Aktualno
Podravje, Slovenija •
Katastrofalen začetek čebelarske letine
O Stran 3
V
Štajerski
/V ::Ti
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalrn.park@terme-ptuj.si
S
ee.
tU
g i
Ptuj, petek, 12. maja 2023
Letnik LXXVI • št. 37 Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
PESEM EVR0VIZIJE 2023 Do letos je zmagalo 69 pesmi
Slovenija, Podravje • Od 165.000 slovenskih gasilcev le petina operativnih
So prostovoljnemu gasilstvu šteta leta?
Čeprav je po podatkih Gasilske zveze Slovenije skoraj vsak 11. državljan član prostovoljnega gasilskega društva, pa mnogi gasilci ocenjujejo, daje prostovoljno gasilstvo pred vprašanjem obstoja. Medtem ko družba na eni strani zahteva in pričakuje vsakokraten in prostovoljen odziv gasilcev, pa ta ista družba spreminja način življenja tako, daje vedno manj časa za udejstvovanje v gasilskih vrstah. Več na straneh 6 in 7.
Gospodarstvo
Perutnina Ptuj^
Lanski prihodki blizu 500 milijonov evrov
O Stran 2
Aktualno
Haloze • Na voljo pet milijonov evrov, vlog mnogo preveč
O Stran 2
Politika
Ptuj^ Skupna občinska uprava se seli iz Mestne hiše
O Stran 5
Kultura
Ptuj^ In
aforizmemoriam Rudiju Ringbauerju: Aforizmi resnice, ki bodo večno živeli
O Stran 10
- ' i'
Ogromna škoda po neurju v Halozah
V pol ure
od potočka MM
i *
do hudournika

