one kmetovalce v vipavski dolini, ki se izkažejo z vzornim sadovnjakom; 2) Visoka vlada se poliv1^~da^~Ml61intfanfaidj'e7~| ki prihaja iz Italije v našo državo, uvoznino vsaj 16 K v zlatu za vsaki roeterski stot vpeljanega sadja/ — V utemeljevanju teh resolucij je navajal, da so se pred leti tisti vinorejci, ki so imeli vzorno narejene ameriške (rte, nagradili in dandanes so dobili tisti veselje do trtoreje in se vidi pri njih jako lep napredek. Isto velja tudi za sadje-rejce. Ako bi se vzorni sadjerejci nagradili, dobili bi tudi več veselja do tega, in drugi bi jih posnemali. — Kakor je vinska klavzula velik škodljivce vipavskega kmeta pri prodaji vina, tako pa je tudi sadje, ki prihaja iz Italije v severne kraje naše države, jako nevaren konkurent našemu sadju, ker se uvažuje k nam brez vsake eolnine, med tem ko moramo mi plačevati Nemčiji za vsak q vpeljanega sadja 16 K. —
Po govoru g. Bndina je predsednik g. Jakončič zahvaljuje g. Antona Štreklja in g. naduCitelja Orla za njiju trudapolno in požrtvovalno delo pri razstavi ter naglašuje, da so se Prvačkovci res izkazali vredni, da jih je imenoval zavedne in inteligentne posestnike, zaključil shod.
Po shodu je komisija pričela pokušnjo vin ter odlikovala razstavljalce sledeče: Razvrstitev odlikovanih vin.
I. razred: 1. Franc GregoriC, Prvačina št. 49, navadna belina (leto trgatve) 1902; 2. Alojz Krševan, Gradišče, navadna bel»"n\ 1902; 3. Slov. odd. dež. kmetijske šolr, Gorica, vlaški rizling 1895; 4. Slov. odd. dež. kmetijske šole, Gorica, vlaški rizling 1898; 5. Slov. odd. dež. kmetijske šole, G«'^a, vlaški rizling 1894; 6. Ivan Nardin, Vogersko, bordo X m. frankinja 1902; 7. Slov. odd. dež. kmetijske šole, Gorica, modra frankinja 1896; 8. Slov. odd. dež. kmetijske šole, Gorica, bordo, 1897; 9. Anton Kozem, Prvačina, navadna črnina 1902; 10. Josip Mrevlje, Dornberg, navadna belina 1902; 11. Andrej Furlani, (GoCev) Prvačina, beli moškat 1901; 12. Andrej Furlani, (Gočev) Prvačina, beli moškat 1902; 13. Miha Žorž, Gradišče, navadna belina 1902; 14. Ivan Bizjak, Dornberg, rizling 1902;   15. France  Zgonik,
Gvetrož-Rihemberg, navadna belina 1902; 16. Ivan Budin, Zalošče, navadna črnina 1902; 17. France Drufovka, Dornberg, višnjevi burgundec 1902; 18. Jože Vodopivec, Dornberg št. 132, navadna Črnina 1902; 19. Pavel Šušmelj, Prvačina, modra frankinja 1902; 20. Andrej Sever, Prvačina, višnjevi burgundec 1902; 21. Jožef Primožič, župnik, Prvačina, burg. x m. frank. x rulandec 1902; 22. Andrej Furlani, (Gočev) Prvačina, modra frankinja 1902.
II.  razred: 23. Jurij Furlani, PrvaCina, navadna belina 1902; 24. Ivan Saunig, Bilje, navadna belina 1902; 25. Jožef Mrmolja, Selo št. 12, navadna belina 1902; 26. Jožef Mozetič, Prvačina, navadna belina 1902; 27. Ivan Saunig, Bilje, navadna belina 1902; 28. Anton Kozem, Prvačina, navadna belina 1902; 29. Jože Kocrkrčmar^ Prvačina, -navadna belina 1902; 30. Ivan Bizjak, Dornberg, navadna belina 1902; 31. France Gregorin, (Peščetov) Prvačina, mejina 1902; 32. Slov, odd, dež. kmet. šole, Gorica, savignon 1899;
33.  Jože Gregorič,  Prvačina, navadna belina
34.  Jože VodopJveej Domborg st. 132, nav. belina 1902; 35. Ivan Saunig, Bilje, grganija 1902; 36. Henrik Crmelj, Vrtovin, navadna belina 1902; 37. Andrej Pahor, Prvačina, teran ? 38. Jakop GregoriC, (žnidar) Prvačina, brzamin 1902; 39. Ivan Bizjak, Dornberg, teran 1902; 40. Jože Peršič, Prvačina, M. frank, x portugalka 1902.
III.   razred; 41. Jožef Gregorič, Prvačina, nav. belina 190^ \ 42. Josip Kodrič, Brje, nav. belina 1902; 43. Andrej Sever, Prvačina., nav. belina 1902; 44. Andrej Gregorič, Vogersko, nav. belina 1902; 45, Peter Krševan, Oževljek, brzamin 1901; 46. Jožef Primožič, župnik, Prvačina, nav. belina 1902; 47. France Brce, Dornberg, nav. belina 1902; 48. Kočevar, Brje, nav. belina 1902; 49. Anton Berlot, župnik, Vogersko, cividin 1902; 50. Josip Krpan, Prvačina, nav. belina 1902; 51. Anton Berlot župnik, Vogersko, nav. belina 1900; •'u J- : Turk, Brje št. 125, nav. belina 1902; ;•¦'          on Sever, Rt-hemberg št. 299, ,,av J^iina 1902; 54. Karel Krševan, Dornberg, nav. belina 1902; 55. Andrej SIcjko, Velike Zabije, nav. belina 1902; 56. Jožef Gebron, Brje, nav. črnina 1902.
Razstava je bila otvorjena še do bin-koštnega torka zvečer. Mi se ne spuščamo dalje v oceno te razstave. To gotovo preskrbi kak strokovnjak. To pa lahko rečemo, da so napredni Prvačkovci s to razstavo pokazali, da jim je res za napredek, kateri se v prvi vrsti in najlepše pokaže v gospodarskem napredovanju. Želimo vrlim Prvačkovcem in sploh vsem Vipavcem, da korakajo naprej po poli, katero so si začrtali z razstavo v Kasovljah in v Prvačini, ter da nam pokažejo kmalu še kaj popolnejšega, kakor se to zahteva od naprednega ljudstva.
(Dalje t prilogi.)
V njem se je kar od ganutja tajalo srce in poti-honia Jej ja dejal: »Bog ti daj dober počitek in zdravje, moja cvetka najdražja!« čez trenutek je dodal: »Končano je tvoje trpljenje, končan jok in usmiljeni Jezus da, da bo tvoja sreča mnogo večja, nego voda reke, katere ni mdči preplavati.« In ker je imel blago in dobro dušo, se je povzdignil v duhu k Bogu ter vprašal samega sebe, s čim mu vrne, kako se mu skaže hvaležnega, koliko odpošlje nekateri cerkvi zrnja, čred, voska, ali drugih temu podobnih in Bogu prijetnih plodov ? In takoj bi bil obljubil ter temeljito navel vse, kar obljubuje, vsekako pa si je še premislil ter rekel, da še rajše počaka, ker še ni vedel, v kakem stanju se sprebudi Danuška. Ni imel še zagotovila, za kako dobroto se bo moral zahvaljevati.
Dasi je Matija vedel, da bodo povsem varni še le v krajini kneza Januša, je bil takisto prepričan, da Danuški ne gre kratiti počitka, kateri jedini jo morda utegne rešiti. Dasi je imel pripravljene za odhod ljudi in konje, je vsekako le še čakal.
Ko je pa že minil poldan ter je ona še zmerom spala, sta bila oba vznemirjena, Zbišek, ki je neprestano kukal skozi špranje v kočico in na vrata, je že tretjič v sobo ter se vsedel na panj, ki ga je križarska služabnica sinoči privalila k postelji, da je na njem preoblekla Danuško.
Zbišek se je vsedel ter jo začel gledati. Ona ni odprla očij, toda čez toliko časa, kolikor ga je treba, da človek počasi odmoli Očenaš in Češčeno Marijo, so jej usta zadrgetala in ona je zašepetala, kakor bi videla skozi zaprte trepalnice:
»Zbišek!«
Zgrudi se pred njo na kolena, prime njene slabe in medle ročice, jame jih poljubovati ter govoriti s tresočim se glasom:
»Hvala Bogu! Danuška! Ali si me spoznala?«
Njegov glas jo je popolnoma vzbudil Vsedla se je na postelji ter ponavljala z odprtimi t x^*:
»Zbišek!«
Nekaj časa je pomežikavala z očmi, potem pa se je ogledala okrog, kakor bi se nečemu čudila.
»Ti nisi več v sužnosti!« jej reče Zbišek. »Jaz sem te rešil iz njihovih rok, in sedaj potujemo v Spihov.«
Toda ona se oprosti njegovih rok ter reče:
»To je vse radi tega, ker ni bilo očetovega dovoljenja. Kje je kneginja?«
»Zavedi se, moja jagodica! Kneginja je daleč, mi pa smo te vzeli Nemcen}.«
Ali ona, kakor da ne bi slišala teh besed ter govorila sama sebi, pa reče:
»Vzeli so mi pljunko ter jo razbili ob zid.«
»Za Boga dragega!« zakliče Zbišek.
Še le sedaj je zapazil, da so te oči kalne, brez zavesti in nenavadno leskeče, a lice da jej kar gori. V tem hipu mu šine v glavo misel, da je Danuška morda težko bolna in da je njegovo ime izrekla le radi tega, ker se jej je prikazal v vročnici.
In srce mu je zadrgetalo od strahu in hladen pot mu je pokril čelo.
»Danuška!« je dejal, »ali me vidiš in me razumeš ?«¦
»Ona pa mu odvrne s ponižnim in plahim glasom :
»Vode! Vode!«
»Usmiljeni Jezus!«
In Zbišek steče iz sobe. Pred durmi sreča starega Matijca, kj je prišel ter hotel videti, kako se ima Danuška. Zaklical mu le jedno besedo »vode!« ter stekel k vrelcu, ki je izviral izpod mahu, ne daleč v gosti goščavi.
Cez trenutek se vrne s posodo ter jo da Danuški,
katera jame poželjivo piti hladno vodo. Še poprej pa je stopil v sobo Matija, pogledal bolnico ter postal resen.
»Ali jo kuha vročnica?* je vprašal.
»Da,« odvrne Zbišek.
»Ali razume, kaj jej govoriš?«
»Ne.«
Starec se še huje zgane, potem dvigne roko ter se jame ž njo drgniti po vratu in po hrbtu.
»Kaj naj storimo'?*
»Ne vem.«
»Samo nekaj nam še preostaja...« prične govoriti Matija.
Toda Danuška mu preseka besedo. Mahoma neha piti, vpre vanj svoje leskeče in od vročntce razširjeno oči ter reče:
»Niti vama nisem ničesar zakrivila. Imejta usmiljenje!«
»Saj imam usmiljenje s teboj, drago moje det«, in ti želim vse dobro,« jej odvrne . močno ganjen stari vitez.
In k Zbišku obrnjen doda:
»Cuj! Tukaj je ne moremo pustiti. Ko jo veter opiha in solnce dobro ogreje, pa jej utegne biti bolje. Ne izpostavljaj, mladenič, glave, marveč odnesi Danuško v one nosilnice, v katerih so jo prinesli, ali na sedlo, in potem na pot! Ali razumeš?«
Po teh besedah stopi iz sobe, da da zadnja povelja ; toda komaj pogleda pred se, obstane na mestu kakor vzidan.
Velika množica pešcev, oboroženih s kopji in sulicami, je od vseh štirih stranij nalik zidu obkolje-vala kolibo, kupe oglja in poljano.
»Nemci!« si domisli Matija.
In njegove duše se polasti groza. Kakor bi trenil*
9
PrllPia Jote" «. 47 i iu 13. juniji 1903.
DOPISI.
