OLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Ob občnih zborih sindikalnih podružnic Skrb za človeka ^h^ziJSH Na plenumu Republiškega sveta sindikatov Slovenije, ki je bil pred dnevi v Ljubljani, so razpravljali o bližnjih občnih zborih smdikalnvh podružnic. Beseda je tekla predvsem o skrbi za iz- boljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev, o odnosih v kolektivih, sistemu nagrajevanja, politiki zaposlovanja in kadrih. Ker se bodo morali člani sindikata na občnih zborih o teh stvareh temeljito pogovoriti, objavljamo v skrajšani obliki nekaj misli iz govora predsednika Republiškega sveta tov. Staneta Kavčiča: Osnovni problemi se danes pojavlja- jo v sindikalni podružnici, je dejal Sta- ne ELavčič. Nekatere sindikalne podruž- nice so povezane s svojimi kolektivi, čutijo njihovo problematiko, vplivajo na urejanje te problematike in so politično vodstvo v podjetjih. Posamezne podruž- nice pa še vedno životarijo, ker se zapi- rajo v svoje drobne problemčke, na- mesto da bi se ukvarjale z osnovnimi družbeno ekonomskimi vprašanji v ko- lektivu oziroma komuni. Bližnji občni zbori naj zato služijo temu, da take sindikalne podružnice iz- trgamo iz njihove ožine ter jih obrnemo k njihovim osnovnim problemom, ki se pojavljajo v podjetju in komuni. igra z odprtimi kartami, je poudaril to- variš Stane Kavčič. So dalje tudi primeri, ko se nekateri organi upravljanja spreminjajo v ki- mavce. Taki organi so vedno pripravlje- ni glasovati za ta ali oni sklep, ki ga dobijo za mizo, čeprav ne vedo, kaj bo ta sklep pomenil za kolektiv ali komu- no. V tem pogledu tudi zbori proizva- jalcev še ne predstavljajo posebnih iz- jem. Tak primer je bil tudi pri odo- bravanju 10-odstotnega dopolnilnega proračunskega prispevka. Stvar je sicer v svoji osnovni zamisli dobra, slabo pa je, da večina zborov proizvajalcev ni vedela, kaj sprejema, ko je za to glaso- vala. Takšnih sklepanj je še dokaj. Ustvar- ja se vzdušje, da bo tisti, ki bo kaj vprašal, če mu stvar ni jasna, veljal za primitivneža. Mi pa moramo ustvariti pri tistih, ki so člani organov upravlja- nja, takšno razpoloženje in notranje prepričanje, da bo vsakdo smatral za svojo dolžnost, da zahteva natanko ob- razložitev, če česa ne ve ozii^ma ne razume. Sindikalne organizacije morajo v tem smislu nuditi organom upravlja- nja vso pomoč. Ko je tovariš Kavčič govoril o preko- mernem zaposlovanju nove delovne sile in o skrbi za človeka, je poudaril, da skrb za človeka še ni postala enako- vredna prizadevanjem, "za čim večjo razširjeno reprodukcijo. Delovni in živ- ljenjski pogoji še vedno niso politično enakopravni načrtom za nove investi- cije in modernizacije v podjetjih. Sin- dikalne organizacije bi se morale za- vzemati za to, da se najmanj dve tretjini sredstev iz skladov splošne po- trošnje investira v objekte družbenega standarda v podjetju ali komuni. Spregovorimo o vseh stvareh, ki žuliio tiudi Tak poglavitni problem predstavlja delo in borba za čimboljše delovne in življenjske pogoje delavca v podjetju in komuni. Nekatere sindikalne podružni- ce se te razprave bojijo, ker čutijo, da v njihovih kolektivih o tem ni dovolj jasnih in kompaktnih mnenj, da prevla- dujejo morda nekateri posamezniki z napačnimi, demagoškimi zahtevami. Ne- katere sindikalne podružnice se bojijo da bi jim posamezniki s takimi nastopi napačno usmerili občne zbore. Vendar nikakor ni prav, da se sindikalne po- družnice zato umikajo v defenzivo, mar- več