Aktualno •
Slovenci
na sezonsko delo
raje v Avstrijo

v
NAROČITE STAJERSKI TEDNIK "'SI PRIDOBITE NAGRAD0V
Štajerski TEdSTI

Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX
■
pripravili privlačno nagrado.
Vse za zunanjo ureditev
2 Štajerski
Aktualno
petek • 12. maja 2023
Spodnje Podravje • Perutnina obrača več denarja kot vse spodnjepodravske občine skupaj
Lanski prihodki blizu 500 milijonov evrov, dobička še ne razkrivajo
Prvi v reji C
"Em,
Mi
Perutnina Ptuj, največje živilsko podjetje v regiji, kije pred petimi leti postalo del poslovnega imperija Ukrajinca Jurija Kosiuka, je lani po prvih javno znanih podatkih poslovalo odlično. Prihodki so na ravni skupine zrasli za 40 odstotkov, približali so se znesku 500 milijonov evrov. Kakšen bo dobiček, poslovodstvo še ne razkriva, saj daje poslovno poročilu v revidiranju. Ob predpostavki, daje vsota proračunov lokalnih skupnosti v Spodnjem Podravju okoli sto milijonov evrov, pomeni, da Perutnina na letni ravni gospodari s petkrat več denarja kot vseh 19 občin skupaj
Ptujski prehrambni velikan je po besedah Davida Visenjaka, enega od treh glavnih direktorjev, ki se ukvarja s trženjem in prodajo, v obdobju od pripojitve k MHPju blagovno proizvodnjo povečal za 40.000 ton. „Z 80.000 ton proizvodnje mesa in mesnih izdelkov smo do lani prišli na 121.000 ton. Do leta 2027 je cilj v proizvodnji 200.000 ton. Ko smo se leta 1991 osamosvojili od Jugoslavije, je Perutnina letno proizvajala 40.000 ton mesa in mesnih izdelkov," je povedal ViS prihodom novega lastnika, ukrajinskega živilskega giganta, čigar letni prihodki segajo krepko čez dve milijardi evrov, se je tudi v Perutnini začel nov investicijski cikel. Lotili so se dolgo časa odprtega vprašanja čistilne naprave pri tovarni mesnih izdelkov na Zagrebški cesti. Čistilna naprava je po pojasnilu vodstva podjetja sedaj v poskusnem obratovanju.
Posodobitve in nadgradnje so izvedli tudi na proizvodnih linijah, med drugim so povečali proizvodne kapacitete za izkoščičenje beder, pakiranje svežega mesa, izdelovanje narezkov, nadgradili sisteme za hlajenje in zamrzovanje. V klavnici so posodobili prostor
Perutnina Ptuj s tričlansko vodstveno ekipo glavnih direktorjev Enverja Šišiča, Davida Visenjaka in Jevgenija Dranova dosega eksponentno rast prihodkov.
za sprejem piščancev, kapacitete valilnice povečali za 30 odstotkov in prenovili hleve za matične jate. Investicijska vlaganja so izvedli še
v obratu za predelavo odpadkov živalskega izvora in tovarni krmil.
Perutnina je v minulem obdobju korenito posegla v korekcijo plač
zaposlenih. Odpravili so izplačilo do minimalne plače ter na novo uskladili razmerje med plačami po celotni plačni lestvici.
MHP s prihodki 2,4 milijarde evrov
•	IIM
in 351 milijonov evrov dobička
Ukrajinski lastnik Perutnine Ptuj, MHP Hodling, je lani ustvaril 2,4 milijarde evrov prihodkov, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2021. Izvoz predstavlja 61 odstotkov prihodkov oziroma 1,5 milijarde evrov. Glede na predhodno leto se je povečal za četrtino, izvažajo v več kot 70 držav. Dobiček iz denarnega toka, EBITDA, je bil lani bistveno nižji kot leto prej, čeprav še vedno občutno visok. V 2021 je imel MHP 593 in lani 351 milijonov evrov EDITDA dobička. Neto zadolžitev holdinga ostaja na ravni predlanske, in sicer v znesku 1,1 milijarde evrov. V Ukrajini v imperiju MHP dela 28.000 ljudi, v evropskem delu pa še 4.300. Mreža maloprodajnih mest obsega 1.500 poslovalnic.
Vojna prinesla nove stroške
V poslovnem poročilu za lansko leto je vodstvo MHP navedlo, da so zaradi vojne utrpeli izgube. Stroški, povezani s tem, so znašali 63 milijonov evrov, brez upoštevanja izgub zaradi slabitve vrednosti nepremičnin, obratov in opreme. 1.700 MHPjevih zaposlenih so mobilizirani v ukrajinske čete, podjetje jim medtem v celoti krije stroške plač. Podjetje je državi donira-lo 12.000 piščancev, za socialne
Prihodki PP po letih, v mio evrov
Leto	Prihodki od prodaje
2018	270
2190	285
2020	294
2021	342
2022	blizu 500*
Vir: poslovna poročila in vodstvo podjetja
* Gre za pričakovani prihodek.
projekte so namenili 25 milijonov evrov.
MHP obdeluje 362.000 ha njiv
Poglejmo še podatke o blagovni proizvodnji za lansko leto. Piščančjega mesa in izdelkov so v MHPju proizvedli okoli 700.000 ton (Perutnina 121.000 ton), valil-nih jajc 544 milijonov, sončničnega olja 318.000 in sojinega 44.000 ton ter mešane krme dva milijona ton. Holding ima svoje bioplinarne, v katerih so lani proizvedli 17 MW električne energije.
Poleg prireje piščancev, proizvodnje mesa in mesnih izdelkov se družba intenzivno ukvarja s poljedelstvom. Obdelujejo 362.000 hektarjev površin, lani so pridelali dva milijona ton žitaric, kar jih uvršča med največje pridelovalce v Ukrajini. Še ta primerjava, da si boste lažje predstavljali velikost MHP Holdinga: Perutnina, ki velja za enega največjih poljedelcev v Sloveniji, obdeluje dobrih 3.900 hektarjev.
Mojca Zemljarič
Podlehnik, Majšperk • Gradnja inkubatorjev
Na voljo pet milijonov evrov, vlog mnogo preveč
V Podlehniku in Majšperku načrtujejo gradnjo inkubatorja - prostorov, ki omogočajo mladim podjetnikom zagon dejavnosti in mentorstvo. Oboji se potegujejo za denar ministrstva za kohezijo, kije za gradnjo tovrstnih objektov razpisalo le pet milijonov evrov. Denarja je zdaleč premalo, saj je na razpis prispelo kar 23 vlog, od tega sta projekta v Podlehniku in Majšperku skupaj težka več kot dva milijona evrov.
V Majšperku bodo prostore za mlada podjetja uredili v kompetenčnem centru na Bregu.
Foto: Mojca Vtič
V Podlehniku na območju poslovne cone občina načrtuje tudi postavitev podjetniškega inkubatorja. Zamislili so si objekt za 1,5 milijona evrov, nudil pa bi prostor, podporo in spodbudo za ustanavljanje in razvoj novih podjetij. Inkubatorji običajno nudijo podjetniško podporo v obliki mentorstva, izobraževanja, svetovanja, delavnic ter poslovnih in finančnih storitev. V ta namen so podpisali več pisem o sodelovanju ter si zastavili bogato mero delavnic, da bi na razpisu prejeli maksimalno število točk. »Letos sta razpisana samo dva mi-
lijona evrov, prihodnje leto trije. Ogromno občin je pripravilo projekte za te razpise, konkurenca bo velika, sredstev pa daleč premalo. Upam, da se bo razpis ponovil,« je že pred časom dejal podlehniški župan Sebastian Toplak.
In res, čeprav je razpis namenjen le obmejnim občinam, so na ministrstvu prejeli kar 23 vlog. Med njimi tudi vlogo Občine Maj-šperk. »Osnovni namen občine je s projektom zagotoviti prostore za zagonska podjetja, inovativne posameznike ter možnost razvoja kulturnih dejavnosti. Pri zagonu
podjetij se zavedamo, da je najtežji korak prav začetek izvajanja dejavnosti in primeren prostor za zagon, zato jim želimo omogočiti prostore v podjetniškem inkubatorju,« so pojasnili. Podjetniški inkubator je sicer že načrtovan v okviru izgradnje Kompetenčnega centra v Majšperku, kjer je predvidena tudi galerija, muzej in drugi prostori. Z uspešno kandidaturo na razpisu bi občina pridobila 680.000 evrov, s čimer bi precej znižali predvidena lastna sredstva za izgradnjo centra, ki znašajo 1,8 milijona evrov.
Mojca Vtič
Slovenija • Petrol lani prodajo goriva povečal za četrtino
Ob avtocestah še vedno točimo dražje gorivo
Petrol ima v Sloveniji 318 bencinskih servisov, od tega 38 ob avtocestah, kar predstavlja slabih 14 odstotkov vseh prodajnih mest.
Čeprav je gorivo na bencinskih servisih ob avtocestah dražje, na Petrolu ne opažajo slabše prodaje.
V letu 2022 je energetski gigant, ki zaposluje več kot 6.000 delavcev, prodal 4,1 milijona ton goriv in derivatov, kar je 25 odstotkov več kot leto prej. Zabeležili so rekordnih 9,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 91-odstotno rast v primerjavi z letom 2021. Nekaj več kot 48 odstotkov prihodkov je bilo realiziranih s prodajo energije in rešitev, dobrih 46 odstotkov s prodajo goriv in derivatov, 5,5 odstotka pa s prodajo trgovskega blaga in storitev.
Maloprodajne cene pogonskih goriv se na avtocestnem križu oblikujejo prosto, zaradi česar so višje od uredbeno določenih cen na preostalih prodajnih mestih, kljub
temu pa na Petrolu, zanimivo, ne opažajo sprememb v razmerju med prodajo goriv ob avtocestah in izven njih. »To razmerje je približno ves čas enako. Kupci se sami odločajo o zboru lokacije nakupa goriva. Res je, da so cene ob avtocestah nekoliko višje, ne nazadnje so tam tudi naši stroški višji, a so še vedno nižje oziroma primerljive s cenami goriv ob avtocestah v sosednjih državah. Seveda pa ima na prodajo ob avtocestah in hitrih cestah velik vpliv zlasti turistična sezona.« Očitno poleg tranzitnih gostov in tujih tovornjakarjev tudi Slovenci še zmeraj točimo gorivo tam, če nas pač doleti prazen rezervoar, pa čeprav nas tako liter
bencina ali dizla stane od 20 do 30 centov več, kot bi nas v mestu ali na črpalki izven avtoceste.
Podobno je tudi stanje v drugih državah, v katerih je z bencinskimi servisi prisoten Petrol: to so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora, kjer ima 276 od skupno 594 prodajnih mest, v tujini torej že skoraj polovico. »Na drugih trgih, kjer posluje Petrol, se cene določajo skladno z regulativami in tržnimi zakonitostmi. Razmerje v prodaji goriva je podobno kot v Sloveniji, tudi tam v času turistične sezone beležimo povečano prodajo na prodajnih mestih ob avtocestah.«
Senka Dreu
petek • 12. maja 2023
Aktualno
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Sezonsko delo: pri nas najbolj iskani delavci v kmetijstvu
Slovenci na sezonsko delo raje v Avstrijo
Predvsem kmetje in kmetijska podjetja ta čas iščejo sezonske delavce. A za to delo je med domačini le malo zanimanja. Če je Slovenija zanimiva za sezonske delavce iz tujine, predvsem iz držav bivše Jugoslavije, pa se na drugi strani Slovenci raje odpravijo v Avstrijo - zaradi boljših zaslužkov.
Trenutno je ponudba sezonski del na Zavodu RS za zaposlovanje tudi letos v različnih slovenskih regijah še precej skopa; sezonske delavce išče le sedem ponudnikov, vsi iz severovzhodne in vzhodne Slovenije. Več ponudb je najti na družbenih omrežjih.
Na ptujski območni službi zavoda je za letos ponudbo za 30 sezonskih delavcev za zdaj podala le Trsničarska zadruga Žiher iz Bre-snice, za sajenje trsnih cepljenk v okolici Cvetkovcev, Zamušanov in Gorišnice. Nudijo tudi malico in pi-
jačo. Urna postavka je določena pri 10,5 evra bruto.
Podjetje Sadjarstvo Slomi išče delavce za redčenje jablan, kasneje pa za obiranje jabolk. Delavci si morajo zagotoviti lasten prevoz, potne stroške jim vrnejo. Delo se začne ob 7. uri. 50 oseb išče podjetje Panvita iz Rakičana za obiranje jagod od aprila do junija. Delo poteka v rastlinjaku v Beltincih. Na Ormoškem 50 delavcev potrebuje podjetje Sadjarstvo Ormož, in sicer od avgusta do novembra za obiranje jabolk. Dela se od 8 do 10 ur dnevno.
Preko Zavoda sezonske delavce išče malo izvajalcev
Izvajalci sicer čez leto iščejo delavce za opravljanje različnih del v kmetijstvu. Spomladi predvsem za delo na hmeljiščih, za redčenje in obrezovanje sadnega drevja, obiranje jagod, poleti v vrtnarstvu za obiranje zelenjave, jeseni pa so najbolj iskani delavci za obiranje jabolk in grozdja, so pojasnili na ptujski območni službi zavoda za zaposlovanje in dodali, da delavce iščejo tudi v cvetličarstvu. Kot opažajo, pa se le malo izvajalcev obrača na Zavod z namenom, da bi našli sezonske delavce: »Zadnja leta se delodajalci niso veliko obračali na zavod zaradi kadra za opravljanje sezonskih del. Povpraševanjaje torej manj, prav iz razlogov, ki so bili že omenjeni - delodajalci imajo stalne ekipe, kijih pripeljejo tudi iz tujine.« Tudi pri iskalcih zaposlitev je, kot opažajo na ptujskem zavodu, zelo majhen interes. Od 1. aprila je sicer najnižja bruto urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo pri nas 6,92 evra.
Medtem ko Slovenci sezonska dela raje opravljajo v tujini, predvsem v Avstriji, pa k nam na delo hodijo tujci iz Romunije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške ...
V Avstriji minimalna plača v turizmu 1.700 evrov bruto
Slovenci v želji po dodatnem zaslužku očitno - raje kot doma -opravljajo sezonska dela v tujini. Svetovalec mreže Eures Zavoda za zaposlovanje Žarko Markovič je dejal, da je za Slovence za sezonsko delo, zlasti v turizmu, najpri-vlačnejša Avstrija. Po neuradnih ocenah tam stalno dela v gostinstvu več kot 2.000 delavcev, sezonsko pa še dodatnih 300 do 500. Dela so vezana predvsem na hotelirstvo - od dela v kuhinji, strežbe, sobarskih storitev itd. Razlog za delo pri severnih sosedih pa je seveda boljši zaslužek. Od 1. maja letos namreč znaša minimalna bruto plača v turizmu 1.700 evrov, prav tako jim pripada tudi sorazmerni del 13. in 14. plače, ne glede na to, da ne delajo celo leto.
Glede opravljanja sezonskih del v kmetijstvu ne razpolagajo s številkami. Sogovornik je povedal, da gre po navadi za dela v vinogradništvu in sadjarstvu, kjer se urna postavka giblje od 9 evrov neto dalje.
Tretje področje je sezonsko delo v gradbeništvu, kjer pa opažajo, da v veliki meri izgublja način sezonskega dela, zlasti zaradi trga dela, saj se delodajalci bojijo, da če bodo delavca odpustili, ga v sezoni ne bodo več dobili nazaj. Po neuradnih ocenah naj bi bilo v gradbeništvu sicer okoli 3.200 Slovencev.
Slovenija zanimiva za sezonske delavce iz bivše Jugoslavije
Na drugi strani pa je pri nas največ zanimanja tujcev za opravljanje sezonskega dela. Lani je Zavod za zaposlovanje večino delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za sezonsko delo v
kmetijstvu izdal za delo tujcev iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. Prav tako sezonsko delo pogosto opravljajo tudi delavci iz Romunije in Hrvaške.
Šegula: »Večina delavcev je iz Romunije«
Prav z delovno silo iz Romunije poleg domačinov vsako leto sodeluje podjetje Hmelj Dornava. Po besedah direktorja Mitja Šegula, ki sicer višine plačila ni želel razkriti, imajo bolj kot ne stalno ekipo. V spomladanskem času jih za delo na hmeljiščih potrebujejo okoli 30, jeseni 20. Ravno ta čas zaključujejo spomladanska dela. »Celotno slovensko hmeljarstvo najema delavce iz Romunije iz hmeljarskih območij, ki poznajo delo. V glavnem gre za stalno ekipo, s katero se dogovorimo tudi za naprej, naslednjo sezono. Plačujemo jim v skladu z zakonodajo, zneski so različni.
Sicer pa smo z njimi zadovoljni,« je še dejal.
Raje bi imeli domače delavce
Tudi pri največjem prleškem vinarju, podjetju Puklavec Family Wines, najemajo sezonske delavce. V spomladanskem času imajo manj, ta čas le kakih šest delavcev, pozno poleti oz. jeseni, ko je čas obiranja grozdja, pa okoli 150. »Sedaj opravljamo enostavnejša zelena dela v vinogradih, kot je pletev in drugo. Večja potreba pa je jeseni, ko pa moramo - glede na stanje -žal najeti tujo delovno silo, čeprav bi raje imeli domače delavce, ki bolj spoštujejo navodila, imajo dovolj znanja, lažje tudi komuniciramo ... A ker ni interesa, imamo takrat delavce iz tujine, v glavnem Rome iz Hrvaške,« je dejal vodja vinogradništva Branimir Žličar.
Monika Horvat
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Čebelarji hranijo čebele, da ne umrejo od lakote
Katastrofalen začetek čebelarske letine
»Leto 2021 je bilo slabo, najslabše v moji 22-letni karieri, a kaže, da bo leto 2023 še slabše,« je dejal eden največjih čebelarjev v Sloveniji in največji vzrejevalec matic Peter Kolar iz Majšperka. Zgodnja pozeba in deževje je čebele oropalo hrane, čebelarjev pridelka. »Čebelarji trenutno čebele prehranjujemo, da jih ohranjamo pri življenju.«
Meseci maj, junij, julij pomenijo čebelarsko sezono, ko naj bi bile čebele najbolj aktivne, ko naj bi pridelale največ medu in drugih proizvodov. Letošnji začetek je katastrofalen, opozarjajo čebelarji. »Leta 2021 je sadno drevje pozeblo malce kasneje kot letos, kar pomeni, da so pred dvema letoma čebe-
le imele vsaj nekaj cvetlične paše, letos tega ni bilo. Ob tem je slabo medila tudi oljna ogrščica, travniki, kjer kmetje intenzivno kmetuje-jo, so tudi že zgodaj pokošeni, na razcvet trav v Halozah še čakamo. Tako da čebelarji letos medu še nismo pridelali, še več, da obdržimo čebele pri življenju in v kondiciji, jih
Foto: Pixabay
Največ medu v EU proizvedejo v Romuniji, Španiji, Madžarski, Nemčiji, Italiji, Grčiji, Franciji in na Poljskem.
EU je z 218.000 tonami medu za Kitajsko, ki proizvede 458.000 ton, druga največja proizvajalka medu in tudi uvoznica medu iz tretjih držav, največ ga seveda uvozi iz Kitajske in Ukrajine.
še hranimo. Upam, da bo vsaj gozdna paša ugodna,« je dodal Kolar. Na izboljšanje vremena računajo tudi v Čebelarski zvezi Slovenije, ki povezuje skoraj 7.800 čebelarjev. »Čebelarji močno upamo, da se vreme v prihodnjih dneh izboljša in da se temperature dvignejo letnemu času primerno. Ob takem stanju se nam obeta katastrofalna pašna sezona, takšna, kot smo jo imeli leta 2021.« Vse čebelarje pa tudi pozivajo, da preverijo zaloge hrane v panjih, saj da donosov iz narave ni. »Takšno stanje beležimo skoraj po vsej državi in čebelje družine je treba krmiti, saj bodo v nasprotnem primeru umrle zaradi lakote,« opozarja Aleš Bozovičar opazovalec in napovedovalec čebeljih paš.
Daljinca za uravnavanje temperature narava ne pozna
Naravne neprilike pogosto omenjamo v kontekstu klimatskih spre-
memb, čebelarji pa opozarjajo na posledice, ki jih imajo klimatske spremembe na vegetacijo, razvoj škodljivcev in čebele, kar seveda pomeni na življenje nas vseh. Kot ponavljajo čebelarji, je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. Klimatske spremembe naj bi na čebele vplivale na dva načina, in sicer s fiziološkim razvojem rastlin in s tem hrane za čebele, drugi vpliv imajo na sam razvoj čebel. »Rastline medijo prej kot nekdaj ter krajše obdobje, kar pa čebele prikrajša tudi za kakšno generacijo čebel, ki
bi se sicer razvile za dodatno moč v panju. Premalo se govori o tem. Ko je ljudem vroče, stisnemo gumb in nas ohladi klima, če nas zebe - klik in vklopimo gretje. Tega v naravi ni, pravih zim praktično ni več,« pa opozarja Robert Bali iz največjega čebelarstva v Sloveniji in v EU, Čebelarstva Pislak Bali iz Apač.
Leta 2021 najslabša letina v treh desetletjih
V Sloveniji pridelava medu med leti niha. Leta 2021 so čebelarji po podatkih statističnega urada pri-
delali zgolj 195 ton medu, kar je najmanj od leta 1994, odkar statistični urad zbira podatke. Ob tem so v zadnjih desetih letih vidna izrazita nihanja. Medtem ko pridelek medu do vključno leta 2013 ni upadel pod 1.000 ton, se je to prvič zgodilo leta 2014, ko so čebelarji pridelali vsega 471 ton medu. Slabe letine so sledile še v letih 2017, 2019 in nazadnje leta 2021. Povprečno količino pridelka, ki je v časovnem obdobju 28 let znašal 1.660 ton medu, pa so čebelarji dosegli leta 2018.
Mojca Vtič
4 Štajerski
Podravje
petek • 12. maja 2023
Starše • Številne objekte bodo zavarovali z visokovodnimi zidovi in nasipi
Za protipoplavne ukrepe 2,5 milijona evrov
Na poplavno ogroženem območju občine Starše je v teku izgradnja kar petih visokovodnih zidov v skupni dolžini nekaj ¿J manj kot 1,5 kilometra. Kulturni dom Rošnja pa bo pred poplavami varoval 158 metrov dolg visokovodni nasip. Gre za investicije v okviru evropskega projekta Ptujska Drava, ki ima že precej dolgo brado. Od priprave projektne dokumentacije do pridobivanja gradbenih dovoljenj je minilo kar šest let.
Za vse naložbe od Maribora do Ptuja 14,2 milijona evrov
V občini Starše je vrednost pogodbenih del ocenjena na 2,4 milijona evrov, rok za izvedbo pa je sredina oktobra 2023. Izvajalec del, podjetje Prohaus iz Dola pri Ljubljani, je gradbena dela začel konec lanskega leta, in sicer v Loki in pri Kulturnem domu Rošnja. Letos so pridobili gradbeno dovoljenje še za ureditev območja v Staršah in pri kmetiji Pleteršek v Zlatoličju.
Projekt Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave med Mariborom in Ptujem. Glavni cilj je zmanjšanje poplavne ogroženosti reke Drave v občinah Maribor, Duplek, Ptuj in Starše. Vrednost celotnega projekta je 14,2 milijona evrov, od tega prispevek EU znaša 80 odstotkov upravičenih stroškov, preostalo je prispevek RS. Z ukrepi, kot so izgradnja visokovodnih zidov in nasipov, bodo zaščitili več kot tisoč prebivalcev in štiristo objektov.
Iztok Dobnik ni zadovoljen z načrtovano postavitvijo visokovodnega zidu.
Foto: EK
Prav zato je marsikoga presenetilo vabilo na nedavno predstavitev celotnega projekta širši zainteresirani javnosti. Gradbena dela so namreč že v teku, izvajalci pa imajo v rokah načrte, ki jih ni mogoče več bistveno spreminjati. Svetnica Nataša Petek bi takšno srečanje pričakovala vsaj dve leti prej in marsikdo v dvorani se je strinjal z njo. Mojca Kacjan, direktorica občinske uprave, je ob tem pojasnila, da so na prvi sestanek s projektantom povabili lastnike zemljišč, kasneje pa tudi vse druge občane, ki živijo na poplavnem območju. Župan Stanislav Greifoner je dodal, da so se potrudili obvestiti vse, ki jih projekt zadeva, upoštevali pa so tudi njihove želje glede načina izvedbe - namesto nasipov so na večini lokacij raje izbrali visokovodne zidove. Slednji so načrtovani tako, da omo-
gočajo prehod kmetijske mehanizacije in drugih vozil. Njihova glavna funkcija bo varovanje objektov in življenja ljudi v primeru poplav, tudi takih, ki smo jim bila priča v letu 2012. Takrat so bili tudi v občini Starše nižje ležeči objekti ob reki Dravi v celoti poplavljeni. Po drugi strani
pa bodo vsi ti zidovi precej kazili pokrajino starške občine. »Meni kot človeku ti zidovi niso všeč, ampak če so potrebni, da rešimo življenja ljudi in njihove domove, potem njihovo izvedbo vsekakor podpiram. Morebiti bi jih lahko v prihodnje olepšali s kakimi plezalkami ali dru-
gim rastlinjem,« je povedal župan. Suzana Stražar, direktorica Urada za upravljanje z vodami, je poudarila, da so taki infrastrukturni projekti potrebni, hkrati pa razumejo tudi morebitno nejevoljo vseh tistih posameznikov, ki se morajo odpovedati svojim zemljiščem.
Nekateri lastniki zemljišč so izrazili pomisleke
Visokovodni zid bodo gradili tudi na zemljiščih, ki so v lasti družine Dobnik. Slednja je sicer naklonjena izvedbi projekta, vendar so po besedah Iztoka Dobnika komaj sedaj ugotovili, da zidu ne bodo postavili na mejo, kot bi se bi naj dogovorili. »Glede na načrte in količenje bi zid postavili okoli 2,5 metra od meje, kar bi pomenilo, da bi imeli zemljo še na drugi strani stene, s čimer se prav gotovo ne strinjamo,« je povedal Dobnik in opozoril tudi na težavo pri nogometnem igrišču, kjer bo zid samo slab meter od igralne površine, kar je lahko zelo nevarno za uporabnike. Nado Medved iz Zla-toličja pa je zanimalo, zakaj ni bila o ničemer obveščena kot stranska udeleženka projekta. »Vsekakor nasprotujem izgradnji zidu v Zlatoličju, saj bo naša domačija po izgradnji ostala na otoku. Če bo
prišlo do poplav, bom jaz plavala na otoku, ostali pa bodo imeli zidove, kar ni prav. Prav tako se čudim, kako ste lahko pridobili gradbeno dovoljenje brez mojega dovoljenja. Kršen je bil zakon in moje pravice,« je bila precej kritična Medvedova. Projektantka Tijana Micic ji je v odgovoru pojasnila, da je za njihov objekt predvidena individualna zaščita, torej s protipoplavnimi paneli, ki se namestijo na vrata in okna. To odločitev so sprejeli na podlagi računskih modelov in študij, s katerimi so preverjali, kako se bo voda gibala v primeru razliva. »Mi smo dolžni izvajati ukrepe tako, da ne poslabšujemo stanja,« je poudarila Stražarjeva iz Direkcije za vode in zagotovila, da bodo vse te primere preučili in jih lastnikom zemljišč ponovno pojasnili. Župan Greifoner pa jih je pozval, naj spremljajo dogajanje na terenu, da bodo lahko pristojni še pravočasno reagirali.
Estera Korošec
Ptuj • Koraki v smeri znižanja stroškov električne energije
Na 27 javnih objektih bi postavili sončne elektrarne
Stroški električne energije, ki so v zadnjem obdobju močno poskočili, bremenijo tudi velike javne objekte. Z željo, da bi jih vsaj delno znižali, so se na ptujski občini lotili pridobivanja soglasij za namestitev sončnih elektrarn na kar 27 objektih, od domov četrtnih skupnosti do šol, vrtcev in športnih objektov. Prihranek bi bil ogromen.
Med prvimi, ki je opozoril, da bi bilo nameščanje sončnih elektrarn s stroškovnega vidika zelo smiselno, je svetnik Milan Klemenc: »V prejšnjem mandatu sem večkrat podal pobude, da občina sproži aktivnosti in nekaj naredi na tem področju. Izračunal sem letno porabo in potencialni prihranek. Po izračunih izpred dobrega leta bi privarčevali polovico skupne letne porabe, približno sto tisočakov. To pa nikakor ni malo denarja. Z 88 odjemnimi mesti ter približno 4.000 svetilkami javne razsvetljave porabimo približno 975.837 kWh/a. Na strehah domov krajanov bi lahko namestili za približno nekaj več kot 500.000 kWh/a solarnih pane-lov za samooskrbo, sredstva za investicije pa bi delno zagotovili iz proračuna, delno pa iz naslova nepovratnih sredstev države. Celotna naložba bi po mojem bila poplačana v petih do sedmih letih,
strošek energije pa bi bil več kot prepolovljen.« Omenjen izračun se je nanašal le na osem domov krajanov in Športni park Spuhlja. Na Mestni občini Ptuj pa so zaprosili še za soglasja za priključitev sončnih elektrarn na nekatere druge javne objekte.
Soglasje za 23 od skupaj 27 objektov že imajo
Zraven stavb domov krajanov soglasja pridobivajo še za nekatere osnovne šole, vrtce in športne objekte ter domove prostovoljnih gasilskih društev. »Pridobivanje soglasij je v zaključni fazi, gre za dolgotrajen postopek, saj smo soglasja vlagali samo za tiste objekte, ki so bili primerni za postavitev sončnih elektrarn. Največ težav je povzročalo zbiranje pooblastil, načrtovanje najprimernejše vrste in velikosti elektrarne ter zagotovi-
tev porabnikov na isti transformatorski postaji, tam, kjer je oblikovan sistem skupnosti. Elektroenergetsko omrežje je po posameznih področjih precej zasedeno, ampak nam je zaradi pravočasnosti oddanih vlog do sedaj uspelo pridobiti pozitivno soglasje za skupno 19 objektov od 27 vloženih. Za štiri objekte že imamo pozitivno mnenje, tako da bo skupaj 23 odobrenih soglasij,« so zadovoljni na ptujski občini.
Ko bo vsa dokumentacija pripravljena, se bodo prijavili na razpis Ministrstva za infrastrukturo, ki je napovedan za poletje. Gre za ponovitev lanskega razpisa, v katerem je ministrstvo podelilo nepovratne spodbude za izgradnjo sončne elektrarne ter subvencioniralo obrestno mero pri financiranju te investicije. Kakšna bo višina nepovratnih sredstev in pogoji za prijavo, na občini ne vedo. To bo
znano šele, ko bo razpis dejansko objavljen. Se pa nanj intenzivno pripravljajo.
Privarčevali bi tudi do 300.000 evrov letno
»Mestna občina Ptuj želi tudi na tak način privarčevati oz. zni-
žati stroške električne energije, na dolgi rok pa povečati samooskr-bnost,« prednosti te naložbe predstavljajo na ptujski občini.
Kot je razvidno iz rebalansa, samo letos za energijo za javno razsvetljavo namenjajo skoraj 300.000 evrov, kar je velik strošek. V primeru samooskrbe bi ta
denar lahko preusmerili v investicije. V vsakem primeru si tudi izvedbe tega projekta občina ne bo zlahka privoščila. Upajo na čim večji delež sofinanciranja države. Seveda bodo to naložbo izvajali fazno, v odvisnosti od razpoložljivih sredstev.
Dženana Kmetec
petek • 12. maja 2023
Podravje
Štajerski	5
Ptuj • Občina (sofinancira oskrbnine v domovih za starejše in posebnih domovih
Domovi upokojencev vedno večji strošek - tudi za občine
Oskrbnine v domovih upokojencev so se v zadnjih letih vidno povišale. To čutijo vsi plačniki, od stanovalcev in njihovih svojcev do občin. Slednje posameznim stanovalcem sofinancirajo različne deleže oskrbnin glede na odločbe centrov za socialno delo. Seje pa strošek tudi zanje zelo povišal; ptujska občina je lani plačala kar sto tisočakov več kot pred petimi leti.
Na letnem nivoju gre pri sofinanciranju oskrbnin za domove upokojencev, posebne domove in stanovanjske skupnosti približno milijon evrov.
Delež sofinanciranja oskrbnin v socialnovarstvenih zavodih za občino predstavlja velik strošek. Višji stroški plač v javnem sektorju in materialnih storitev močno vplivajo na končno ekonomsko ceno. Ta se je predvsem v zadnjem obdobju opazno povišala, zelo verjetno je, da se bo tak trend še nadaljeval. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo plačniki teh storitev še sploh zmogli tako veliko breme.
Mestna občina Ptuj oskrbnine sofinancira v domovih za starejše, posebnih domovih in stanovanjskih skupinah. Oskrbnine dopla-čujejo v devetih domovih upokojencev: zraven ptujskega še v CSO Ormož, Zavodu Karitas Slovenske Konjice, Domu starejših občanov Ljutomer, Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje, Domu starejših Idila, Domu Lipa, Štore, Domu Kuzma ter Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu. Zraven tega doplačujejo tudi
M.0 Ptuj sofinancira tudi oskrbnine v osmih socialnih zavodih, med njimi tudi v ZUDV Dornaua. Skupno so za te stroške letos rezervirali kar 545.000 evrov.
Letos planirajo dober milijon evrov
Nekateri socialnovarstveni zavodi so s 1. marcem letos že uskladili cene storitev institucionalnega varstva, drugi bodo to še storili. Na dvig cen so vplivali višji stroški plač in materialnih stroškov. "Ker iz proračuna Mestne občine Ptuj sofinanciramo socialnovarstvene storitve v devetih domovih upokojencev, povprečno 55 osebam, predvidevamo, da prvotno planirana sredstva ne bodo zadoščala za plačilo vseh obveznosti v letu 2023. Hkrati na višino obveznosti vpliva odločba, ki jo izda center za socialno delo, v kateri je izračunana obveznost zavezanca in višina lastnih sredstev uporabnika," na ptujski občini argumentirajo odločitev za povišanje proračunskih sredstev na tej postavki. Za doplačilo zagotavljajo 473.000 evrov.