Iz kojščanske županije, dne 3. jun. 1903. — .Gorica' je priobčila v 26. Štev. dopis iz Kozane z dne 26. m. m. Niti da'eč nam ni prišlo na um, da se dobi človeško bitje, ki bi se drznilo zagovarjati v javnem listu take faraoznosti in Skand?\ T.nosti, ka-koršne so se dogajale pri nepozabnih t>be* volitvah v Kozani. Da se človek, kateremu bi morala biti nad vse sveta pravica in resnica, povspne do tega, da na tak način blati iste ter z debelimi iažmi, kakoršnih bi bil zmožen le kak cigan, farba javnost in,v j)gyi vrsti Citatelje .Gorice* in .Primorskega Usta", presega že vse meje. G. dopisnik, kakor je razvidno iz Vašega poročila p obe. vol., je v Vašem bitju ugasnil sleherni pojav resnicoljubnosti — pa pri vsem tem kot poročevalec javnih listov bi moral upoštevati dejstvo, da z lažmi se list sramoti in s tem istega ugled krati. In tako jel
Čitatelji .Gorice* in .Primorskega lista*, katerim so podrobno znane vse okoliščine o prefriganih volitvah v Kozani, kar strmijo reke C: .Zdaj vemo, kaka istinita poročila čila mo v imenovanih listih*. Pa g. dopisnik si je najbrže vso stvar drugače tolmačil, in to na naCin: saj v gorenji stranki ni sposobnega peresa, ki bi udarilo krivico po zobeh, in tako zakrijemo vse sleparstvo in blamažo pod ogrinjalo stroge postavnosti in pravice! Bedaki, saj istih niti ne poznate! Kaj mislite, da živimo Se v srednjem veku? AH morda mislite, da ljudstvo ima pokrite oCi v nepre-dorne mreže in kot tako ne bo videlo krivice, katero ste mu Vi prizadjali pri volitvah? Ali morda mislite, da smo samo za to, da delamo od jutranje zore do trdega mraka, in da iz trde briške opoke v potu svojega obraza dobimo krajcar, s katerim naj polnimo občinsko blagajno? A kadar nam je Ireba po našem lastnem prepričanju povzdigniti svoj volilni glas, kakor nam je to zajamčeno po naših državljanskih postavah v prospeh in povzdigo občnega blagra nale obširne županije, tedaj vi nas ne poznale in stavite nam okrog grla zanjko v okvirju slepa rstva in hočete nam po sili uduiiti glas našega prepričanja. In Vi hinavci se drznete pisati v Svojem dopisu, ki je skovan na pristnem laži-polju, med drugim tudi to-le: »Po končani triletni dobi dosedanjega obe. zastopa si je županstvo priskrbelo davkarski izkaz, sestavljen na podlagi davčnih predpisov za leto 1902., in na temelju tega izkaza je strogo po zakonitih določilih sestavilo imenik volilcev.* Torej, kakor je soditi iz Vašega poročila, kjer je doba prve dni meseca aprila lanskega leta minula dosedanjemu obč. zastopu, bi županstvo že koncem aprila pr. 1. imelo preskrbljen davčni izkaz. Tsrej ura-čunši vse predpriprave za obe vol. to je: sestavo imenika volilcev in Štiritedensko dobo za pregled imenika, kakor tudi čas za even-tuclne reklamacije, bi se koncem vseh kon-
cev morala vršiti volitev meseca julija lanskega leta.
Povejte nam Vi, lažnjivi dopisun, zakaj se ni to zgodilo ? Morda zato ne, ker ni slo-nila županova stranka Se tedaj na trdih nogah. Zatorej ker je bila žup. stranka Se v oni za njo dvomljivi dobi nezadostna, je bilo treba po Vasem mnenju volitve zategniti, ter razviti tihotapsko agitacijo in informirati se pri Voltlic^^tttt >katere^-st*ft«- bodo-»*aJjli. Če se pokaže, da volilec diši po županovi stranki, se ga upiše z vsemi natančnostimi v imenik, če ne, pa ne.
In da se proti-županov. volilca vpisati v-imenik namenoma .ranjcega", tudi čeje oče živ, ali pa namesto r. Matevža r. Matija, pa na tak način bo že slo pri volitvah za sveto zmago.   Pomaga naj, kar more poma-
dobnih slučajev, kakor gori omenjeno, ki so županov, str. pri volitvi dobro došli in da se isti po .nedolžni* pomoti v imenik vrinili, nas ne prepriča nesramni in lažnjivi dopisun. Povejte nam Vi, zavijalec resnice, to: ,Ako bi bil imenik na temelju davkarskega izkaza sestavljen, zakaj se davčne knjižice dotičnih volilcev z imenikom niso strinjale ?• Ali davkarija ne vpise imena davkonosca v davčno knjižico na podlagi katastra? Povejte nam Vi, ,pravico'jub*, zakaj so bili županu dobro poznani volile!, vpisani ne v lastni ampak v drugi občini? No, morda zato, ker ni bil županov volilec! Kako je to, da župan dobro poznane osebe in celo podžupani, ka-[ terim se ima župan zahvaliti, da je splezal na županski stolček in katere veljavne osebe Se krepko korakajo po tej solzni dolini, so bile vpisane kot mrtve v imenik? ZvedevSi iz dostavljenega povabila, da so kot mrtvi vpisani v imenik, podali so se s sinom-vo-lilcem na voliSCe, da bi omogočili b svojo navzočnostjo pri volilni komisiji glas sina-volilca, ali tudi to ni nič pomagalo.
Ako je bil imenik sestavljen po dav-karskem izkazu, zakaj se je bal župan davk. izkaz razpoloviti poleg imenika v obe. uradu, iz katerega bi se bili veliki osvedoCili, ali so na podlagi izkaza dav. pravilno v imeniku vpisani. Kaj je bolj pravilno, da se nahaja davkarski izkaz v občinskem uradu, katerega občina plača, občinarjem na pregled, ali da greje županovo mizo v njegovi hiši skozi ednajst mesecev njemu v zabavo ? Da ni pri naSih volilcih v katastru vse v redu, lo priznavamo i mi.
Da pa tudi peščica županovih volilcev nima svoj kataster urejen, to nam mora pritrdili lažnjivi dopisnik sam. Po tem takem bi morale biti nerednosli pri obeh strankah, ne pa izključno pri proti-županovi stranki. Baje so se volitve tudi tako dolgo zavlačevale, da se je z nesramno agitacijo in z raznimi neizvršljivimi obljubami skrhani županski stolec »šlukiral* in »luštrirai* na podlagi verskih resnic (saj tako govorijo hudomušni jeziki) ter da se na isti stolček spet posadi steber sv. Petra, ker drugače bi bita vera po
nazorih županovih pristašev v tej županiji v nevarnosti. Ali kako da se sveta stvar podpira, so nam v najbolje svedocilo naše občinske volitve in poročevanje o istih po velepobožnem kozanskern dopisunu. M, glede tega smo zdaj na čistem 1 O ti grda hinav-SCina! Gospod dopisnik, ako hočete javnosti reci: .Sine ira et studio« in .svet naj sodi*, moralo bi Vam bili na tem kot .kremeni-temu delavcu" v vinogradu gospodovem-ležeče, da dajete javnosti zanesljiva in resnična poročila in ako bi Vi to storili, bi javnost izrekla sodbo:
„ Proti-županov a str. je v dveh razredih častno propadla, a nasprotna druhal, da rabimo dopisnikov izraz, zmagala nesramno pod zastavo verskega terorizma.*
______(Konec pride.)
Is Mimika. (G. županu Antonu Blažicu z ozirom na dopis iz Kož-bane v 41, in 42. štev. .Gorico*). — Bodite uverjeni, g. župan, da nas je mnogo bolj razveselilo, da smo Vaš podpis izvabili; kajti menili smo, da je kak drugi tič dopisnik .Prim. Lista", No, zdaj poznamo tudi mi VaSo kovaCnico. Tudi slučajno ni prišlo do tega, kakor Vi pravite, ampak Vaš dopis je iz 'val, s tem da ste obdolžili razne osebe v Mirniku in Golembrdu, da lažejo in obre-kujejo. Vedite, da s tem ste razžalili tudi osebe, ki nimajo pri tej stvari ničesa opraviti. To Vam o priliki kateri prizadetih gospodov gotovo pojasni. Tu Vam zopet povemo v obraz, da ako je c. kr. namestnistvo odbilo utok iz morebitnih ozirov, Se ni dokaz, da je bil utok lažnjiv. VaSe domišljavo dokazovanje glede točke % je popolnoma neutemeljeno, ker je tudi ta slučaj resničen.
C. kr. namestnistvo je odgovorilo, da v tako majhnem kraju, kakor je Kožbana, ni sicer neobhodno potrebno natančneje določiti volilnega kraja. Beklo pa ni, da se utok odbije, ker temelji na lažnivih podatkih. Odgovornega za VaSo razžalitev smatramo Vas, dokler ne dokažete svoje trditve, kajti namestnistvo ni dalo s svojim odgovorom ni-kakega povoda, da nas Vi obrokujetc. Val dopis obravnava vse drugo, le tega ne, kar am zahtevali. Tirjate od nas, naj naštejemo vse točke, katere smo označili v utoku. Mi smo to že naredili v prvem dopisu. Ako Vi veste, da je bilo več točk, pa jih Vi povejte; kajti mi neverno zanje. Ven torej: Pokažite, koga smo hoteli nafarbati, Z Vašim menc.i-njem o točki 2. niste ničesa dokazali, zato zahtevamo Se enkrat, da nam dokažete točko po točki, katera je laž, in Se ne bo cel kvintal dokazan. Dokler tega ne dokažete, smatramo Vas za obre-kovalca.
Sedaj pa poglejmo nekoliko VaSe čen-čanjft. Da ste nam ponujali 10 zastopnikov, to je res. Treba pa, da tudi poveste, da ste si pridržali pravico odločevati, kdo in kje naj bodo. Ali se nam je s tem pustila prosta roka? Če ste se hoteli pokazati toliko pravični, da nam ponujale ceI6 10 zastopnikov,
Čemu niste prišli prej na dan s svojo pravičnostjo, pa ne Šele na dan volitve?
To je bil le manever VaSe stranke. Vodo ste zblodili ter ribarili v njej. Kajti med pogajanjem so- Vasi lepo volili, a ko bi imeli priti naSi na vrsto, tedaj je bilo že poldne in vrata so se zaprla. Se ven ste nas metali (Iv. Magnan)j to je VaSa ponudba, s katero hoCete farbati. Dalje Vas tudi opomnimo, da ne obračajte naših besed. Glede" sredstev pri mostu, cesti itd. Vam ni nič mari, kje smo jih dobili; povedali smo, da smo te dosegli, ne da smo ne župani, ne starešine, ne odborniki. Po teh stolih se le Vam cedč sline. Saj odklanjate županski stol že odkar ste župan ter se pridušujete in hu-dičate, da ne raarat biti niti v občinskem odboru. Tudi globe ste že večkrat plačali, ker ste se odpovedali, kaj ne? Še pri zadnjih volitvah ste trdilli proti Antonu Stakola, da ne marate biti ne župan niti občinski odbornik. Ko je prišel na vrsto prvi volilni razred, ste se pa ce!6 prvi samega sebe volili. To je farbanje, vidite! Da Vas je sram novega obe. odbora, je drugi vzrok, a ne tisti, ki ga navajate Vi. Povejte rajši odkritosrčno, da Vas ne marajo več županom voliti, ker so se komu odprle morda oči, pred svetom pa se pobahajte, da odklanjate županski stol, dasi celd vrabci na strehi čivkajo, da bi bil zopet neznansko rad le Vi. Da se nam cede sline po tajništvu, to je le VaSa bolna domišljija, Pravite, da zaradi loče ne morete ničesar storiti, Saj dobivate podpore, Res, čudno je tudi to, da so po Vašem mnenju vsled točo posestniki v Kožbani in okolici obubožali, a samo Vi ste obogateli ter postali celd veleposestnik.
To mora biti res Čudo božje, »v. Juri Vas mora imeti posebno rad, Za danes naj bode zadosti. Opomnimo Vas pa le enkrat: odgovorite na našo zahtevo in ne ogibajte se naSih .rožic*, kakor mačka vrelega močnika.
Lenart Demartini, Janez PiCulin, Anton Zgubin, Franc Kavčič, Dominik Zgubin,
OoiH3tfi in razne novice,
.GorlSka ljudska posojilnica*. — Opozarjamo na bilanco in na račun zgube in dobička tega zavoda za preteklo poslovno leto 1902., kar se nahaja na zadnji strani današnje številke. Številke govorijo jasno o lepem napredku .Goriške ljudske posojilnice".