je treba vprašanja odkrito posta- viti na dnevni red, povedati, kaj je možno urediti in kaj ne, skratka, stva- ri je treba postaviti na pravo mesto. Sindikalne podnižnice naj se pri tem postavijo na svoja stališča, za katere se zavzemajo v politiki izboljševanja življenjskih in delovnih pogojev delav- ca, nastopijo naj z jasnimi pogledi na probleme, ki se pri tem pojavljajo v ko- lektivu in komuni. Birokratizem Se povzroča nezadovoljstvo v nekaterih delovnih kolektivih Na občnih zborih sindikalnih organi- zacij je treba tudi analizirati, do kam smo prišli v kolektivu pri razvijanju socialističnih odnosov. Pri tem nikakor -ne smemo podcenjevati elementov biro- •^kratizma, ki so v nekaterih kolektivih še močni in ki povzročajo dokaj neza- dovoljstva med delavci. Taki elementi birokj-atizma se pojavljajo običajno kot brat ali sestra anarhističnih tendenc. Cim bolj se socialistična zavest delavca razvija, tem manj je delavec priprav- ljen trpeti ostanke birokratizma in zato le-ti tembolj ustvarjajo v njem občutek nezadovoljstva, toliko bolj pa je hkrati dovzeten iza razna prišepetavanja od stranL Razne ankete povedo, da igrajo v počutju delavca dobri odnosi v kolek- tivu večjo vlogo kot pa višina prejem- kov. Sindikat mora imeti hkrati z orga- niz^ijo ZK najbolj tenek posluh za ta družbena dogajanja v kolektivu in mo- ra čvrsto stati na pozicijah delavca, ko gre za njegove človečanske in uprav- Ijalske pravice. Še so primeri, da se mnogih stvari kolektivu ne pove, da celo organi uprav- ljanja sprejmejo sklep, ki je sicer po- vsem pravilen, a povzroči politične te- žave v kolektivu, ker sprejetje tega skle- pa ni nihče politično pripravil in ob- razložil, ker se, skratka, podcenjuje stopnjo soodgovornosti in prizadetosti, ki jo pri reševanju problemov kažejo delavske množice. Se vedno se vse pre- več sklepa za zaprtimi vrati in premalo Hladna jesen že prihaja.. Jesen je lepa, zlasti še, če je tako bogato obdarila ljudi s plodovi kot letošnja. V času ko narava nekako odmira, se zelenje kot za slovo spremeni v pestro mavrico barv, preden odpade. Tudi v celjskem parku šumi suho listje pod metlo. Park pa kljub svoji jesenski prelesti sameva. Regulacija je odrezala meščane od priljubljenega sprehajališča. Bo vsaj na pomlad čez novo brv dobil svoje narave željne goste? S seje obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Celju Imamo vse pogoje za izpolnitev predvidenih nalog v gospedarstvu PREBIVALCI SO SE DOBRO ZALOŽILI Z OZIMNICO — PROIZVODNJA ZA OKOLI 3 % POD PLANIRANIM POVPREČJEM — POVEČANJE GRADBENE DEJAVNOSTI DRUŽBENEGA STANDARDA — NOVE OBČINSKE VOLITVE NA PODROCJU UKINJENIH OBCIN V VOJNIKU IN NA VRANSKEM Pod vodstvom predsednika Rika Jermana sta se preteklo sredo sestala oba zbora Okrajnega ljudskega odbora v Celju. Na dnevnem redu so bila med drugim poročila sveta za blagovni promet, poročilo o gospo- darstvu v prvih osmih mesecih letošnjega leta, poročilo sveta za telesno vzgojo ter poročilo o združitvi nekaterih občin v celjskem okraju. Uvodne besede predsednika sveta za blagovni promet MISA BOBOVNIKA so bile posvečene letošnji letini. Tako je med drugim dejal, da je bila letošnja letina dobra ter pridelek, razen hmelja, količinsko in kakovostno nadpovprečen. Prav zaradi tega so pristojni činitelji vlagali največ naporov, da bi zagotovili čim cenejšo preskrbo državljanov, pa tudi v to, da pridelek ne bi ostajal ne- odkupljen pri proizvajalcih. Tako smo s