Podražitev pričakujejo tudi pri oskrbninah v posebnih socialnih zavodih. V ta namen planirajo 545.600 evrov za uporabnike v osmih tovrstnih zavodih. Skupaj ti dve postavki zneseta dober milijon evrov, ni pa nujno niti, da bo to zadostovalo. Gre namreč le za predvidevanja, končna številka bo odvisna od cene storitev do konca leta, števila uporabnikov in deležev sofinanciranja.
Mestna občina Ptuj trenutno sofinancira oskrbnine za 105 občanov.
Strošek Mestne občine Ptuj v evrih po posameznih letih
	2018	2019	2020	2021		2022	Razlika	
Domovi za starejše	294. 257	379. 838	432. 656	407.	845	408. 948	+ 114.	691
Posebni domovi	468. 362	486. 440	489. 920	507.	079	456. 872	- 11.	490
storitve posebnih domov. Trenutno osmih, in sicer CUDV Črna na Koroškem, SVZ Hrastovec, Dom Lukavci, ZUDV Dornava, VDC Polž Maribor, Ozara Slovenija, Društvo Sožitje Ptuj in Zveza Sonček.
Zanimivo je, da primerjava zadnjih petih let na tem segmentu ne kaže povišanja, pač pa nasprotno: ta strošek je celo nekoliko nižji, če primerjamo leti 2018 in 2022.
Za vse skupaj, torej oskrbnine
starostnikov in oseb s posebnimi potrebami, mesečno ptujska občina plačuje 85.800 evrov. "Trenutno sofinanciramo oskrbnine za 105 občanov. Plačilo je odvisno od števila dni v mesecu, prihodov ali odhodov ter morebitnih smrti. Letni strošek plačil institucionalnega varstva iz proračuna Mestne občine Ptuj je v letu 2022 znašal 865.820 evrov," so finančne podatke predstavili na MO Ptuj.
Vir: Podatki MO Ptuj
Primerjava višine stroškov za zadnjih pet let kaže, da je porast odhodkov razviden predvsem pri domovih za starejše in ne toliko v posebnih domovih. Kako bo v prihodnje, pa je težko napovedati. Nove podražitve se namreč napovedujejo na vseh področjih. Tudi zato v ptujskem proračunu v ta namen plansko zagotavljajo več denarja.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • 10.000 evrov za sanacijo na Muzejskem trgu
Prvi korak za reševanje arheologije
Arheološki oddelek Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož od lanskega poletja naprej ne deluje v prostorih, ki so jih dotlej uporabljali. Še vedno so sicer na Muzejskem trgu 2, a so morali ta del stavbe zaradi nevarnosti zapreti. Ptujska občina letos namenja sredstva za sanacijo, kar bi zaposlenim omogočilo vrnitev v stare prostore. Koliko denarja bo potrebno, bo znano šele, ko bo izvajalec začel dela.
Bt /1 mJ 1
Kako obsežen poseg bo potreben, bo znano, ko bodo izvajalci začeli delati.
»Za zdaj smo pridobili predračun za odkrivanje napake na vodovodni inštalaciji in hišni kanalizaciji ter popravilo inštalacije. Predračun je okviren, ker bo izvajalec, ko bo začel delati, lahko realno ocenil razsežnost stanja. Gre za star in dotrajan objekt, določene dele, kjer je zamakalo, smo že odpravili,« pojasni Aleksander Lorenčič, direktor ptujsko-ormoškega muzeja.
Dela bodo izvedli kot nujna vzdrževalna, seveda bi celovita obnova stavbe zahtevala bistveno več sredstev. Občina bo za to naložbo letos predvidoma prispevala
okrog deset tisočakov. Da prostori, v katerih je deloval oddelek, dejansko niso več primerni za njihovo delo, so lani poleti še enkrat več potrdile ugotovitve Službe za varstvo in zdravje pri delu. Predlagali so zaprtje dela stare in dotrajane stavbe, izklop elektrike, nošenje zaščitne maske zaradi plesni in vlage ter podobne ukrepe. Vodstvo muzeja je upoštevalo navodila, del objekta so zaprli in zaposlene preselili v druge prostore. Celoten objekt na naslovu Muzejski trg 2 bi bil potreben sanacije od temeljev do strehe.
1
Foto: CG
S sredstvi, ki jih namenja občina, bodo gotovo lahko marsikaj uredili, trajna rešitev pa ni le v rokah MO Ptuj, pač pa bodo zanjo morale poskrbeti vse občine ustanoviteljice in seveda tudi država.
Nujna vzdrževalna dela bodo začeli v naslednjih dneh, ko bo znano tudi, kako velik poseg bo potreben. To bo seveda vplivalo tudi na končno ceno. Zaposleni upajo, da bodo v kratkem dobili primernejše pogoje za delo. Ptujska arheologija sicer ostaja težava, za katero nikakor ne najdejo optimalne rešitve.
Dženana Kmetec
Ptuj • Urejajo prostore v Trstenjakovi 9
Skupna občinska uprava se seli
Iz prostorov ptujske Mestne hiše se je v Trstenjakovo ulico 9 najprej preselila inšpekcijska služba, lani pa še medobčinsko redarstvo. Oboje deluje v sklopu Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja (SOU SP), ki zdaj svojo dejavnost v celoti z Mestnega trga seli v Trstenjakovo ulico.
S1. junijem bo v Trstenjakovi 9 delovala celotna Skupna občinska uprava.
Nove zaposlitve in potreba občine po dodatnih prostorih sta glavna razloga za selitev Skupne občinske uprave SP na nov naslov. Še vedno ostajajo v mestu, v objektu neposredno ob lekarni. Prostore obnavlja ptujska občina, SOU SP pa bo zanje plačevala najemnino. »Posamezne faze obnove se zaključujejo, dokončana naj bi bila do 1. junija, ko je planirana tudi selitev. Za nemoteno delo bo treba zagotoviti pohištvo, računalnike in računalniške licence ter drugo opremo, saj vse opreme, ki jo sedaj uporabljamo, ne moremo preseliti. Nekaj opreme je še v lasti MO Ptuj in ostane v
Mestni hiši. Skladno s potrebami občin se načrtuje tudi nekaj novih zaposlitev in za ta delovna mesta bo treba zagotoviti potrebno opremo. SOU SP pa na svoje stroške zagotavlja še ureditev klimatizacije,« je pojasnila Alenka Korpar, direktorica SOU SP.
Občina je sicer za prenovo sprva načrtovala le 40.000 evrov, a so ta znesek z rebalansom povišali na 58.000 evrov. Korparjeva pravi, da so ob pripravi rebalansa proračuna MO Ptuj finančne potrebe v ta namen lahko že natančneje ocenili, zato so se načrtovana sredstva povišala. Porabili jih bodo za ureditev in opremlja-
nje, vzdrževanje in nakup računalniške strojne in programske opreme, pa tudi pisarniške in druge opreme ter za nujno potrebno posodobitev računalniške licenčne opreme. Prav ta strošek je zelo velik, občine pa ga bodo krile v sorazmernih deležih. »Kakor vedno do sedaj bo SOU SP s sredstvi ravnala kot dober gospodar. V lanskem letu so zaposleni sami sestavili pohištvo iz nabavljenih plošč in okovja. Če nam bo uspelo zagotoviti nemoteno opravljanje nalog z manj stroški, pa bodo sredstva ostala neporabljena,« še sklene Korparjeva.
Dženana Kmetec
Foto: CG
6 Štajerski
V središču
petek • 12. maja 2023
Slovenija, Podravje • Od 165.000 slovenskih gasilcev le petina operativnih
So prostovoljnemu gasilstvu v današnji obliki
Več kot 165.000 slovenskih gasilcev in gasilkje v začetku maja praznovalo mednarodni dan gasilcev, številni pa so se zbrali še na florjanovo nedeljo, zavetnika gasilcev in priprošnjika proti požarom in povodnji. Čeprav je torej po podatkih Gasibke zveze Slovenije skoraj vsak 11. državljan član prostovoljnega gasilskega društva, pa mnogi gasilci ocenjujejo, daje prostovoljno gasilstvo pred temeljnim izzivom, to je izziv obstoja.
Foto: Sašo Švigelj
Le petina gasilcev je operativcev
V Sloveniji deluje 1.337 prostovoljnih (tudi prostovoljnih poklicnih) gasilskih društev, od tega v Podravju 106. Od 165.000 članov gasilskih prostovoljnih društev pa je le petina gasilcev operativcev, ki se torej odzivajo na klice po pomoči. Konkretneje, v Sloveniji je operativnih gasilcev 35.093, v Podravski regiji 3.308. Zaskrbljujoč pa je podatek, da je le petina operativnih gasilcev, tako v Podravju kot v Sloveniji, starih med 18 in 30 let, vzpodbudno pa je, daje število operativnih gasilcev v zadnjih dveh letih po večletnem upadanju ponovno narastlo. »Na srečo se nam članstvo še vedno povečuje, posebno pri mladih. Z mladimi že vrsto let zelo intenzivno delamo, tako na državnem kot na lokalnem nivoju. V to vlagamo tudi veliko sredstev. Z načrtnim delom, skrbjo za članstvo in zagotavljanje pogojev za delo, kjer se bodo naši člani dobro počutili, se nam za prihodnost ni treba bati,« menijo v Gasilski zvezi Slovenije. Iz obrambnega ministrstva, kamor sodi civilna zaščita, katere hrbtenica so prostovoljna gasilska društva, pa odgovorov glede morebitnega državnega načrta/finančnih ukrepov v primeru upada operativnih gasilcev niso podali, saj da je to v pristojnosti gasilske zveze.
Predsednik žetalskega gasilskega društva Nejc Sakelšek, ki je sicer izjemno aktiven in zavzet gasilec ter predstavnik mlajše generacije, je prostovoljnemu gasilstvu, v obliki, kot ga poznamo sedaj, pripisal še največ 10 do 15 let. Tudi vodja gasilske mladine v GZ Videm Matjaž Klasinc je pritrdil njegovi oceni. Zakaj?
Medtem ko družba na eni strani zahteva in pričakuje vsakokraten in prostovoljen odziv gasilcev (tehnična pomoč, prvi posredovalci, pomoč ob požarih ...), pa ta ista družba spreminja način življenja tako, da je vedno manj časa za prostovoljno udejstvovanje v gasilskih vrstah. Službe z daljšim delovnim časom, dnevne migracije, ki še dodatno odškrnejo prosti čas za družino in druge dejavnosti .
Gasilstvo ni brezskrbno enourno tedensko razgibavanje
Gasilstvo namreč ni brezskrbno enourno razgibanje enkrat tedensko, temveč zahteva najprej ure in ure priprav, usposabljanj, učenja, vzdrževanje opreme, nato pa odziv na klic na pomoč ne glede
Foto: CG
Gasilska društva za prosti čas mladine tekmujejo s številnimi obšolskimi in prostočasnimi dejavnostmi, ki so postale dostopnejše.
na čas ali dogodek. »Ne prizanašajo pa nam niti administrativne in birokratske zahteve (oz. njihovo pomanjkanje v preteklosti). Vse skupaj pa pomeni vedno več obveznosti in dela, kar pa bolj kot pritegne - odganja,« meni Sakelšek. Ob tem dodaja, da gasilstvo v Sloveniji temelji na društvenem delovanju, na drugi strani pa so pogodbeni izvajalci gasilske javne službe. »Za lažjo predstavo - skušajte si predstavljati eno izmed komunalnih podjetij (ki je izvajalec gospodarske javne službe), ki bi bilo organizirano na osnovi društva.« S tem sicer ni nič
narobe, pravi Sakelšek, ki pa je prepričan, da bodo organizacijske spremembe nujne. »Če si priznamo ali ne, so zlati časi gasilstva za nami. Nabava vozil, opreme, ureditev gasilskih domov je kljub finančno zahtevnim nalogam, predvsem v manjših občinah, še vedno najlažje opravilo. Kot vemo, pa tehnika brez ljudi ne pomeni ničesar. Zato bo zagotavljati ustrezen kader, ki ga v skladu s podpisanimi pogodbami moramo zagotavljati, od nas terjalo prenovo dojemanja članstva ter obveznosti in kadrovski pristop. Medtem ko smo nekoč napredke
gasilstva merili v investicijah, jih bomo danes težje prepoznali, saj bodo to manjši, po navadi na zunaj ne vidni uspehi.«
Gasilstvo v močni konkurenci drugih dejavnosti
Za obstoj prostovoljnega gasilstva pa se ne bojijo na Gasilski zvezi, kjer pravijo, da so mladi temelj prihodnosti in da se članstvo tudi povečuje. Toda vključevanje mladine v gasilstvo in delo z mladimi je vse prej kot lahka naloga.
Haloze • V pol ure od potočkov do hudournikov - škoda je velika
Obilen dež s sodro prožil plazove, zalival kleti ...
»Bilo je kot na sodni dan, lilo je kot iz škafa, videl nisem ničesar,« je nevihtne minute povzel Stoperčan Jože Plavčak. V manj kot pol ure je dež s sodro namočil haloške strmine, ki so na marsikaterem mestu zdrsnile. »Včeraj nismo mogli od hiše, nihče ni mogel k nam, sedaj se delavci trudijo, da odstranijo zemljino in vzpostavijo prevoznost,« je dan po neurju dejal Jože. In medtem ko jim je v Majšperku v 24 urah uspelo očistiti vse ceste, so se v Podlehniku z naravo borili še v torek.
Težko si je bilo predstavljati, da bo sončnemu dopoldnevu na florjanovo nedeljo sledil nevihtni popoldan. V le nekaj minutah so običajno dobrih deset centimetrov visoki potočki dosegli globino tudi metra in več. Voda je zalivala kleti,
odnašala rodovitno zemljo z vrtov in njiv, poplavljala travnike, prožili so se plazovi. »Videl sem, kako se je breg zapeljal na cesto in kako je voda tekla s hriba,« se je spominjal Jože Plavčak ter pokazal še na krave, ki so se razgledovale z vrha
hriba. »Ne upajo dol,« je dodal. V dolini Stoperc je poplavljal potok Skralska. »Vse je bilo v vodi. Poplavilo nam je drvarnico, svinjski hlev, klet, voda je drla čez vrt. Trajalo je vsega dobrih 15 minut, narediti nisem mogel nič,« je povedal 76-letni
Si
41.
Foto: Srečko Taciga
Stoperčan Srečko Taciga je prišel domov šele po neurju in ugledal s sodro pobeljene Stoperce ter potoke, ki so se spremenili v reke. »Grozno je bilo, nisem pričakoval takšnih prizorov.«
Foto: Mojca Vtič
Pogoj za razglasitev naravne nesreče je škoda, ki presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, kar letos pomeni dobrih 40 milijonov evrov. Dragomir Murko, vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje, svetuje občinam, da prijavijo škodo, namreč neurje ni povzročalo preglavic le v Halozah, temveč tudi drugod po Sloveniji.
Janez Jernejšek, ki je klet ravno očistil blata, potem ko so mu gasilci izčrpali vodo iz kleti. A kot pravi, bile so že hujše poplave, nazadnje pred štirimi leti, ko je voda prišla tudi v preostanek hiše. Morda tokratna povodenj ni bila največja, toda domačinka Marjanca Franič opozarja, da so tovrstne nevihte in škode vse pogostejše. »Kar mi naravi dajemo, to nam vrača,« opozarja. Živi ob Travnem potoku, ki priteče s Kupčinjega Vrha in pravi, da tako visoke vode še ni videla, pa že vse življenje živi v Stopercah. Izdatne količine vode pa so namočile tudi gozdni rob nad njeno hišo.
»Macesen je dobesedno izruvalo. Bile so to grozne minute, občutka pa ne morem opisati. Vse živali so bile prestrašene, tudi jaz sem pridobila občutek strahu, ki ga prej nisem imela,« je ob pogledu na drevo, ki je padlo na del gospodarskega poslopja, še dodala vidno pretresena Franičeva. Še nekoliko višje ob potoku, tik pod vznožjem Donačke gore, pa živi uspešna kolesarska družina Adam. »Vse se je zgodilo v tako kratkem času, da nismo mogli ničesar storiti. Gledali smo, kako pada toča, kako nam hruje voda čez vrt, na
Foto: Mojca Vtič
Pot do Jožeta Galuna je bila do ponedeljka popoldan nedostopna. »Še sreča, da nihče ni potreboval kakšne zdravniške pomoči,« je dejal.
petek • 12. maja 2023
V središču
Štajerski	7
šteta leta?
Po najnižji urni postavki opravili za 2,8 milijona evrov ur
Gasilci in gasilke so se po navedbah Gasilske zveze Slovenije lani odzvali na kar 23.000 intervencij, v katerih je sodelovalo 120.000 gasilcev operativcev.
Zabeležili so 491.613 prostovoljnih ur, ko so pomagali drugim. Če bi te ure pretvorili v evre, plačane po najnižji neto urni postavki za študentsko delo, bi gasilci in gasilke lahko izdali račun državi ali državljanom v višini 2,8 milijona evrov.
Namreč dandanes gasilska društva za prosti čas mladih tekmujejo s številnimi drugimi obšolskimi in prostočasnimi dejavnostmi, ki so postale dostopnejše. »Zato se moramo društva in mentorji res nenehno truditi, da izvajamo čim več dinamičnih aktivnosti čez vse leto, da se čim več različnih reči naučijo in da ob tem še uživajo. Ne skušamo mladim približati le
gasilskega znanja in spodbujati njihove fizične aktivnosti, učimo jih življenjskih vrednot, od medsebojnega sodelovanja, skupinskega dela, medsebojne pomoči, odnosa do okolja, do odgovornosti za svoja dejanja, odgovornosti do sočloveka ter družbe. Starši, ki to opazijo, nato uvrstijo gasilstvo kot neko tedensko stalnico v otrokov popoldanski prosti čas, seveda je
pa osnova, da otroci uživajo in da so radi pri nas,« pravi Laura Fišer, dolgoletna mentorica mladim gasilcem in operativna gasilka.
Prvi izziv je torej mlade v konkurenci ostalih dejavnosti prepričati, da čas namenijo gasilstvu, ki pa v prvi vrsti ni namenjeno zadovoljevanju lastnih potreb, temveč je temelj gasilstva pomoč drugim. Drugi je zadržati mlade v domačem
Direktor uprave Občine Makole Igor Erker je že pred časom rekel, da je za zdaj pomanjkanje mlajših Članov še skrb gasilskega društva, na dolgi rok pa bo to izziv občine, kajti za požarno varnost na lokalni ravni je odgovorna lokalna skupnost oz. občina.
Družba oz. država potrebuje širši premislek glede vloge prostovoljnega dela ter gasilstva.
društvu in zmanjšati generacijski osip. »Najmlajših imamo vedno največ, z odraščanjem upada njihovo število. Na to vplivajo odhodi v srednje šole, fakultete, predvsem pa družba, kajti v zadnjem obdobju je osrednji poudarek na posamezniku in denarju oz. plačilu za vsako storitev ali dejanje. S to je gasilstvo skregano in posamezniki, ki gredo v to smer razmišljanja, v gasilstvu izgubijo smisel in se sami izločijo, saj ne gojijo več istih vrednot. Drugi največji krivec upada pa je zahtevan čas, ki ga mora vsak posameznik v času prehoda iz mladine v operativne člane nameniti za gasilstvo. Tečaj za pripravnika in operativnega gasilca sta časovno precej dolgotrajna in v najstniškem obdobju, ko so tukaj šolske obveznosti, po navadi izven kraja bivanja, odraščanje, doba druženja s prijatelji in uživanje, je obvezna prisotnosti na gasilskih
tečajih običajno precejšnja ovira. Seveda so posamezniki, ki se nato z leti tudi vrnejo, a jih je bolj malo.« Ob tem Fišerjeva priznava, da je za zdaj mladine v društvih, tudi na območju Majšperka, dovolj, vendar da se ne more izogniti strahu oz. skrbi, kako bo v prihodnje. »Menim, da bo vedno težje pridobiti mlade in tudi ostale za prostovoljno delo.«
Delo z mladimi je vložek v preventivo
Družba oz. država potrebuje širši premislek glede vloge prostovoljnega dela, gasilstva v prihodnje. »Ni osrednja skrb denarno plačilo, temveč na splošno tempo v službah, vedno več nalog, ki jih opravljamo gasilci. Če ne bo prišlo do premikov v sami družbi, ureditve statusa, potem ne vem, kaj bo. Namreč gasilci smo tisti, kot rad
reče Janez Merc, predsednik GZ Videm, ki hitimo k nesreči, namesto vstran.« Ni pomembna le vloga gasilcev pri pomoči drugim, temveč že samo preprečevanje nesreč pa meni dolgoletni gasilec in mentor gasilske mladine v PGD Sela Alojz Auer. »Ogromno časa namenimo delu z mladino, saj s tem vlagamo tudi v preventivno varnost. Tako ni ključno vprašanje število intervencij, temveč kaj smo naredili, da bi jih preprečili.«
Osebno zadovoljstvo po uspešno opravljenem posredovanju na intervenciji je največje plačilo, ki ga lahko prejmejo gasilci, se strinjajo prostovoljci. Tako da pomislek glede obstoja gasilstva ne izvira iz plačila, temveč iz načina življenja (napredne razvijajoče se družbe?), ki na piedestal postavlja uspehe posameznika nad medsebojno solidarnost in povezanost.
Mojca Vtič
Foto: CG
Foto: CG
Foto: PGD Stoperce
Potok Skralska je narasel v nekaj minutah in poplavil dolino. Koliko padavin je padlo na območju Stoperc, ni znano. Iz Agencije za okolje so sporočili le, da je na širšem območju Štajerske na merilnih postajah njihove samodejne merilne mreže padlo od 10 do 25 mm padavin, sodeč pa radarskih meritvah pa lokalno na manjših območjih tudi blizu 50 mm. »Vzrok za nalive je bila nestabilna zračna masa na tem območju in močno majsko sonce. Padlo je od 20 do največ 50 % povprečne majske količine padavin.«
Obdobje toče in neurij se podaljšuje
V nedeljo popoldan je širše območje Celja, Maribora, Murske Sobote, Ptuja in Trbovelj zajelo obilno deževje. Po podatkih regijskih centrov za obveščanje so zabeležili 43 dogodkov v 18 občinah. Gasilci so morali prečrpavati meteorno vodo iz stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov ter tudi iz na novo zgrajenega plezalnega centra v Slovenski Bistrici. Meteorolog Agencije RS za okolje Branko Gregorčič je ob tem izpostavil, da se ozračje nad Slovenijo vsakih deset let segreje za približno 0,4 stopinje Celzija. Poletja so tako v državi postala vse bolj vroča, osončena in sušna, ta trend pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti. Toča, vihar, suša, poplave in pozebe so sicer običajni vremenski pojavi, vendar se sedaj pojavljajo vse pogosteje, obdobje neurij s točo pa se podaljšuje. Nekoč je to trajalo od maja do septembra, zdaj pa traja že od začetka aprila do konca oktobra.
drugi strani pa nismo opazili, da nam je voda zalila še delavnico,« je dejal Damjan Adam, ki ustvarja dirkalna kolesa najvišjega ranga. Damjan je tudi pilot jadralnega letala in zato vremensko dogajanje pozna še za odtenek bolje. »Sem se pozanimal pri dobrem prijatelju meteorologu, zakaj je intenziteta padavin in neviht tako močna ravno v Stopercah. Povedal mi je, da smo ravno nasproti Pohorja in da se vse, kar prihaja s severa, izlije ravno proti Donački in mi smo tukaj pod vznožjem z vsemi nevihtami in strelami.«
Tudi v Podlehniku škoda velika
Vdrte bankine, kupi nanesenega peska, blata, vej in drevja. Poleže-na trava ob potokih, ob cestah še vedno vidni kupi sodre, v hribih pa zevajoče zemeljske rane. Izkupi-
ček nevihtnega popoldneva, ki je povzročil sto tisoče evrov škode. »Pozval bom kolege župane, da se obrnemo na upravo za zaščito in reševanje in zahtevamo začetek ocenjevanja škode, kajti v naši občini je definitivno velika. Še drugi
dan po nevihti smo reševali prevoznost cest, imamo več plazov in usadov, ki ogrožajo ceste, tudi cesto na Gorci, na kateri nam grozi, da bomo mogli vzpostaviti popolno zaporo,« je dejal župan Podlehni-ka Sebastian Toplak. V Stopercah,
torej v občini Majšperk, je kljub izjemnim količinam vode škoda na cestni infrastrukturi manjša. »En večji plaz, ki je omejeval prevoznost, je bil takoj naslednji dan odstranjen, drugi so se sprožili na
Foto: Mojca Vtič
Voda je poplavila tudi delavnico Damjana Adama, ki izdeluje vrhunska dirkalna kolesa za naročnike s celega sveta. »Časa za sanacijo ni, kajti naročila čakajo,« je dejal Adam.
zasebnih zemljiščih,« pa je povedal župan Sašo Kodrič, ki je kot član gasilskega društva sodeloval tudi pri intervenciji. Ob tem se je zahvalil vsem gasilcem in gasilskemu vodstvu. »Ne skrivam hvaležnosti gasilcem in gasilskemu vodstvu, ki je dokazalo, da imamo odlično organizacijo, da se lahko hitro odzovemo ter ustrezno, premišljeno tudi posredujemo.«
Haloški proračuni škod ne zmorejo poravnati
Škodo je neurje 9. maja povzročilo tudi v ostalih haloških občinah.
V	Makolah sta se sprožila dva plazova, je izpostavil poveljnik PGD Makole Jernej Roršek. »Gasilci smo se na klic odzvali in površinsko vodo preusmerili z zemljine.«
V	delu Žetal proti Donački gori je voda marsikje odnesla gramoz
Foto: Mojca Vtič
Poveljnik PGD Stoperce Andrej Vrabič je povedal, da je na nedeljski intervenciji sodelovalo okrog 60 gasilcev GZ Majšperk, od tega 20 stoperških. »Gasilci so čistili prepuste, črpali vodo iz zalitih objektov, na plazovih smo skušali preusmeriti površinsko vodo. Prvič smo bili na pomoč poklicani nekaj po 18. uri, delo pa smo v nedeljo končali okrog polnoči, seveda smo aktivnosti nadaljevali tudi v ponedeljek.«
ter že sanirane plazove ponovno prebudila, že obstoječi plazovi so se povečali tudi v Zavrču, enako v Cirkulanah. »Glavnino posegov smo že oz. bomo financirali sami, kajti država se je od težav in potreb lokalnih skupnosti povsem distancirala.« Videmski župan Brane Kolednik pa je tudi tokrat poudaril, da marsikatera ravninska občina ne ve, kaj je to plaz ali usad, na drugi strani pa, da proračuni halo-ških občin ne morejo sanirati škod, s katerimi se soočajo. »Država bi morala videti razlike, jih opaziti in slišati, če želi ohraniti poseljenost na hribovskem delu, še posebej pa na obmejnem območju.«
Mojca Vtič
8 Štajerski
Kmetijstvo in podeželje
petek • 12. maja 2023
Ptuj • Z evropskim poslancem Francem Bogovičem o kmetijski politiki
Slovensko kmetijstvo eno najbolj trajnostnih
V Evropskem parlamentu se Franc Bogovič ukvarja z regionalnim razvojem in kmetijstvom, v zadnjem času tudi z energetiko. Vse to tudi sestavlja projekt Pametne vasi, v okviru katerega želijo ustvariti čim boljše pogoje za kakovostno življenje ljudi na podeželju.
„Slovenci imamo o sebi bistveno slabšo samopodobo, kot je po moje realno stanje v Sloveniji in kot nas vidijo od zunaj. Doma imamo opravka s celo vrsto prerekanj na politični in drugih ravneh, kar je na nek način značilno tudi za marsikatero drugo evropsko državo. Ko pa gledamo Slovenijo z vidika urejenosti, ravnanja z odpadki, zelene krajine, smo lahko zelo ponosni. V zadnjih dneh je zelo aktualno kmetijstvo. Naše kmetijstvo je bistveno manj intenzivno kot kje na zahodu Evrope, kar nam danes tudi omogoča, da imamo neokrnjeno naravo. Po drugi strani pa je dokaz, da Slovenci znamo živeti v EU, naš velik izvoz v EU, gospodarstveniki, ki tekmujejo z najboljšimi na svetu, znajo najprej ta prostor izkoristiti za notranji trg in preko njega uspešno vstopajo na številne zunanje trge. Marsikaj bi bilo lahko v Sloveniji bolje, marsikaj moramo popraviti," je pogovor začel evropski poslanec Franc Bogovič.
O konceptu Pametnih vasi
V konceptu Pametne vasi so se najprej lotili vprašanj o tem, kaj je treba narediti v kmetijstvu za večji prihodek, bodisi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, turizmom na kmetiji, direktno prodajo v mestih in podobno. Prešli so tudi na področje energetike, podeželje je neizmeren prostor za ustvarjanje zelene energije, kije prav tako lahko prihodek za kmetije. Ukvarjajo se tudi z mobilnostjo. V zadnjem času tudi veliko govorijo o tem, kako bi področje skrbi za starejše, ki je vedno bolj zahtevno in obsežnejše, povezali s podeželjem, da bi približali storitve ljudem, ne pa, da ljudi selijo s teh prostorov v skupne domove v mesta.
Kmetijstvo se danes sooča na eni strani z zelo ambicioznimi okoljskimi zahtevami, na drugi strani pa z realnostjo prehranske varnosti. „Znotraj evropskega parlamenta o tem veliko razpravljamo. V Evropski komisiji skušajo izenačiti države z intenzivnim kmetijstvom, kot sta npr. Danska, Nizozemska, s kmetijstvom držav, kot je Slovenija, kar se kaže v enakih
omejitvah pri pesticidih in gnojilih. Trdim, da imamo v Sloveniji eno najbolj trajnostnih kmetijstev, še vedno zelo veliko majhnih kmetij, kar je po svoje tudi prednost za posebnost podeželja. Postaja pa vedno večji izziv, kako pridobiti dovolj velik dohodek na takšnih manjših kmetijah. Zato se tudi ukvarjamo s to diverzifikacijo poklicev na podeželju," pravi Bogovič.
Foto: Črtomir Goznik
Franc Bogovič: „Marsikaj bi lahko bilo v Sloveniji bolje, marsikaj moramo popraviti."
Foto: Črtomir Goznik
Večji prihodek v kmetijstvu lahko prinesejo dopolnilne dejavnosti, turizem, direktna prodaja v mestih (slika je simbolična).
Slovenija ne potrebuje dodatnih omejitev
V Natura območje je vključenih več kot 37 odstotkov površin Slovenije. Na teh območjih prihaja do vedno strožjih režimov. Slovenci pa smo tudi mojstri, da evropske zahteve nadgrajujemo še s svojimi. V zadnjem času je bil zelo odmeven protest kmetov, ki je bil v enem delu povezan tudi z urejanjem Nature na Ljubljanskem barju. „Pri tem si je naša država, ministrstvo za okolje, ministrstvo za naravne vire, ki je odgovorno za uredbo za upravljanje z Natu-ro območji, dovolilo nekaj, kar gre mimo evropske regulative. V Evropi je določeno, koliko teh območij, tudi suhih travnikov, naj bi imela država. Nikjer pa ne piše, da se določijo območja, kjer je to izključno, ampak je to prepuščeno kmetom. Z našo kreativnostjo smo na tem področju po mojem šli preko vseh meja. Povsem po nepotrebnem smo vzbudili nezaupanje do Natura območij, gnev pri mladih kmetih, ki so bili čez noč ob to, v kar so vlagali celi rodovi. Na tem področju je Evropa ena od teh ovir. Treba je izpostaviti to
različnost, ni vseeno, če imajo na Nizozemskem sedem glav velike živine na hektar ali pri nas, kjer je ena glava živine na hektar. Zato pri nas ne potrebujemo takšnih omejitev, kot jih imajo, kot že rečeno, na Nizozemskem, kjer porabijo 7,8 kg pesticidov na hektar, pri nas dober kilogram. Z uredbo o pesticidih, ker imamo veliko Nature, smo dobili 59-odstotno omejitev, Evropa 50-odstotno predlagano omejitev. Slovenija se mora uveljaviti kot država z različnim kmetijstvom, ne smemo pristati na skupni imenovalec. Nikakor pa ob tem ne smemo še doma dodajati nekaj dodatnih ovir, kar se dogaja v zadnjih mesecih," je kritičen Bogovič.
Prakse slovenskih kmetov vedno bolj zelene
Proteste kmetov zelo podpira, z nekaterimi zakonskimi predlogi vlade in koalicijskimi partnerji povsem po nepotrebnem provo-cirajo kmete, živelj na podeželju, ki ustvarja prehransko varnost in takšno krajino, kot jo imamo. Ne glede na udeležbo kmetijstva v BDP države se lahko Slovenija po-
hvali in je lahko turistično zanimiva, dokler bodo zemljo obdelovali kmetje. „Prakse slovenskih kmetov so vedno bolj zelene. Tudi sam sem sadjar, točno vem, kako sem sadjaril leta 1990, kako sadjarim danes. Veliko stvari se je spremenilo v smer trajnostnega kmetijstva in tu ni nobene potrebe po nekih dodatnih bremenih, če ima nekdo v svoji ideologiji, da ne bo jedel mesa ali ne želi videti pesticida itd. Slovenija ima kmetijstvo, ki bi si ga marsikatera država želela, a ga je zapravila. Zato ne vidim potrebe po dodatnih ostrih okoljskih ukrepih, kot v kakšni kmetijsko intenzivni državi. Sam podrobno spremljam področje pridelava hrane. Od vstopa Slovenije v EU se je v Evropi pridelava ves čas selila proti SZ (Francija, Belgija, Nizozemska, Danska, severna Nemčija), kjer je intenzivnost zelo velika. Tam so danes trčili v neke ovire, ki jim onemogočajo nadaljevanje tega trenda, zato bodo morali narediti kar nekaj korakov nazaj. Nas čakajo le manjši popravki; takšno kmetijstvo, takšno krajino, kot jo ima Slovenija, bi si želel marsikdo v Evropi," je še povedal Franc Bogovič.
MG
Slovenija, Podravje • Srne polegajo mladiče, zato pse na povodce
Pazljivo tudi pri košnji travnikov
Pri Lovski zvezi Slovenije (LZS) so pripravili kampanjo, s katero opozarjajo, da je v naravi maja in junija veliko mladičev srnjadi, in to večinoma na travnikih.
Zato naj ljudje v tem času svoje pse še posebej dosledno sprehajajo na povodcu, da po nepotrebnem ne vznemirjajo živali. Pes sicer srninega mladiča najverjetneje ne bo poškodoval, čeprav so tudi taki primeri, ga bo pa zagotovo po nepotrebnem vznemiril in trošil njegovo energijo.
Ko srna išče hrano, mladiče, ki ji še niso sposobni slediti, odloži v visoko travo oziroma kritje in jih poišče le ob dojenju. Nekateri ljudje zato mislijo, da gre izgubljene oziroma osirotele mladiče, zato jih božajo ali celo, sicer z dobrimi nameni, vzamejo v oskrbo. Čeprav mladič morda deluje izgubljeno in nebogljeno, pa je njegova mama zmeraj nekje v bližini,