Kdo nI hotel? — V celjski .Domovini" smo čitali to-le notico:
»Gorica za Hrvate. Goriški Slovenci so sklicali dva shoda obenem, na katerih naj bi se protestiralo proti dogodkom na Hrvatskem. Nadejali smo se, da bo vsaj želja, da se izrazi našim krvnim bratom sočutje v njihovi nesreči, združila ves slovenski narod, ako tudi samo za kratek čas, v nekdanji slogi, ali zmotili smo se. Na Goriškem je žalostni razpor med slovenskim narodom tako hud, da sc
pograbi za držaj svojega meča, ter stisne zobe. In tako jo stal podoben divji zveri, katero iznenadoma napadejo lovci in katera se pripravlja na obupno branbo.
Tu zagleda, da se bliža k njemu orjaški Arnold z nekim drugim vitezom, ter mu reče:
»Sreča je opoteča. Doslej sem bil jaz vaš suženj, sedaj pa ste vi moji jetniki.c
Po teh besedah pogleda ošabno starega viteza, kakor na bitje, ki je mnogo nižje od njega. Ni bil to zloben človek, niti preveč okruten, toda imel je napako, lastno vsem Križarjem, ki so bili spoštljivi in Celo ponižni v nesreči, ošabni in prezirljivi pa nasproti premaganim, zlasti  kadar so dobro čutili svojo moč.
»Vi ste moji sužnji!« ponovi Arnold ponosno.
Stari vitez pogleda mračno naokrog. V njegovih Prsih ni bilo preveč plašljivo, niti preveč pogumno srce. Ko bi bil sedel oborožen na svojem bojnem konju, ko bi imel na svoji strani Zbiška in ako bi oba i ;ela meče v rokah, sekire, ali ona grozna kopja, s katerimi so se takratni leski plemiči znali izvrstno boriti, Pa bi bil poskusil prodreti oni zid kopij in sabelj, ki ga je obkoljeval. Toda Matija je stal tu pred Arnol dom na tleh, popolnoma sam in brez oklepa in ko je videl, da so njegovi vojaki že zmetali od sebe svoje orožje, ko se je spomnil, da je Zbišek v kočici pri Danuški takisto brez orožja, je razvidel, kot izkušen človek in veščak v borbi, da tu ni nobene pomoči.
Za to izvleče polagoma svoj meč Iz nožnice ter ga vrže pred noge onemu vitezu, ki je stal poleg Ar-nolda. Ta pa se začudi, kakor tudi Arnold, ter mu ljubeznivo reče v čisti poljščini:
»Vaše ime, gospod. Jaz vas ne dam zvezati, ako mi daste svojo  pošteno besedo,  ker vidim,  da ste
opasan vitez in ker ste po Človeški ravnali z mojim bratom, c
»Jaz vam dam svojo pošteno besedo,« mu odvrne Matija.                        *"*-
In ko je povedal, kdo je, vpraša Še, ali sme iti v kočo in svariti svojega sinovca, da ne napravi kake: neumnosti. Ko mu tujca to dovolita, izgine skozi duri ter se Čez malo Časa vrne z »mizerikordijo« v roki.
»Moj Binovec nima niti meča pri sebi,« reče, »ter prosi, dokler ne odrinete, da bi smel ostati pri svoji ženi.«
»Pa naj ostane,« reče Arnoldov brat; »pošljem mu hrane in pijače, ker še ne odrinemo tako kmalu, kajti moji ljudje so vtrujsni in tudi mi smo potrebni hrane in počitka. Vljudno vabim tudi vas, gospod, da greste z nami«
Po teh besedah se obrnejo ter odidejo k onemu ognjišču, pri katerem je prebil Matija vso noč; toda bodisi iz ponosa, ali iz prostaštva, s katerim so se odlikovali mnogi Križarji, sta Šla Nemca naprej, pu-stivši Matijca zadej. Toda on, kot jako izkušen Človek, ki je poznal dobro vse vitežke običaje v vsakem slučaju, ju vpraša:
»Ali me zovete, gospod, kot gosta, ali kakor sužnja ?«
Arnoldovega brata jame biti sram, zato obstane in reče*.
»Pojdite, gospod, naprej!«
Stari vitez stopi naprej; ker se pa ni hotel zameriti človeku, od katerega je bilo mnogo odvisno, mu reče:
»Vidi se, gospod, da vi ne govorite le razne jezike, marveč da por ate vse vitežke običaje.«
Na to spregovori Arnold, ki je razumel le nekatere besede:
»Wolfgang, za kaj gre in kaj govori on?«
»On govori resnico!« odvrne Wolfgang, kateremu so očividno ugajale MatijČeve besede.
Na to sedejo k ognjišču in služabniki jim prinese" jed in pijačo. Nauk, ki ga je dal Nemcem Matija, ni ostal brez koristi, ker mu je dajal Wolfgang tudi pri jedi prednost. Iz razgovora pri tem je izvedel stari vitez, na kak način sta padla z Zbiškom Nemcem v sužnost.
Wolfgang, mlajši brat Arnoldov, je tudi vodil čluhovske pešce nad spuntane Žmudce proti Gottes-werderu; ker pa so pešci prihajali iz jako oddaljenega kraja, niso mogli dospeti o pravem času. Arnold ni maral čakati na nje, ker je vedel, da potoma naleti na druge čete pešcev, ki so prihajale iz raznih mest in gradov na litovski meji. Radi tega je dospel mlajši brat nekoliko dnij pozneje in nahajal se je baš na poti v bližini ogljarske kolibe, ko mu je križarska služabnica, ki je zbežala po noči, prišla povedat vse, kar se je zgodilo z njegovim starejšim bratom. Arnold je poslušal a zadovoljnostjo to pripovedovanje, ki mu ga je ponovil brat v nemškem jeziku, ter je rekel končno, da si je domišljeval, da bi se utegnilo vse tako zgoditi.
Zviti Matija, ki si je znal pomagati v vsakem slučaju, je pomislil, da je potrebno si oba Nemca še bolj nakloniti, zategadel je dejal Čez nekaj ?*.sa:
»Velika nesreča je pasti v sužnost, vendar jaz hvalim Boga za. to, da me ni izročil v kake druge, marveč v vajine roke, ker vidva sta prava viteza, ki spoštujeta vitežko čast.«
Wolfgang na to pomežika z očmi in pokima z glavo, sevtaia dovolj hladno, toda z očividno zado-voljrostjo.
(Dalje pride).
niti sedaj ni dal poravnati, ker | — niso hoteli*.
Kdor cita to notico, ne dobi pravega utiša, kako je bilo pravzaprav s tem, da sta se priredila dva protestna shoda proti razmeram na Hrvatskem. Mi smo vendar dosti jasno povedali, da želimo skupne manifestacije goriških Slovencev za brate Hrvate, kakor se je vršila v Ljubljani taka skupna manifestacija, na kateri so nastopili naprednjaki, klerikalci in soc. demokratje. Ali naši klerikalci so jo pogruntali drugaCe. Gregorčiču je pri srcu tista zaspana »Sloga*, in to je hotel malce vzbuditi v življenje ob tej priliki, brez dvoma jako neumestno, ali kaj njemu mar drugo, naj vse hudič vzame, Ce njegova ne velja; v Št.Peter jo je odkuril, namesto da bi se bil pridružil ali celo aranžiral protestni shod v Gorici. Klerikalci so s svojim sklicevanjem izrednega občnega zbora .Sloge* v St. Petru odklonili jasen namig, da se želi skupne manifestacije. Na to nam ni preostalo drugega nego sklicati samostojen manifestacijski shod, in sklicali smo ga, in obnesel se je tako, da smemo reči: goriški Slovenci ao manifestovali dne 7. t. m. slovesno, svečano, ob lepi udeležbi, nad 2000 ljudij je i rislo na naS shod, in klerikalcev nismo nič pogrešali.
Takoj pa, ko je prišlo v javnost, da pride med nami do dveh shodov, je bil .Slovenec" prvi, ki je udaril po nas, kakor da mi nočemo skupne manifestacije. No, laž in zavijanje je pač staro, ali Se ne skrhano orožje klerikalnega časopisja! .Edinost" se je jar * motila, ker je dobrohotno menila, da bo mogoče v St. Petru vsakemu govoriti, sedaj pa prihaja celjska .Domovina* na dan s tako pisavo, kakorlno opazujemo od slučaja do slučaja pri izvestnih listih — dosti ogorčenja, malo post en j al Prijatelji v Celju pravijo, da so se zmotili, ali ne povedo glede na nas, kedo da ni hotel, da bi bilo prišlo do skupne manifestacije, marveč govorijo kar na sploh, kakor da obe naši stranki nista hoteli skupnega shoda. In vendar to ni res, in to smo v »Soči* že dosti jasno razložili. Zato bi priporočali .Domovini* malo več pozornosti ter resničnega pretresovanja naših razmer, kajti nikakor nas ni volja prenašati, da bo nas hrulil že vsak časnikarski fikfakovec, ki drvi s klerikalci, kadar mu kaže, čez drn in strn ter se boji kakor hudič križa, resnice takrat, kadar jo je treba zapisati v prilog napred-njakom.
Tisti, ki ni hotel, so klerikalci. To ve tudi dobro .Domovina*, ali ne pri njej in ne Se kje drugje ne dobijo za ta grd čin nikake graje, nd, ko bi bili mi nasprotovali, joj, potem pa bi grmelo izdajic in narodnih škodovalcev l — pa tudi smo prepričani, da »D.* ne popravi krivice, katero dela naši stranki v omenjeni notici. Smo navajeni na take pojave, konstatirati pa moramo vendar, da tudi ob tej priliki ni mirovala proti nam zloba klerikalcev in njihovih priveskov v iz-
vestnih slučajih. No, nas pa veseli lepo vspeB shod..... oni pa naj le kriče in lažejo, kakor hočejo Se dalje. Plačilo jim ne izostane.
Sebe povišujejo, drage ponižujejo. — .Izredni občni zbor »Sloge* v Št. Petra, na katerem se je govorilo tudi o razmerah na Hrvatskem, je bil lako klavern, kar smo vedeli že naprej. Pripovedovalo se je nam, da je bilo navzočih 300 ljudij, kdor je pa gledal prav z optimističnimi očmi, je rekel: 350 jih je bilo. Mi pa smo na to takoj uganili, kako število bo stalo v .Gorici*, namreč še enkrat toliko. In nismo se varali. »Gorica* resnično pripoveduje, da je bilo navzočih kakih 700 oseb, ko jih v tisto kolibo bržčas toliko niti ne gre. Vsi izgovori na dež itd. so prazni, ker so bobnalt toliko, kolikor se je dalo, in ako bi bilo lepo, bi bila morda koncem konca kaka stotina več, ali tisoči, katere je želel don Antonio svoj: .Slogi*, so bili pa za vse slučaje le pobožna želja, ki se jako ginljivo čita v .Gorici«. Tako skušajo sami sebe poviševati.
.Gorica" poroča tudi o našem shodu. Pravi, da je bil shod jako dobro obiskan. Res je to, res, don Antonio! Dobro, jako dobro je bil obiskan naš shod, še lepS? pa bi bilo, ako je navedla »Gorica* vsaj tako-Ie približno, koliko je bilo udeležnikov na našem shodu, saj so bili gospodje o tem natančno obveščeni. Nd, pa seveda tega ne more, ker v takem slučaju bi se pokazala v pravi luči tista šempeterska mizerijaf Da bi ponižali naš shod, pripovedujejo, da so ga sklicali naša stranka in soc. demokratje, dočim gg. dobro vedo, da to ni res. Ako je nastopil na našera shodu soc. demokrat kot govornik, ne more biti pač to znamenje, da so sklicali shod tudi soc. demokratje! Res pa je, da smo vabili vse sloje naše slov. družbe, in odzvali so se vabilu iz vseh slojev. Zavijanje .Gorice" kaže le njeno nevoščljivost in jezo, kateri jo obhajata, kadar primerja naš lep manifestacijski shod s klavernim »izrednim' občnim zborom ne-»Slogice* v št. Petru. Je pač tako don Antonio: Tem-pora mutantur et nos mutamur in illisl
Županom t Gorici je bil izvoljen v ponedeljek v občinski seji zopet dr. Karol Venuti. Seja je bila svečana, stari Zoratti, ki je kot starosta predsedoval, je celo jokal, Venuti pa je ginjen obljuboval, kaj vse stori za Gorico. Izmed 23 glasovnic jih je bilo 22 na njegovo ime..*. Tudi ko se je poslavljal pretekli teden kot župan, je govoril, in sicer je pravil, kaj vse se je storilo za časa njegovega županovanja. Ker pa ni imel dosti povedati, kar bi bilo res delo njegovo, je pravil celo, da so malce artilerijsko vojašnico razširili ter prenesli smodnik z grada, da se je postavila šola iz ustanove Frinta itd. Omenjal je seveda tudi električno razsvetljavo, ki pa ni tako potrebna, ter se taknil perečega vodovodnega vprašanja, katero pa ne bo še tako kmalu rešeno. Videlo se je županu, da bi bil strašno rad kaj lepega povedal, ali ker ni bilo pravega gradiva, pa je lovil po zraku,
kar mu je bas prišlo med prste. Nd, županil bo Se dalje, ali ime Venuti ne pomeni nič dobrega za Gorico, marveč se bojimo, da se bo Se nadalje upravljalo mesto tako nesmiselno in slendrijansko, kakor doslej. Venuti ni za te čase, ki se bližajo Gorici, ki potrebuje prav sedaj na županskem stolu celega moža.