pravočasnimi posegi dosegli, je na- daljeval tov. Bobovnik, da se je odku- povanje sadja, zlasti pa jabolk, norma- liziralo. Ne glede na to pa so se po- javile težave zaradi pomanjkanja embalaže in v zadnjem (5asu še spričo slabe kvalitete zimskih jabolk. Po naj- novejših podatkih so kmetijske zadruge do dneva zasedanja okrajnega ljud- skega odbora odkupile vsega skupaj okoli 350 vagonov jabolk. Tudi pridelek krompirja je bil letos dober. Sprva so ga kmetijske zadruge odkupile okoli 25 vagonov, pozneje pa je odkup, zaradi določitve odkupne cene, zaostal. Tako se vse zdi, da bo domači pridelek porabljen za krmljenje prašičev, medtem ko bodo potrošniki lahko odkupovali le slabši krompir iz Ptuja. Kot kažejo poročila občinskih ljud- skih odborov, so se prebivalci v glav- nem dobro založili z ozimnico. Ne glede na to, da so odgovorni činitelji pripo- ročali sindikalnim organizacijam, da naj ozimnico za svoje člane zagotovijo le preko kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in preskrbovalnih podjetij, pa po- datki kažejo, da se je trgovina z jabolki in krompirjem kljub temu odvijala v precejšnji meri med potrošnikom in proizvajalcem. Tako so kolektivi kupili 8 % blaga za ozimnico pri AgropT-ometu v Celju, 75 % pri kmetijskih zadrugah in 17 % neposredno pri proizvajalcih. Za vs€' one, ki pa se zaradi enih ali drugih vzrokov niso odločili za nabavo ozimnice, pa se je solidno založilo celjsko preskrbovalno podjetje Agro- promet. Tako ima ha zalogi okoli 30 vagonov jabolk, 10 vagonov krompirja, 6 vagonov kislega zelja in podobno. V skladiščih pa ne manjka niti čebule in jajc. Na preskrbo prebivalcev mesta Celja pa imata velik vpliv še Kmetijsko go- spodarstvo Lava ter Vrtnarska šola v Medlogu. Da bi bila preskrba s kme- tijskimi pridelki še boljša,- bo gospo- darstvo na Lavi odprlo v Celju še lastno prodajalno. Končno je tov. Bobovnik govoril še o preskrbi z mesom ter o ukrepih ob- činskih ljudskih odborov v zvezi z kontrolo in evidenco cen. V nadaljevanju zasedanja je o razvoju gospodarstva v prvih osmih mesecih letošnjega leta govoril podpredsednik MIRAN CVENK. Tako je med drugim dejal, da družbeni načrt celjskega okraja za letošnje leto predvideva po- večanje proizvodnje v industriji in rudarstvu za 9.5 %. Plan proizvodnje pa je bil v prvih osmih mesecih leto- šnjega leta izpoljnjen s 63.6 %, kar po- meni, da je bila celotna proizvodnja v tem razdobju za okoli 3 % pod plani- (Nadaljevanje na 2. strani) TISKOVNA KONFERENCA PRI OKRAJNI ZADRUŽNI ZVEZI V CELJU Priprave na volitve v zadražne svete so končane MED 2795 KANDIDATI JE 756 ŽENA IN 534 MLADIH ZADRUŽNIKOV. — NA KANDIDATNIH LISTAH SO NAJBOLJŠI IN NAJNAPREDNEJŠI ZA- DRUŽNIKI. — ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE SO USPEŠNO IZ- VEDLE SVOJO POLITIČNO VLOGO. V sredo je bila pri Okrajni zadružni zvezi tiskovna konferenca, katere so se udeležili: podpredsednika OZZ tovariš Jeraj in tovariš Žvar ter sekretar OO SZDL tov. Sotlar. Le-ti so odgovarjali na vprašanja časnikarjev, ki so se za- nimali predvsem za priprave na volitve delavskih svetov in še o nekaterih tre- nutno najbolj aktualnih problemih na področju kmetijskega zadružništva. Tehnične priprave na volitve so v glavnem končane. V vseh kmetijskih zadrugah so sprejeli kandidatne liste in vsi kandidati so kandidature že pod- pisali. Tudi volilne komisije so že po- vsod postavljene, v glavnem pa tudi že volilni odbori. V večini zadrug so že izdelali