pravijo na LZS in dodajajo, naj se ga, če ga najdemo, nikar ne dotikamo, saj bomo nanj prenesli svoj vonj, zaradi česar ga bo mama zavrgla in bo ogroženo njegovo preživetje.
Še večja nevarnost pa srninim mladičem grozi zaradi nepravilne košnje travnikov. Zato lovci kmete naprošajo, da pri tem upoštevajo navodila. Pred košnjo lahko postavijo razna odvračala ali strašila oziroma pred košnjo travnike preprosto prehodijo in tako srne z mladiči preženejo na varnejše mesto. Nebogljena žival ne bo imela nobene možnosti, če bo kmet travnik kosil od roba proti sredini, saj se bo mladič nagonsko pritajil in zadržal v sredini, torej ne
bo mogel uiti ostrim nožem kosilnice, ki mu bodo povzročile hude poškodbe, zlasti odrezane ude, zaradi česar bo zagotovo poginil.
Pravilna košnja se začne v sredini travnika
Pravilna košnja se zato začne v sredini travnika in se nadaljuje proti robu, torej poteka v krogu od znotraj navzven, kar prostoži-veči živali omogoča, da se umika iz središča proti prostim in varnim površinam. Pri košnji zadnjih zunanjih pasov pa lovci priporočajo še dodatno previdnost voznika in zmanjšano hitrost vožnje.
Koliko je dejansko primerov, ko kosilnica poleg trave »pokosi« tudi v njej skrite mladiče, ni znano,
'.ti
Srne svoje mladiče rade odložijo v visoko travo, zato morajo kmetje upoštevati pravilo košnje od sredine proti zunanjemu robu travnika, da se lahko živali umaknejo na varno.
saj večina verjetno tega ne prijavi lovcem, evidentiranih pa je vsaj 600 takih dogodkov na leto. Toda z napačno košnjo niso pri-
zadete samo prostoživeče živali, saj je potencialno storjena škoda tudi domačemu govedu. Če ga namreč kmet krmi s pokošeno travo,
v kateri se je znašel del živalskega tkiva pokošene živali, lahko krava celo pogine.
SD
Foto: TN
petek • 12. maja 2023
Politika
Štajerski	9
Sveta Trojica • Z rebalansom na glavo postavljen proračun
Glavna krivca kolesarke in vrtec
Čeprav prav vsi trojiški svetniki prihajajo iz županovih vrst NSi in zato pri glasovanju ni pričakovati težav, pa so na izredni seji o rebalansu kljub temu postavili veliko vprašanj.
Glavna razloga za rebalans sta gradnja kolesarskih povezav in novega vrtca ob Trojiškem jezeru. Ker se bo glavnina investicije v vrtec zamaknila v prihodnje leto, torej tudi sofinanciranje projekta s strani države, se bodo načrtovani prihodki posledično znižali za skoraj 950.000 evrov.
Po drugi strani pa se bodo zaradi višjih stroškov surovin in gradbenega materiala ter razmer na trgu podražili infrastrukturni projekti, ki so v teku, v prvi vrsti kolesarske povezave, zaradi česar se odhodki povečujejo za dobrih 225.000 evrov, ki jih bo Občina iskala pri bankah.
Potrebujejo premostitveni kredit
Kot je znano, bi morali traso Zg. Porčič-Zg. Verjane-Osek zaključiti že lani oktobra, a se je zapletlo pri izvedbi, saj župana Lenarta in Svete Trojice pri tem projektu očitno nista našla skupnega jezika. David Klobasa je zato lani jeseni začasno ustavil aktivnosti za trojiški del trase, odpovedal pogodbo že izbranemu izvajalcu in podpisal novo s pomurskim Pomgradom, ki bo 3,8 kilometra dolg odsek po občini Sveta Trojica gradil samostojno,
mimo koordinacije ORP Slovenske gorice. »Dela potekajo tudi na drugih trasah. Imamo pa zdaj težavo s pokrivanjem naložbe. Sistem sofinanciranja je namreč takšen, da Občina plača račune, torej denar založi, nato pa nam država in kohe-zija svoj delež nakažeta. Ker zaradi zamika z deli zdaj računi prihajajo v paketu in ne drug za drugim, potrebujemo kredit, da ostanemo likvidni.«
Glavnina vrtca se seli v 2024
Že v začetku prejšnjega mandata, torej leta 2019, je bilo jasno, da Sveta Trojica potrebuje novi vrtec, čeprav prejšnji sploh še ni bil odplačan. »Gradnje novega ne moremo začeti, dokler kredita na odplačamo, kar se bo zgodilo letos jeseni, ko smo načrtovali, da bodo dela ob jezeru stekla s polno paro. Ker moramo najprej zaključiti projekte v teku, zlasti kolesarke, bomo glavnino del za novi vrtec prenesli v leto 2024, zato tudi prenos sredstev, nato pa vrtec dokončali po planu, torej leta 2025. Tak terminski načrt nam je na srečo odobrilo tudi šolsko ministrstvo. Mnoge občine se zaradi
Slab milijon evrov se zlasti zaradi zamika gradnje novega trojiškega vrtca prenaša v prihodnje leto, za poplačilo tekočih stroškov pa bo morala Občina najeti dobrih 225.000 evrov kredita.
res težkih razmer in visokih stroškov odpovedujejo projektom, mi tega ne bomo storili, le dobro se moramo organizirati. Pri vrtcu razmišljamo celo o javno-zasebnem partnerstvu. Bomo videli.«
Svetnica Nada Duh je dejala, da v rebalansu proračuna vidi še kup drugih sprememb, ne samo kolesark in vrtca. »Zato potrebujem malo več razlage še za druge postavke.«
Direktorica občinske uprave Darja Slivnjak je dejala, da so stroški na vseh straneh višji in to ilustrirala z dvema primeroma.
Dva podžupana staneta več ...
»Za več kot 50.000 evrov se nam povišujejo odhodki za vrtce, ki jih naši otroci obiskujejo v drugih občinah, in za domsko varstvo. Zaradi višjih obresti pa so se nam krediti podražili za 37.000 evrov. Vedeti je tudi treba, da smo bili vse do zdaj še močno zadolženi zaradi projektov prejšnjega župana in da smo vsako leto odplačali več 100.000 evrov kreditov, denar za izvedbo projektov pa črpali iz pridobljenih razpisov.«
Svetnica Anita Robič si je pripravila spisek vprašanj, zlasti jo je zanimalo, čemu višji stroški na postavki za podžupana. »Podžupana imamo zdaj dva, da delo poteka nemoteno tudi takrat, ko je župan zaradi dela v državnem svetu odsoten, kar pri sprejemanju proračuna ni bilo upoštevano,« je dejala Slivnjakova.
Robičevo tudi skrbi manj denarja za vzdrževanje cest, na kar sicer ni dobila konkretnega odgovora, pač pa je župan svetnike spomnil, da se na osnovni cestni infrastrukturi kljub pomanjkanju
denarja veliko dela. Je pa svetnici pojasnil postavko projekta Ob jezeru. »Kot veste, bodo ideje, kako urediti turistično in ribiško cono Trojiškega jezera, pod vodstvom enega najbolj obetavnih španskih arhitektov Carlesa Enricha snovali slovenski študentje arhitekture. Preko Lasa lahko prijavimo projekt do vrednosti 60.000 evrov, zato smo si ta sredstva rezervirali, čeprav še ne vemo natančno, kakšen bo videti. Verjamem pa, da se bodo mladi arhitekti domislili česa izvirnega.«
Senka Dreu
Foto: SD
Cirkulane • Začetek največje naložbe letos
Prihranili 120.000 evrov
V Cirkulanah se bo v naslednjih tednih začela ureditev cestnega odseka od Medribnika do Cirkulan. Gre za cesto, ki pelje mimo Parka etnografske dediščine. Investicijo so nameravali začeti že lani, vendar niso imeli srečne roke pri izbiri izvajalca. Zaradi izjemno visokih cen gradbenih del so razpis letos ponovili. Tokrat so bili uspešni, saj so pridobili za 120.000 evrov cenejšo ponudbo.
Izvedbo so planirali že v lanskem letu, prav tako so v proračunu rezervirali potrebna sredstva. Na prvi razpis lani se ni prijavil nihče, na drugega v decembru pa je prispela samo ena ponudba v višini okoli 920.000 evrov. Po mnenju županje Antonije Žumbar so bile te številke pretirane, zato so z izbiro izvajalca počakali in upali na umiritev cen na gradbenem trgu. Na letošnji razpis so se odzvala tri gradbena podjetja, izbrali so ponudbo Cestnega podjetja Ptuj v višini 805.000 evrov z DDV, ki je bila tudi najcenejša. Eden izmed prijaviteljev je postavil za skoraj 200.000 evrov višjo ceno.
Letos občina sicer planira za investicije okoli dva milijona evrov. Na postavki za omenjeno cesto v Medribniku so rezervirali 650.000 evrov. Če bo treba račune za vsa opravljena dela poravnati še letos, bodo manjkajoča sredstva zagotovili z rebalansom.
Zgradili bodo tudi dva nova mosta
V sklopu naložbe bodo zamenjali dva mosta čez potok Bela in Belana, rekonstruirali tri prepuste ter razširili in preplastili celoten odsek od Medribnika do Cirkulan. Predvidena je tudi izgradnja kam-
Pogodbo del sta svečano podpisala županja Antonija Žumbar in Boris Medved, izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj.
nito betonskega zidu v dolžini 80 metrov, ureditvena dela na vodotokih ter ureditev elektro voda, javne razsvetljave in kolesarske poti. Slednja bo od ceste ločena s pogreznjenimi robniki. Vsa gradbena dela naj bi zaključili do konca leta 2023. V času izvedbe gradbenih del bo cesta v celoti zaprta, obvoz pa
bo urejen. Žumbarjeva prebivalce prosi za strpnost, o zaprtju ceste pa bodo vsi pravočasno obveščeni.
Cirkulanska občina bo letos modernizirala še okoli kilometer cest in uredila plato pri Kulturni dvorani. Vrednost vseh del znaša 137.000 evrov, zaključena pa bodo konec julija. Izvajalci del za cestni
program 2023 so: Asfalti Ptuj, Cestno podjetje Ptuj in BM Asfalt. V naselju Slatina pa pripravljajo spodnji in zgornji ustroj na odseku ceste v dolžini okoli 220 metrov. Testno promocijsko protiprašno zaščito bo izvedlo podjetje Asfalti Ptuj.
Estera Korošec
Cerkvenjak • Odločno proti pogodbeni pošti
»Žal naše mnenje ni zavezujoče«
Pošta Slovenije (PS) je na župana Marjana Žmavca že v začetku leta naslovila dopis, v katerem mu je predstavila svoje poslovne načrte.
Kot kaže, bo Pošta Slovenije svojo cerkvenjaško poslovalnico, ki ima sedež v občinski stavbi, kljub nasprotovanju lokalne skupnosti v bližnji prihodnosti predala pogodbeniku.
»Smo v postopku reorganizacije poštnih poslovalnic in vzpostavitve pogodbenih pošt, kar planiramo tudi v Cerkvenjaku. V skladu s splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve pa pred tem potrebujemo mnenje občine oziroma lokalne skupnosti, ki ga pričakujemo v 14 dneh,« je zapisala Nataša Hakl, direktorica mariborske poslovne enote PS.
Cerkvenjaški svetniki so na marčevski seji sklenili, da bodo o pogodbeni pošti razpravljali šele na aprilski seji, zato je župan Haklovo prosil za podaljšanje roka za izdajo končnega mnenja. Toda na četrti redni seji v novem mandatu občinskega sveta je ta soglasno in odločno zavrnil kakršnokoli možnost drugačne ureditve pošte, kot je trenutna, torej v obliki uradne poslovalnice, ki jo vodi Pošta Slovenije in ima svoj sedež v prostorih občinske stavbe.
Žmavc se z odločnim ne svetnikov v celoti strinja, dejal je, da za pogodbeno pošto nikdar ne bodo podali pozitivnega mnenja, je pa žal res, je še dodal, da njihovo mnenje za PS ni obvezujoče, ampak zgolj formalnost oziroma vljudnostno upoštevanje zakonodaje o zagotavljanju obveznih poštnih storitev.
SD
Foto: SD
1G Štajerski
Kultura
petek • 12. maja 2023
Knjigarnica
ZAVETIŠČE LASTOVIČJE GNEZDO
Med mladimi bralci je še posebej priljubljeno tisto leposlovje, kjer so živali nepogrešljive spremljevalke in poganjalke literarnega zapleta in razpleta. Najstniške bralke, tudi bralci, najpogosteje izkazujejo navdušenje nad zgodbami, kjer so glavni sopotniki literarnih junakov konji. Nasploh so te izjemne živali v literarnem smislu, če se lahko tako izrazim, najbolj zaželene, o čemer priča kar 2.446 naslovov (vključno s stvarno, poučno oziroma strokovno literaturo) v vzajemnem katalogu slovenskih knjižnic. V vaši najbližji knjižnici si je možno izposoditi 250 takih knjig, samo v Mladinskem oddelku pa 127, kjer so tovrstne knjige posebej izpostavljene v vrhnji etaži in jih je za cel meter in še nekoliko več. Te segajo od predstavitve pasem konj, nege, dresure, odraščanja in podobnega - na primer: Če bi konji govorili (2011), Konji in poniji (2019), Konji: živali, ki so spremenile svet (2011) in še veliko drugih, ki so namenjene vsem starostnim skupinam mladih bralcev.
Za najmlajše je »leposlovje s konji« postavljeno po abecedi naslovov v pritličju, knjige za starejše otroke (pionirje in mladino) pa v kleti Mladinskega oddelka po žanrih in priimkih avtorjev. Kot na primer: Didi in šepetajoči konji (2005), Trije konji (1970), Grivasti vojak (2012), Poslušalka konjev (2019), Nebo v očesu lipicanca (2012), Fran-ceve zgodbe o konjih (2005), Nora na konje (2021), Konj in vedrina (2012), Fant, krt, lisica in konj (2022) ...
Ptuj • Likovna razstava uporabnikov VDC Dornava
Zavetišče Lastovičje gnezdo (2023) je noviteta, ki je pravkar izšla pri založništvu Skrivnost iz Maribora. Pravzaprav je izšel prvi del z naslovom Srečni konji. Njena avtorica je Sarah Lark, kar je eden od psevdonimov uspešne nemške pisateljice za otroke in mladino Christiane Gohl (1958), ki objavlja še pod imenoma Richarda Jordan in Elisabeth Rotenburg. Študirala je zgodovino in literaturo in tudi sama se je pri desetih letih začela zanimati za konje, za jahanje in za vse dejavnosti v zvezi s tem. Prav »zgodbe s konji« so njene največje uspe-
šnice.
Tako začenja napeta, tudi pustolovska, predvsem pa empatična in poučna zgodba, ki bo navdušila najstnike in tudi starejše ljubitelje konjev:
Olivia je sedela na vlaku in zrla skozi okno. Dež, ki je lil kot iz škafa, je skoraj povsem zabrisal pokrajino. Pa saj na poti med Berlinom in Kolnom tako in tako ni ničesar posebnega. Samo polja in travniki, ki so komaj dobro ozeleneli, ter vsake toliko kak siv dolgočasen kraj. Vreme in razgled sta se zlivala z Olivijinim razpoloženjem. počutila seje zapuščeno in izdano. Kot da to dvoje ne bi bilo dovolj, je hotela starejša gospa nasproti nje na vsak način klepetati...
Prvo poglavje nosi naslov Selitev in pojasnjuje okoliščine in dekličino nejevoljo, v resnici pa še druga globlja in zapletena čustva najstnice, ki je odraščala v velemestu z očetom diplomatom in je hodila k mami le na počitnice. Navajena guvernante in ugodja, ki ga lahko nudi oče na pomembnem položaju, se bo morala Olivia privaditi povsem drugačnemu življenjskemu slogu. Pomišljam, da bi takemu življenjskemu pretresu najstnice nasprotovalo kar lepo število slovenskih staršev in drugih skrbnikov, saj se dozdeva, da »pretiravanje s pedocentrizmom« dosega vse preveč družin in ustanov v deželici. Tudi s tega vidika je Zavetišče Lastovičje gnezdo zelo priporočljivo branje.
Knjiga obsega 215 strani in trinajst poglavij in tu so preostali, povedni, a hkrati vabljivi, pestri naslovi: Lastovičje gnezdo, Vse novo, Pirhi in druge prigode, Partygirl, Uspehi, Prvič v novo šolo, Policijski obisk, Invazija, Mavrični most, Težave na obzorju, Deževen dan, Čista sreča.
Avtorica je pripoved prepletla in zapletla tako, da je hkrati napeta zgodba, ki jo je lahko brati na dušek, obenem pa je odličen vodnik za razvijanje odnosa do vseh živih bitij, empatije, sprejemanje drugačnosti, prevzemanje odgovornosti ter zavedanje (če uporabim sicer zguljeno domače reklo), da za vsakim dežjem posije sonce.
Zadnje strani knjige, ki ji je originalni naslov Schutzhop Schwal-bennestdas Gluck der Pferde in jo je iz nemščine prevedla Iva Kle-menčič, so hvalevredno namenjene Slovarčku strokovnih izrazov v zvezi s konji.
Liljana Klemenčič
Umetniško ustvarjanje kot terapija in zadovoljstvo
V prostorih CID na Ptuju so odprli likovno razstavo uporabnikov VDC Dornava, ki sodelujejo v likovni skupini pod vodstvom mentorja Gregorja Samasturja. Zanjo je prilagodil program in učni proces za osebe s posebnimi potrebami.
Njihove stvaritve, ki bodo na ogled mesec dni, je predstavila kustosinja Doroteja Kotnik. „Namen skupine je raziskovati lastno umetniško ustvarjalnost s terapevtskim ciljem, brez posebne agende ustvariti umetnino in se oklicati z nazivom umetnik. Varovanci Gregorja Samasturja v njegovi skupini pridobijo možnost lastnega izražanja ter sočasno sprejemanje sebe v širši družbi. Takšne likovne skupine omogočajo varovancem terapijo preko umetniškega ustvarjanja kot tudi iskanje lastnega zadovoljstva, ko svojo kreativnost prenesejo v čudovite umetniške izdelke. Razstava Skozi čas nam pokaže vrsto likovnih izdelkov. Raznolik nabor različnih poenostavljenih tehnik nam ponudi pogled v njihovo ustvarjalnost, ki nas pozitivno preseneti in poda svojevrstno izkušnjo. Njihova prvinskost in neobremenjenost z likovno teorijo nudi zanimive in privlačne umetniške izdelke, ki nas napolnijo z mnogimi čustvi, ki se razprostirajo z umetnin. S tem nam pokažejo njihovo zmožnost in potencial, na katerega so lahko vsi skupaj ponosni. Umetniška dela so čudovite kreacije, s katerimi so odprli vrata v svojo krhko naravo. Ponudili en majhen delček pogleda v svoje življenje, ki jih tako motivira za nadaljnje ustvarjanje," je povedala in čestitala razstavljavcem, čudovitim osebam z ogromnim umetniškim potencialom, in mentorju Gregorju Samasturju.
Razstavo je odprla direktorica ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava Ivanka Limonšek. 70 let je jubilej, ki mu je treba dati veliko pozornosti. Prvi, razstava Skozi čas, je tudi posebna čast za vse likovne ustvarjalce, ki so odprli ta
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih CID na Ptuju je do 6. junija na ogled likovna razstava uporabnikov VDC Dornava pod naslovom Skozi čas.
Foto: Črtomir Goznik
Direktorica ZUDV Dornava Ivanka Limonšek, mentor Gregor Samastur in Irena Oblak, vodja VDC Dornava na odprtju razstave
Letos praznuje Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava 70-letnico delovanja. Osrednja slovesnost bo septembra, likovna razstava pa je uvodni dogodek širšega programa praznovanja ob tem jubileju. Dela so plod daljšega časovnega obdobja, zato tudi takšno poimenovanje razstave - Skozi čas. S svojimi umetniškimi deli se predstavljajo: Marko Golob, Branko Šumec, Marjan Petrovič, Peter Podcajt, Aleš Leskovar, Gina Bezjak, Majda Fajt, Milan Fašing, Drago Fijačko in Rajko Bučar, ki vsak na svoj način ustvarjajo likovne izdelke in pokažejo svoje videnje sveta, ki si ga včasih ne moremo predstavljati.
niz dogodkov. Njihove slike vodijo skozi čas, kažejo misli, čustva in doživljanje ustvarjalcev, predvsem pa vodijo v njihov intimni svet, je poudarila, in jim čestitala. Obiskovalci razstave naj odnesejo dobre misli, predvsem pa, da Zavod Dornava predstavlja sodobno ustanovo, v kateri so ljudje in kjer vsak posameznik nekaj pomeni. S šopkoma se je zahvalila mentorju likovne skupine Gregorju Samas-turju, umetniku, ki ga zelo cenijo, in vodji VDC Ireni Oblak, ki v svoje delo vnaša veliko topline, srčnosti, predvsem pa poguma. S cvetjem pa so se zahvalili tudi umetnikom.
V CID-u Ptuj jim je v veliko čast, da lahko ob 70-letnici ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava gostijo takšne umetnike, mentorja in vodstvo ter obiskovalce, je povedal Jure Šarman, koordinator mladinskih programov. Čestital jim je ob jubileju, še posebej pa umetnikom za vpogled v njihovo ustvarjalnost. Za umetniške utrinke je poskrbel kitarist Domen Obilčnik.
MG
Ptuj • Panorama - Dobimo se v parku
Parki in zelene površine z novimi vsebinami
Ptujski parki in zelene površine mesta so s projektom nevladnih organizacij Dobimo se v parku v letošnjem letu dobili dodatno dimenzijo in nove vsebine.
Vsako prvo soboto v mesecu srečanje z meščani organizira drugo društvo. Hkrati pa je to tudi priložnost za medsebojno spoznavanje in širitev članstva ter programskih vsebin.
Tretje letošnje srečanje so gostile članice KD Lilith, mednarodno uspešnega ženskega zbora. Kljub temu da je prišlo do neljube napake pri vabilu na dogodek, ki je na Panorami 6. maja potekal dopoldan in ne popoldan, so zadovoljne z obiskom. Okrog 300 Ptujčanov in drugih, ki cenijo kakovostno petje, je prišlo. Lilithke so jih razveselile s pesmimi iz svojega programa, zapele po so tudi nekaj drugih pesmi, ki so jih želeli slišati obiskovalci.
Želja vseh nevladnih organizacij, ki so zasnovale projekt Dobimo se v parku in ga tudi izvajajo, je, da bi se meščani čim bolj zavedali pomena zelenih površin za kakovost njihovega življenja in bivanja, predvsem pa, da so to površine, ki
Tretji dogodek iz cikla nevladnih organizacij Dobimo se v parku je potekal na Panorami. Gostile so ga Članice KD Lilith.
so namenjene uživanju in izvajanju dejavnosti, ne pa zgolj občudovanju.
„V parkih, kjer so otroška igrala, se še nekaj dogaja. Tam, kjer jih ni, pa je večina prepričana, da niso v uporabi. To želimo spremeniti po zgledu tujine, kjer je nekaj povsem
normalnega, da se v park ali na zelene površine prinese odeja, se sede ali tudi uleže. Noben se temu ne čudi, pri nas pa je to še vedno čudno. To želimo spremeniti, dejansko obuditi te zelene površine, ki jih je na Ptuju resnično veliko, so pa prazne. Za naše druženje lahko
rečemo, da je bilo zelo uspešno," je povedala predsednica KD Lilith Gordana Jovič, ki je skupaj z drugimi članicami društva oz. zbora spoznala, da ljudje potrebujejo takšna druženja v naravi, ob petju pa je to še toliko bolj idealno.
MG
Foto: MG
petek • 12. maja 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Rudi Ringbauer - in aforizmemoriam
Aforizmi resnice, ki bodo večno živeli
Na domoznanskem večeru so se 25. aprila v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju spomnili veličine Rudija Ringbauerja kot človeka, kije cenil dobro in lepo, predvsem pa resnico, in kot izjemnega aforista. Več kot 2.500jih je napisal, v svojih aforističnih pogovorih z bogom je ustvaril tudi številne pronicljive aforizme o drugih človeških rečeh.
Foto: Črtomir Goznik
Na domoznanskem večeru so v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj počastili spomin na Rudija Ringbauerja, izjemnega Človeka in aforista.
„Podstat njegovih aforizmov ni toliko besedna igra in preigra-vanje pomenov, čeprav mu tudi ta dimenzija žanra ni tuja, ampak je to predvsem njegova prizadetost ob nepopolnosti sveta," je o njegovih aforizmih zapisal Franci Just. Rudi Ringbauer, sodnik, pisatelj, pisec aforizmov, avtor več knjig, petih knjig aforizmov (Gole resnice, Preproste resnice, Božje resnice, Popolne resnice, Ošiljene resnice) in esejističnega dela Moj prepir z bogom, mecen, pevec, strojnik in učitelj, zaslužni občan Ptuja, je zapustil izjemno bogastvo v umetninah. Večino je doniral že za časa življenja, večno pa bodo živeli njegovi aforizmi resnice. Mnogi med njimi so tako živi, kot bi jih zapisal danes.
O literarni vrednosti aforizmov Rudija Ringbauerja je govoril dr. David Bedrač. Rudija je spoznal, kot večina Ptujčanov, na eni od kulturnih prireditev, ki se jih je redno udeleževal in na njih neskončno užival. Takoj ga je zaznal kot srčnega, odprtega, prijaznega in komunikativnega - in predvsem odličnega poslušalca. Tudi njegovi aforizmi so kot majhna ušesa, ki natančno in ostro poslušajo ter zapisujejo te in one resnice.
„Njegovi aforizmi so, kot se za
to žlahtno vrsto spodobi, ravno
dovolj ironični, humorni in obenem zabavljaški ter ravno dovolj zresnjeni, poglobljeni, kritični in ponekod tudi izjemno trpki, ko nas zadenejo s svojim bistvom in nas odstirajo kot iščoča, hrepeneča bitja, ki si domišljajo, da lahko vesoljni nered pretvorijo v urejeno strukturo. Rudijevi aforiz-mi so vsekakor bili in so še vedno učinkoviti. Pravzaprav so vse bolj, mnogi med njimi so tako aktualni, kot bi jih napisal pred nekaj dnevi. Marsikateri med njimi si zasluži mesto v antologiji aforizmov, ki bi jo slovenska kultura zagotovo potrebovala. Tudi kakšni analitični pregled slovenske aforistike ne bi škodil, saj je odličnih aforistov v našem prostoru veliko. Neverjetno je, s kakšnim mojstrstvom mu je tako uspelo združiti toliko komponent: humorno, družbeno-kritično, refleksivno in analitično; in to v eni ali le nekaj skromnih vrsticah, kolikor jih aforizem zavzema. Pri tem pa se ni ustavil pred nobeno temo, naj bo to človek kot posameznik s svojo na videz zagonetno psihologijo ali človek kot atom v molekuli človeštva; naj bo to prepad ali bližina med nami, vprašanje resnice, filozofije, zakonov, vzgoje, vere, politike, umetnosti, estetike. Vsega se je loteval z enako vnemo, z enako strastjo, z enako preda-
nostjo in z enakim poglobljenim premislekom," je povedal dr. David Bedrač.
Predlog za uvedbo nagrade za najboljše slovenske aforiste
Če bi na ta domoznanski večer sedel med občinstvom, bi se najbrž hudomušno nasmihal, na koncu prireditve pa vstal in verjetno poklepetal z vsemi. Rudi si je zmeraj znal vzeti čas za sočloveka, rad je govoril, se družil, bil je gospod kulture, je izpostavil Bedrač. Predlagal je, da je prvi domoznanski večer, ki je bil 25. aprila v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, šele začetek tradicionalnih Ringbauerjevih aforističnih večerov, morda bi tudi razpisali vsako leto natečaj za naj aforista leta, nagradili kakega od sodobnih aforistov. „Vsekakor pa moramo negovati njegovo aforistično dediščino, ki bo postopoma gotovo dobila svoje mesto tudi znotraj širše slovenske literarne zgodovine, saj si Rudi z nekaterimi aforizmi to prav gotovo zasluži," je Bedrač sklenil svoj prispevek o literarni vrednosti dela Rudija Ringbauerja s predlogom o uvedbi nagrade za najboljše slovenske aforiste, ki bo hkrati tudi častila izjemnost Rin-gbauerjevih aforizmov.
MG
7 rJL_
Rudijeve aforizme so prebirali njegovi prijatelji in someščani Ptuja.
Foto: Črtomir Goznik
Na domoznanskem večeru so Rudijeve aforizme prebirali Nevenka Dobljekar, kije vodila domoznanski večer, Božena Čačkovič, Vera Golob, Liljana Klemenčič, Samo M. Strelec in David Bedrač. S svojimi aforizmi pa so spomin na Rudija Ringbauerja počastili slovenski aforisti: Majda David, Lidija Štampar, Valter Čačkovič, Tomaž Trobec, Bojan Schwentner, Davorin Bešvir in Milan Fridauer - Fredi, kije bil tudi pobudnik spominskega domoznanskega večera. V imenu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je zbrane pozdravila Mira Petrovič, vodja domoznanskega oddelka.
BELLA I TALI A.:.BjQLLQLGM4
10. in 11. junija se z nami podajte na avtobusno popotovanje po Italiji
Metropolitanska BOLOGNA z živahnim utripom, obmorsko antično mesto RIMINI, najstarejša in najmanjša neodvisna republika na svetu SAN MARINO.
V Bologni, ki slovi po svoji odlični kuhinji in opečnatih zgradbah, si bomo ogledali trg Piazza Maggiore z baziliko San Petronio, srednjeveško palačo Comunale in Neptunov trg z slovitim vodnjakom, ki je bil navdih za logotip znamenite prestižne avtomobilske znamke Maserati. Radovednost nam bo potešil že samo pogled na poševni stolp, ki kljubuje zakonom gravitacije, Torre degli Asinelli. Prilegla se bo kakšna pijača v kavarni, veselili pa se bomo tudi nad izjemno izbiro v butikih in trgovinicah.
Navdušile nas bodo dolge bele peščene plaže Riminija, slavolok in most Tiberio. Občudovali bomo slikovite uličice San Marina, ki ga obkrožajo srednjeveški kamniti zidovi, se sprehodili po trdnjavi na vrhu Titanovega grebena s čudovitim razgledom na Apenine, si ogledali baziliko sv. Marina in imeli veliko možnosti za samostojna odkrivanja ter ogled katerega od muzejev - Maranello Rosso Ferrari muzej, Muzej kovancev in žigov, Muzej vojakov...
CENA 159 €
Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah - 1 x polpenzion - zunanji ogledi po programu - vodenje in organizacija potovanja Doplačila:
- obvezno doplačilo turistična lokalna mestna pristojbina 4€ - po želji vstopnine Splošni pogoji so sestavni del programa!
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Štajerski
radioPTUI \J
12 Štajerski
Kronika
petek • 12. maja 2023
Cirkulane • Cvetje v spomin ne borlske žrtve
Za ponovno ureditev spominske sobe
Letos mineva 80 let od ukinitve borlskega zapora, zato so v Združenju borcev za vrednote NOB in v Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945, KO Ptuj, želeli pripraviti regijsko spominsko slovesnost, s katero bi počastili tudi dan zmage. Vendar dovoljenja od ministrstva za kulturo niso dobili. Cvetje k spominski plošči je lahko položila le delegacija, pri tem jim je pomagala tudi občina Cirkulane. Žal pa tudi letos niso mogli izpeljati spominske slovesnosti, saj se še danes ne ve, kaj naj bi se na gradu Borl dogajalo.
„V času, ko se odvijajo nove vojne, se nam zdi toliko bolj pomembno opozoriti na to, da je v vseh vojnah največ žrtev med civilnim prebivalstvom," je 7. maja ob pietetnem polaganju cvetja v spomin na borlske žrtve povedala Branka Bezeljak, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj. Borl so nacisti odprli kot prehodno zbirno taborišče 29. aprila leta 1941.
Na Borlu zaprtih več tisoč ljudi
Dnevno je bilo v gradu od 250 do 400 zapornikov. Skupaj pa je bilo zaprtih nekaj tisoč. Že v začetku aprila so Nemci na Ptuju in v okolici izvedli prve aretacije po vnaprej pripravljenih seznamih, ki so jih izdelali člani Kulturbunda. „Aretira-ne Ptujčane in okoličane so zaprli na orožniški postaji v Prešernovi ulici, v sodne zapore. Zaradi prena-trpanosti so jih vozili na grad Borl,
ki je postal največji simbol trpljenja in poskusa uničenja slovenskega naroda in civilnega prebivalstva v času druge svetovne vojne. Za nekatere od več tisočev jetnikov je bil Borl v času od pomladi 1941 do ukinitve marca 1943 zadnja postaja pred izgonom na Hrvaško, v Srbijo ali v nemška koncentracijska taborišča, večinoma ženske in otroke. Okoli 40 jetnikov so odpeljali na morišče kot talce. Politični jetniki so bili na gradu zaprti več tednov ali celo mesecev, preden so jim nacisti izrekli kazen - smrt ali koncentracijsko taborišče - Mauthausen, Auschwitz in Dachau, od koder se jih je le malo vrnilo. Nemci so z gradu odstranili tudi vso bogato opremo, slike, knjižnico in arhiv," je na te krute čase, ki ne smejo biti nikoli pozabljeni, spomnila Bezeljakova.
Želja Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj in Društva izgnan-
cev Slovenije 1941-1945, KO Ptuj, je, da se ponovno uredi spominska soba v sodelovanju s PMPO in Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Prav tako pa osveži napis na spominski plošči, ki je bila postavljena leta 1956. Ta predlog so tudi posredovali ministrstvu za kulturo.
Grad Borl s številnimi pomembnimi pričevanji
Zbrane na pietetnem polaganju cvetja je 7. maja v imenu Občine Cirkulane pozdravila županja Antonija Žumbar. Takšni dogodki se ne smejo nikoli več ponoviti, zato je še kako pomembno, da vsi v sebi nosimo tople misli, odpuščanja in ljubezni. „Le to je tisto, kar nas bo kot narod povezovalo, gojilo napredek in zadovoljstvo vseh," je izrecno poudarila.
V imenu Društva za oživitev gra-
rfä-} ■ '	<r "s-
. •... fv -