Odbornikoma sta bila izvoljena Bombig in dr. Bider. Tu se je nekaj pletto med liberalci in »partiti popolari", ki so hoteli imeti inž. Batističa za jednega odbornika. Batistič ni hotel na nikak način sprejeti, zato je bil izvoljen prvotno poleg Bombiga dr. Pinavčig. Ker pa se je ta odpovedal, so se zjedinili za dr. Baderja. Vsled spletk pri tej reči so pa že, kakor se da posneti iz .Gazzettina", odpovedali .partiti popolari* svojo ljubezen liberalcem.
Kako gospodarijo klerikalni žopanl. — Začetkom tega meseca se je pokazalo pri reviziji računov v neki občini, ki je imela klerikalnega župana, velikega pristaša tamkajšnjega nunca, o katerem se je svoj čas tudi dosti pisalo, da je ta klerikalni župan, nunčev zaščitnik, gospodaril v svoji dobi tako uzorno, da je zagos^odarif 4800 K. Ko seje ta mož poslavljal od županstva, je zahteval od starasin še 1800 K, češ, da mu jih dol-žuje občina, ker da jo je on zalagal Takrat so mu kar slepo podpisali, ali pozneje se je začelo misliti, in pri reviziji se je pokazalo, da je .zaslužil" mož občini 4800 K, pa Se plačan je hotel biti še pesebe za to vrlo .delo". No, sedaj pa ko je deželni uradnik konstatiral primanjkljaj 4800 K, so mu dali odloga 4 mesece, da poravna omenjeno svoto. Za danes ne imenujemo ne kraja ne župana, ali to se utegne zgoditi ob priliki, ker bo o stvari bržčas še govora.
Škocjanske jame pri Bivati so bile dne 7. t. m. razsvetljene. Razsvetljavo je pre-skrbel primorski oddelek nemškega avstrijskega planinskega društva in tem povodom je vozil iz Trsta v Divačo poseben vlak. Tako se okoriščajo tujci s krasotami naše zemlje. Slovenci se pa za take reči še veliko premalo brigamo. Čas je pa zadnji, da se lotimo delovanja na to stran z vso eneržijo, ker drugače z novo železnico naše planine in krasote naše zemlje ne bodo več — naše!
V klerikalnem tabora se zopet nekaj lomi, nekaj poka. Zato so se lotili nekih .transakcij* ter »prepovedujejo* terjatve »Kr. z.* O tem se mnogo govori po mestu in čujejo ne preveč laskava epiteta na naslov klerikalnih zveličarjev. Tisti, ki so jo še srečno odnesli, pa pravijo: Hvala Bogu, da sem že poravnal, da niso postavili tudi mei: ,na pranger* potom sodnije. Trgovina ni šala, in 40.000 svetlih kronic, to tudi niso mačkine solze l No, ljudje si zapomnijo za prihodnje* pečati se s klerikalnimi podjetji!... Kako le skonča ta reč? Ali se ni b.ni, da še potopi nekega lepega dne cela klerikalna barka v ulici Vetturini ter ž njo še kaka barčica ? t
Vprašanje je pa tudi, če jo krrailarji srejino odnesejo....
»Lep* naša domovina* — narodna molitev. — Razni laški in nemški listi so poročali, da je skončal nas manifestacijski shod t tem, da so se zborovalci odkrili ter molili za žrtve. Kaj jih je dovedlo do tega? Pač le tista milota, tista vzvišena, tako lepo ubrana misel o naši lepi domovini, ki je izražena tako čudovito v melodiji, da še zdi tujcem — molitev. Tako vzvišeno se čuje »Lepa naša domovina"! Zato pa naj nas tudi bodri ta »molitev* v naši borbi za njo, da stojimo vedno zvesti njeni sinovi na braniku za pravice nje ter je ne damo tujcu niti ped več. Lepa si naša domovina, velika ^JL^'jiaSa^dojiqy]na,_junaska_zemjja mila, in taka nam tudi ostaneš, le še lepša, kadar^e otresemo vseh tujčevih spon..,.
Lov n» testament. — Pri dež. sodniji v Ljubljani se je vršila v ponedeljek vele-zanimiva razprava, ki je pokazala, kaki mojstri so gg. nunci pri lovu la testamente. V Ljubljani je umrla neka Neža Kukman. Testament je naredila 8. maja 1894. in na podlagi tega se je oglasila kot dedič sorod-kinja Ana Šmalc. Ali poleg te oporoke je obstajala še druga z dne 11. maja 1902., in za to se je oglasila za dediča ljubljanska stolna cerkev. Zapuščina znaša nad 6000 K. Žena je bila stara 76 let, ko je umrla, ter zadnje dve leti ni bila več prav normalna. Ker pa je imela denar, so jo obiskavali duhovniki in razne kuharice, obiskoval jo je kanonik Kajdiž, in vse jej je prigovarjalo, da mora zapustiti kaj gospodom in cerkvi, ker drugače ne doseže nebeškega zveličanja. Testament pa so naredili v stanovanju kanonika Kajdiža, kamor so jo privedli. Kanonik je poslal po tri priče, mežnarja, hlapca in hišnika v semenišču, in ti so bili za priče pri oporoki. Kanonik jej je pravil, kak<* in kaj naj zapusti, ona pa je baje pri tem kimala. Dali so jej tudi podkrižati oporoko. Čez par dnij je prišla žena k zavesti, da so morda delali ž njo testament pri kanoniku Kajdižu, zato je šla okoli prič, da prekliče, od kanonika Kajdiža pa je zahtevala tisti »testament", da ga uniči.
Ko jej je dal kanonik ta .testament*, ga je dala svoji prijateljici, kuharici kanonika Zaraejica, da naj ga 3ežge. Neki večer je vrgla res testament v štedilnik, ko je bilo tam le še malo ognja. Papir pa se ni unel, ampak ie malce osmodiJ. Na to je vzela testament ven, Kukmanovi pa rekla, da je zgorel. Re-vica je umrla torej v mislih, da je s pravim testamentom vse v redu. Zamejčeva kuharica je pa pa po smrti nesla ta ožgani testament nazaj h kanoniku Kajdižu, in la ga je predložil sodniji, češ, da je stolna cerkev dedič po pokojni Kukmanovi. Obravnava je bila jako zanimiva ter je pokazala lov na testament v pravi luči, pa tudi kanonike in vse tiste, ki so se pehali, da bi opeharili Ano šmalčevo za dedšcino. Koaee obravnave je bil ta, da so žegnani lovci na testament pro-
Zapiski mladega potnika.
Piie B. V.
(Dalje.) Občudoval sem svojega konja, ki je tako varno stopal po velikih kamenitih ploščah in ni niti ednokrat zdrknil. — Visoka gora je bila pred nama. V potu svojega obraza sem vodil konja do vrha. Na konja prav nič ni bilo treba paziti, izbral si je sam najlepšo pot. Oora se je prevalila. Težav-nejša je bila še pot navzdol. Povsodi leži okrog kamenje in skale najrazličnejših oblik in velikosti, kakor daleč sega oko. Na nasprotni strani na griču pa je Samarija. Sredi razvalin križarske cerkve se dv«ga minaret. Rekel sem mukariju, naj me pelje v kak han, aH hana v celi Samariji ni. Herod Veliki je sezidal Avgustu na čast v Samariji tempelj. Ob poti v vas štrli še nekoliko stebrov iz zemlje. Razjabala sva konja pred križarsko cerkvijo. Sedel sem na sedlo ter čakal, dokler ni mukari konja napojil in našel krme. Samaritanci so čepeli ob steni in me v ednomer gledali, dozdevalo se mi je nekoliko opasno samemu biti med temi ljudmi, in pazil sem, da ni nikdo kaj ukradel. Onstran stene je bil cel labirint svinjakov in stranišč menda za celo vaš, opravljenih po turških nazorih z največjim konfortom. Pil sem iz buteljke nekoliko vina, da sem si gasil strašno žejo. Mukari je privezal konja k nekemu bližnjemu, kaktuzovemu grmovju in južinal surove murke s smrdečim, mehkim sirom.
Še! sem si ogledat razvaline in začel barantati z najvišjo vsebo celega sela, ki je bil menda občinski načelnik, muezin in učitelj v edni osebi, radi bakšiša, katerega mu plačam, ako mi vse razkaže. Konečno sva se pogodila za pol franka. Stopnice vodijo navzdol do tlakanega dvora. Portal nekdanje cerkve je priprost. Na levi je pod oboka-vitn prostorom šola, namesto klopi so zaboji. Ohranili so se iz križarskih časov lepi križni svodi in oboki ter tu in tam kak kapitelj. Na nasprotnem koncu so si napravili Mu-
jhamedanci džamijo. Sredi nekdanje cerkve je pa mala kupola in skrita vrata vodijo v neko jamo. V tem globokem, p>vsem temnem prostoru je bojda grob Janeza Krstnika. Učitelj je svetil s svečo po steni. Spodaj so v steni različne globoke izdolbine, v katerih sem videl človeške lobanje in črepinje. Ko sva se vrnila po stopnicah, začel je učitelj miši posnemati in plezati navzgor po vseh štirih. Nato sem mu naročil, naj mi skuha črno kavo. Na pragu svoje sobe me je nenavadno dostojanstveno sprejel in me peljal k blazinam, ki so bile razprostrte na preprogah iz rogoze. Prinesel mi je štiri čašice črne kave, katere sem takoj popil. Na blazinah so ležali še drugi samarijski veljaki in pili kavo.
Zgodovina Samarije je častitljiva. Ahab je tu sezidal Balu tempelj svoji ženi Sidonki Jezabeli na ljubo.
Pravijo, da je bil v Samariji grad tetrarha galilejskega Heroda, da so tu cbglavili Janeza Krstnika po oni pojedini, pri kateri je plesala. Herodijada pred očetom in poglavarji in jih tako omamila, da so dali privoljenje k smrti velikega asketa, ker je ta neprestano zabavljal proti ženi Herodovi in nasvetoval vladarju, naj se loči od nje. Maščevala se je Šaloma in srečna je bila, ko je držala v roki Janezovo glavo.
V šoli mi je prodal učitelj velik kos papirja, na katerem je bila zapisana z velikimi, pestrimi črkami beseda Janez. Lep pogled na Samarijo sem užival z doline. Jahata sva sredi žitnega polja, maslin in figovih dreves, prijetno je bilo v senci. Ali skoro se je začela zopet pustinja. Pri studencu so pili ruski romarji, te ljube prikazni so me spominjale, da Jeruzalem ni več daleč.
Oora Garizim se prikaže, strma steza.se je spojila s dobro nazaretsko cesto, po kateri so hoaile trume ruskih romarjev. Po jarkih se razliva voda na polja, na katerih raste sočivje, ob cesti so lepi vrti. Sreča nas turšld paša, jahajoč na malem konju. Spremljevali so ga na konjih služabniki z živežem in celo baterijo buteljk. V Napluzu smo.!