volilne imenike, ponekod pa so ta zadnja tehnična dela v teku. V na- šem okraju bo na dan volitev 130 vo- lišč. Nekatere zadruge bodo imele več, precej zadrug pa tudi samo po eno vo- lišče. Na kandidatnih listah je 3264 kandi- datov, to je 469 kandidatov več kot jih bo na dan volitev v zadružne svete de- jansko izvoljenih. Med temi kandidati je 756 žena in 534 mladih aktivnih za- družnikov. Značilnost sestava kandida- tov je tudi v tem, da prevladujejo pred- vsem mladi ljudje, saj samo 49 kandi- datov presega 65 let starosti. To staro- stno povprečje pa je v korist mlajših veliko večje kot pri dosedanjih uprav- nih odborih zadrug. Zanimivo je tudi premoženjsko stanje kandidatov. Ce od- štejemo 658 kandidatov iz vrst delovnih kolektivov v zadrugah, potem dobimo takoLe sliko: Kandidatov, ki imajo do 3 ha obdelovalne zemlje, je 412. Od 3 do 5 hektarjev poseduje 499 kandidatov. Posestnikov od 5 do 8 ha je 568, nad 8 ha pa ima 326 kandidatov. Novost v bodočih upravnih organih zadružnega življenja je tudi ta, da bo- do v bodoče zadružni delavci in usluž- benci enakovredno soodločali o napred- ku in gospodarjenju v zadrugah. Zato tokrat v zadružne svete pride 658 čla- nov zadružnih kolektivov. Kjer so ti ko- lektivi veliki, bodo imeli za svoje za- stopnike posebne volitve, v 21 zadrugah bodo člani kolektivov volili svoje za- stopnike v posebno skrinjico toda pred skupno volilno komisijo. V ostalih za- drugah, ki imajo majhno število delav- cev, pa bodo kolektivi avtomatično iz- voljeni v zadružne svete. Sporedno s tehničnimi pripravami na volitve so potekale tudi politične pri- prave na tak velik dogodek. Tako so na izrednih občnih zborih zadružniki spre- jeli nova zadružna pravila, ki pa so sa- mo ix)trdila že obstoječe stanje v za- družnem življenju, ki je v zadnjem ča- su postalo bolj namensko s tem, da se je razbremenilo raznih dejavnosti, ki niso imele nobene zveze z kmetijsko proizvodnjo. Nadalje so povsod, sicer ponekod bolje, drugje spet slabše, ob- ravnavali in sprejemali zadružne per- spektivne načrte. Kjer so to nalogo uspešno opravili že na izrednih občnih zborih, so sedaj težišče razlage perspek- tivnih načrtov kmetijskih zadrug pre- nesli v vasi, marsikje pa so navezali stike s posameznimi proizvajalci in jim predočil njihove deleže dolžnosti do skupnega načrta celotne zadružne skup- nosti. V predvolilnih pripravah se je sode- lovanje zadružnih organizacij in ostalih (Nadaljevanje na 5. strani) STRAN ^^^ Tržišče s tekstilom je letos dobro založeno Na sestanku članov sekcije za tekstil in galanterijo, ki je bil pred dnevi v Trgovinski zbornici v Celju, so ugotovi- li, da je tržišče s tekstilom v letošnjem letu dolkaj dobro založeno in tudi za- dostno sortirano. Proizvodnja tekstila se je v letošnjih 8 mesecih v Sloveniji povečala za 5 %, zaloge v tovarnah i>a nad polovico. Naj- več so se povečale zaloge pri bombažnih tkaninah in so enkrat večje od ^pretek- lega leta, pri tkaninah iz umetne svile in umetnih vlaken pa nad ^polovico. Pri volnenih tkaninah so zaloge za četrtino večje in ne predstavljajo takih težav, kot pri ostalih tkaninah, kjer so preko- merne zaloge. Vzroki zastoja v prodaji so predvsem v zmanjšanju izvoza. Ta- ko je n. pr. dosegel izvoz konec pretek- lega leta 55 milijonov kvadratnih me- trov, medtem ko bo predvidoma znašal letos nekaj nad 10 milijonov. Na zastoj vpliva tudi zmanjšanje nakupa na po- trošniški kredit dn končno tudi zmanj- šanje