Polaganje cvetja ob spominski plošči, ki spominja na grozote med letoma 1941 in 1943 na gradu Borl, kjer je okupator leta 1941 ustanovil zapore.
du Borl, ki vse od 80. let prejšnjega stoletja nima več trajne vsebine, je govorila predsednica Mira Petrovič. Skupaj z Občino Cirkulane in lokalno iniciativo si prizadevajo, da bi gradu ponovno vrnili vsebino in da bi o gradu, ki stoji že od 12. stoletja, čim več izvedeli. Prav dejstvo, da je bil grad Borl spomenik NOB, je prispevalo k temu, da danes ni v ruševinah. Grad Borl nosi v sebi številna
pričevanja, ki so pomembna za slovenski narod. Na gradu so po vojni potekala srečanja izgnancev. Ena od velikih želja Društva za oživitev gradu Borl je, da bi se po odprtju gradu obudila tudi ta srečanja in vsa druga, ki so v preteklosti tu potekala, da bi se ponovno ustvarjale čudovite zgodbe kot že nekoč.
Na nedeljskem srečanju na Bor-lu je zbrane pozdravila tudi Greta
Vaupotič, predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, KO Ptuj. Zahvalila se je za udeležbo in poklon vsem, ki so trpeli na Borlu, ter se zavzela za ohranjanje spomina in prenašanje le-tega na mlajše rodove, da se ta grozodejstva ne bi nikoli več ponovila. Zavzela se je za odkrite, zdrave in prijazne pogovore med vsemi.
MG
Ormož • Nove, višje cene grobnin na večini pokopališč
Najdražje je biti pokopan v Veliki Nedelji in na Humu
V občini Ormož so določili nove cene letnih najemnin za grobove, ki so v glavnem višje.
Najema grobov na Ormoškem ne bodo več zaračunavali po velikosti oz. kvadratnem metru površine groba, pač pa po tipu, kot to veleva zakonodaja.
Ti so tako razdeljeni na otroški, žarni, enojni, povečani, dvojni in družinski grob. Hkrati pa so določili tudi nove cene celoletnega najema. Čeprav te niso primerljive, saj gre za drugačno metodologijo obračunavanja, pa bodo najemni-
ki za grobove v glavnem plačevali več. Se pa letne najemnine od pokopališča do pokopališča še naprej razlikujejo, razlike niso majhne.
Glede na nove cene je najdražje biti pokopan v družinskem grobu v Veliki Nedelji in na Humu, kjer ta znaša kar 170 oz. 160 evrov, medtem pa je na Kogu cena okoli 93 evrov. Za enojni grob na velikone-deljskem pokopališču grobnina po novem znaša dobrih 42 evrov, kar
je skoraj enkrat več kot na Kogu. Tam je cena določena v višini nekaj več kot 23 evrov. Na pokopališčih je sicer največ povečanih grobov, kjer so cene višje. V Veliki Nedelji letni najem po novem stane okoli 55 evrov, na Humu 52 evrov in v Podgorcih 46 evrov, medtem ko je v Ormožu in v Miklavžu pri Ormožu določen v višini okoli 39 evrov, v Svetinjah slabih 35 evrov in najmanj na Kogu, dobrih 30 evrov.
---t--. • •••.. .rssjgjjr -ä....
Foto: MH
Najvišje cene letnih najemnin za grobove so na velikonedeljskem in humskem pokopališču.
Različne cene (v evrih z DDV) med posameznimi pokopališči
Vrsta groba/ cena	Ormož	Hum	Velika Nedejja	Podgorci	Miklavž pri Ormožu	Kog	Svetinje
Otroški in žarni	20,79	27,93	29,59	24,79	20,92	16,24	18,79
Enojni	29,71	39,89	42,27	35,42	29,89	23,20	26,84
Povečani	38,62	51,86	54,95	46,04	38,86	30,17	34,89
Dvojni	89,12	119,68	126,82	106,25	89,67	69,61	80,52
Družinski	118,83	159,58	169,09	141,67	119,56	92,82	107,36
Vir: Občina Ormož
Zaradi odpadkov, ki tja ne sodijo, dodatni stroški
Eden izmed svetnikov je pri potrjevanju novih cen izpostavil pomislek glede velikih razlik v višini grobnin med posameznimi pokopališči. Po besedah prvega občinskega finančnika Mirka Še-roda je nemogoče določiti enotno
ceno za vsa pokopališča, saj imajo te različne specifike - ponekod so na ravnem, drugod na vzpetini oz. brežini, posledično so tudi različni stroški vzdrževanja, od pokopališča do pokopališča se razlikujejo še stroški ogrevanja mrliških vežic ipd. Precej pa na višino stroškov vplivajo odpadki. Še posebej v Podgorcih, Veliki Nedelji
in na Humu, kjer se posamezniki neodgovorno obnašajo, saj tja vozijo tudi odpadke iz gospodinjstva, kar pomeni dodatne stroške. Lani so tako na primer na velikonedeljskem pokopališču za odvoz smeti plačali okoli 9.300 evrov, na ormoškem precej manj, okoli 6.300 evrov.
Monika Horvat
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Če Zofija (15.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, pogoste bodo krajevne plohe, sredi dneva in popoldne bodo možne tudi posamezne nevihte. Jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 11 do 18 °C.
OBETI: V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami. V nedeljo bo spet bolj deževno in hladneje.
Napoved za Podravje
Nedelja 14.5.
HHBH
Ponedeljek 15.5.
<i
rnrrm
Vir: ARSO
Štajerski TEDNIK
■i [1__		
		K f R.Y n
Ml K ASA		■ '■* ]M
		V1PI
Odbojka
Ptujske odbojkarice izpolnile cilje
Stran 14
Footgolf
Dejan Novak zaostal le za Angležem in Italijanom
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 2. SNL
tednik
Nogomet
71 ekip, 1000 udeležencev, več kot 200 tekem
Stran 16
Namizni tenis
Bogata bera medalj za mlade člane NTK Cirkovce
Stran 15
iPoilulajk na± na íuitounim ijilzlu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Šumarji imajo vse v svojih rokah
Do konca sezone v 2. ligi sta ostala le še dva kroga, vodilni dvojec na vrhu pa loči pičla točka: Aluminij jih je zbral 63, Rogaška 62. A ta točka je še kako dragocena, saj šumarjem omogoča, da sami odločajo o svoji usodi, oz. o neposrednem napredovanju v 1. ligo. Matematika je preprosta: če Aluminij v preostalih dveh tekmah zbere več ali enako število točk kot Rogaška, potem bo vstopnica za 1. ligo v njihovem žepu! Aluminij do konca sezone igra še s Primorjem doma in Krko v gosteh, Rogaška s Krko doma in Krškim v gosteh.
Pred spomladanskim delom so bili šumarji v težkem položaju, saj so za takrat vodilno Rogaško zaostajali za
štiri točke (43:39), ob tem so imeli tudi slabši izkupiček v medsebojnih dvobojih, kar pomeni dodatno točko zaostanka. A so verjeli, predvsem trener Robert Pevnik je po jesenskem delu poudarjal, da vrstni red po jesenskem delu še ne pomeni končne odločitve o prvaku. Lov za tekmeci iz Rogaške Slatine, ki jih vodi trener Oskar Drobne, se je začel od prvega spomladanskega kroga naprej, rdeče-beli pa so bili pri tem izjemno nepopustljivi: na dosedanjih desetih tekmah so ostali neporaženi, dosegli so sedem zmag in tri remije (črno-beli so vpisali šest zmag, en remi in kar tri poraze).
Vrstni red po jesenskem delu:
1.	ROGAŠKA 18 13 4 1 33:14 43
2.	ALUMINIJ	18 12 3 3 32:14 39
2. SNL, 29. KROG: Aluminij - Primorje eMundia (v petek ob 18.00), Kety Emmi&Impol Bistrica - Rudar Velenje
(v soboto ob 17.00).
Trenutni vrstni red:
1.	ALUMINIJ	28 19 6 3 56:20 63
2.	ROGAŠKA 28 19 5 4 49:23 62 V petek bodo Kidričani poskušali
narediti prvi korak proti naslovu, njihov tekmec v ozaljšanem Športnem parku Aluminija bo Primorje. Prav
Ajdovci so v prejšnjem krogu omogočili skok šumarjem na prvo mesto, ko so na domači zelenici ugnali Rogaško. Za kakšno tekmo je šlo, najbolje govori podatek, da je Primorje pri izidu 0:0 zapravilo 11-metrovko, nato so se znašli v zaostanku 0:2, na koncu pa slavili 4:2.
„To me ne preseneča, Primorje je ekipa, ki igra izjemno odprt nogomet, ponavadi se na njihovih tekmah veliko dogaja. Jasno je, da smo to v pripravi na tekmo analizirali in pripravili ustrezne rešitve," je dejal Robert Pevnik.
Nekaj več nam je o stanju v ekipi povedal najstniški vezist Gal Gorenak, ki bo šele oktobra dopolnil 20 let, v Kidričevem pa igra kot posojeni igralec Maribora. „Trenutno nam res dobro kaže, zadovoljni smo s položajem, v katerem smo, in z igrami, ki jih ka-
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Čustveno izčrpani Ormožani proti nabriti Loki
Po velikem rokometnem spek-taklu minuli konec tedna (Final 4) je pred Ormožani nova, predzadnja domača preizkušnja. Na Hardek v soboto ob 19. uri prihaja Urbanscape Loka, trenutno osmouvrščena ekipa s točko prednosti pred Ormmožani.
„Glede na pretekle dvoboje gre za stara in zelo izenačena rivala. Najlepši spomini me vežejo na leto 2004, ko smo prav Škofjo Loko ugnali v borbi za 3. mesto v državnem prvenstvu in se prvič uvrstili v Evropo. V prvem delu sezone 2022/23 smo prav v Škofi Loki odigrali eno boljših tekem v sezoni in zmagali proti neugodnim Gorenjcem. Imajo cel kup zanimivih igralcev, igrajo izjemno
dinamičen rokomet, ki temelji na preigravanjih ena na ena, iz teh pa potem nastanejo viški v napadu oz. luknje v obrambi nasprotnika. V glavah si želimo zmagati, vendar bodo v prvi vrsti odločala telesa naših tako fizično kot čustveno izčrpanih igralcev. Če se nam uspe do neke mere regenerirati, potem se na domačem parketu lahko enakovredno kosamo z Loko, v nasprotnem primeru pa nas čaka zahteven zalogaj. Poznamo rek, da glava hoče, telo pa ne zmore. V tej situaciji smo trenutno mi po opravljenih treningih v torek, sredo in četrtek," je o težavah Ormožanov po pokalnem Final 4 povedal trener Saša Prapotnik.
Foto: Črtomir Goznik
žemo na igriščih. Dobro igramo v obe smeri, tako v obrambi kot napadu, med igralci poteka dobra komunikacija, nismo sebični, vsi delamo za skupni uspeh. Glede na vse bi rekel, da smo zasluženo na vrhu prvenstvene tabele, naredili pa bomo vse, da tako tudi ostane. Smo neporaženi v prvenstvu v tem delu sezone, edini poraz smo doživeli z Olimpijo v pokalu, pa še tam bi se lahko obrnilo na eno ali drugi stran," je povedal Gorenak.
Pred zadnjima tekmama v sezoni je dodal: „Obe ekipi sta kakovostni, Primorje je to ne nazadnje dokazalo z zmago proti Rogaški, Krka pa je 3. na lestvici. Kljub temu verjamemo v našo kakovost in v neposredni preboj v 1. ligo. Verjamem, da nas bodo tudi navijači podprli v tem boju in da se bomo veselili skupaj z njimi."
Mladi igralec zvezne vrste je v zadnjem času stalni član začetne enajsterice. „Aluminij je dober in kakovosten klub, zato sem v Kidri-
Foto: Črtomir Goznik
Gal Gorenak (Aluminij): „Dobro igramo tako v obrambi kot napadu, med igralci poteka dobra komunikacija, nismo sebični, vsi delamo za skupni uspeh. Glede na vse bi rekel, da smo zasluženo na vrhu prvenstvene tabele, naredili pa bomo vse, da tako tudi ostane."
čevem zelo zadovoljen. Vesel sem tudi, da mi trenerji zaupajo, tako kot vsem je namreč tudi moj cilj, da čim več igram in da napredujem v sami igri. Zame je tudi zelo pomembno, da se lahko učim od izkušenejših v ekipi. Kako bo v prihodnje, pa je za zdaj še težko reči,
»V glavah si želimo zmagati, vendar bodo v prvi vrsti odločala telesa naših tako fizično kot čustveno izčrpanih igralcev,« je pred tekmo z Loko dejal trener Ormoža Saša Prapotnik.
Takšno stanje ekipe po tako napornem dogodku je nekaj povsem običajnega in s tem se bodo ta konec tedna soočale vse ekipe, ki so nastopile minuli konec tedna v Ormožu. Zgodovina tekem Jeruzalema in Loke je zelo zanimiva, predvsem pa izenačena. Ekipi skupaj igrata šestnajst sezon v elitni druščini, Ormožani neprekinjeno dvajset let zapored, Loka je po propadu nekaj let preživela tudi v 2. in 1. B-ligi. Na 37 medsebojnih tekmah so Ormožani zmagali 18-krat, Loka 15-krat, 4-krat so se tekme končale z neodločenim izidom. Tudi proti Loki bodo Ormo-žani zaigrali v okrnjeni zasedbi.
„Poškodbe so sestavni del športa, žal se nas nikakor ne izognejo. Igralci, ki bomo na voljo za tekmo, obljubljamo, da bomo tudi tokrat dali vse od sebe. To tekmo lahko dobimo le ob novi fanatični podpori naše publike. Edino tu vidim našo priložnost za zmago, ki bi nam res ogromno pomenila in tudi dvignila kakšno mesto višje na lestvici," je še o pričakovanjih pred tekmo povedal igralec na levem krilu David Bogadi.
Trenutno v klubu sestavljajo igralski mozaik za novo sezono. Naloga klubskih funkcionarjev ni niti malo enostavna, saj se bo treba držati ormoškega pravila iz preteklosti kot pijanec plota: da zgradijo konkurenčno in domačo ekipo, ki bo tudi finančno preskrbljena skozi celo leto. Prihodnjo sezono bodo namreč iz lige izpadla štiri moštva in v Ormožu se zavedajo, da se jim izpad ligo nižje ne sme zgoditi niti pod točko razno.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. A SRL (ž), od 5. do 8. mesta
Ko zmanjka moči ...
Žiher hiše Ptuj-Ormož ■ Velenje 18:26 (9:8)
ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: Korpar (8 obramb); Krasnič 6(1), Luknjar 4, Kolenko 3(1), S. Petrovič 2, Štelcer 1, Frangež 1, Puž 1, Zel, L. Petrovič, Janc, Kreft. Trener: Matej Bračič.
SEDEMMETROVKE: Ptuj-Ormož 3/2; Velenje 11/9.
IZKLJUČITVE: Ptuj-Ormož 16 minut; Velenje 10 minut.
V zaostali tekmi 3. kroga končnice za uvrstitev od 5. do 8. mesta je
ptujsko-ormoška zasedba gostila tekmice iz Velenja, ki so v tej skupini favoritinje za najvišje mesto. Varovanke trenerja Mateja Bračiča so še enkrat ponovile scenarij iz nekaterih zadnjih tekem, ko so dobro odigrale prvi, slabše pa drugi polčas.
»Dokler imajo naša dekleta moči, se lahko vsaj enakovredno kosajo z vsako ekipo v tej skupini ali pa so celo boljša od tekmic. Ko pa zmanjka moči, se situacija obrne v prid tekmic, ki imajo vse po vrsti širši kader, prednost pogostih rotacij pa pride
vse je odvisno od dogovorov med Mariborom in Aluminijem ter mojim managerjem. Druga liga je sicer odličen poligon za mlade igralce, čeprav je glede na prvo ligo nekoliko večji poudarek na fizični moči," je zaključil Gorenak.
Jože Mohorič
najbolj do izraza v zaključkih tekem. Tokrat so se nam napake zaradi slabšega treniranja v zadnjem času, ki je posledica šolskih oz. službenih obveznosti ter manjših poškodb, začele pojavljati na začetku drugega polčasa, tok tekme je preobrnilo nekaj napačnih podaj, izključitev in neizdelanih metov. Želim si, da bi se v popolnejši zasedbi zbrali v soboto, ko gostimo ekipo iz Izole,« je dejal trener ŽRK Ptuj Matej Bračič.
V 50. minuti je bil izid še precej tesen 16:18, nato pa so gostje s serijo 0:7 (16:25) prišle do visoke zmage.
5.	VELENJE	2 2 0 0 14
6.	LITIJA	4 2 1 1 13
7.	TRGO ABC IZOLA 2 10 15
8.	ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 4 0 13 4
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko-ormoška ekipa (v belih dresih) je izgubila srečanje z Velenjem.
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 12. maja 2023
Odbojka • Eva Vedlin Gojčič, trenerka ŽOK G.S.V. Ptuj
»Pripravaljene so delati in se učiti«
Ženski odbojkarski klub G.S.V. Ptuj je v tekmovalni sezoni 2022/23 tekmoval v 3. državni ligi vzhod. V ekipi so same mlade igralke, ki jih vodi trenerka Eva Vedlin Gojčič. Ta je v minuli sezoni delovala v dvojni vlogi, ob glavni trenerski še občasno v stranski vlogi kot igralka.
Na igriščih so Ptujčanke na večini ligaških tekem igrale dobro in so na koncu zasedle 5. mesto na prvenstveni lestvici. To je v skladu z začrtanimi cilji ekipe, ki je na 18 tekmah zbrala 32 točk (deset zmag in osem porazov). Ta statistika bi lahko bila tudi boljša, saj so kar nekaj tekem dobile in izgubile s 3:2 v nizih in so tako oddale kar nekaj točk. So pa med sezono prikazale veliko odličnih iger in napredek, kar se je videlo na večini dobro obiskanih domačih tekem. Gledalci so v lepem številu obiskovali tekme v športni dvorani Gimnazije Ptuj in so izkazali lepo podporo mladim odbojkaricam.
Kakšen izziv je bil za vas prevzeti člansko ekipo?
E. Vedlin Gojčič: »Na prošnjo predsednice kluba Marijane Horvat sem vodenje članske odbojkarske ekipe prevzela sredi lanske sezone januarja 2022. Z veseljem sem prevzela to delo in to je bil zame zelo velik izziv, saj pred tem še nikoli nisem trenirala članske ekipe. Med igralkami, ki so me odlično sprejele, sem si naredila določeno disciplino in skupaj smo preko treningov in tekem stremele k napredku v odbojkarski igri. Po lanski dokaj uspešni sezoni smo si letos skupaj postavile še višji cilj, saj je ekipa igralsko napredovala, in to predvsem velja za sedem, osem nosilk igre, ki so redno obiskovale treninge. Morda smo skupaj na tiho upale še na kakšno zmago več in mesto višje na lestvici, ampak mislim, da smo sezono dobro oddelale in smo dosegle začrtan cilj, ki je bil uvrstitev v sredino lestvice.«
V članski ekipi imate zelo mlade odbojkarice. Ali je to plus ali minus za vašo ekipo?
E. Vedlin Gojčič: »Iz mojega vidika bi rekla, da je ta mladost pozitivna, ker se mlade igralke kalijo in dokazujejo iz treninga v trening ter iz tekme v tekmo. Prav tako jih lahko veliko naučim, saj so pripravljene poslušati
in delati. Po drugi strani pa je minus to, da v ekipi nimamo nobene izkušene igralke, ki bi že nastopala na malo višjem nivoju in bi v ključnih trenutkih prevzela odgovornost ter bi potegnila ekipo naprej. Če bi v ekipi imeli eno malo starejšo in izku-šenejšo igralko, bi bila igra verjetno bolj konstantna kot sedaj, ko je pri mladih igralkah veliko vzponov in padcev v sami igri.«
Kako so igralke delovale na tekmah?
E. Vedlin Gojčič: »Moram reči, da so me punce na tekmah zelo upoštevale. Pri tem bi izpostavila Alido Tomanič, ki me je najbolj presenetila, saj sem ji pred in med tekmami velikokrat svetovala, kaj mora početi na igrišču in kam mora zabiti žogo, kar je velikokrat odlično izvedla. Tudi ostale igralke so se v glavnem držale mojih taktičnih zamisli. Občasno nam taktičen načrt igre ni deloval, takrat sem zadeve prilagajala ter sem v prvi vrsti spodbujale moje igralke k boljši igri.«
Katero tekmo je vaša ekipa v minuli sezoni odigrala najbolje?
E. Vedlin Gojčič: »Najboljšo tekmo smo odigrale v drugem delu sezone na gostovanju v Lendavi proti ekipi
Foto: Črtomir Goznik
Eva Vedlin Gojčič: »Če bi v ekipi imeli eno malo starejšo in izkušenejšo igralko, bi bila igra verjetno bolj konstantna kot sedaj, ko je pri mladih igralkah veliko vzponov in padcev v sami igri.«
Muranije. Takrat so bile domačinke na prvem mestu na lestvici in moje punce so zmagale z izredno ekipno igro. Igrale so ena za drugo, v napadu sta se z uspešno realiziranimi akcijami izmenjevali Alida Tomanič in Lea Horvat. Tekma je bila borbena do konca in na koncu smo peti niz po neverjetni igri dobile s 17:15. To je bila najboljša tekma mojih igralk v tej sezoni in prva, na kateri sem sama
delovala le kot trenerka, saj so se na poti v Lendavo igralke soglasno odločile, da naj jaz v nadaljevanju sezone opravljam le vlogo trenerke in ne vlogo trenerke-igralke.«
Kakšni so načrti za prihodnost ptujske članske ženske ekipe?
E. Vedlin Gojčič: »Po koncu sezone smo na treningih jedru članske ekipe, ki jo bodo verjetno v prihodnji sezoni zaradi študijskih in drugih
obveznosti žal zapustile nekatere igralke, priključili nekaj kadetinj in mladink. Zanje si želim, da bi napredovale in bi si čim prej izborile mesto v ekipi. Prav tako si želim, da bi dobili kakšno izkušenejšo igralko, ki bi mladim ob moji pomoči še bolj pomagala do odbojkarskega napredka in s tem do še boljših rezultatov naše članske odbojkarske ekipe.«
David Breznik
Futsal • 1. SFL, polfinale
Berzelak junak s pomočjo okvira gola
Po izenačenju na 2:2 so se nogometaši ljutomerskega Meteorplasta z optimizmom podali v Vrhniko, na odločilno peto tekmo polfinala državnega prvenstva z domačim Sil i-kom. Nagrada za zmagovalca je bila finalna serija z Dobovcem, pripadla pa je domačinom. Prleke sedaj čakata dvoboja za bronasto kolajno z ekipo Bronx Škofije.
Siliko Vrhnika -Meteorplast Šic bar 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Ciuha (11.), 2:0 Suban (36., z 10 m), 3:0 Muratagič (38.)
SILIKO VRHNIKA: Berzelak, Beko-vič, Suban, Burič, Ciuha, Frank, Bjelčevič, Janež, Vesel, Mohorič,
Muratagič, Klinc. Trener: Milivoje Si-meunovič.
METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Repič; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Kneževič, Trstenjak, Pihler, Aljaž Ruis, Kosec, Tkalčič, Horvat, Šnofl. Trener: Robert Grdovič.
Na Vrhniki se je zbralo veliko gledalcev, več kot 400, od tega je bilo približno 50 organiziranih navijačev iz Ljutomera. Gostje iz Prlekije so imeli več žogo v posesti in v uvodnih minutah dvoboja tudi več priložnosti: Thomasu Pihlerju je veselje preprečil okvir vrat, Adrijan Trstenjak in Denis Kneževič pa sta svoji zapravila. Na drugi strani so bili gostitelji srečnejši in iznajdljivejši in so v 11. minuti povedli: Jure Suban se je odločil za strel z razdalje, pred vrati Klemna
Anžela je Tod Ciuha malenkost spremenil smer žogi in ta je končala v mreži-1:0.
Tudi v nadaljevanju dvoboja so se gostitelji osredotočali za obrambne naloge na svoji polovici igrišča in izvedbo hitrih protinapadov, ljutomerska zasedba pa je še naprej oblegala vrata reprezentančnega vratarja Nejca Berzelaka, ki je bil osrednji junak tekme. Zaustavil je vse nevarne poskuse gostov, tudi v drugem polčasu je imel pomoč okvira gola po ponovnem strelu Pihlerja. V zaključku tekme, ko so gostje izpolnili kvoto šestih prekrškov, je Suban zadel iz kazenskega strela z desetih metrov (v 36. minuti), hitri protinapad v 38. minuti pa je za končni izid 3:0 izkoristil Alan Muratagič.
UR
Igralci Meteorplasta so klonili tik pred finalom, sedaj jih čaka dvoboj za 3. mesto v državi.
Footgolf • Bovec Slovenia Open 2023 - FIFG 250
Plavanje • PA Kurent
Dejan Novak zaostal le za Angležem in Italijanom Začetek v zunanjih bazenih
Na Golf igrišču Bovec je bilo minuli konec tedna živahno, saj je na njem potekalo mednarodno footgolf tekmovanje serije FIFG 250. Ob slovenskih igralcih so se ga udeležili tudi gostje iz Italije, Velike Britanije, Madžarske, Španije, Portugalske, Madžarske, Slovaške in Češke. V pisani mednarodni zasedbi je slavil Anglež Ben Clarke, trenutno tretji na lestvici mednarodne footgolf zveze. Odlično je odigral predvsem
drugi dan tekmovanja, ko je z izidom -12 postavil nov rekord igrišča.
Tekmovanje so številni izkoristili za pomemben preizkus pred odhodom na svetovno prvenstvo v Orlando (od 26. 5. do 7. 6.), kjer se bo za čim višja mesta potegovalo kar 25 slovenskih igralcev in igralk. Bovški turnir je bil obenem lepa uvertura v Slovensko Footgolf ligo 2023, ki se začne v nedeljo v Ljubljani (Staneži-če) in nadaljuje 21. 5. v Olimju.
Med Slovenci so se tokrat najbolj izkazali domačin Primož Zorč (-14, v konkurenci +45), Ptujčan Dejan Novak (-13), in Bovčan Denis Mlekuž (-10). To so resnično vrhunski rezultati, odlični pa so vsi z negativnim predznakom vse do para ali 0. V tej rezultatski skupini so bili iz ptujskega foogolf kluba še Dalen Simonič Dabič (-6), Uroš Krajnc (-4), Viktor Hotko (0), Boštjan Pek (0) in lan Emeršič (0).
Rezultati, moški:	
1. Ben Clarke (Anglija)	-17
2. Paolo Celebrano (Italija)	-15
3. Dejan Novak (Ptuj)	-13
4. Denis Mlekuž (Posočje)	-10
5. Juraj Gubani (Slovaška)	-8
6. Gaj Rosič (Posočje)	-6
7. Dalen Simonič Dabič (Ptuj)	-6
8. Uroš Krajnc (Ptuj)	-4
9. Borja Sanchez Calvo (Španija)	-4
10. Gabor Gelencser (Madžarska)	-2
	JM
V soboto je v Ljubljani potekalo plavalno tekmovanje za kategorijo kadetov, mladincev in članov. Za prvo tekmovanje v zunanjem bazenu so bila rezultatska pričakovanja nižja. Plavalno akademijo Kurent so zastopali Jurij Peteršič, Zala Mojsilovič Meznarič, Lina Mal-taric, Emma Krevs, Eva Hvalec in Mia Jovanovič, vodil jih je Boštjan Maračič.
Največkrat se je na stopničke povzpela Zala, ki je med kadetinjami osvojila 3. mesto na 100 m prosto, 2.
mesto na 400 m mešano in 1. mesto na 200 m delfin. Stopničke si je priplavala tudi Lina, ki si je med ka-detinjami priplavala 2. mesto na 100 m prsno.
V nedeljo so nekateri člani PA Kurent nastopili tudi na 20. Triatlonu Slovenije, ki ga je na Ptuju izvedel TK Maraton Ptuja. Za PA Kurent so tokrat nastopali Zala Rus, Mia Jovano-vič, Pija Pisar, Sofija Peteršič, Mitja Marin in Jurij Peteršič, vodil jih je Boštjan Maračič.
UR
Foto: Matija Brodnjak
Ben Clarke je tretji igralec na suetouni footgolf lestuiri, pred njim sta Dejan Nouak (Footgolf klub Ptuj) se je u Boucu izkazal z odličnim 3.
le Francoz cedric Bonnot in Čeh Josef Nemec.
mestom v članski konkurenci.
Zasedba PA Kurent na mitingu v Ljubljani
petek • 12. maja 2023
Šport, šport mladih, rekreacija
Štajerski	15