V mestu, ki šteje dvanajst tisoč prebivalcev, skoro samih Muhamedancev, ni niti edne gostilne. Pred patriarhalno postajo sem skočil raz konja. Strašna žeja me je mučila. Naročil sem pijače, nekaj vina, ali vina v celem Napluzu ni dobiti; po dolgem čakanju mi prinesejo kozarec limonade, katerega na dušek izpijem. Zahteval sem še eden kozarec, ali prinesli so mi toplo vodo iz cisterne. Hitel sem na bazar, kupil si naranče in si z njimi gasil žejo.
V lopi gostišča ste sprejemali dve maronitski nuni veljavne napluške katoličane, ki so prišli k blagoslovu. Nekatere Maronitke so imele ljubke obraze, to ljubkost je še povečala lepa noša. Legel sem v vrtu na klop in gledal na zlatkasto narančo, ki je visela na drevesu. Sedaj še le sem se spomnil, da še skoro nič nisem celi dan jedel, bil sem uprav oslabljen. Ko sem prišel zvečer v han, kjer sta stala konja, pravil mi je mukari, da ima lastnik hana nekoliko steklenic vina. Res me je peljal lastnik hana v neko skladišče žita in silno skrivnostno potegnil izpod žita zapečateno steklenico sladkega in močnega vina iz Damaska.
Šel sem v kapelo, ki je bila pristno katoliška, ali ne v italijanski tnaniri, ampak kakor naše vaške cerkve vsa v cvetju. Pri večerji sta bila še dva druga gosta, najbrž trgovca, prvi je le arabsko govoril, drugi je pa bil Srb, ki ni mogel razumeti, da ljudje potujejo, ako nimajo opravkov. Nisem se nadejal, da bodem imel v Napluzu priložnost govoriti »po naškiV
~~ Ob polu tretji uri v jutro se je culo, da nekdo trka na vrata, bil je mukari, ki je bil danes zares točen. Sluga je skuhal meni in njemu črno kavo, katero sva brzo spila. Ko sva odjahala skozi nizki obok, zaklical je za nama sluga v gluho noč »Selam alejkum h Jahala nisva skozi mesto, ker to ni varno po noči za kristijana, temveč v ovinku okoli mesta. Ježa po noči je imela neki poseben čar, prijetno je bilo razmišljati o nauku Kristovem in o Kristu samem, kateri je hodil po tej poti. Temna noč je bila, ko
padli ter je sodnija tožbi Šcu Ičevo ugo- ] dila. ŠraalCevo je zastopal dr. Tavčar.
Ljudje božji, uCite se kaj iz tegi ter imejte pred očmi, da .tolažba ni zadnje ure", o kateri tako radi govore, jo včasih jako draga!
Nekoliko irredente. — Protiavilrijske I demonstracije v Italiji so na dnevnem redu. i Tudi v bližnjem Vidmu so bile. V sprevodu, v katerem je bilo do '6000 oseb, so bili poleg Tržačanov navzoči tudi — Gorica ni. Na črni zastavi je bil napis: Abba so Austria! Župan je govoril, da naj Garibaldijev duh zavlada od Alp do morja. S kakimi občutki so se vračali iz blažene Italije?!       »   •*¦---«
Ko so pred kratkim vprizorili v Trs'a opero .Ernani" ter ž njo irredenUstiske demonstracije, so dali v Gorici duška simpatijam do Trsta, ker ni Slo drugače, s ten, da so postavili v tistem tednu takoj po demonstracijah v vspored godbe na Travniku točko: Viva Triaste t in sicer na prvo mesto. § Viva Trieste! pač ni koncertna točka, takole v tiho demonstracijo pa je izborno služila...
.DlfJI lovce* v Vipavi. — .Pevsko društvo* v Vipavi priredi v nedeljo 2 \ junija Finzgarjev narodni igrokaz s petjem .Divji lovec*. Prosi se si. društva v okolici, da to vpoštevajo.
Drobil. —• Tudi šivilje v Gorici e gibljejo. Imele so zborovanje, bilo jih >e ka\ih 60, ter so sklenile zahtevati znižanje delavnega časa od 13—13 ur tako, da bodo delale zjutraj bd 9 do 12, pop. od 2—7. zvečer, plačilo ost me isto. — Tukajšnji mizarji so imeli v nedeljo zborovanje, na katerem so sklenili, da ne sprejmejo nikakega dela za mizarje v Trstu,  dokler traja tam šlrajk.
—  Pri birmi v Gorici je bilo letos K 35 b>r-mancev. — V sredo se je vršilo po ^.osebr.: komisiji ogledovanje in konstatovanj} škode, katero je naredila toča dne 16. maja po mestnih delih Cingraf in Staragora. — Na Reki so prejeli nekega človeka, o katerem se sodi, da bi bil v zvezi s tatovi, ki so toliko časa kradli po Gorici ter kateriir se je prišlo šete pred kratkim na sled. — Zaprli so nekega 18 - letnega Izidorja Kanteja iz Smarij. Ta človek je bil prvotno v samostanu frančiškanov na Kostanjevici za .kozla", ker je pa imel ljubezenske razmere z neko žensko, so ga zapodili. Potem je postal pek ter bil uslužben v raznih pekarijah <r Gorici. Ker je pa povsodi jemal denar, so ga končno izročili policiji, ki ga je postavila m varno.
—  Policija je prijela neko furlansko deklo, staro 17 M, iz Strasolda, ker je pokradla več bluz neki ženski na Verdijevem tekalisču. Ko so jo aretirali, je izpovedala, da je tudi bolna, vsled česar so jo poslali v bolnišnico.
—   Poljski ču/aj je zasačil na Rafutu tri lačne prijatelje, ki so obirali neko črešnjo. Najedli so se jih in Se domu so jih hoteli vzeti. Ali prišel je čuvaj ter prijel ednega. Naznanili so jih policiji.
Listnica. — Nekaj dopi ov smo morali odložiti še za prihodnjič.
Odprti lekarni. — Juiri popoludne bosta v Gorici odprti lekarni Pontonijeva in Kurnerjeva.
Dvonadstropna hiš* t Gorici na prodaj v ulici Lunga št. 16 s podstrešjem; poleg hiše je majhna shramba. Natanjčneje se poizve pri Janezu Lutman, krčmar v ulici Lunga št. 12.
Razgledna svstp.
Srbski kralj in kraljica —'umorjena. — V četrtek se je raznesla bliskoma po širnem svetu vest, da sta bila v pretekli noči srbski kralj Aleksander in njegova soproga Draga umorjena. Tajna zarota jima je vzela nenadoma življenje. Umor se je izvršil jn^d^l. in ^
pravijo poročila, je uprizorila upor proti kralju armada. Ustajo je pričel prvi 6. peš-polk, ki je obkrožil kraljevo palačo. Častniki so udrli v njo, na čelu njim kraljev adjutant kazarevič, ki je porušil vrata kraljeve spalnice. Kralj se je zbudil ter bil preplašen. Lazarevič mu je ponudil odpovedno pismo, v katerem se je nahajal tudi stavek, da je ženitev z Drago prinesla Srbiji nesrečo. Kralja je pograbila jeza, vrgel je odpovedno listino ob tla ter jo zmečkal, prijel revolver in ustrelil Lazarevida, ki se je zgrudil mrtev na tla. Na to je skočil h kralju drugi adju-' tant, češ, da naj podpiše, ali kralj je pobegnil v spalnico svoje žene, odkoder sta na pol oblečena zbežala po stopnicah. In na tem begu so ju ustrelili častniki. Drugi so udrli v sobo ministerskega predsednika Markovima ter ga ustrelili. Prav tako se je zgodilo z vojnim ministrom. Kraljeva telesna straža je hotela pomagati kralju, ali je bila hitro premagana. Padlo je več vojakov, vstaši pa so bili hitro gospodarji situacije. Brata kraljice Drage sta hotela pobegniti med tem, pa sta bila na cesti ustreljena. General Petrovič je hitel kralju v osodepolnem trenotku na pomoč, ali je bil ustreljen. Ustreljeni so tudi ministri Markovi6, Milkovič, Teodorovič, njegova hči, ter vojni minister. Upor proti kralju je bil insceniran natihoma že dosti časa, pa katastrofi se ni imela zgoditi še tako hitro, ali končno so pospešili ustajo, ker se je bilo bati, da morda skupščina, ki sestoji iz samih kraljevih pristašev, uredi prestolonasledstvo, kakor hoče Draga, pa tudi so začeli slutili, da je prišel kapetan Mar-šičan na sled zaroti.
Izšla je na srbski narod proklamacija, ki pravi: Danes po noči sta bila ustreljena kralj in kraljica. Prijatelji domovine so se zjedinilt in sestavili vlado, prepričani, da se zbere srbski narod okoli nje ter pomaga, da se deželi ohrani mir in red. Stara ustava iz leta 1901. se zopet vpostavlja. Skupščina, ki je bila razpuščena 24. marca, se sklicuje na 14. t. m. v Beligrad. Podpisani so novi minister, na čelu jim ministerski predsednik Jovan Avakumovič.
Napetost proti kralju je rasla v slep-njem času  jako hitro.   Preminjanje   ustave,
intrige kraljice Drage, vsiljevanje njenega ošabnega brata prestolonaslednikom, slaba uprava, ko vojaki niso dobivali plače, pehanje zaslužnih mož v ječe, ostre obsodbe, itd. vse to je vplivalo vedno bolj razburljivo zlasti na vojeko, in končno sta padla kralj in kraljica. — O umoru se raznašajo še druge variiacije, toda istina ostane ta, da je padel kralj zarotnikom v roke in v odporu ž njimi bil ustreljen s kraljico vred.**""....."--
Kralj Aleksander je bil rojen 14. avgusta 1. 1876. Vlado je nastopU 1. 1889. L. 1894. je bil proglašeni polnoletnim. Star je \\\ torej sedaj 27 let. Kralj Aleksander je zadnji iz rodbine Obrenovic*v, in s tem je dokončana dolga borba med rodbinama velikih osvoboditeljev Srbije, Črnega Jurija(Ka-ragjorgje) in Miloša Obrenoviča. Obrenovici so vladali do 1. 1842. tu pa je prišel na prestol Aleksander Karagjorgjevič, ali se je moral umakniti I. 1859. L. 1882. se je proglasila Srbija za kraljestvo, in Milan je bil prvi srbski kralj. Sedaj ko je mrtev Aleksander Obrenovič, je proglašen kraljem Petar Karagjorgjevič, ki biva v Genevi. Ko je dobil to sporočilo, je zatrdil, da ne stoji v nikaki zvezi z umorom, ali ako ga kliče domovina, pa se odzove temu klicu ter pojde v Beligrad Srbom kraljevat.
Po Belemgradu svirajo godbe, ljudstvo je mirno ter kliče: Zivio novi kralj! — v konaku pa ležita kralj in kraljica. Vojaštvo je snelo s svojih kap znamenje Aleksandra. Kraljica Draga je bila stara 39 let.
Peter Karagjorgjevič, ki je proglašen kraljem, ima sedaj 57 let. L. 1883. se je poročil z Zorko, prvo hčerko Nikob črnogorskega. Ta je umrla leta 1890. ter mu zapustila 3 otroke. Najstarejši sin Jurij je rojen 1.1887. Ta sin in Aleksander, 1 leto mlajš% sta bila določena, za vojaško karijevo v Rusiji. Pettr Karagjorgjevič sprejme kraljevsko krono baje le za toliko časa, da jo more izročiti sinu Juriju, ko bo mogoče proglasiti ga polnoletnim.
Pogreb nesrečnega Aleksandra in Drage bo bržčas v nedeljo, vršil se bo na drž. stroške. Zarotniki baje nbo imeli namena usmrtiti Aleksandra in Drago, marveč ga le prisiliti, da se odpove, ter poseči po orožju le v sili. Ker pa je prvi streljal Aleksander, je padel tudi on in ž njim Draga.
Umevno, da je vzbudila taka smrt kraljevske srbske dvoji* * povsodi senzacijo ter s*! mnogo komenluj\, pri čemur se sodi in obaoja zlasti kraljica Draga, ki je z intrigami in po svojem bratu zapletala kralja v vedno večje zmešnjave, ki niso mogle vesti drugam nego v kako katastrofo. Sicer pa trpi Srbija še na posledicah Milanovega vladarstva, pa tudi zunanji svet je mnogo kriv na čudnih odnošajih v Srbiji, saj je menda ni bolj obrekovane slovanske države od uboge Srbije ! Želja Slovanov mora biti le ta, da naj bo sedanja tragedija slednja v zgodovini Srbije, Obrenovici so zatonih, naj da usoda pa Karagjorgjevičera tisto moč, da privedejo
Srbijo do tiste stopinje, katera jej gre na Balkanu!