izplačevanja plač preko tarifnih postavk. Promet trgovine na malo s tekstilom se je v 9 mesecih v okraju povečal za 1 %, medtem ko se je promet celotne trgovine na malo povečal za četrtino. Manjši promet pri tekstilu nastaja pi'edvsem zaradi manjše prodaje na po- trošniški kredit. Doslej so trgovine pro- dale na kredit le 19,8% tekstila, to se pravi za 80% manj kot lani. Zaloge v trgovini na malo so se povečale za 8 do 12 odstotkov in krediti za 5 odstotkov. Industrija pritiska na trgovino, da še poveča zaloge in tako nudi ix>trošniku večjo izbiro blaga. Trgovina pa se temu brani in svojih zalog ne želi povečati. Tak odpor je deloma tudi opravičljiv, če upoštevamo, da je obrestna mera za kredite previsoka in bi sedanja maraa za to ne zadoščala. Zaradi tega je bilo predlagano, da se zniža obrestna mera. Predlagano je tudi bilo, da se poveča možnost nakupa na potrošniški kredit in da se v nakup vključijo tudi bom- bažne tkanine. Kljub temu, da so letos trgovine s tekstilom za jesensko in zimsko sezono dokaj dobro založene, prodaja ni zado- voljiva. V preteklem letu so v tem času prodali že skoraj polovico jesenskega in zimskega blaga, letos pa so s prodajo komaj pričeli. Na to vpliva predvsem letošnje ugodne vreme in deloma po- trošniški krediti. Z izboljšanjem pogo- jev za najemanje potrošniškiia kreditov se je to stanje v zadnjem mesecu neko- liko izboljšalo, vendar pa še vedno znat- no zaostaja za lansko ijrodajo. Zaradi takega stanja na tržišču so nastale tudi znatne težave v plačevanju. Povprečni plačilni rok v industriji za prodano blago se je v prvem polletju podaljšal od 21 na 36 dni, v zadnjih me- secih pa ponekod celo na 60 dni. S tem kreditira industrija trgovino na debelo, ]e-ta pa trgovino na drobno. K. B. Ali je vajencev preveč ali premalo? Naše osemletne osnovne šole, dajejo dovolj kadra za obrt in industrijo, le da je njihovo vključevanje v uk zelo omejeno. Najmočnejši vir za zaposlitev je industrija. Zaradi premajhne kapa- citete delavnic mnogi mojstri odklan- jajo sprejem novih vajencev. Med nji- mi so pa tudi taki, ki jih odklanjajo zaradi ekonomskih razlogov trdeč, da je delo vajencev neproduktivno, da so velik del učne dobe odsotni, ker pose- čajo vajensko šolo, predvojaško vzgojo in imajo pravico do letnega dopusta. Takih izgovorov je sicer malo, vendar pa le vplivajo na število razpoložljivih učnih mest. Trditev o premajhni produktivni vrednosti vajenčevega dela v delavni- cah je enostransko, ker ne upošteva velike vrednosti splošne in strokovne izobrazbe v vajenskih šolah. Res je, da vajenske šole obeh tipov, to je šole s celoletnim poukom po dvakrat na te- den in tromesečne ali periodične šole s strnjenim pvoukom nudijo za sedaj le splošno in teoretično strokovno izobraz- bo, medtem ko se njen praktični del izvaja v delavnicah. Da bi te šole dosegle čim tesnejše stike z delavnicami, smo pred leti uvedli delavniške dnevnike, v kate^^e zapisujejo vajenci potek svojega prak- tičnega dela v delavnicah. Pregledujejo jih učitelji strokovnjaki — učitelji praktičnega pouka iz vrst izkušenih mojstrov in tehnikov. S tem najlaže povezujejo strokovno teorijo s prak- tičnim delom. Učitelji praktiki bi radi napravili še en korak dalje v napredku strokov- nega pouka v vajenskih šolah. Priza- devajo si, da bi šole dobile še šolske delavnice, opremljene z najpotrebnej- šim orodjem in osnovnimi st^^oji. Tako bi vajenci že v šoli naučili pravilne rabe orodja in strojev, ki