J- -
3*
1
F*

Triatlon • 20. Ptujski triatlon
Jubilejni triatlon spravili pod streho s pohvalami
Tekaški klub Maraton je v nedeljo izvedel jubilejni, že 20. Ptujski triatlon, ki šteje za slovenski triatlonski pokal. V različnih kategorijah in starostnih skupinah se ga je udeležilo več kot 200 udeležencev.
O dogodku je več povedal Rado Ačimovič, predsednik Tekaškega kluba Maraton: „Zelo smo veseli, da je tekmovanje dobro uspelo, kar so potrdili številni pozitivni odzivi udeležencev - to nam organizatorjem ogromno pomeni. Veliko jih je izpostavilo, da radi pridejo na Ptuj zaradi ravninske proge. Tekmovanje smo pripravili za vse starostne kategorije, od najmlajših, ki so tekmovali v akvatlonu A in B, pa do starejših, ki so se pomerili v super sprint in sprint triatlonu. Prvič se je zgodilo, da se je več udeležencev podalo na super
sprint kot sprint triatlon, res pa je, da smo nekoliko spremenili distance super sprint triatlona in vanj tako posredno vključili nekdanji triatlon za vse. Pri organizaciji je sodelovalo več kot 50 ljudi - prijave, redarstvo -, pri čemer so nam zelo pomagali člani PGD Hajdoše, s katerimi odlično sodelujemo že skoraj deset let.
Izpostavil bi udeležbo mladih članov Plavalne akademije Kurent, s katerimi sodelujemo od lanskega leta in na domačem tekmovanju tekmujejo pod naših okriljem. To je primer dobre prakse, saj se največkrat zgodi, da dobri tekmovalci v triatlonu prihajajo prav iz plavalnih vrst, kjer je tehnika najpomembnejša."
Iz TK Maraton je sicer nastopalo deset tekmovalcev, osvojili pa so kar nekaj dobrih uvrstitev v posameznih kategorijah. Tako sta Rado Ačimovič in Branimir Komel v svojih kategorijah zmagala, tretji pa je bil Zoran Malovič.
V absolutni konkurenci v sprint triatlonu je pri moških zmagal Domen Bojanc (57 minut 51 sekund), pri dekletih pa Sara Navodnik (1,06.52).
Rezultati:
Vzajemna akvatlon A (50 m plavanja, 500 m teka)
-	cicibani (letniki 2013-2015, 16 nastopajočih): 1. Jure Hribar (Ljubljana) ... 10. Aljaž Ciglar (Maraton Ptuj) ...
-	cicibanke (letniki 2013-2015, 6 nastopajočih): 1. Tonkara Novak (Trisport Kamnik) ...
Vzajemna akvatlon B (200 m plavanja, 1000 m teka)
-	cicibani (letniki 2011-2012, 15 nastopajočih): 1. Jure Majdič (Ribnica) ...
-	cicibanke (letniki 2011-2012, 7 nastopajočih): 1. Ajda Podobnik (Ljubljana) .
Super sprint triatlon (300 m plavanja, 10 km kolesarjenja, 2 km teka):
-	starejši dečki (2009-2010, 15 nastopajočih): 1. Marko Lovrenčič
(Novo mesto)... 9. Mitja Marin (Maraton Ptuj)...
-	starejše deklice (2009-2010, 16 nastopajočih): 1. Enja Martinšek (Ljubljana) ... 6. Zala Rus, 10. Pija Pisar (obeMaraton Ptuj)...
-	kadeti (2007-2008, 25 nastopajočih):! Nace Mlakar (Utrip)...
-	kadetinje (2007-2008,10 nastopajočih): 1. Anja Bezlaj (TK 3life)... 8. Sofija Peteršič, 9. Mia Jovanovič (obeMaraton Ptuj)...
-	mlajši mladinci (2006 in starejši, 11 nastopajočih): 1. Jurij Žagar (Ribnica) ... 10. Jurij Peteršič (Maraton Ptuj)...
-	mlajše mladinke (2006 in starejši, 4 nastopajoče): 1. Luna Sraka (Ljubljana) ...
Sprint triatlon (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka):
-	moški (62 nastopajočih): 1. Domen Bojanc (TK Utrip), 2. Jaka Borec (TK 3LIFE), 3. Matevž Nunar (Trisport Kamnik) ... 21. Bojan Purgaj (Judo klub Gorišnica) ... 27. Branimir Komel ... 34. Davorin Sarič ... 42. Radovan Ačimovič, 43. Zoran Malovič, 44. Andrej Hunjet (vsi Maraton Ptuj) ...
-	ženske (13 nastopajočih): 1. Sara Navodnik (TK Velenje), 2. Tanja Kom-pan (Kamnik), 3. Monika Peterka (Kamnik) .
Jože Mohorič
' ' -2 V: -
■>	JS*- ¡^vT/V;
y
Domen Bojanc, zmagovalec sprint triatlona: »Tekma se je odvijala kar po mojih pričakovanjih. Iz plavalnega dela smo prišli v manjši skupini, v kateri sem ostal do teka. Na teku sem večinoma tekmoval z Jakom Borcem, s katerim sva se pomerila v ciljnem sprintu. Dirka je bila odlično organizirana tako, da sem danes res užival na tekmi.«
Sara Navodnik, zmagovalka sprint triatlona: »Zelo sem vesela končnega razpleta. Tekmo sem vzela kot dober trening pred tekmo evropskega pokala v Caorleju, ki bo prihodnji konec tedna. Najbolj vesela sem dela na kolesu, saj sem ves čas kolesarila sama in glede na prejšnje leto opazila lep napredek.«
Namizni tenis • DP za mlajše kadete in kadetinje
Bogata bera medalj za mlade člane NTK Cirkovce
Konec tedna je v Izoli potekalo 32. Državno prvenstvo Republike Slovenije za mlajše kadete in kade-tinje posamezno in dvojice za sezono 2022/23. Skupaj je nastopilo 127 igralcev (93 dečkov in 34 deklet), med njimi je bilo kar deset igralcev Namiznoteniškega kluba Cirkovce: Aleks Koren, Vitan Plajnšek, Jakob Plajnšek, Anže Safošnik, Tai Širec, Urh Novak, Sara Erhatič, Pia Kundih, Alja Krajnc in Neli Koren.
Med posamezniki so najmlajši -Neli, Alja, Jakob, Anže, Tai in Urh - kljub srčni borbi in dobri igri tekmovanje zaključili v kvalifikacijskih skupinah. Presenetila je Pia, ki je s prvim mestom v skupini (tri zmage) napredovala v finalni del tekmovanja, prav tako pa so se brez poraza v kvalifikacijskih skupinah v izločilne boje uvrstili še Vitan, Aleks in Sara.
Pia je v osmini finala morala priznati premoč starejši tekmici Karin Slatinšek (ŠD SU), že z uvrstitvijo med 16 najboljših mlajših kadetinj pa je izpolnila pričakovanja. Podobno velja za Vitana Plajnška, ki je na prvi stopnički izločilnih bojev dosegel zmago, nato pa je tesno izgubil proti Urbanu Zavasniku iz NTK Savinja.
Aleks in Sara ubranila lanska naslova
Poglavje zase je Aleks, ki je državno prvenstvo zaključil brez izgubljenega niza in tako že drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji mlajših kadetov. Vse do finala pa je vztrajala tudi Sara, kjer se
je pomerila s svojo partnerko v dvojicah Nežo Horvat (NTK Fužinar Interdiskont). Kljub vodstvu tekmice 1:2 je Sara ostala zbrana in je v razburljivem zaključku zmagala z rezultatom 3:2 (-7, 6, -1, 9, 7). Tudi za Saro je to drugi zaporedni naslov državne prvakinje v kategoriji mlajših kadetinj.
V Izoli so se mladi pomerili tudi v dvojicah, v katerih so Cirkovčani zbirko medalj obogatili še s tremi odličji. Pia je skupaj s Taro Sešek (NTK Vesna) osvojila bronasto odličje, Sara je z Nežo Horvat (NTK Fužinar Interdis-
kont) postala državna podprvakinja, Aleks pa je skupaj z Luko Čačičem Blažkom (NTK Arrigoni Izola) s petimi zaporednimi zmagami ubranil lanski naslov državnega prvaka in v zbirko dodal še drugo zlato odličje. V finalu sta bila Koren in Čačič Blažek s 3:2 boljša od Aleksandra in Filipa Miščeviča.
Danilo Piljak, NTK Cirkovce: „Na DP smo bili z desetimi tekmovalci eden izmed najbolje zastopanih klubov, ob tem pa so naši tekmovalci osvojili praktično vse možne medalje
Mladi člani NTK Cirkovce Sara Erhatič, Pia Kundih in Aleks Koren so na državnem prvenstvu mlajših kadetov in kadetinj skupno osvojili kar pet pokalov.
V soboto bo v Cirkovcah odigrana odločilna tekma dodatnih kvalifikacij za preboj v 2. državno moško ligo, pomerila pa se bosta NTK Cirkovce in NTK Savinja III. V prvi tekmi so Cirkovčani zmagali z izidom 6:2.
TI
Foto: Črtomir Goznik
Utrinka z jubilejnega ptujskega triatlona, ki je potekal na območju Term Ptuj do pešmosta in na obkanalski cesti proti Slovenji vasi in Zlatoličju.
Šahovski kotiček
Hitropotezni turnir SGŠL: MK David Murko že drugič najboljši
Ob zaključku ekipnega dela slovenskogoriške šahovske lige organizator, Športno društvo Juršinci, tradicionalno pripravi še hitropo-tezni turnir posameznikov. Letošnji je potekal v nedeljo, 7. maja, v gasilskem domu Gabrnik, kjer se je zbralo 23 šahistov in dve šahistki.
Udeleženci so odigrali devet krogov, najboljši pa je bil MK David Murko, ki letos zastopal ekipo Zabavne kmetije Murko z Zg. Hajdine (sicer član ŠD Ptuj), ki je ob koncu osvojila drugo mesto. David je tako ponovil uspeh iz leta 2018 in je v zadnjih osmih letih edini, ki mu je uspelo pokal osvojiti dvakrat. V devetih partijah je zabeležil osem zmag, edini poraz je moral priznati drugouvrščenemu Bojanu Vebru. Zanimivo je, da sta se med prvih pet uvrstila kar dva člana Športnega društva Žetale, nobeden pa iz zmagovalne ekipe ŠS Petanjci. Kljub temu da je turnir potekal v enotni skupini, je organizator pripravil kar nekaj nagrad ločeno za različne starostne kategorije.
Ob tej priložnosti so organizatorji podelili še pokale, medalje in pisna priznanja za ekipni del lige. Tako so vse sodelujoče ekipe prejele lično izdelane lesene spominske šahovske figure, posamezniki najboljših treh ekip medalje, najboljši po šahovnicah priznanja, pisno priznanje pa je kot najmlajša udeleženka lige prejela 8-letna Zarja Gomboši iz ekipe Gomboši ter glavni sodnik Janko Narat.
Rezultati hitropoteznega turnirja:
-	absolutno: 1. David Murko (Zabavna kmetija Murko) 8 točk, 2. Bojan Veber (Športno društvo Juršinci) 7, 3. Igor Iljaž 6,5, 4. Anton Butolen 6 (oba Športno društvo Žetale), 5. Darko Dominko (Sivi panterji) 6 .
-	mladi do 15 let: 1. (8.) Tom Crnjakovič (Športno društvo Juršinci) 4,5, 2. (13.) Zoja Pintarič (Gomboši) 4,5, 3. (15) Tibor Veber (Športno društvo Juršinci) 4,5, 4. Zarja Gomboši (Gomboši) 3,5 . (številke v oklepaju so uvrstitve absolutno)
-	seniorji nad 60 let: 1. (3.) Igor Iljaž 6,5, 2. (4.) Anton Butolen 6, 3. (14.) Branko Sedlašek 4,5 (vsi Športno društvo Žetale) ...
Silva Razlag
- vse to priča o količini in tudi kakovosti dela v našem klubu. Pomembno je tudi dejstvo, da je bil Aleks prepoznan kot potencial za kadetsko reprezentanco (to je prva stopnička reprezentančnih selekcij, op. a.) in mu bo omogočeno nastopanje na močnih mednarodnih turnirjih."
JM
Uvrstitve članov NTK Cirkovce:
posamezniki: 1. Aleks Koren . 9. do 16.: Vitan Plajnšek ... v skupini: Jakob Plajnšek, Anže Safošnik, Tai Širec, Urh Novak;
posameznice: 1. Sara Erhatič ... 9. do 16.: Pia Kundih . v skupini Alja Krajnc, Neli Koren;
dvojice, fantje: 1. Aleks Koren/ Luka Čačič Blažek (Cirkovce/Arrigoni Izola) ... 5. do 8.: Vitan Plajnšek/Filip Margon (Cirkovce/Arrigoni Izola), 9. do 16.: Jakob Plajnšek/Tai Širec, 17. do 32.: Anže Safošnik/Urh Novak ...
dvojice, dekleta: 2. Sara Erhatič/ Neža Horvat (Cirkovce/Fužinar Interdiskont), 3. Pia Kundih/Tara Sešek (Cirkovce/Vesna) . 9. do 16.: Alja Krajnc/Neli Koren .
Fotozapis • Skupščina NZS
Priznanja za Ivana Ogrinca, ŠD Grajena in Občino Gorišnica
Ivan Ogrinc je prejel plaketo NZS
Konec aprila je bila na Brdu pri Kranju izvedena skupščina Nogometne zveze Slovenije, na kateri je bila ob rednih temah v slavnostnem delu izvedena podelitev priznanj. Iz MNZ Ptuj so jih tokrat prejeli Ivan Ogrinc (plaketa NZS), ŠD Grajena (plaketo za 50 let delovanja) in Občina Gorišnica (priznanje za investitorja leta 2022 za izgradnjo športnega parka Gorišnica).
JM
Foto: NZS
Občina Gorišnica je prejela priznanje NZS za investitorja leta 2022.
Foto: NZS
16 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 12. maja 2023
Nogomet • Turnir Mladi dravaš 2023
71 ekip, blizu 1000 udeležencev, v treh dneh več kot 200 tekem
Nogometna šola Drava Ptuj je od petka do nedelje organizirala velik turnir mlajših kategorij, ki je na Ptuj privabil kar 71 ekip v različnih starostnih kategorijah od U-7 do U-13. Najprej so na igrišča prvi dan stopili najmlajši (U-7), naslednji dan so se med seboj merile selekcije U-9, U-11 in U-13, zadnji dan pa še U-8, U-10 in U-12. To je bila 14. izvedba turnirja, tudi najmnožičnejša doslej, saj se je v treh dneh družilo blizu 1.000 mladih nogometnih navdušencev, skupno pa je bilo odigranih več kot 200 tekem!
Organizatorji so poskrbeli za odlično počutje vseh nastopajočih in njihovih spremljevalcev, o tem je več povedal Jožek Špilak, koordinator mlajših selekcij NŠ Drava Ptuj in vodja turnirja: „Glede organizacije in izvedbe turnirja smo zadovoljni z opravljenim, imamo pa že kar nekaj idej za drugo leto, kako stvari izboljšati. Na dogodku je bila na voljo
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Drava - ROHO v kategoriji U-10
raznolika hrana v izvedbi zunanjih izvajalcev in pijača, kar je prispevalo k prijetni izkušnji ob turnirju. Prav tako smo poskrbeli za najmlajše in jim pripravili sladkorno peno, palačinke in pokovko. Poleg tega so starši
vseh selekcij prispevali svoj srečelov, ki je bil zelo uspešen in je zagotovil dodatno zabavo in dobro vzdušje na dogodku. Ob tej priložnosti se želim v imenu NŠ Drava Ptuj zahvaliti vsem, ki so se udeležili turnirja in pri
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Aluminij beli - Golgeter Hajdina v konkurenci U-12
Šolski šport • Odbojka, dekleta
Cirkovčanke najboljše v odbojki
V Športni dvorani Slovenska Bi-	V tesnih polfinalnih dvobojih sta	Rezultati:
strica je bilo v organizaciji Zavoda za	bili uspešnejši ekipi iz ptujskega
šport Ptuj izvedeno območno tek-	območja, na koncu pa je 1. mesto s	poltinale: 2. OS Slovenska Bistrica
movanje v mali odbojki za učenke le-	finalno zmago proti tekmicam iz OŠ " os Destrnik-Trnovska vas 1:2, OS
tnika 2010 in mlajše. Nastopili sta po	Destrnik-Trnovska vas osvojila ekipa Cirkovce - OŠ Pohorskega odreda ska Bistrica
dve ekipi iz ptujskega in bistriškega	OŠ Cirkovce. Tekmovanje se na tej SI. Bistrica 2:1;	4- 2. OŠ Slovenska Bistrica
območja.	stopnji konča.	tekma za 3. mesto: 2. OŠ Sloven-
njem pomagali. Upamo, da se vidimo naslednje leto!
Kar zadeva športne dosežke naših ekip smo zadovoljni s tem, kako so fantje in dekleta napredovali v primerjavi z lanskim letom. Pri mlajših selekcijah je v ospredju razvoj, in če primerjamo letošnje predstave z lanskimi, smo lahko zadovoljni, vendar se istočasno zavedamo, da je pred nami še veliko dela."
Končni vrstni red po kategorijah:
-	U-7 (18 ekip): 1. Lumen, 2. Jakobski Dol, 3. Korant, 4. Slivnica ...
-	U-8 (8 ekip): 1. Mura, 2. Aluvar Beltinci, 3. Roho, 4. Korant ...
-	U-9 (13 ekip): 1. Roho, 2. Aluminij, 3. Pobrežje, 4. Podvinci .
-	U-10 (10 ekip): 1. Dravinja, 2. Golgeter Hajdina, 3. 3. Mura, 4. Beltinci .
-	U-11 (13 ekip): 1. Aluminij beli, 2. Duplek, 3. Maribor Tabor, 4. Dravi-nja .
-	U-12 (9 ekip): 1. Hrvatski Drago-voljac, 2. Aluminij rdeči, 3. Aluminij beli, 4. Drava .
-	U-13 (4 ekipe): 1. Maribor Tabor, 2. Roho, 3. Drava, 4. Golgeter Hajdina.
JM
ska Bistrica - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 1:2;
tekma za 1. mesto: OŠ Cirkovce -OŠ Destrnik-Trnovska vas 2:0.
Vrstni red:
1.	OŠ Cirkovce
2.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
3.	OŠ Pohorskega odreda Sloven-
UR
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 35. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Mura - Gorica; OB 17.30: Domžale - Olimpija; OB 20.15: Celje - Koper; V NEDELJO OB 15.00: Tabor Sežana - Maribor; OB 17.30: Bravo - Kalcer Radomlje.
2.	SNL
RAZPORED 29. KROGA, V PETEK OB 17.00: Brinje Grosuplje - Vitanest Bilje, Rogaška - Krka; OB 18.00: Aluminij - Primorje eMundia; OB 19.00: Nafta 1903 - Roltek Dob; V SOBOTO OB 17.00: Kety Emmi&Im-pol Bistrica - Rudar Velenje, Ilirija 1911 - Krško, Fužinar Vzajemci - Beltinci Klima Tratnjek, Triglav Kranj - Jadran Dekani.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED 24. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Drava Ptuj - Brežice 1919 Terme Čatež, Podvinci - Avto Rajh Ljutomer, Rače - Cirkulane, Dravinja - Premium Dobrovce, Koroška Dravograd - Bosch Bračič Videm; V NEDELJO OB 17.00: Šampion - Zavrč.
Super liga MNZ Ptuj
RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Središče - Hajdina, Apače - Markovci, Grajena ANpro - Gerečja vas; V NEDELJO OB 17.00: Stojnci - Gorišnica, Boč Poljčane - Bukovci.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Pragersko - Skorba, Ormož - Tržec; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Makole Bar Miha; OB 17.00: Rogoznica - Podlehnik.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 14. KROGA, V NEDELJO OB 17.00: Oplotnica Senčila Se-nica - Slovenja vas SMS sanacija, Zgornja Polskava - Polskava avtop. Grobelnik. Ekipi ŠD Leskovec in Dornava Digitalpartner.si sta prosti.
Veteranske lige MNZ Ptuj
+35 vzhod
RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 18.00: Dornava AAS - Borovci, Rogoznica Gostilna Muršič - Grajena.
RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 18.00: Markovci - Gorišnica, Cirkulane - Središče. +35 zahod
RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 18.00: Hajdina - Tržec, Skorba - Gerečja vas. Prosta je ekipa Podlehnik. Tekma Apače - Pragersko je bila odigrana v četrtek.
+40
RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 18.00: Spodnja Polskava - Maj-šperk, Zgornja Polskava - Ormož. Tekmi Pohorje Oplotnica - Mladinec Lovrenc in Hajdoše - Videm sta bili odigrani v četrtek.
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 24. KROGA, V PETEK OB 19.00: Celje PL - Maribor Branik; OB 19.30: Krško - LL Grosist Slovan; V SOBOTO OB 18.00: Koper -Dobova; OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka, Krka - SVIŠ Ivančna Gorica, Slovenj Gradec - Riko Ribnica; V NEDELJO OB 20.00: Gorenje Velenje - Trimo Trebnje.
1.	B SRL (m)
24. KROG: Alples Železniki - Moškanjci-Gorišnica (v petek ob 18.00), Mokerc Kig - Velika Nedelja (v petek ob 20.00).
2.	SRL (m)
Povratna tekma za 3. mesto: Drava Ptuj - Kronos (v soboto ob 16.00); prva tekma 30:30.
1. A SRL (ž), od 5. do 8. mesta
5. KROG: ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož - Trgo ABC Izola (v soboto od 19.00).
Futsal • 1. SFL
Za 1. mesto, 1. tekma: Dobovec - Siliko Vrhnika (v petek ob 20.00). Za 3. mesto, 1 tekma: Bronx Škofije - Meteorplast Šic bar (v petek ob 20.30).
Namizni tenis • 3. SNTL (m)
Končnica za napredovanje v 2. ligo: NTK Cirkovce - Savinja III (v soboto ob 17.00).
Plavanje • Pokal Terme Ptuj 2023
Plavalni klub Terme Ptuj v soboto, 13. 5., od 9. ure dalje v zunanjem 50-metrskem bazenu organizira tradicionalno tekmovanje Razvojni pokal Slovenije - Pokal Terme Ptuj. Na tekmovanju bodo mladi plavalci in plavalke nastopili v treh starostnih kategorijah (fantje 2009/10, 2011/12 in 2013 in mlajši, dekleta 2010/11, 2012/13 in 2014 in mlajše). Najboljši trije v posameznih kategorijah prejmejo medalje, najboljša plavalka in plavalec v seštevku točk treh najboljših disciplin pa prejmeta pokal.
Mali nogomet •
Poletna liga Športnega društva AS
Športno društvo AS organizira Poletno ligo Športnega društva AS v malem nogometu. Tekme bodo odigrane ob petkih zvečer po 20. uri na osvetljenem igrišču v Varejah 13 v občini Videm pri Ptuju. Predvidoma se bo liga začela v maju (1. krog predviden 19. 5. 2023, oz. odvisno od dogovora sodelujočih ekip) in bo predvidoma zaključena do konca junija.
Višina prijavnine znaša 120 evrov in mora biti poravnana pred prvo tekmo posamezne ekipe. Igra se enokrožni sistem, po koncu lige bo odigran še turnir za »super pokal«.
Prijave in dodatne informacije: Bojan Merc (031 219 175) in Primož Pernek (041 589 384).
Jože Mohorič
petek • 12. maja 2023
Za kratek čas
Štajerski	IT
polkovnik vnemskem okolju
danski biokemik (henrik) koren Števila 4
francoska španski
igralka	otok
(marie-	v balearih
jose)	(turizem)
zoran thaler
kadica
graditelji violin iz cremone
(ut za ravnanje z ljudmi
avtor: marjan grabner
nemško ime mesta merano
francoski departma (gl. mesto bourg)
Je uradna valuta Urugvaja in je razdeljen na sto centesimov, ki trenutno niso v obtoku. Urugvaj je leta 1896 pridobil denarno stabilnost na podlagi zlatega standarda. To ugodno stanje se je končalo po prvi svetovni vojni. Gospodarske težave po drugi svetovni vojni so povzročile inflacijo, ki je postala resna po letu 1964 in se nadaljevala do 70. let prejšnjega stoletja. Zato je bila valuta, imenovana nuevo peso, uvedena 1. julija 1975 kot zamenjava za staro valuto v razmerju 1 (nuevo peso) : 1000. Po nadaljnji inflaciji so 1. marca 1993 uvedli kot zamenjavo za nuevo peso spet v razmerju 1 : 1000 (nuevo peso). Bankovce in kovance izdaja Centralna banka Urugvaja. Oznaka valute je UYU.
Tedenski horoskop

j
OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Okrepila se vam bo samozavest in vse boste počeli z veseljem. Ustvarjalni dnevi bodo minevali s svetlobno hitrostjo. Vzeli si boste čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki vas veselijo. Energije bo veliko v ljubezni in na tem področju se bosta cedila med in mleko. Srečen dan: nedelja.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Pravzaprav boste v tem tednu imeli ogromno nekih opravil in delovnih obveznosti. Energija se bo širila doma, kjer boste morali zavihati rokave. Ustvarjalno in zabavno bo v ljubezenskem življenju. Na srečo na tem svetu niste sami; zaprosite za pomoč in dana vam bo.
Ç3
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Prijatelji vas bodo sprostili in veselili se boste življenja. Nakazano je, da vas čaka prijeten teden. Pravzaprav z ničimer ne boste odlašali, ampak znali življenje zajemati z veliko žlico. V ljubezni vas bo čakala strast in na delovnem mestu nova priložnost. Srečen dan: četrtek.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Končno prihaja vaših pet minut, to bo čas, ko bodo za trenutek tudi drugi opazili tiste skrite lepote, ki jih uspešno prikrivate v svojem srcu. Trenutki v dvoje bodo v bistvu nekaj zelo edinstvenega. Ugodne priložnosti vam bo ponudila oseba nasprotnega spola. Srečna številka: osemnajst.
,YAyA DVOJČKA
I^A (21. 5. - 20. 6.)
Bistveno vlogo bodo igrali pogovori in igra komunikacije. Notranje se boste osvobodili in pridobili zaupanje. Odpravili se boste na neko poslovno pot in doživeli ugodne rezultate. V ljubezni bodo mnogi zadržani, toda v življenju je tako, da kdor čaka, dočaka.
V STRELEC
7 (23. 11. - 21. 12.)
Seveda ne boste počivali, kajti toplo sonce vam bo vlivalo mnogo neke dinamične energije in zaupanja. Osvajali boste novosti in se poučili o vsem tistem, kar vam je še uganka. Odpravite se lahko na neko pot, in kjer se boste pojavili, delite optimizem - to bodo vsi težko čakali.
DAM, Henrik - danski biokemik (1895-1976), ILL - desni pritok Rena v Avstriji, KALIKO - redka bombažna tkanina v platneni vezavi
Avstrija • Višje kazni v prometu
Za uporabo telefona 100 evrov
V začetku tega meseca je pri naših severnih sosedih v veljavo stopil rahlo prenovljen zakon o pravilih v cestnem prometu, ki v nekaterih členih povišuje kazni za prometne prekrške.
Foto: PP/M24
Če vas bodo policisti zalotili, da med vožnjo uporabljate mobilni telefon brez prostoročne povezave, to pomeni kazen 100 evrov (do zdaj 50 evrov). Leonore Gewessler, v vlogi prometne ministrice, je prepričana, da bo imela odločitev o podvojitvi višine kazni preventivni namen in bo prispevala k razvoju zavesti voznikov o nevarnosti prepovedane uporabe mobilnih telefonov. Samo lani so policisti ujeli in kazni napisali 130.540 voznikom. V primerjavi z našo zakonodajo so Avstrijci še vedno »poceni«, saj pri nas tak prekršek kršitelja stane 250 evrov in tri kazenske točke.
Obenem so v Avstriji zaostrili kazni za neuporabo varnostnega pasu in za neuporabo obvezne zaščitne čelade pri vožnji z mopedom. V obeh primerih se je kazen zvišala s 35 na 50 evrov. Če kršitelje globe ne poravna na kraju samem, bo moral v prekrškovnem postopku plačati dvakrat več, to je 100 evrov.
(PP)
Italija • Lamborghinijevi traktorji
Pol milijona evrov za traktor
Leta 2016 je Lamborghini v poklon stoletnici rojstva svojega ustanovitelja Ferruccia Lamborghinija predstavil model Centenario, vreden 1,75 milijona evra.
m
cxn
1	I	1							I
i 1		1		1					
-rM-L	1, črsJ—		1		1	^TL i			
Obstaja pa še druga različica centenaria. Umetnik Adler Capelli je rojstni dan Ferruccia Lamborghinija zaznamoval na svoj način. Zbral je dele obstoječih vozil iz 60. let in sestavil pet mojstrovin - traktorjev. S tem se je poklonil začetku Lamborghinijeve kariere v letu 1948, ko je Ferruccio začel izdelovati traktorje iz delov odsluženih vojaških vozil. Njegova dejavnost je prerasla v uspešno podjetje in Lamborghini Trattori obstaja še danes.
O Capellijevih traktorjih sicer ni znanih veliko podrobnosti, vemo pa, da imajo dvokolesni pogon, ročni menjalnik in dizelski 2,2-litrski trivaljni motor. Umetnik se je tudi odločil, da spominskih traktorjev ne bo polakiral in jim tako pustil starinski videz. Cena enega izmed njih, ki je bil pred kratkim prodan v Švici, je dosegla skoraj pol milijona evrov.
(UP)
rM% RAK
' ¿J
(21. 6. - 22. 7.)
Znali se boste postaviti zase in na pravilen način reči bobu bob. Pričakovati je, da boste še vedno nekoliko skrivnosti, vendar vam bodo dana znanja iz duhovnosti. Pravilno je, da se poslušate. Na finančnem področju sledi dinamičen uspeh. Veseliti se je treba vsakega trenutka.
P
\J
r LEV
(23. 7. - 22. 8.)
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Jutranji sviti bodo ta teden nekaj, kar boste počakali s posebnim navdušenjem. Sledile bodo ugodne povezave, vezane na denar in delovne uspehe. Z lastnim trudom in prizadevnostjo boste uspeli. Nekaj ustvarjalnosti in romantike bo spodbudno vplivalo v ljubezni.