Novejše vesti. — O umoru prihajajo razl^ne vesti na dan. S srbske strani se zatrjuje, da zarotniki niso imeli namena, usmrtiti kralja ir, kraljico, marveč ju le prisiliti do odpovedi. Od drugod pa poročajo,* da je bil namen na vsak način usmrtiti oba. Draga je bila v sami srajci ter se je branila z revolverjem v vsaki roki. Ustreljena sta oba od mnogih strelov. Ljudstvo ju je za-sramovalo celo na mrtvaškem odru.
Kraljain kraljico so pokopali z drugimi vred v noči 12. t. m. Pokopali so jih na belgrajskem pokopališču v cerkvi. Navzoči so bili le častniki in orožniki. Tam so pokopali tudi oba Lunjevica. Pot iz konaka do pokopališča je bila zastražena 2 vojaki. -;"'Natalija' je zabtevala, da se jej izroči truplo sina, da ga pokoplje, ter prosila, če sme v to svrho v Beligrad, — Ggrnizija v Nišu baje ni zadovoljna z dogodki v Belemgradu ter noče pripoznati Petra Karagjorgjeviča kraljem. — Radikale! mislijo na republiko.
Naš ministerski predsednik je povedal včeraj v parlamentu, da vlada nima drugih poročil od teh, ki so znane javnosti. Upa, da nova srbska vlada obdrži dobre odno-šaje z Avstrijo. Avstrija se ne bo vtikala sedaj v srbske reči, izvzemii ako napoči meščanska vojna.
Državuozborfike volitve ? Nemčiji. — Prihodnji teden 16. t. m. prično v Nemčiji splošne volitvo za nemški državni zbor. Za 397 mandatov se poteguje 1424 kandidatov. Največ je socijalnodemokratičnih kandidatov, namreč 394. Poljaki kandidirajo v 25 okrajih.
Sprememba na namestnlStvu t Galiciji. — ,Wiener Zeitung* objavlja spremembo na namestništvu v Galiciji in cesarjevo ročno pismo novoimenovanemu namestniku grofu Potockemu. -
Slovenska umetnika t Ameriki. —
.Nova Domovina" pile: Slovenci v Ameriki smemo biti res ponosni na umetnika g. Ivana Jagra in njegovo soprogo go. Selmo E, Jager. O g. Jjgru smo zagotovljeni, da si pridobi še občeamerlško priznanje. Meseca aprila ita iir.ela naša umetnika na št. pavelaki umetno-obrtniški razstavi vsega skupaj 9 številk razstavljenega in je imel o ti razstavi št. pa-velski dnevnik .Dispatch" notica, katera dokazuje, da nismo Slovenci nikjer zadnji. Umetno obrtniško društvo (Art Workers Guild) je obadva umetnika imenovalo častnima članoma, dasiravno ju člani ne poznajo po obrazih. Zastopala sta umetnika našo slovensko moderno individualnost. .Dispatch* piše: .Sta Se dva druga oddelka, pri katerih obiskovalci postajajo dalje časa. Eden je majhna zbirka črtežev, med temi arhitekturnih in drugih načrtov g. Ivana Jagra iz Minneapolisa. G. Jager je nadarjen arhitekt in njegovi kovinorezi lesorezi in slovanski (i. e. slovenski) okraski nas spominjajo gotovih posebnih starih načinov ročnega tiska (hand printing) in ornamentike, ki se ravno sedaj prav posebno oživlja. O čipkarstvu in izborno finih klečkanih kompozicijah g. Selme E. Jager je videti enaka skrbnost za podrobnosti In umetniško dovršenost, popolno drugače, nego jo opazujemo v ameriških šolah. Njeni čipkarski izdelki v drugi sobi so posebno vredni opazovanja.*
sva jahala mimo Jakobovega studenca. Tam je Krist spregovoril besede: »Žena! veruj mi, d \ bo prišel Čas, ko ne boste ne na tej gori ne v Jeruzalemu molili očeta.« — Polagoma se je danilo, vzhod je bil najprej citronovo žolte barve, katera se je spre-ninjala potem v žolto barvo narančne lupine in postala vedno bolj intenzivna. Solnčna kroglja se je prikazala svetla in čista iznad nizkega gorovja. Izpodbodel sem konja in vihtel vrv po zraku na1 konjskim hrbtom. Pot je bila pripravna za galop, le včasi je bilo treba konja s pritiskom na uzdo kreniti na stran, ako je ležal velik kamen na poti. Ježa v jutranjem, svežem zraku mi je izvanredno prijala. Skoro dohitim dolgo karavano ruskih mužikov. Nič me ni bolj iznenadilo nego ti mužiki tu v Samariji ob solnčnem vzhodu. Hodili so peš, oprti nagrčaste palice, na telu je jahal na oslu pop z dolgo, črno brado. Konja sta dirjala mimo mužikov in popu sem zaklical: »Pozdravljeni Pop, mahajoč z vrvjo po konju, da je odškočil in se še bolj podvizal. Ko sem ustavil kot ja, dvignilo se je solnce s poslednjim sunkom iznad gor in bilo vidno celo solnce. Pot je bila sitno skalnata, konja si i plezala po skalah, da je bilo veselje. Prišla nam je nasproti tu in tam kaka čreda črnih koz v samotni dolini blizu studenca. V Roparski dolini se je paslo mnogo vel>lodov. Potem sva jahala skozi strašno pustinjo, nikjer ni bilo videti kakega grma, skale in skale krog in krog. Solnce je stalo naravnost nad glavo in kamenje je izhlapavalo vročino, nikjer sence. Namakal sem z vodo ustnice ali jih drgal z lupinami naranč. Džifna in Betel ste dve borni ws». Konečno zagledam EI Bire, na griču obdano od zelenja. ~ V hanu so postavili konja v hbv, jaz pa sem stopil v obokano sobo, kjer je občinski tačelnik študiral neki silno dolg protokol. Zahteval. sem vodo, napravil si lin ona-'o, pojedel tri jajca z mehkim arabskim kruhe n, kateri mi je prav teknil, natočil si ono damaskovo vino, katero mi je še bolj teknilo. Načelnik mi' je dal blazine. Ostro in ztrjavelo žvalo mojega konja je
bilo krvavo in treba je bilo žrebčku izpirati gobec. Arabski konji imajo namreč urno to žvalo in rinko, katera se ne da odstraniti. Uzda in vajeti niso iz usna, temveč iz konop-nine. Pas je bil iz trdega usna, radi tega je bil konj tretji dan že obžuljen in krvav na trebuhu. Stremena so bila pred veki najbrž last kakega križarja in vredna, da bi to rariteto nakupil kak muzej Mukari je bil mož okoli pet in trideset let star, krepke mišičasie postave, pravilnih in ponosnih potez, strasten in skoro razjarjen. Kedar je bil ljut, bilo je vrlo neprijetno z njim obravnati, zaigral je nekoč v edni noči celo svoje premoženje in tri konje.
Že pred EI Bire sem zagledal stolp na Oljski gori. V dveh urah sem že v Jeruzalemu. Lepa, ravna cesta mi ni mnogo koristila, ker je bil konj že utrujen in n* mogel več dirjati. Sploh sem izgubil vse veselje jahati takega arabskega konja. To večno naganjanje in bičanje je neznosno za pravega jahača. Ti konji so osli s kratkimi ušesi. Na prostih holmih so sela, omenjena v svetem pismu. Ta pravzaprav niso vasi, temveč kupi kamenja. S Skopuza sem prvič po tednu dni /opet "vide! pod svojimi nogami ves Jeruzalem. Pogled s Siopuza se nikakor ne da primerjati onemu z Oljske gore. Zadovoljen in vesel sem bil, da sem premagal toliko težav in zaprek. Pred damaskovimi vrati sem razjahal žrebca, izročil mukariju dva napoleondora in mu dal roko v slovo.
Getzemanski vri.
Nikdar ni prenočil Krist v mestu, ampak on se je navadno podal iz tempelja zvečer v Betanijo, v hišo Lazarjevo, kjer mu je stregla Marta in Magdalena. Po dolgih bogoslovnih pogovorih in prepirih s pismarji v Salomonovi lopi se je napotil utrujen na Oljsko goro, da tam v bližini kake pristave počiva v senci maslin v sredi svojih učencev. Nizka so vrata, katera vodijo v Getzemanski vrt, treba je upogniti glavo. Vrt je obdan s priprostim železnim plotom, za katerim je s prva križev pot. Za drugim plotom je devet grčavih
častitljivih oljik, katere obdajajo mične, duhteče, okrogle, trikotne in mnogokotne gredice. Verjetno ni, da so se hranila ista drevesa od časa JudeŽevega izdajstva do danes, pač pa ' so vzrastle te oljike iz korenin onih starih dreves, pod katerimi je počival Spasitelj in učil apostole. Frančiškani oko-varijo ta vrt, podoben tako silno nekako vrtom sredi starih samostanskih sten. V takih vrtih se je rad šetal Frančišek Asiški. Menili, kateri je nasadil ta vrt, zasluži priznanje, da mu ni bil tuj duh mubrejskega svetnika. Vse te gredice so tako nežne, vse tako srčno in prijazno, oljike pa s svojimi otlimi debli, zakriljenimi vejami in podolgastim, fino žilastim listjem se ne prilagodijo prav tej sliki, spominjajoči na me-niške vrte daleč na zapadli.
Priprosta ruska žena, ki drži v roki psaltir, mi kaže stopo Kristovo. Pot, obdana od visokega zidovja, končujo-čega v polukrožen zid, pelje do vzidanega, na pol izkrha-nega in izlizanega stebra, kateri je skoraj že povsem rudeč-kast. Tu je izdal Juda Iškarijot Krista. Tragika tega prizora je bila pretresljiva. Najožji pristaš in somišljenik, kateri je bil doslej udan Jezusu in zagovarjal njegove nauke, proda svojega učenika onim, ki so imeli oblast in moč v svojih rokah. Juda je bil blagajničar, njemu je bila poverjena skupna blagajna. Znabiti ga je krivil kak apostol poneverenja ali so mu očitali preveliko skopost. Jndežev čin je bila posledica * razžaljenega samoljubja maščevalnosti ali lakomnosti po posvetnem blagu.
Skoraj nasproti getzemanskemu vrtu je velika ruska cerkev. Prijetno smo iznenadjeni, k> zagledamo na ikono-stazu in na steni za glavnim oltarjem Vereščaginove slike. Skoraj v vseh svetiščih jeruzalemskih žalijo oko strašne malarije in povsem pogrešamo pravo umetnost, katera bi v teh krajih mnogo bolj učinkovala nego drugodi .po svetu.
Grob Marijin je ob vznožju Oljske gore. Ta cerkev je kleti podobna. Široke mramornate stopnice nas vodijo navzdol pod zemljo, na levi je grob Jožefov. Od nikoder ne
Državni železniški svet je imel dne 5. t. m. sejo, t kateri je ljublj. župan g. Hribar sprožil nekaj važnih predlogov. Železniški svet je vsprejel predlog glede zgradbe novega kolodvora v Ljubljani, kateri «evoj predlog je župan natančno obrazložil in utemeljil. Nadalje je železniški svet na predlog župana Hribarja sklenil priporočati železniškemu uiinisterstvu, da se po dnevu vozečim brzovlakom na progi Dunaj-Trst priklonijo restavracijski vagoni in sprejel županov predlog, naj se dovoli primerno znižanje tarifna korist mlinarski industriji na Kranjskem, da se isti omogoči konkuriranje z ogrskimi mlini v Istri in v Dalmaciji.