v delavnicah zaradi produkcije počasi napreduje. S tem bi odpadel očitek o neproduktiv- nosti vajenčevega dela. To prizadevan- je strokovnih učiteljev je zelo pozitiv- no, le žal da ga še vse premalo upošte- vamo. KAKO JE Z VKLJUČEVANJEM NOVIH VAJENCEV? Od kakih 600 interesentov je bilo ob koncu avgusta pri Okrajni obrtni zbornici v Celju vpisanih in registri- ranih za sp^-ejem v obrt 250, v indu- striji pa 73. Lani je bilo sprejetih v obrt v okrajnem merilu 415, v industri- jo pa 262. Ker sklepanje učnih pogodb še ni zaključeno, lahko računamo na sprejem še kakih 200 vajencev, polovico za obrt in toliko za industrijo. Plani- ranega števila, ki predvideva 6% pove- čanje proti lanskemu, seveda ne bo moč doseči. Zastareli so tudi predpisi, ki dovoljujejo sklepanje pogodb do srede oktobra, medtem ko se pouk na šolah začne že 5. septembra. Za tiste vajence, ki jih sp^-ejemajo v uk še celo v no- vembru in decembru, je šolsko leto izgubljeno. Zato se jim učna doba za- radi nedovršene strokovnošolske ob- veznosti, ki traja 3 leta, umetno po- daljša. Krivica takega ravnanja v ško- do vajencev je očitna. POKLICNA SVETOVANICA IN POSREDOVALNICA ZA VKLJUČEVANJE MLADINE Obe nadvse koristni ustanovi imata vsaka zase posebne težave. Poklicna svetovalnica je do meseca avgusta iz- vršila 408 pregledov mladine in ji dolo- čila primerne poklice. Toda kaj pomaga poklicno svetovanje, če za določen po- klic ni ustreznega učnega mesta. Ta svetovalnica bi morala biti v nepo- srednem stiku z mladinsko posredo- valnico za delo. Le-ta, ki je nujno po- trebna, letos sploh ne deluje. Kdo naj sedaj usmerja mladino v poklice? Tu nekaj ni v redu. Podjetja in mojst^-i sedaj vključujejo nove kadre mimo posredovalnice, zato tudi ni pravega pregleda o delovni sili. Te posle sedaj opravlja edino Obrtna zbornica sama. Cemu neki vzdržujem® ustanove, ki ne opravljajo svojih dol- žnosti? Znano je tudi, da pri nekaterik občinskih ljudskih odborih nimajo po- sredovalnic, oziroma oddelkov ali refe- ratov za vključevanje mladine v,pokli- ce. Kako naj pri takih razmerah vodi- mo evidenco nad potrebami in razpo- ložljivim številom kadrov? Zbori pro- izvajalcev bi morali tudi na tem po- dročju napraviti red. NOVA VAJENSKA SOLA ZA KOVINARSKO STROKO V Celju delujeta dve vajenski šoli: celoletna i tromesečna. Obe vključujeta [vajence kovinarje,, toda obe sta že prenapolnjeni. Zato je bil izdelan in- vesticijski program za gradnjo nove šole za kovinarje, v katero bi združili kovinarje obeh šol. Grajena poleg se- danje vajenske šole raznih st^^ok bi naj imela nova šola tudi šolske delav- nice, porabne za obe šoli, po programu, ki so ga sestavil učitelji praktičnega pouka. Skoda bi bilo, če bi ta program obležal v predalih, čakajoč na investi- cijska sredstva, ki jih trenutno nima- mo, ne da bi medtem oskrbeli rsaj gradbene načrte zanjo. Ce. bomo upoštevali želje in težnje mladine in njenih staršev, pravilno ce- nili delo poklicne svetovalnice, uredili posredovalnice za vključevanje mladine v poklice pri občinskih ljud. odborih, skrbeli za sodobno u^^ejene šolske pro- store in začeli misliti na ustanavljanje novih obrtnih obratov, potem ne bo reč zastoja v obrtni dejavnosti. Iz tega sledi, da je zaradi sedanjih napak mnogo uka željnih vajencev preveč, za razvoj gospodarstva pa še mnogo pre- malo. —nik Za izpolnitev predvidenili nolog... (Nadaljevanje s 1. strani) ranim povprečjem. Ne glede na to, pa so vse možnosti, da bodo