Tisti denar, ki ste ga dolgo časa čakali, boste v tem tednu končno sprejeli. Zanimivo je, da boste spoznali, da vam pravzaprav ne bo prinesel sreče. Ta se skriva na strani pogumnih ljudi. Zaznamovala vas bo odlična samozavest in individualnost. Srečen dan: sobota.
k DEVICA
| (23. 8. - 22. 9.)
Pred vami je teden, ko boste po majhnih korakih pogumno stopali naprej po razpotjih življenja. Sprostila vas bosta narava in svež zrak. Izkušnje iz preteklosti vam bodo v pomoč. Počasi in vztrajno boste spoznali zakonitosti duhovnosti. Pomembno bo, da se poskušate sproščati.
w VODNAR
Oj/ ^ (21. 1. - 18. 2.)
Prijeten čas, veliko aktivnosti in sodelovanj vas čaka. Sprejeli boste neko prijetno povabilo in tako spoznali, da vas imajo ljudje radi. Močan pečat vam bo dala trma, saj ne boste popuščali. Družinsko življenje bo kot mozaik - vsak član je pomemben in neprecenljiv delček celote.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Delo, delo, delo ... Nikar ne bodite tako prestrašeni, kajti imeli boste ogromno notranje moči in motivacije. Nalogam in delovnim obveznostim boste v celoti kos. Ne pozabite na tiste male pozornosti, ki pričarajo romantiko. Duh prijateljstva se bo v vsej svoji lepoti širil v ljubezni.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 12. maja 2023
Ormož • Veste, kje so defibrilatorji?
Bogatejši za defibrilator
V občini Ormož, na sami občinski in upravni stavbi v središču mesta, so bogatejši za nov avtomatski defibrilator, ki gaje podarila Lekarna Ormož.
Foto: arhiv Občine
Na občinski in upravni stavbi je nameščen nov defibrilator.
Tudi ormoška občina širi mrežo defibrilatorjev, s katerim lahko v primeru srčnega zastoja s pravočasnim in pravilnim posredovanjem ogroženi osebi rešimo življenje. Pri nenadnem zastoju so ključne prve štiri minute, zato je bližina te naprave - poleg ukrepanja - izjemnega pomena. Defibrilator na vhodu občinske stavbe se je tako pridružil mreži že obstoječih v občini. Ti so nameščeni v kulturni dvorani Miklavž pri Ormožu, trgovskem Holermuos centru, psihiatrični bolnišnici, zdravstvenem domu, sedežu ormoškega OZ RK, po gasilskih domovih Senešci, Cvetkovci, Ormož, Ivanjkovci, Velika Nedelja, Miklavž pri Ormožu in Trgovišče, na stavbi KS Podgorci, OŠ Ivanjkovci, v So-dincih za kapelo, ormoškem kopališču in domu kulture Kog ... Mreža je sicer precej neenakomerna; v samem centru jih je precej, medtem ko jih ponekod dokaj daleč naokoli ni.
Monika Horvat
Markovci • Tradicionalna ribiška tekma
V spomin na pokojne člane
Po planu ŠRD Markovci je vsakoletni drugi maj v ribniku Prvenci namenjen posebni ribiško-ribolovni tekmi v spomin na njihove pokojne člane.
Foto: Bor Pišek
Na fotografiji eden izmed pokojnih ribiških Članov Srdan JVtohorič, ki je zapustil neizbrisni pečat svojega Članstva s serijo fotografij z različnih ribiških dogodkov.
Tega dogodka se je tudi letos v deževnem in nič kaj prijetnem vremenu udeležilo 35 ribičev. Prvo mesto je zasedel Milan Fekonja, ki je osvojil tudi veliki prehodni pokal, drugi je bil Leopold Perger in tretji Vlado Piberčnik, ki je ujel tudi najtežjo ribo, za katero je osvojil prehodni pokal. Ostali štirje prvouvrščeni iz vsakega sektorja pa so prejeli praktično nagrado.
Predsednik ŠRD Markovci Branko Kostanjevec se je zahvalil vsem zbranim ribičem za udeležbo: »Mislim, da je bil osnovni cilj tega druženja dosežen s spominjanjem na pokojne člane našega društva«.
Ignac Habjanič
Slov. gorice • Bogata ponudba domačih dobrot
Za začetek osem ponudnikov
Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG) se je povezala s ponudniki domače kulinarike, ki so vrata svojih kuhinj odprli tudi med tednom.
Okusite preprosto čudovite Slovenske gorice je slogan, pod katerim je svoje moči za zdaj združilo osem ponudnikov, ki bodo vsakodnevno razvajali brbončice gostov. Od sredine aprila pa vse do konca septembra bodo namreč od ponedeljka do četrtka zanje po predhodni rezervaciji pripravljali izbrane lokalne jedi. V maju bo mogoče dobrote okušati v Gostinstvu in turizmu Breznik, na Domačiji Firbas, Turistični kmetiji Bunderla, Posestvu Rožengrunt pri Miheliču, Kmetiji odprtih vrat Gundel-Šenveter, Turistični kmetiji Pri kapeli, Družinski kmetiji Dreier in Turistični kmetiji Protner. Na RASG vabijo k sodelovanju tudi druge ponudnike domače kulinarike, mesečne razporede pa objavljajo na spletni strani visit.gorice.
SD
Ptuj • Učenci OŠ Breg v ZDA osvojili eno izmed prestižnih nagrad
Za štiri mlade učenjake »Sportsmanship Award«
Učenci OŠ Breg so tudi letos zastopali slovenske barve na svetovnem prvenstvu tekmovanju v robotiki VEX IQ World 2023. S svojim znanjem, spretnostjo in timskim duhom so se uvrstili na zelo dobro 45. mesto. Dosegli pa so še en neverjeten uspeh - osvojili so prav posebno nagrado za športni duh oz. športno obnašanje (»Sportsmanship Award«).
Učenci OŠ Breg in mentor Oliver Buček na svetovnem prvenstvu v Dallasu
Kot so zapisali v obrazložitvi, so Tadej Božičko, Adam Robin, Hana Rozman in Maruša Antonič izstopali po svoji vljudnosti in spoštlji-vosti do vseh sodelujočih na dogodku, prav tako so nesebično nudili svojo pomoč drugim. Delovali so v timskem duhu in prijateljskem sodelovanju, zato so jih postavili za zgled ostalim tekmovalcem z vsega sveta. Štirje člani slovenske ekipe Shouting Stars pa niso navdušili samo s svojimi vrlinami, ampak tudi z izjemnim znanjem robotike. Dosegli so 45. mesto od 80. v diviziji Design, izboljšali so tudi svoj osebni rekord za več kot 50 točk v povprečju.
Ciljali so sicer na uvrstitev v finale, kar pa jim ni uspelo. Mentor Oliver Buček je kljub temu z letošnjo uvrstitvijo izjemno za-
dovoljen, prav tako je veselje še nekoliko večje zaradi nagrade, ki so jo prejeli. »Tekmovalci so bili odlično pripravljeni, predvsem pa umirjeni in dovolj zbrani. Na samem dogodku je namreč več kot 3.000 tekmovalcev, kar bi lahko marsikoga zmedlo. Prav gotovo so jim bile v pomoč tudi izkušnje iz lanskega leta. Glede na našo prostorsko omejitev na šoli in pomanjkanje robotskih kompletov se ne moremo kosati z najboljšimi timi na svetu, vendar smo kljub vsemu dosegli izjemen rezultat. Zagotovo je lažje narediti dobrega robota kot vzgojiti »dobre ljudi«. Zato sem toliko bolj ponosen na Hano, Marušo, Adama in Tadeja, ker so pokazali izjemno borbenost, spoštljivost do sodnikov in tekmovalcev, prijateljski duh, ko-
legialnost in empatijo. To je dokaz, da učitelji na OŠ Breg delamo dobro in da so z razlogom naši učenci izbrani kot vzor vsem drugim tekmovalcem,« je povedal Buček, ki je za svoje varovance navijal s tribun. Mentorji jim namreč med samim tekmovanjem ne smejo pomagati z morebitnimi napotki.
Tekmovati v ZDA je neprecenljiva izkušnja
Mladi Ptujčani so se torej več kot dobro znašli, pokazali pa so tudi odlično znanje angleškega jezika. Na najprestižneje tekmovanje za mlade inovatorje na področju robotike so se začeli pripravljati že pred dobrim letom dni. Najprej je bilo treba izdelati robota, nato pa ga programirati tako, da lahko
opravlja več nalog hkrati. Če je lani robot metal žogice, je bila letos njegova naloga odstranjevanje diskov s posebnih nosilcev. Zmagovalna ekipa je seveda tista, ki ji uspe v čim krajšem času odstraniti čim več diskov in jih nato izstreliti na ciljna mesta. Pri tem tekmovalci sodelujejo s člani druge ekipe, s katero se sporazumevajo izključno v angleškem jeziku. Na tovrstnih dogodkih torej spodbujajo tudi timski duh in medsebojno sodelovanje. Slovenski tekmovalci so izpostavili, da gre za neprecenljivo izkušnjo, pa tudi pomembno referenco za nadaljnje izobraževanje in zaposlitev.
Skupno je na tekmovanju sodelovalo kar 787 timov iz 41 držav celega sveta.
Estera Korošec
Slovenija • Umetna inteligenca bo prevzela ogromno delovnih mest
Nekaterih del umetna inteligenca ne bo zmogla nadomestiti
Umetna inteligenca (UI) je zadnje čase aktualna tema in dejstvo je, da bo sčasoma prevzela veliko človeškega dela. Na srečo obstajajo področja, kjer UI nikoli ne bo dorasla človeškemu umu in sposobnostim.
Že od začetka industrijske revolucije se človek boji, katera delovna mesta mu bo vzela tehnologija, a mu je uspelo ohraniti veliko nadzora nad svojim življenjem. Z umetno inteligenco pa očitno ne bo šale in bo nekatera človekova opravila res prevzela v celoti.
V prihodnje naj bi tako UI, po predvidevanjih Goldman Sachsa, zavzela približno četrtino vsega dela, kar v Evropi in ZDA pomeni okoli 300 milijonov delovnih mest. »To se ne bo zgodilo le posameznikom, to bodo zelo sistemske spremembe,« pravi Martin Ford, avtor knjige Rule of the Robots, »zgodilo pa se bo na hitro, tako rekoč naenkrat. Vplivalo bo na celotno globalno ekonomijo.«
UI ne zmore čustvenega dela
Na srečo nekaterih področij dela UI ne bo mogla prevzeti, in sicer teh, ki zahtevajo značilno človeške sposobnosti, kot sta denimo čustvena inteligenca in sposobnost razmišljanja izven okvirjev. »Glavna tri področja, ki bodo osta-
la bolj ali manj izolirana od umetne inteligence, so dela, ki zahtevajo izvirno kreativnost, ki ne potekajo po nekih formulah oziroma ne temeljijo le na prerazporejanju stvari. To so dela, ki ustvarjajo nekaj novega,« pravi Ford.
Sicer ne bodo vsa kreativna dela samodejno »varna«, grafično oblikovanje oziroma vizualne vede bodo med prvimi prešle v roke umetni inteligenci. Z osnovnimi algoritmi bo UI lahko hitro analizirala na milijone slik in ustvarjala na novo, a se po Fordovem mnenju ne bo mogla vmešavati v znanost, medicino, pravo.
Foto: Pixabay
Druga veja poklicev, ki jih UI ne bo veliko spreminjala, so tisti, ki so povezani z zapletenimi medoseb-nimi odnosi. To so npr. medicinske sestre, poslovni svetovalci ali raziskovalni novinarji. »Ta dela zahtevajo globlje poznavanje ljudi. Še veliko časa bo minilo, preden bo UI uspelo vzpostavljati take odnose z ljudmi, kot jih zdaj vzpostavljamo med seboj.«
Tretje področje, ki je pred UI varno, pa je po Fordovem mnenju tisto, ki zahteva veliko mobilnosti in sposobnosti reševanja težav v nepredvidljivih okoliščinah. »Veliko tega najdemo denimo med obrtni-
škimi deli, pri elektrikarjih, vodovodnih inštalaterjih, varilcih. Vsi ti se stalno srečujejo z nečim novim, nepredvidljivim. Taka dela je najtežje avtomatizirati, za to bi UI potrebovala robota iz znanstvenofantastičnih filmov,« dodaja Ford.
Bolj izobraženi bodo bolj izpostavljeni
Povsem brez umetne inteligence sicer tudi pri teh delih ne bo šlo, do neke mere jih bo avtomatizirala, zato pa se bodo ljudje bolj osredo-točali na medčloveške odnose. V banki zdaj naprava hitreje prešteje bankovce ali kovance, ne zna pa se pogovarjati s stranko pri okencu.
Ford pravi, da se je med ljudmi razširilo mnenje, da so »službe tako imenovanih belih ovratnikov več vredne kot službe ljudi, ki delajo z rokami. A delovna mesta belih ovratnikov UI veliko bolj ogroža. Delo taksista je manj na udaru, saj še nimamo samovoznih avtomobilov, umetna inteligenca pa lahko že danes skoraj sama piše poročila. Bolj izobraženi bodo bolj ogroženi.
Andraž Zupančič
petek • 12. maja 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Ptuj • Ob obletnici vstopa v Evropsko unijo - Spoznavajmo države EU
Evropa v malem na Mestnem trgu
Slovenijaje prvega maja praznovala že 19. obletnico vstopa v EU. Turistično društvo Ptuj je med prvimi v Sloveniji uredilo trajno obeležje na ta nadvse pomembni dogodek za mlado državo: uredilo je Evropark s cvetličnimi gredami v obliki zasaditve zastave EU ter slovenskega in ptujskega grba, izobesilo je zastave držav članic, kjer vsako leto skupaj z MO Ptuj poteka tudi simbolični dvig evropske zastave.
Letos so ga opravili: evropski poslanec Franc Bogovič, podžupan MO Ptuj Boštjan Šeruga in predsednik TD Ptuj Peter Pribožič. Z obletnico vstopa v EU pa Ptuj hkrati praznuje tudi dan Evrope, 9. maj, in 8. maj, ko je bilo mesto osvobojeno.
Evropska unija je nastala zato, da bo Evropa živela v miru. Slovenija je postala članica v letu, ko se je na novo risal zemljevid, v času velikih sprememb in izzivov, ki pa jih zagotovo lažje premaguje kot članica EU, je izpostavil evropski poslanec Franc Bogovič. Lansko leto je potekalo leto mladih v EU. Ima ene-
Odlična udeležba
V projektu Spoznavajmo države EU 2023 so sodelovali: Vrtec Ptuj, OŠ Mladika, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Elektro in računalniška šola Ptuj, OŠ Majšperk, OŠ Juršinci, Gimnazija Ptuj, Šola za ekonomijo, gostinstvo in turizem Ptuj, Strojna šola Ptuj, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Gorišnica, OŠ Cirkovce, OŠ Žetale, OŠ Dornava, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Markovci, OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Breg Ptuj, OŠ Hajdina, OŠ Podlehnik, OŠ Ljudski vrt-podružnica Grajena, OŠ Videm, OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Kidričevo. Na Mestnem trguje slovensko in evropsko himno zaigral kvintet harmonik iz GS Karola Pahorja Ptuj, v Evroparku je slovensko himno zapela Kimi Kuhar, evropsko pa izvedel trobilni kvartet v sestavi: Oskar Mally, David Kodrič, Martin Kelc in Rožle Meglič iz ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj.
Odlični so bili tudi spremljajoči nastopi.
ga najboljših programov za mlade Erasmus, ki ga velja izkoristiti za spoznavanje različnih kultur in pestrosti EU, od osnovne šole naprej. Tudi ptujski projekt je potrdilo, da se mladi zanimajo za EU in jo bodo tudi krojili v naslednjih letih. Mladim s Ptujskega je čestital za odlično predstavitev držav, članic EU na stojnicah in izvedbo nastopov.
Obletnico vstopa Slovenije v EU TD Ptuj in MO Ptuj skupaj z osnovnimi in srednjimi šolami ter Vrtcem Ptuj že vrsto let praznuje tudi z edinstvenim projektom Spoznavaj-
mo države EU, ki ga koordinira ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj Tatjana Vaupotič Zemljič. V okviru letošnje teme so mladi poskrbeli za odlične splošne predstavitve držav, članic EU, na stojnicah s plakati, propagandnim materialom, informacijami, značilno hrano in različnimi izdelki ter skozi glasbo, ples, recitacije, pesem v okviru nastopov. Podrobneje so spoznali države EU, ki so jih v okviru letošnjega projekta na novo „posvojili", tema ni bila določena, in obogatili vedenje o EU. Obiskovalcem so tako
Foto: Črtomir Goznik
Mladi so tudi letos poskrbeli za odlične predstavitve držav, Članic EU, na stojnicah. Vložili so veliko truda in dela.
Mladi v edinstvenem projektu in ustvarjalnosti
TD Ptuj skupaj z MO Ptuj vzbuja pri mladih zavest, da je pomembno, da je Slovenija del Evrope in da smo ponosni na to, kar lahko predstavimo Evropi, ko se primerjamo z državami EU. „To je enkratni dogodek, ki v Sloveniji nima para. Ponosni smo, da poteka na Ptuju, da se odzivajo šole, vrtci, da je to živa prireditev, ki jo
zaključimo v Evroparku, ki je tudi ena posebnost Ptuja. Postavilo ga je TD Ptuj, tako da ob obletnici vstopa v EU lahko vedno praznujemo in dvigamo zastave držav EU in evropsko zastavo," je ob letošnji 19. obletnici vstopa v EU povedal predsednik TD Ptuj Peter Pribožič, ki je vsem čestital za odlično izvedbo letošnjega projekta. V imenu MO Ptuj jim je čestital podžupan Boštjan Šeruga. Vsem, ki so zaslužni za ta projekt, je čestitala in se zahvalila tudi koordinatorica Tatja-
na Vaupotič Zemljič. „Skupaj smo super. V projektu smo strnili moči in ustvarjalnost in predstavili, kaj vse v šolah počnemo in zmoremo. Stojnice so bile bogato opremljene, ponujale so res veliko uporabnih informacij in izdelkov. Tudi nastopi so bili zanimivi in skrbno pripravljeni."
V letu 2024 se bodo mladi predstavili s temo: naravni viri držav in ekologija. Prireditev bo 10. maja na Mestnem trgu na Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
ponudili kar najboljšo predstavo posamezne države ter se pri tem tudi sami veliko naučili. Projekt jih je povezal, uživali so v njegovi pripravi, raziskovanju značilnosti posameznih držav skozi različne medije, njihovih edinstvenosti in posebnosti, nadvse pomemben vidik tega projekta pa je tudi medsebojno druženje in spoznavanje, delo v skupini, v kateri morajo vsi dihati za skupen cilj. Skupaj z mentorji jih je bilo blizu 300. Petega maja je Mestni trg na Ptuju zadihal kot Evropa v malem.
Foto: Črtomir Goznik
V Evroparku so simbolični dvig zastave opravili: evropski poslanec Franc Bogovič, podžupan MO Ptuj Boštjan Šeruga in predsednik TD Ptuj Peter Pribožič.
Promocijsko sporočilo VI	■ ■
Obisk Qcentra Ptuj je pravo doživetje
V največjem nakupovalnem centru na Ptuju - Qcentru v Puhovi - so v majskih dneh poskrbeli za bogato in ugodno ponudbo, pa tudi za razvajanje ob najboljši kavi ali osvežilnem napitku.
Na police prodajalne Pittarosso je pravkar prispela NOVA KOLEKCIJA otroških sandal, natikačev in japonk za prihajajoče tople dni. Na voljo so v najrazličnejših modelih in stilih - od najbolj športnih za najaktivnejše do lažjih in bolj modnih za otroke z uglajenimi okusi. Sandale za najmlajše so idealna izbira tako na plaži kot v mestu. V poslovalnici Pittarosso boste našli številne modele otroških sandal po zelo ugodnih cenah, vendar z vedno zagotovljeno kakovostjo. Za vas so pripravili tudi veliko DRUŽINSKO akcijo, kjer spodbujajo hkraten nakup za celo družino. Tako vas bodo ob nakupu štirih parov katerih koli čevljev razveselili z 20% popustom na celoten nakup. Vabljeni v prodajalno Pittarosso v Ocenter Ptuj.
Nakupovalno izkušnjo v Ocentru pa bo popestril še obisk Glamur bara, kjer po novem svoje goste cel dan razvajajo s sveže pečenimi rogljički, pa tudi toasti in odlične pizzete ostajajo v njihovi ponudbi. Za toplejše dni imajo na voljo limonade s kar 15 različnimi okusi, sveže stisnjene sokove, slastne ledene kave z okusi in odličnim sladoledom. Ljubiteljem žlahtne kapljice ponujajo kar petnajst različnih vin, za tiste, ki si raje privoščijo špricer, je na voljo odlično vino, mešano ekskluzivno za Glamur bar. Za vse, ki se radi osvežijo s pivom, pa imajo na voljo kar osemnajst različnih vrst piva. Kmalu si bodo gostje v Glamur baru za razvajanje lahko privoščili bubble tea, smutije, osvežilne hišne ledene čaje in domače vode z okusi, v ponudbo pa prihajajo tudi slastni spritzi z okusi. „Res želimo, da so naše stranke zadovoljne in da se v naši ponudbi najde za vsakogar nekaj, zato ponudbo iz tedna v teden širimo," sporočajo iz Glamur bara in vabijo, da jih spremljate na Facebooku in Instagramu, kjer sledilce sproti obveščajo o novostih v ponudbi.
Zapomnite pa si datum 2. junij - takrat bodo namreč pri Ocentru na Ptuju znova navdušile Ča-lapinkarije. Petkovo popoldne bomo popestrili z glasbo, zabavnimi igrami, druženjem in najboljšimi čalapinkami.
20 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 12. maja 2023
Podravje • Pomladna opravila doma
Ciprese je treba znati obrezati
Ciprese so kot okras radi sadili že Rimljani in z njimi ustvarjali dolge drevorede ali skrbeli zgolj za okras parkov, atrijev in dvorišč. Precej podobno je ostalo vse do danes. Danes jih pogosto uporabljamo za žive meje iz več razlogov, s katerimi se kosa le redkokatera druga trajnica.
Foto: M24
Ciprese obrezujemo od sredine aprila do prve polovice septembra. Letno jih lahko obrežemo največ trikrat.
Ciprese imajo izjemno gosto in stožčasto rast, so zimzelene in zagotavljajo precej formalen stil oblikovanja. Pomagajo nam, da se zaščitimo pred pogledi, hrupom, pa tudi onesnaženjem. Niso zahtevne, a potrebujejo redno obrezovanje, sicer podivjajo in rastejo zgolj in pretežno v zrak.
Pri izbiri cipres za živo mejo gre predvsem za individualno presojo. Najpogosteje sadimo tujo (Thuja occidentalis), lawsonovo pacipreso, lejlandijevo cipreso, debeloplodno cipreso ali katero drugo vrsto, ki ustreza zahtevam in pogojem, ki jih omogočajo tla, kamor jo bomo posadili. Zdaj ko smo izbrali primerno cipreso, je prav, da pravilno pripravimo še tla. Zmeraj upoštevamo navodila, ki so navedena na specifikaciji izbrane sorte, a praviloma sadimo ciprese v razmaku vsaj 50 do 100 centimetrov, saj jim tako omogočimo normalno in želeno razrast. Tla pred saditvijo dobro zalijemo in pognojimo z naravnimi gnojili, kot je kompost ali nekaj hlevskega gnoja. Pri sajenju pazimo na korenine.
, 1. ■■
Foto: M24
Ciprese se zaradi bolezni velikokrat posušijo.
Kdaj in kako obrezovati
Kot vemo, so ciprese izjemno hitro rastoče. Obrezujemo jih praviloma od sredine aprila pa do konca avgusta oziroma do prve polovice septembra, če je vreme dovolj toplo. Letno jih lahko obrežemo do trikrat, saj rastejo relativno hitro. Obrezovanja ni smotrno zanemarjati ali opustiti, sicer bodo zrasle previsoko. Previsokih živih mej pa ne smemo krajšati za več kot tretjino, sicer bodo izgubile privlačen videz, starejše rastline pa lahko zaradi premočnega krajšanja kasneje propadejo.
Rezi cipres se praviloma razlikujejo v letih od zasaditve. V prvih letih rastlini dovolimo, da razvije močan koreninski sistem, zato jo obrezujemo zgolj toliko, da spodbudimo gosto rast. Tako v začetku sezone porežemo zgolj stranske poganjke, konec julija pa nežno obrežemo višino, v kolikor je moteča. Drugo leto obrezujemo stranske poganjke, da še bolj spodbudimo gosto rast. Vrhnje poganke pustimo in jih režemo postopno šele naslednja leta, dokler živa meja ne doseže želene višine. Po letu, ko je cipresa dosegla želeno višino, skrajšamo vrtni poganjek za približno 15 centimetrov. Tako bomo spodbudili tvorbo gostega zgornjega dela žive meje. Naslednja leta vzdržujemo višino žive meje tako, da ciprese obrezujemo do trikrat letno. Obrezujemo ob straneh in po vrhu, pri tem pa jih oblikujemo tako, da je spodnji del širši kot zgornji. Tako bomo zagotovili, da bo cipresa po vsej višini dobila dovolj svetlobe in se ne bo ogolila.
Z. Franc
Cirkulane • Skupno praznovanje gasilcev s slovenske in hrvaške strani
Cerkvica sv. Florijana na Mejah pokala po šivih
Gasilci PGD Cirkulane so skupaj s prijatelji s hrvaške strani minuli konec tedna slavnostno počastili god svojega zavetnika. Že tradicionalno so se zbrali v cerkvi svetega Florijana na Mejah in prisostvovali svečani sveti maši. Letos prvič so na dogodek povabili tudi gasilce iz Zavrča.
Gasilci s slovenske in hrvaške strani so se zbrali okoli oltarja svetega Florijana.
Novo vodstvo PGD Cirkulane si je zamislilo, da bi dogajanje na flo-rijanovo nedeljo potekalo bolj »na veliko« kot prejšnja leta. Prav zato so v goste povabili gasilce PGD Zavrč, na dogodku pa vsako leto sodelujeta še dve hrvaški gasilski društvi, in sicer DVD Višnjica in DVD Gornje Jesenje. Pred cerkvijo je okoli 45 uniformiranih gasilcev tvo-
rilo šalon, nato pa so slavnostno zakorakali v cerkev. Sveto mašo sta vodila cirkulanski župnik Jože Pa-sičnjek, s hrvaške strani pa župnik Vlado Borak. Po svečanem obredu se je Kristijan Kokot, predsednik PGD Cirkulane, zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji dogodka. Še posebej pa je bil vesel velikega števila obiskovalcev
tako s slovenske kot hrvaške strani; številni so namreč ostali pred vrati cerkve. »Ta dogodek ni namenjen samo temu, da počastimo našega zavetnika, ampak želimo preko skupnega praznovanja krepiti dobre medsosedske odnose in prijateljske vezi. Pomembno je, da se srečujemo tudi na prijetnih dogodkih, ne samo na intervencijah,«
je dejal Kokot. Cirkulanski gasilci so letos poskrbeli za pogostitev v šotoru ob cerkvi. Povabila na čezmejno srečanje gasilcev so bili veseli tudi v PGD Zavrč. Predsednik Anton Bratuša se je zahvalil za povabilo in gostoljubnost. Zbrane je ob koncu nagovorila še cirkulanska županja Antonija Žumbar.
Estera Korošec
Ptuj • Letošnji praznik vrtca v znamenju slovenskih pravljic
Izjemno doživet plesno-glasbeni dogodek
V Vrtcu Ptuj so se v minulih tednih aktivno pripravljali na osrednjo prireditev leta. Otroci so s pomočjo vzgojiteljic izdelovali kostume in razne predmete, pripravljali sceno in vadili plesne nastope. Letos so k sodelovanju povabili tudi ptujsko Glasbeno šolo Karola Pahorja.
Prireditev ob 78-letnici in 39. prazniku ptujskega vrtca je bila tudi tokrat izjemno doživeta, izvirna, pisana in vesela. Posvetili pa so jo slovenskim pravljicam.
Otroci vseh desetih enot Vrtca Ptuj so v slabih dveh urah svoje starše, stare starše in druge sorodnike popeljali v svet pravljičnih junakov. Športna dvorana OŠ Ljudski vrt, ki je pokala po šivih, se je spremenila v prizorišča vsem zelo dobro poznanih zgodb, kot so Kdo je napravil Vidku srajčico, Biba leze, Moj dežnik je lahko balon, Muca Copatarica, Mojca Pokrajculja, Peter Klepec, Zvezdica Zaspanka, Maček Muri ... Prireditev so na zanimiv način z glasbenimi vložki in baletnim nastopom dopolnili učenci ptujske Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Mateja Lobenwein, ravnateljica Vrtca Ptuj, je povedala, da so projekt
ftv-'V
f y|	jft
V	™
:•' v.»	3
Na prireditvi ob prazniku ptujskega Vrtca je nastopilo okoli 200 otrok.
Slovenske pravljice izbrali zato, ker želijo otrokom prikazati tri vidike: prvi je spoznavni, saj malčki preko pravljic spoznavajo pravila, navade, običaje; drugi je estetski, kjer je prostor za lep slovenski jezik in širjenje besednega zaklada; tretji pa je etični, saj v pravljicah vedno
zmaga dobro. V svojem nagovoru se je med drugim zahvalila vsem nastopajočim in sodelavcem, pa tudi članom sveta zavoda in sveta staršev, Mestni občini Ptuj, ki finančno pomaga pri izvedbi vzgojno-izo-braževalnih programov, ter vsem staršem za zaupanje in podporo.
Ptujskemu vrtcu je ob praznovanja rojstnega dne čestitala tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki je bila še posebej vesela sodelovanja dveh ptujskih zavodov. »To je samo dokaz več, da skupaj zmoremo delati več in bolje,« je dodala.
Estera Korošec
Foto: CG
Ptuj • Barvni mozaik skupnih zgodb
Mesto so popolnoma pobarvali
Prejšnji petek je bilo v centru Ptuja zelo veselo in razigrano. Zraven predstavitve ptujskih šol je na mestni tržnici potekal še en izjemen dogodek: Skupaj pobarvajmo dan.
Peti inkluzivni medgeneracijski dogodek Skupaj pobarvajmo dan je letos potekal pod geslom Mozaik skupnih zgodb. Poteka v organizaciji OŠ dr. Ljudevita Pivka in društva Sožitje Ptuj, sodelovala pa sta še Špajza modrosti in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. »Predstavili smo zgodbe o tem, kdo smo, kako živimo, kakšne so naše posebnosti, česa se veselimo, kaj si želimo in kaj vse lahko damo svetu,« pravijo organizatorji.Pridružili so se jim še nekateri javni zavodi, ki sodelujejo z najranljivejšimi skupinami. »Dan
Peti dogodek Skupaj pobarvajmo dan sta organizirali OŠ dr. Ljudevita Pivka in društvo Sožitje Ptuj.
smo skupaj pobarvali s smehom, toplino in povezanostjo, predvsem pa z zgodbami o veselju in zadovoljstvu, ki dajeta smisel življenju vseh nas in družbe kot celote,« pravita koordinatorici projekta Vojka Havlas iz OŠ dr. Ljudevita Pivka in Romana Bošnik iz društva Sožitje Ptuj. Letos jim je pri ustvarjanju Mozaika skupnih zgodb pomagalo celo vreme, ki jim je bilo več kot naklonjeno, da so lahko svojo posebnost predstavili karseda širokemu krogu obiskovalcev mesta.
Dženana Kmetec
Foto: CG
petek • 12. maja 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Rogatec in Osnovno šolo Rogatec vabi na prireditev