Seveda na Ogrskem. — Binkoštne praznike se je zgodil v veliki občini Csaba na Ogrskem grozen prizor. Podjetnik graj-ščine grofa Wenckheim, Kussek, je že dlje časa sleparil svoje delavce. Odtegoval jim je plačo, jih zmerjal in se proti njim obnašal prav po .ogrsko" surovo. Delavci so ga vslcd tega hudo sovražili in črtiii. Prosili so večkrat pri oskrbniku, da se ta Uran odstavi, ali da se mu prepove tako ravnanje, a nič ni pomagalo. Kussek je bil odslej kakor prej vedno isti. Na binkoštno nedeljo pa se zbere zopet množica delavcev pred gostilno Berger, kjer je čakala plačila. Tudi takrat je hotel Kussek delavcem plačila odtegniti. Ker pa so protestirali proti temu, jih je začel zmerjati. To je delavce tako razkačilo, da so planili nanj, ga podrli na tla ter ga tako pretepli, da je bil takoj ves v krvi. Gostilničar Berger se je na to oborožil s samokresom in nožem ter je stopil pred množico, grozeč ji, da vse postreli, ako ne odnehajo. Množica pa se je zagnala v gostilničarja in komaj se mu je posrečilo, da je ušel v hišo in se zaprl A razkačeni delavci so začeli razbijati po vratih in gotovo bi bil njihova žrtev, ko bi ne bil prihitel oddelek žandarjev in jih razpodil. Kakor poroča .Pester Lloyd", je bilo pri tej aferi aretiranih 50 oseb.
OD PEKLA.
Po starem rokopisu za slovenska javnost priredil
F. K.
(Iz .fcdnakopr.')
Ta   5.   Kapitel:   Od   tega
peklenskiga smradu. „
De gvišnu u peklu so vse sorte martre, toku je tud en neizrečen s m r a d. To nam pove ta prerok Izajias, rekoč: »iSamest tega lepiga duha bodo večni smrad imeli«. TJ peklu je en tak smrad, de nobeden človek na mora za-popast. — Ka< * ; ena zvina cerknena leži, toku zlo smerdi, de ne more eden zmerej tam stat; kader jib leži stu al taužent skupej, kaj je to za en smrad! — Al ta smrad nej neč u per-glihi prati peklenskimu semradu!
Ta peklenski smrad je preveč od soje naturb toko velik, ker ta peku se nikdar ne lufta, ker je zmerej zapart, že čez pettaužent let, k so noter vse sorte smrdlive reči: žveplu, smola,
in vse sorte smerdlive reči, koker prau ta prerok Izajias na 3 postau, rekoč: »Njih špiža (Speise) bo ratala u smola, njih zemlja bo u žveplu, noč in dan bodo smrad trpeli«. - Od peklenskiga žvepla govori S. Janez na 21 postau: »Usi nevirniki, vsi rezbojniki, vsi coperniki, vsi lažniki, vsi načistniki bodo goreli v tem bajerju, ktir je pouhen žvepla, smole, ognja*. Ta bajer je toku smerdliv in bodo mogli večnu noter prebivat. Koker ni nobene uro-čine čez ta ogin, toku ni nobenga smradu čez smrad in dem.
Oh! Koku bodo njeh trupla smer-dele, de ni z nobena rečjo perglihat! Prau sv. Bonaventura: »K bi biu en ferdaman človek na ta svet spušen, in bi svoj smrad od sebe djau, toku bi mogli vsi ljudje, zvina, tiče, ribe (v) vodi, vse bi moglo od velieiga smradu z naglo smertjo umret«.
Kir to stri en sam ferdaman truplu, oh l koku bo smerdelu tolk taužent ljudi skupej ? Oh! Bogu se usmil, kaj bo to za en smrad! .Ta oni so zvezani ukupej in ne morejo eden od drugiga iti. To nam sam Kristus pove per sv. Mateužu na 13 postau rekoč: »Zvezite to lulko u snopke in verzite je u ogin, de se sežge!«
Od tega terana Maksencia se bere, de je on pustu žive ljudi na ta mertve pervezat, enga žiuga (na) enga mertviga usta na usta ukupej; toku doug je mogu ta živi k tem martvira bit per-vezan, de je mogu od smradu tega mertviga tud ta živi umret! To je bla gvišnu ena velika martra! Al ta peklenski smrad bo še hujši, kir bodo z gorečmi ketnami vkupej zvezani, in ta smerdliva sapa z enga ust u ta drugiga šla. Oh! Kaj bo to za en smrad, kir je ' ta pekou pouhen hudičou! I         Pišejo  ti učeni  Teologi, de bodo
po sodnim dnevi toku gerdi ti hudiči in smerdeli, de jih bodo ti ferdamani bel ostudne vitili, kir zdej so le duhovi.
Se bere, de enkrat je biu peršu hudič k sv, Martina; al sv. Martin je njega k Špotu sturu, in ta hudič je za-pustu za vselej en velik smrad, de je Sv. Martin menit, de je u peklu, in je reku sam per seb: »Kir en sam hudič toko smerdi, koko bo u peklu!« Oh gorje temu, kir ga bo uživou! Ktir bo večnu v tebi prebivou! Oh hudičou smrad! Oh kaku tudi smrde te peklenske krote, kače, žabe, ktire so potihne smradu in lažjo po peklu okoli in po teh truplah, j a clo noter (v) usta in nos jim bodo lazile! Kaj je to za en smrad: Ubogi grešnik, koku boš ti ta smrad prestau! Sfcuri zdej ena prava pokora, de boš oživou božje Kralestvo. Amen.
(Dalje sledi.)
Fran Wilhelmov
odvajajoči čaj
FRANA MILHELMA
ktarur|i te t fa\ fcwmja zabuMji v Nennkfrehen, Spodnje Avstrijsko
se dobi v vsaki lekarni 1 zavitek za 3 kroni avstr. veljave.
fcjer st k m w« se ptlttjttev iirektni.
Pištii nwj      !i zavitim 24 kron franku
n »saki avstra-iimb pasto.
V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirehen (devet cerkva).
Anton Pečenko
Vrtaa ui.ea 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela     JfaJftdu*    briških, dal-
In črna vina    ^rOfP*     matlnsklh in
iz vipavskih,    <^HJ&        letersklh
furlanskih,            W           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cana satani«. Paatraiaa poitana,
Rimske toplice v Tržiča
(MonfaEcone)
= In blatne kopelji =
priporočane   po najboljših  zdravnikih
proti bolečinam v bedrih, revmatizmu,
ženskim boleznim itd. itd.
Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti.
Samo za 60 kr. #   #   0   # •   #   • *|a kHa 9°«Jega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo z roko skubJjeno gotovo za porabo, '/, kile stane samo 60 kr., boljše kakovosti samo 70 kr.PjjšHjatvenaL_PJ?skj_Snjo_^pet!mi ki-logr. se razpošiljajo po poštnem povzetju. J. Krasa, trgovina * posteljnim perjem, Smichov pri Pragi (810). Zamena dovoljena.
Odlikovana krojaška delavnica ^l)t. KFUŠiČ
krojaiki mojster v Vrtni uliei štev. 28.
Priporoča se slavnem« občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne.
fB«y*» Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono.    ""^MB
Izdelke iz lastnega blaga jamčim!
Zahtevajte
moj astrovani cenik z vec kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto
Hanns Konrad,
tvomica   ur   in   eksporlna   liiša Malt it. 248. — (Češko).
Posestvo
v bližini Šempeterske postaje pri Gorici v obsegu 10 njiv dobro obdelane zemlje (veliki nasadi s sadnim drevjem) z velikim stanovanjem in gospodarskim poslopjem
se prod d takoj.
Pismene ponudbo je pošiljati  na naslov: M. A. 33na upravniStvo »Soče*.
Večja tovarna za papirne vreče išče za Gorico in okolico dobro vpeljanega zastopnika. — Ponudbe pod „Zastopnik" na upr. tega lista.
prihaja luč v notranjščino, nekoliko motnih svetilnic slabo razsvetljuje cerkev. Skoraj vsa veroizpovedanja, izvzemši edino le katoličane, imajo tu svoje kapele in oltarje. Duhovniki vseh orijentalskih sekt molijo na raznih mestih, Kopt poleg Sirca, Armenec poleg Grka. Ruski mužiki stopajo v svojih težkih škornjih po stopnicah. Mračno, temno je v teh vlažnih kapelah. Mnogoštevilne sveče širijo dim, kateri se ovija oltarjev. Stene v grobu Marijinem so pokrite s težkimi starinskimi preprogami. Strah pred večnimi za-gonetkami človeškega življenja in bitja onstran groba navdaja dušo.
Pročelje cerkve je iz križarskih časov, krasno izdelano, dasi oropano skoraj celega svojega lišpa. Portal je deloma zazidan, da se je lažje ubraniti sovražnega napada, vhod je nizek in ozek. Dva svoda krasita še vedno portal, ohranila sta se edino Še dva bela mramornata stebra, druge okraske so odnesli najbrž romarji. V cerkvi je pokopan križar Verner iz Gradca.
V Kidronovo dolino, v dolino mrtvih, kjer spi toliko vernih Židov večno spanje, vodi sredi kamenja ozka steza. Kamenite plošče z napisi in brez napisov označujejo kraj, kjer so grobovi. Mrličev ne polagajo v krsto, ampak zavi-jajo le v prtiče in jih položijo v zemljo. Pravico, prodati zemljišča v dolini Jozafat, imajo židovski starešine. Dvajset tisoč piastrov znašajo vsakoletni dohodki. Srečen oni Žid, kateri si je zamogel tu nakupiti prostor za svoj grob.
Apsalom si je pred smrtjo sam sezidal spomenik, kaker da bi slutil, da bo umrl nepričakovane smrti. Najbrž se je morala skala izsekati, predno se je postavil spomenik. Se nedavno so lučali Židje in Muhamedanci kamenje na grob Davidovega sina.
Orijentalski kristijani lučajo tudi kamenje na mesto, kjer je Juda poljubil Krista. Čudno je, da se nahajajo na tem starožidovskem spomeniku jonski polustebri, kateri so pa precej grobo izdelani. Nekak stolp na vrhu je podoben
turbanu, in učini, da je stavba prav karakteristična. Iz zidovja moli grmovje. Velika luknja kazi sprednjo steno. Na vzhodni strani tega spomenika je grob kralja Jozafata. Zlezel sem v notranjščino.
V  te jame so polagali Židi svoje stare molitvene jermene »tefilim«. No sedaj ni v njih mnogo najti. Izsekan je spomenik iz žive skale.
Najzanimivejši je pa grob Caharije. Tri skrbno oglajene kamenite stene obdajajo spomenik. Tu najdemo zopet na stebrih jonske volute, kar nas pač preseneti.
Okolica teh grobov je silno pusta in žalostna, nikjer ni kak grm ali trata, katera bi razveselila oko. Neštevilne židovske nagrobne plošče pokrivajo tla. Med mrtvimi se nahaja potnik; grobno tišino moti redkokedaj samoten Beduin s puško na rami. — Vrnimo se v mesto.
Blizu mestnih vrat smo že dostikrat opazili na levi mesto, kjer so kamnali sv. Štefana. Veliki kaktusi rastejo okoli skale, katero včasih poljubi kak mimoidoč mužik. Za zidom, obrobljajočim to mesto, je žitno polje. Svetložolto klasje se ziblje vsled lahnega vetra.
V  bližini tega mesta in tam pred vrati sv. Štefana se valja po cestnem prahu tolpa gobavih. Potnika iz Evrope gotovo preseneti, ko vidi te nesrečne pokveke. Na isti bolezni je trpel nesrečni in potrpežljivi Job. Bolezen ni nalezljiva, pač pa jo podedujejo otroci od starišev. Vse telo je pokrito z bulami, turi in odprtimi ranami, nekateri udi so jim že odpadli, da kažejo roke brez prstov. S cunjami so ovite rane na nogah in rokah. Lice jim je oteklo, turi kazijo obraz. Živi so in telo jim gnije. Priznati moram, da jaz niti ne gledam rad skrbno izprane rane, katero leči v domovini zdravnik. V Palestini se mi pa prav nič ni gabilo, ko sem hodil po cesti, ob kateri so ležali gobavi. Na vzhodu upliva na človeka vsa ia brezmejna zanikernost v tej meri, da se potniku dozdeva povsem naravno, da prosjačijo gobavi ob cesti. Kako čudno je vendar, da človek ravno tam, kjer je
vzklilo krščanstvo, katero je rodilo pravo demokracijo, začne skoraj dvomiti, ali je res upravičena socialna ednakost. Evropejec, tudi ako je najboljši kristijan, se ne more otresti čuta, da stojijo prebivalci vzhodnih knjev globoko pod njim in sicer duševno kakor telesno. In ravno ta čut je kriv, da Levantinci niso pleme, katero bi ustvarilo civilizacijo na zdravi podlagi. Kupčija s sužnji in sužnjicami je sicer po zakonu prepovedana, ali vendar !je Levantincu vsak priprost človek suženj, katerega lahko izrablja, kakor hoče.