proizvodni na- črti tudi v letošnjem letu izpolnjeni, če ne pri vseh gospodarskih organizacijah, po vsaj v povprečju. Industrijska proizvodnja se je šele v marcu in aprilu dvignila na planirano povprečje, v naslednjih mesecih je zopet nazadovala, dokler se v avgustu ni povzpela na lansko povprečje. Vrednost kmetijske proizvodnje se bo skladno s perspektivnim načrtom povečala v letošnjem letu za 7.7 %, po oceni pa bo letošnja proizvodnja le za 5 do 6 % višja od lanske. Vrednost izračunanih gradbenih del se je v prvih osmih mesecih letošnjega leta povečala za 52 %. Razveseljiva je ugotovitev, da se je tudi letos znatno povečala dejavnost izgradnje družbe- nega standarda in da se postopno manjša kapitalna izgradnja. Po družbenem načrtu za tekoče leto se je v industriji predvidevalo x>ove- čanja števila zaposlenih za 4 %. Pove- čanje v prvih osmih mesecih letos pa je v primerjavi z istim razdobjem lan- skega leta znašalo 6.2 %, ali povprečno 2253 oseb. Tako se je število močneje povečalo, kot je narasla proizvodnja, kar kaže, da se je proizvodnost dela zmanjšala. Povečanje števila zaposlenih pa ni vplivalo na povečanje števila oprav- ljenih ur v enakem razmerju ter so se dejansko opravljene ure v industriji povečale le za 2.3 %, medtem ko se je povprečno število zaposlenih povečalo za 6.2 %. Po oceni in nedokončnih podatkih se je promet v trgovini v prvih osmih me- secih v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta povečal za 19 %, in sicer v trgovini na malo za 24.5, v trgovini na veliko pa za 17 %. Zraven tega oce- njujemo, da so se zaloge povečale v prvem polletju za 23 %, kar gre v prvi vrsti na račun boljšega asortimenta. Vrednost odkupov se je v primerjavi z osmimi meseci lanskega leta povečala za 25 %. Do konca avgusta letošnjega leta se je promet v gostinstvu povečal za 30 % napram istemu razdobju lanskega leta. Ker pa so se v istem razdobju povečale tudi cene, se je obseg gostinskih uslug dejansko povečal le za 13 %. Po predvidevanjih perspektivnega načrta bi se morala osebna potrošnja prebivalcev v letošnjem letu povečati za 6 do 7 %. Kot kažejo podatki, je ta številka v povprečju dosežena, žal pa je šlo to povečanje predvsem v korist kmečkega prebivalstva, dosti manj pa na področja mest itn industrijskih središč. Kot tretji poročevalec je nastopil predsednik sveta za telesno vzgojo in šport KAREL JUG, ki je najprej anali- ziral dosedanje delo sveta, nato pa še razvoj telesne vzgoje v šolah in dru- štvenih organizacijah. Na podlagi ugo- tovitev in stanja je članom obeh zborov predložil še več priporočil. Na koncu prvega, dela zasedanja je o združitvi nekaterih občin na področju celjskega okraja spregovoril še tajnik LUDIVK GORENJAK. Tako je med drugim dejal, da bo od 1, novembra dalje na celjskem območju namesto prejšnjih 12 le 8 občin, in to: Celje, Žalec, Mozirje, Šoštanj, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje in Laško. Zraven tega je poročal o konstituiranju začasnih občinskih ljudskih odborov v Celju m Žalcu ter o konstituiranju stalnega ob- činskega ljudskega odbora v Šmarju. Ljudski odbori s področja ukinjenih občin v Rogaški Slatini, Šmarju in Kozjem so se namreč na prvi skupni seji zedinili, da bo novi občinski ljudski odbor zajel vse dosedanje odbornike ukinjenih treh občin in da spričo tega ne bodo razpisali novih obč. volitev. Ta- ko ima zdaj novi občinski ljudski odbor s sedežem v Smariu 120 odbornikov, od tega 66 v občinskem