Ljubitelji slovenske ljudske pesmi in glasbe, vabljeni na prireditev
Med ljudskimi pevci in godci
Potekala bo v sklopu festivala Dobrote slovenskih kmetij v nedeljo, 21. maja, ob 15. uri
na dvorišču minoritskega samostana na
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Pomagajte k ohranitvi ljudski in prisluhnite nastopajoči
■MiS+kai
DOBROTE
slovenskih kmetij
i
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Rogatec.
Vidimo se v sredo, 17. maja, ob 18. uri v Osnovni šoli Rogatec.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Občina Rogatec.
PROGRAMSKI NAPOVTlDMK
00:00 08:00 08:30 09:30 11:00 11:50 13:30 14:30 18:00 19:30 20:00 21:45 23:00
PETEK. 12. m»
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Revija odraslih PZ, 2,del
Utrip Ormoža
Revija otroških PZ, 3.del
Starpoint prodajno okno
Italijanska trgovina - v živo
Pozdrav pomladi v Cirkulanah
Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
Revija mladinskih PZ, 1. del
Astro - v živo
Video strani
S P
s
11
h »BIT *
IT rešitve
SAZAS
SILKEM
Štajerski
radioPTUJ
SOBOTA. 13. ma
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 85 let FD Anton Jože Štrafela Markove! 10:30 Ptujska kronika 11:00 Utrip Ormoža 11:50 Na brazdah ljubezni, 5,del 12:00 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 15 let delovanja folklorne skupine KD Cirkulane 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Predavanje - Pijučnik v medicini 21:30 Ujemi sanje 23:00 Starpoint prodajno okno 00:00 Video strani
NEDELJA. 14. ma
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Šport in špas 09:00 Košicnbal v Slovenja vasi 11:00 Kronika iz občine Videm 13:00 Revija mladinskih PZ, 2. del 15:00 Revija mladinskih PZ, 1. del 1S:00 Alfi po Sloveniji, muzikanti Evrope 17:00 Za pojmo prijatelji 19:00 Koncert ans. Opoj, 1. del 20:00 Na brazdah ljubezni, fi.del 21:00 25. praznik občine Starše 22:30 Video strani
PONEDELJEK. 15. ma
:00 Video strani
:00 Jutranja telovadba
:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
:0Q Dan OŠ Videm
:10 Ptujska kronika
:30 Ujemi sanje
:00 Utrip Ormoža
:00 Starpoint prodajno okno
:00 Video strani
:30 Italijanska trgovina - v živo
:00 Kronika Iz občine Videm
:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
:00 Predavanje - Pijučnik v medicin!
:30 85 let FD Anton Jože Štrafela Markovci
:30 Starpoint prodajno okno
:30 Video strani
NAROČITE
IN PRIDOBITE NAGRADO
NAR0CILNICA ZA
Štajerski TEDSiiK
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:	E-naslov:
naročila;
Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)
5 podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica

Nagrado lahko prevzamete v trgovini Živex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom.
¿	"J
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
ZIVEX
Vse za zunanjo ureditev
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji; www.tednik.si/narocnina
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 12. maja 2023
PETEK 12. ma 7:30 Glasbena ¡v 8:00 Otroški kotite 8:25 Futsal r
8:50 d>Mr,......
9:35 Iz dežele ob f 0:00 Tde M 0:25 Dober večer 1:20 Tadej Toš in odpadki "a kranika
... razglek 11. oddae brote šlo. kmetij 2022
2:00
umetnost - maj
3:20 Brci«
3:35 Dobrote šlo. kmetiji 3:50 Poetovio Cup 2023 4:05 Tele M 4:35 Videostrani 8:00 Ptujska kronika 8:20 Glasbena osmica (slo.) 6:55 Cista umetnost- maj 9:20 Pomurski tednik 9:40 Bralni razgledi 11. oddaja a tranta
_________.....jravograd
21:00 Utrip Ormoža 21:45 Poetovio Cup 2023 22:00 Ptujska kronika 22:20 Futsal magazin S09E34 22:45 Pogled nazaj 23:20 Glasba za vse 23:55 Videostrani SOBOTA 13. ma] 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:05 Otroški kotiček 10. oddaja 8:30 Futsal magazin S09E34
8:55 Do 9:50 Iz c 1:15 Ta
____ ežele ob Muri 52. oddaja
10:15 Tadei Toš in odpadki 1:00 Naša Drava 2:00 Pregled tedna 2:30 Pogled nazaj 3:05 Bralni razgledi 11. oddaja 13:20 Cista umetnost - maj 3:45 Vstop ni prepovedan 4:30 Videosirani 3:00 Ptujska kronika 8:20 Glasbena osmica (tuja) 8:50 Obzornik TV Dravograd 9:30 Futsal magazin 509E34 20:00 Pneqied tedna 20:30 Pomurski tednik 20:50 utrip Ormoža 21:35 Bralni razgledi 11, oddaja 21:50 Mali Prim 22:00 Ptujska kronika 22:20 Cista umetnost - ma) 22:45 Pogled nazaj 23:20 Glasba za vse 23:55 Videostrani

PISAHA ■ ZABAVNA ■ AKT UM NA
NEDELJA 14. maj 7:30 Glasbena osmKaJtujj^
8:00 Otroški kc ejTa
3:25 Tadej Toš iru . 9:10 Futsal magazin S09E34 9:35 Iz dežele ob Muri 52. oddaja 10:00 Dober večer 10:55 Vasovanje in kmečka oricet 11:35 Bralni razgledi 11. oddaja 11-50 Mali Pnm 12:00 Pregled tedna 12:30 Cisfa umetnost - maj 12:55 Poafed nazai 13:30 Dobrote slo.'kmetij 2022 13:45 Poetovio Cup 2023 14:00 CharSie Chaplin
(sloj
14:30 Videostrani 13:00 Ptujska kronika 18:20 Pogled nazaj 19:00 Glasbena osmič. 19:35 Pomurski tednik 20:00 Prealed tedna 20:30 Obzornik "FV Dravoqrad 21:10 Utrip Ormoža 22:00 Ptujska kronika 22:20 Bralni razgledi 11. oddaja 22:35 Cista umetnost - maj 23:00 Glasba za vse 23:35 Videostrani PONEDELJEK 15, maj 7:30 Glasbena osmica fslo.
8:05 Otroški kotiček 1 (J. ocJciaia 8:30 Futsal maqazin SÜ9E34
8:55 Utrip Orni oía
9:40 0:00 0:2r
'omurski tednik 'realednijcTV Maribor
Dober večer 1:20 Tadej Toš in odpadki 2:00 Pregled tedna, pon 2:30 Pogled nazaj 3:10 Cista umetnost - maj 3:35 Bralni raza ledi 11. oddaja 3:50 Preglednik TV Maribor 4:20 Videostrani 8:00 Ptujska kronika 8:20 Glasbena osmica (tuja) 8:50 Obzornik TV Dravograd 9:30 Iz dežele ob Muri 52 oddaia 20:00 Pregled tedna 20:30 Cista umetnost - maj 20:55 Poaled nazal 21:35 Poetovio Cup 2023 21:50 Kdo? 22:00 Ptujska kronik? 22:20 Bralni razgledi 11. oddaia 22 35 Dobrote slo. kmetij 2022 22:50 Glasba za vse 23:25 Vdeostrani
V App Store
i f
m^irw
Q snu
PiulstaHilCTiiíaPfTV. I-0B5W SBaze. i-rrf3pMv.tr. mmíwv.i* '*' Iclcmsch ^	'Sj ¡SK
OKNA
NJA VRATA
02 / 780 04 24 f,
H
INFO@VRATA-TUNING.SI
OSOJNIKOVA 12, PTUJ

KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
ARNUŠ
Na voljo mobilni aplikaciji
v
t Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave
OKNA VRATA d.o.o.
PWG OKlñ, WISATA, SENfilLA
www.roletarstvo-arnus.si
02 788 54 17 041 650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Duplek in Osnovno šolo Duplek vabi na prireditev

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Duplek.
Vidimo se v četrtek, 18. maja, ob 18. uri v večnamenskem prostoru OŠ Duplek.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Občina Duplek.
♦ h
BIT
IT rešitve
SAZAS
Ponjlad v KZ 1
Združimo moči za uspeh!
ZEMLJA PLANTELLA VRTNA 45L
- (GL
GNOJILO ZA RAST VETISA 750G
Mof :
32E3
AKCIJA velja od 20.4. DO 15.5.2023 oz. do razprodaje zalog v okviru prodajnega programa trgovine!
RAST
fuP1
SMO POOBLAŠČENI [BENCINSKA TRGOVEC
A
KOSILNICA!
ZEMUA K0MP0 " SANA
BALKON IA 60 L
GMPüsm!"
Štajerski
RADloPTUI
V 2'
STIHI;
SERVIS IN TRGOVINA KOSEC-MAROF, V SERVISU KOSEC, KVALITETNO IN PO UGODNI CENI POPRAVI VAŠO VRTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO ŽAGO IN DRUGO VRTNO ORODJE.


SILKEM
petek • 12. maja 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23

GLASBENA SOLA KAROL PAHOR
PTUCJ
Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo
RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2023/2024
PREDMET	STAROST UČENCA	ST. PROSTIH MEST
KLAVIR	7-9	22
ORGLE	11-18	1
HARMONIKA (klavirska ali kromatična)	7-9	13
VIOLINA	7-9	8
VIOLA	7-9	2
VIOLONČELO	7-9	1
KONTRABAS	11-18	1
KITARA	8-10	8
FLAVTA	9-11	5
KLJUNASTA FLAVTA		1
KLARINET	9-11	1
SAKSOFON	9-11	4
TROBILA (trobenta, pozavna, evfonij, rog, tuba)	9-18	7
TOLKALA	9-18	4
PETJE	17-24	1
PLESNA PRIPRAVNICA 1	6	17
PLESNA PRIPRAVNICA 2	7	3
PLESNA PRIPRAVNICA 3	8	2
BALET 1. RAZRED	9	5
BALET 2. RAZRED	10	8
BALET 3. RAZRED	11	5
BALET 4. RAZRED	12	6
BALET 5. RAZRED	13	4
BALET 6. RAZRED	14	4
PREDSOLSKA GLASBENA VZGOJA	ö	15
GLASBENA PRIPRAVNICA	6	26
PROSIMO STARSE. DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE. Za vpis na programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica 1, 2 in 3 NI SPREJEMNIH PREIZKUSOV - starši izpolnijo samo vpisni list v tajništvu šole v času uradnih ur.
SPREJEMNI PREIZKUSI SE BODO IZVAJALI SAMO PO PREDHODNI NAJAVI NA TELEFON: 02 749 24 10.
Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v enem od naslednjih terminov:
TERMIN	LOKACIJA - DRAVSKA ULICA 11, I. NADSTROPJE	OPOMBA
torek, 23. maj 2023, od 17.00-18.00	OŠ Markovci	
četrtek, 25. maj 2023, od 17.00-19.00	dvorana šole	
četrtek, 25. maj 2023, od 17.00-19.00	učilnica št. 10	
petek, 26. maj 2023, od 17.00-19.00	dvorana šole	
sreda, 23. avgust 2023, od 17.00-18.00 (naknadni rok)	dvorana šole	samo za morebitna še prosta mesta
POTEK SPREJEMNEGA PREIZKUSA (trajanje 5 minut)		
•	otrok v spremstvu staršev pristopi pred tričlansko komisijo, •	učiteljica naveže govorni stik z otrokom in ga vzpodbudi, da zapoje pesmico po lastni izbiri, •	učiteljica otroku zapoje več kratkih melodičnih motivov, ki jih otrok ponovi, •	učiteljica otroku zaploska več kratkih ritmičnih motivov, ki jih otrok ponovi.		
JAZZ ODDELEK	
PREDMET	STEVILO PROSTIH MEST
JAZZ KLAVIR	5
JAZZ SAKSOFON	5
JAZZ TROBENTA	5
JAZZ KITARA	5
JAZZ BOBNI	5
JAZZ KONTRABAS/BAS KITARA	5
JAZZ PETJE	5
Predmeti jazz oddelka se izvajajo kot nadstandard.
NA SPREJEMNEM PREIZKUSU SE PREVERJA GLASBENO PREDZNANJE, PRIMERLJIVO S ŠTIRIMI LETNIKI OSNOVNE GLASBENE ŠOLE. KANDIDATI ODIGRAJO DVE SKLADBI NEKLASIČNEGA ZNAČAJA (blues, swing, funk ...). Preizkus glasbenega predznanja bodo kandidati opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v soboto, 17. junija 2023, med 12.00 in 13.00.
Poleg glavnega predmeta (instrumenta) so učenci jazz oddelka dolžni obvezno obiskovati še predmete:
•	jazz teorija
•	rhythm & reading
•	big band
•	combo zasedbe
Učiteljski zbor na podlagi uspešnosti sprejemnega preizkusa in razpoložljivih mest izbere nove učence.
NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA!
MA^arodno
J^abcivne lasbe
Mestni trgPtuj, 1. septembra 2023,
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
NESNICE, rjave, grahaste, črne in bele, leghorn, 22-tedenske, že v začetku ne-snosti, prodajamo. Možna brezplačna dostava, telefon 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23.
OSEBNI STIKI
DOBRO situiran moški išče življenjsko sopotnico do 52 let. Na prvo ljubezensko potovanje te odpeljem v Črno goro na morje. Tel. 071 528 705, lahko tudi SMS.
PVC okna, vrata, senčila
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si.
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM samonakladalko SIP, 1 7 m3, cena je 300 evrov, 031 869 884.
KUPIM kosilnico, traktor in pajek. Tel. 041 540 364.
PRODAM dva bikca, stara 3 mesece, pašna. Tel. 041 893 594.
PRODAM drva za kurjavo, hrast, jesen. Lahko hlodovino ali razcepljena na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 588 137.
PRODAM rotacijsko koso širine 165, manjši pajek ter ostalo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 031 440 363.
KAMNOSESTVO
Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik?
Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišo?
Možno plačilo z Diners kartico.
Informacije na mobitel: 041 902 648 in e-mail: bojan.kolaric@gmall.com
Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-kolarlc.sl
PRODAMO - 2,5 sobno stanovanje v centru Ptuja, velikost 67,2 m2, popolnoma obnovljeno l. 2022. Cena: 109.900 EUR, tel.>> DC/MAV 051/455 010,
02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo.
Brezplačna dostava. VzrejanesnicTibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_
www.novareha.si
Rova Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radicHednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radia-tednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
MNOGI V SLOVENIJI NIMAJO MOŽNOSTI, DA SE SAMI PREŽIVIJO.
V %

¿tí!
Karitas
S poslanim SMS sporočilom
UPANJE10 na 1919
boste prispevali 10 EUR.
Podrobnosti in drugi načini darovanja na www.karitas.si.
ob 19.30
wwmpßfflMsB-fesGQw©].®!
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Na svoj 97. rojstni dan je tiho zaprla knjigo življenja draga mama, tašča, babica, prababica in teta
Ana Herak
IZ ZGORNJEGA VELOVLEKA 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, upokojencem DU Destrnik in Občini Destrnik za izrečene besede sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Almaya, govornici gospe Danici za besede slovesa. Hvala g. župniku za darovano sveto mašo, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Ptuj za oskrbo.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Njeni najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Antona Hrenka
Z MESTNEGA VRHA 2. 12. 1938-15. 4. 2023
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, predvsem dragim Dolenjcem, ter Janku, Katiki, Mileni, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja in sočutja. Hvala za dar sv. maš in sveč. Velik hvala patrom Emilu, Danilu in Andreju za opravljen obred in darovano sv. mašo. Hvala ge. Silvi za molitev, pevcem za lepo izvedene pesmi pri pogrebu in maši. Zahvala gre tudi zdravstvenemu osebju UKC Maribor, SB Ptuj, sestri Nadji, osebni zdravnici Skuhalovi in vsem, ki ste mu lajšali telesne bolečine. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Na koncu še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega Tuneka, Tunča, Tončeka, Toneta imeli radi!
Tvoji domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata
Milana Svenška
15. 4.1956-27. 4. 2023 IZ RODNEGA VRHA 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Brat Marjan z ženo Angelo ter nečakinja Maja s hčerko Evo
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
ZAHVALA
Topel dom nam je zapustila v 89. letu draga mama, tašča in stara mama
Marija Verlak
IZ BUKOVCEV 8
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Tvoji najdražji
Štajerski T	E	D	NIK
v digitalni knjižnici:			
www.Cfl	li	it	>.si
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 12. maja 2023
Cirkulane • 17. čistilna akcija na Borlu je uspela
Sv. Andraž • Pohodi po občini in soseski
Na grad z grabljami in drugim orodjem Zbirajo denar za lučke
Društvo za oživitev gradu Borl je minuli konec tedna poskrbelo za čisto in lepo urejeno okolico grajskega kompleksa. V sodelovanju z občino Cirkulane so organizirali že 17. čistilno akcijo, ki se je je udeležilo okoli 30 prostovoljcev.
Skupinsko fotografiranje po opravljenem delu, nato sta sledila pogostitev in prijetno druženje v senci dreves.
Minulo nedeljo popoldan so kulturniki iz KUD Vitomarci v okviru projekta Naša lepa slovenska beseda organizirali pohod po Andraševski literarni poti.
Zbrali so se pri večnamenski dvorani v Vitomarcih, nato pa jo čez Muže in Slavšino mahnili do Galušaka v sosednji občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer so si ogledali obnovljeno viničarsko hišo. V soboto pa so se na pohod odpravili tudi v Slavšini. Predsednik vaškega odbora Bojan Hojnikje povedal, da je 35 pohodnikov obhodilo svojo vas in obiskalo še sosednje Novince. Da med potjo zaradi žeje in lakote niso omagali, so jim na pomoč priskočile vitomarške gospodinje. Pohod je bil brezplačen, so pa bili v vaškem odboru hvaležni za prostovoljne prispevke, ki jih bodo namenili božično-novoletni krasitvi Slavšine. »Kot je znano širši javnosti, ob koncu leta naša občina zasije v tisočerih lučkah in drugih okraskih. Začelo se je v Vitomarcih, počasi pa se širi še v druge vasi. V Slavšini smo se akciji prvič pridru-
Foto: KUD Vitomarci
Pohodniki, ki so se v nedeljo odpravili po Andraševski literarni poti, so si ogledali tudi obnovljeno viničarsko hišo na Galušaku.
žili lani, letos si želimo nabaviti še več okrasnega materiala, in to po možnosti čimprej, ko so cene še 'iz-vensezonske'. Imamo že figure za postavitev jaslic pred obema kapelicama, potrebujemo še več lučk.
Na pohodu smo zbrali 255 evrov, 500 evrov smo za izredne projekte dobili od občine, nekaj denarja so nam že in upam, da nam še bodo, donirali podjetniki.«
SD
Tradicionalna čistilna akcija se je začela že nekaj dni prej, ko so člani društva in občinski delavci pokosili vse travnate površine. Osrednji dogodek je bil v soboto, prostovoljci pa so se zbrali že ob osmih zjutraj. Med njimi so bili člani Društva za oživitev gradu Borl, pa tudi ostalih lokalnih društev in vaških odborov. S seboj so prinesli kosilnice, grablje, zaščitno opremo in drugo potrebno orodje. »Naša vsakoletna akcija je tudi letos uspela. Družili smo se ob lepem vremenu na eni najlepših lokacij daleč naokoli. S skupnimi močmi smo pograbili travo in jo odpeljali, porezali smo plezalke, pobrali smeti in pometli površine,« je povedala Mira Petrovič, predsednica Društva za oživitev gradu Borl in dodala, da jih v naslednjih tednih čaka še odstrani-
tev grafita, ki kazi podobo gradu že vse od novembra lani. Kar nekaj časa je namreč trajalo, da so pridobili soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine in natančna navodila glede odstranitve, določili pa so tudi barvni odtenek. Košnja grajskega parka je sicer v domeni koncesionarja, ki ga je lani na novo izbralo Ministrstvo za kulturo. Površine pa kosijo samo enkrat na leto. Na javni razpis se je sicer prijavilo tudi Društvo za oživitev gradu Borl, vendar niso bili izbrani.
Namen čistilne akcije pa ni samo ureditev okolice gradu, ampak z njo sporočajo, da se v lokalnem okolju še kako zavedajo pomena kulturne dediščine. »Mi podpiramo vsa prizadevanja, da bi se grad še to sezono odprl za širšo javnost. Upamo, da čez poletje ne bomo
prišli na grad samo z grabljami in orodjem. Veliko raje bi videli, če bi se že lahko udeležili katerega izmed kulturnih ali drugih dogodkov,« je še dodala Petrovičeva. Kljub obnovi dela gradu, postavitvi razstave in lepo urejeni notranjosti so namreč grajska vrata še vedno zaprta.
Estera Korošec

irod,k«»'»<>s«'"ctate"
.1 -L- zaraa\ lasu»
üc * *
o
OKNA, VRATA t¡ -GARAŽNA l//?4gy
www.naitors.si
NAH ORS,
Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 Z04
Gorišnica 1. Gorišnica
Prijateljica pometa Ga„, pameti
¡VVočne bolecme ze mesec ^^ ^
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Na 34. festivalu Dobrote slovenskih kmetij tudi o zavr
Približuje se osrednji majski festivalski dogodek na Ptuju, 34. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki bo potekal med 19. in 21. majem. Organizatorji so pripravili bogat program prireditev, od regij je letos v ospredju celjska. Kmetije so za letošnji festival v ocenjevanje prijavile 990 izdelkov. Tik pred odprtjem letošnjega festivala bodo ocenili še izdelke iz moke. Najboljše izdelke bodo razstavili v refektoriju minoritskega samostana.
V strokovnem delu letošnjega festivala bo poudarek na zmanjševanju zavržene hrane, tudi v luči dobrot slovenskih kmetij. Cilj predelave na domu je čim manj zavržene hrane. 70. jubilej bo slavilo kmetijsko izobraževanje na Ptuju. Tudi letos ga bo spremljal tradicionalni Folkfest in nastopi ljudskih pevcev in godcev v organizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj. Na dan odprtja festivala bodo obiskovalci lahko uživali v značilnih jedeh slovenskega podeželja, ki jih bo pripravilo šest ekip.
Turistični tokovi se vse bolj krepijo, kar je opaziti zlasti na naših cestah ob koncih tedna. Po podatkih statističnega urada RS je bilo v prvem pomladnem mesecu ustvarjenih 715.000 prenočitev in 277.000 turističnih prihodov. Skupaj pa je bilo v prvem četrtletju več kot dva milijona turističnih prenočitev. Največ prenočitev so ustvarili v zdraviliških občinah Moravske Toplice, Podčetrtek in Brežice.
Vedno več turističnega obiska pa beležijo tudi na turističnih kme-
tijah. Vseh oblik tovrstnega turizma je v Sloveniji 1348. Gre za izletniške kmetije, vinogradniške osmice, največ, kar 740, pa je kmetij z nastanitvijo. Lani jih je obiskalo okrog 115.000 gostov, ki so ustvarili 252.000 prenočitev. Slovenske turistične kmetije slovijo po svoji urejenosti, prijaznosti, gostoljubnosti in odlični kulinariki. Nekatere med njim pa pripovedujejo prav posebne zgodbe.
Za ljubitelje kampinga in karavaninga bo nadvse dobrodošel 15. jubilejnih vodnik Kamping & karavaning, ki na 740 straneh tradicionalno prinaša dva vodnika v enem: sveže podatke o 6.000 kampih in postajališčih za avtodome ter hkrati 1.000 družinskih doživetij po Evropi in Zahodni Afriki.
® ■ HT
F w.
Z dodatnimi 1.000 družinskimi doživetji odgovarja na potrebe družin in mladih ter mladih po srcu. Prinaša sveže podatke in več kot 100 letošnjih novosti v vseh najboljših zabaviščih, tematskih in vodnih parkih, živalskih vrtovih in akvarijih, centrih znanosti in eksperimentov ter drugih doživetij po Evropi. Podatki so razvrščeni po državah.
Svojo sezono je na reki Dravi in Ptujskem jezeru začela tudi ladjica Čigra, ki bo na relaciji: pristanišče Ranca-gostilna Ribič-Terme Ptuj-Mar-kovci-pristanišče Ranca vozila vse do konca septembra. Otroci do 12 let vožnje ne plačajo, cena za odrasle je 8 evrov, omogočajo pa tudi poseben individualni najem, ki stane 100 evrov. Ob sobotah ima Čigra predvideni dve plovbi: ob 16.00 in 17.30, vsakič iz pristanišča Ranca. V nedeljo so plovbe tri: ob 14.30, 16.00, in 17.30.
Letošnja Rancarija, vožnja s tradicionalnimi dravskimi čolni, bo 30. po vrsti. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Darinka Unuk s Ptuja. Danes sprašujemo, kje na Ptuju so na ogled ostaline V. mitreja. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 19. maja.
r ^B^^^^^^HHl^b	NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
' T ■ * J	Kje na Ptuju so na ogled ostaline V. mitreja?
_WUm * - =2s^^^ IV 1
^^	$ Ime in priimek:
- .. Jif	Naslov:....................................................................................
- I . . „	| Davčna številka:......................................................................
Foto: Črtomir Goznik
34. festival Dobrote slovenskih kmetij bo potekal med 19. in 21. majem. Letos bodo skupaj ocenili 990 dobrot.	Kupon poš|jite aH piinesite na nastov: RaCiio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj. Fotografija je z ocenjevanja mesnih dobrot.
Foto: EK