Kedar pridrdra voz, skočijo gobavi, zaviti v razcapane cunje na noge, šepajo uprti na brglje do voza in molijo v voz kosikraste posode za hrano. Otroci, pri katerih se tudi že kažejo simptomi gobavosti, pa tečejo za vozom in kličejo; »Moskovi, daj hljeba!«
Bili smo v getzemanskem vrtu. Menih, katerega je veselilo, da se je mogel z menoj pogovarjati v svojem ma-ternem jeziku, italijanščini, mi je odšČipnil z oljik nekoliko vejic. Peljali smo se skozi Ovčja vrata do cerkve sv. Ane, Marijine matere. Po tradiciji se je rodila Marija na onem mestu, kjer je sedaj cerkvena kripta. V bližini je bil neki ženski monastir, v katerem je sveta Ana s postom in molitvami služita Bogu noč in dan. Ko je imela Marija tri leta, je bila sprejeta v tempelj Gospodov in po petnajstih stopnicah je Šla v tempelj. Ticijan nam je prikazal ta prizor na sliki, nahajajoči se v beneški akademiji. Križarji so sezidali cerkev, katera se jt prenovila v najnovejšem času. Slog ni niti gotiški, niti romanski, ampak prehoden. Notranjščina se odlikuje po svoji okusni priprostosti. Vsaka ladja ima svojo apsis.
(Dalje pride.)
J. Zomik   Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojafcom svojo zalogo modnega blaga: Za damo:                                                Za gospodo:
Krasne okraske za obleke,                             Raznovrstno belo in barvano
trakove, svile zadnje novosti                         perilo najbolje vrste, jopice    ..   .
za bluse, pajColane, pasove,   .                .    .za^hab^azcejkole^ar^e, veslarje;
predpasnike, rokavice, nogavice,                    zadnje*Tiovo*str ovratmcT '    ""****
dežnike, solnčnike, bluze, čevlje,                    ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:            .   .rokavic, hlacnifcov, čepic,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                     čevljev, dežnikov itd.
vezenja, zaponke itd.
Opozarja
prečaštite dame," na svojo veliko
zalogo obče priznano najboljih
modercev vsake cene.
Za birmance                                              Za slavnostl
in otrokeTrokrvice, nogavice,                       in druge veselice; vsakovrstne
pajčolane vsake vrste, obleke,                        narodne trakove, k o ji m preskrbi
čepice, razno perilo.                                      na zahtevo vsakovrstne napise.
Ceno broz vsake konkurence.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Madelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/,%.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje  z  odpovedjo 1 leta po 5%, Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posollla: na vknjižbe po 57»%t  na varščino ali zastavo 6$, na menice 6%, s !»% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5'/,%.
Stanle 31. doc. 1901. (v kronah):  Čl a n o v 1819 s 7932 delaži po m K = 158.640. - Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. Vrednost liis 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
l^i
Mizarska zadruga Jf[ v Borici (lolkan
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
1*1
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov
Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vccchia št. ;. katero bodimo vodili pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem Času.
Cene zmerne.
Delu je lično ter dibri mim.
Ivan Schindler Dunaj lili
pošilja že veliko  lot dobro znane stroja
vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitlje, trijerje, čistilnice za Žito, - JyP#!njce. za koruzo, slaraoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje Maje, sesalke za vodnjake in gnojnice, železne cevi, vodovode itd.
ei sedaj vsakomer po zopet zdatne znižanih cenah;
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesaljke za vino, gumijeve ploce, konopljene in gumijeve cevi, stroj za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavpdejn penečih se vin, mline za dišavo, kavo itd., stroje za delanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, itd. itd.
Vso pod dalieieMiR jamstvom po naJmaofnjih plačilnih peiojlli!
Tudi na obroke. Ceniki % več kot 400 slikami brczplaono In franko.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku, Prekupcem in agentom posebne prednosti t Pifie se naj naravnost:
Ivan Schlndlar, Dunaj lll.|1.
ErdbergstMgpc, 12,
Christofle & C^
c, in kr. dvorni založniki                                ______
Zmmki lovirtu                                                                                                    Zinnki (oviru
Helnrlctihof Dunaj L Opern RIng 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In posodja v«oh vrat
(žllee, vtllee, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne (rpežnosti.
Največja izbira najlepših modelov.
BHr» llustrovan cenik ne zahtevanje. -*0J
Vsi ChriBtoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje iz-/irnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Chrlstolle.
Nezaslišano 1
385 komadov za samo gld. 190
1 kra<n\ garant, dobro in točno lahko 30 ur i oca ura, 1 eleg. double verižica, 1 krasna ovratna igla s Similis briljantom, 1 v cgnju PoziaCen prstan z imiliranim kamnom za gospode »1» gospe, 1 krasn i garnitura obstoječa iz zapestnih, ovrauiib, in prsnih gumbov iz par. 3% double zlata, 3 pristne lanene žepno rute, 1 eleg. žepna pisalna priprava iz niklja, 1 lepo toaletno ogledalo v loku z glavnikom, 1 fino vezan notes, 15 kom. krasnih razglednic. 72 kom. angleških peres in 5e 280 kom. različni« slvar>. katere so v hiši koristne in npobhod«0 potrebne, zastonj. RazpoSiljc po povzetji ali v naprej poslanem denaru trgovska hiša
C, GrOner, Krakovo it. 27.
Pri oddaji dveh zavitkov dodam lep žepni noži' z dvomi rezili zastonj. Pri oddaji eč nego 2 zavitkov dodam k vsakemu takemu po en tak nožtč. Za neugojajoče se takoj d nir vrne.
,    l^arol prašči^,
pekovski mojster in sladcicar * v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu   za
nmogobrojna  naročila  ter obljublja solidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kom-liinaeijaii pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jo ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujocirni se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
SW«
C«
vzsjemrtozavarovalna banka v Prag1!.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapltaiije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica ftaše države
z vseskozi slovrnsko-narodno uprav«.
Vsa pojasnila d&je:
Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so t lastoej bančnej hiši
Gospodskih ulicah štev. lis.
Zavaruje poslopja in premičnine j pioti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne
Gene ure
jItt>_       Zlate in srebrne stvari od c. kr.j «," ¦¦¦T*^*    punciranega urada preskušeno, z ',^Pxv_   pismenim 3 lenim jamstvom za točni tek nr, oddaja po tovarniških cenah v -akemutovarniška zaloga ur
Leo Lateincr
Dunaj, h, Fleiselimarkt G«.
Nikelj • remonliika za gospode fl. 8\t0. Nikey - anker - Rosc-ko f - remonlirk t emajliranim kazalom fl. 3'—. (iold.r-reniontirka za gospode a 3 pok ovi bogato gravirana fl. 4-50. Pristne Frebroe _             remontirfce za  gospode fl. 3'&0.
Pošilja se  po povzetju. NcugajajoSe se zamrnja.
Zahtevajte moj iluslrovani  cenik z več kakor 500
podob mi ur, zlatih m srebrnih  slvarf, katerega
se brezplačno dopošlje.
Veliko prisimlnlh pisem.
Schichtoyo hranilno jedernato milo
varstveno znamko
garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
•   •   •     P" nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko.    #   #   •   #
Zastop na debelo: Humbert Bozzini -- Gorica.
Dobi se povsod!
.Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom
-                         -^ v Gorici.                                =
Izguba.
II. Račun izgube
Račun posojil: Stanje 31. decembra 1902..........	1       K	v	'       K	v
	381 113 346	53 92 26	1443030 49120 2195 841 16556 5382 18301 142643 21173	10 63 15 71 53 70 20 98
Račun nalož. denarja v drugih denarnih zavodih: I Stanje 3*. decembra 1902..........				
Račun poštne hranilnice: l Stanje 31. decembra 1°02..........				
Račun pro diversi: Stanje predplačanih ekspenzarjev 31. decembra 1902 Stanje predplačane zavarovalnine 31. decembra 1902 Stanje izdanih prehodnih zneskov 31. decembra 1902 Račun vrednostnih listin: Stanje ?1. decembra 1902 ..........				
	17962 8 7 324	62 08		
Račun inventarja: Stanje 31. decembra 1902..........				
Račnn raznih obresti: Stanje 31. decembra 1902: i Nevzdignjene obresti nalož. denarja pri drugih den. zav. Nevzdignjene obresti pri poštni hranilnici  .... Račnn hiš: 1.  hiša št 7 v Gosposki ul. in št 6 v ul. sv. Ivana 2.     »     »14 »       *          t>    >   > 3 >   » Vetturini Račnn blagajne: Gotovina 31. decembra 1902.........				
	79600 63043	20		
				
				
			1,699.245	1
				
V Gorici, dnč 31. decembra 1902.
Ilačelstuo:
Dr. Dragolin Ireo,   flnton Pečenko,   Andrej Kopač,   ferdlnand Seidl,   Dr. Rudolf Gruntar.
predsednik.                   namestnik.              denarnidar.
in dobička
Dobiček.
Račnn deležev: Stanje glavnih deležev 31. decembra 1902 .... Stanje opravilnih deležev 31. decembra 1902 .   .   . Račnn hranilnih vlog: Stanje 3t. decembra 1902..........	f      K	1   v	i k	i   v
	128740 286	1-	129026 1479006 ,18945 63014 9252	70 i 60 67 03
	1420433 58573	22 48		
Kapitalizovane obresti za leto 1902...... Račnn raznih obresti in dividende: Za leto 1903 predplačane obresti od posojil  .   .   . Nevzdignjena dividenda do 31. dec. 1902 K 260425 | Narastla za leto 1902.......» 706391				
	92W 9668	44 16		
Račnn rezervnega zaloga: Stanje 31. decembra 1902..........				
Račnn dobička in izgube: Čisti dobiček leta 1902......				
				
\				
	1       , I I		I       1 1,699.245 j -	
				
nadzorstvo:
fran Blažon,       fl. Sabrščeb,       Dr. Henrik luma,       Josip Pauletlč.
predsednik.                 zapisovalec.
fthtfoa.                                                                                     III. Bilanca       Za letO 1902.                                                                                PasiDa.
Račun obresti: ! Za leto 1902 kapitalizovane obresti od hranilnih vlog Za leto 1903 predplačane obresti od posojil .   .   .	K	v	K	v			Račun obresti: Prejete obresti in zamud, obresti od posojil ter uradnina Zaostale obresti od posojil.........	K	v	K	v 1
	5770 3790 50 836 24 62 200 1200 1200 3326	74 21 20 84 26	4775 58573 9277 21985 1389 7063 84 598 16460 4766. 9252	76 48 44 71 19 91 06 25 31 03				2369 8	50	90573 ! 29 17962    <v>	
							V letu 1901 za leto 1902 predplačane obresti od posojil Obresti od naiož. denarja v drugih denarnih zavodih: Vzdignjene...............			7951 2377 7 828	62 50 08
											
V letu 1901 zaostali kuponi ....   .   -.   •   • — Račun inventarja: Odpis za obrabo pisarniškega inventarja 10%   •   • Račun spravnih stroškov:							»          obresti pri poštni hranilnici za I. 1902 Obresti vrednostnih listin:	504 324	—		
											
							Račun vrednostnih listin: Kurzna diferenca: Dobiček za leto 1902    .... Račun vstopnin: Račun uradnih stroškov: Račun prispevkov za rezevni zalog: Račun hiš: Najemnina: 1.  hiše št. 7 v Cosposki ul. in št. 6 v ul. sv. Ivana 2.     »»14»       »          »»»3»» Vetturini	5172 5083	08	682 j —	
										i	
										147 ! — j 2155 | 09 f       1 .1286 ! 86 I 10255    08 i | j	
											
											
											
j} poštnine, poštni hran. provizije, kurjava, razsvetljava, tiskovine, inserati, Časopisi, kolekovanje menjic in Račun his: Davki, popravila, upravni stroški i. t d.: 1.  hiše ši   7 v Gosposki ul. in Št 6 v ul. sv. Ivana 2.    »     »14»        »        »    »»3»» Vetturini Račna dobička in izgube:											
	2265 2500	67 64									
							^\^				
											
			134.226	14						134.226	14