zboru in 54 v zboru proizvajalcev. Občinski ljudski odbor v Celju pa bo imel po priklju- čitvi vojniškega področja 96 odbor- , nikov, od tega 55 v občinskem zboru in 41 v zboru proizvajalcev. Občinski ljudski odbor v Žalcu pa bo štel 59 od- bornikov, od tega 32 v občinskem zboru in 27 v zboru proizvajalcev. Glede na to, da je veljal pri zadnjih občinskih volitvah različen ključ pri izbiri od- bornikov v Celju, oziroma Vojniku ter Žalcu in Vranskem, je ljudski odbor celjskega okraja sprejel sklep, da se za področja ukinjenih občin na Vranskem in Vojniku razpišejo ponovne občinske volitve. Tako bodo volitve v občinski zbor na obeh omenjenih področjih v nedeljo 7. decembra, volitve v -zbor pro- izvajalcev industrijske skupine 11. dec. in volitve v zbor proizvajalcev kme- tijske skupine 14. decembra. Hkrati s tem bosta področji ukinjenih občin na Vranskem in Vojniku razdeljeni na nove volilne enote. Na zaključku dela sta oba zbora skle- pala še o predlogih komisij za gospo- darstvo, komisije za predpise in organi- zacijska vprašanja ter komisije za vo- litve in imenovanja. -nik Teden varnosti pod pokroviteljstvom predsednika okraja tov. Rika Jermana bo od 17. do 23. novembra 1958 TEDEN VARNOSTI bo začetek pospešenih naporov za izboljša- nje varnosti pri delu. V ta na- men je bila konec meseca okto- bra sklicana konferenca varnost- nih tehnikov in predstavnikov HTZ komisij okraja Celje, na ka- teri je bilo prisotnih 80 predstav- nikov iz raznih podjetij. Konfe- renca je bila sklicana na pobudo komisije za zaščito zdravja in de- lovnih pogojev zavarovancev, ki je pri Okrajnem zavodu za soci- alno zavarovanje v Celju, z na- menom prirediti TEDEN VAR- NOSTI, ki bo prvi tovrstni teden v Jugoslaviji. Tovariš Kleč je v izčrpnem referatu opisal namen tega tedna v cilju izboljšanja de- lovnih pogojev delavcev in var- nosti pri delu. Široka akcija ted- na varnosti je bila sprejeta s pol- nim odobravanjem, saj je pospe- šena skrb za zdravje in življenje ter delovnih .pogojev ljudi prven- stvena skrb naše socialistične družbe. Da se s problemom poškodb na delu in izven dela dokončno spo- primemo z vso odločnostjo, nas v to silijo naslednji, nič kaj pri- jetni podatki. V letu 1957 je bilo na ix>dročju okraja Celje ipoško- dovanih pri delu 6915 oseb, na poti v službo in domov pa 2778 oseb, zaradi tega je bilo izgub- ljenih 165.500 delovnih dni. Stro- ški zdravljenja in izguba narod- nega dohodka pa presega 700 mi- lijonov -dinarjev. Niso pa všteti stroški, ki jih povzroča invalid- nost in zmanjšana delovna spo- sobnost ponesrečeniih delavcev. Številne obratne in izvenobratne poškodbe predstavljajo za naš.e go- spodarstvo dokaj težek ekonom- ski pa tudi socialno zdravstveni problem, ki močno vpliva tudi na splošno življenjsko raven, saj po- sledice ponesrečenih črpajo tež- ke milijarde iz družbenih skla- dov. Zato naj ne bodo napori, ki zadevajo ceJotno našo družbo, v izboljšanju delovnih pogojev in preprečevanju delovnih nesreč samo momentalna akcija, temveč naše bodoče sistematično delo. Kadar razpravljamo v izbolj- šanju in dvigu proizvodnosti o analitični oceni delovnih mest, ne smemo prezreti ravno tako važ- nega momenta, kot je varnost pri delu. Dobra varnost pri delu in ugodni delovni pogoji na delov- nem mestu bodo na dvig proiz- vodnje in kakovosti proizvodov vplivali prav tako, če ne še bolje, kot dobra organizacija dela. Iz tega sledi, da bodo izboljšani de- lovni pogoji in dosledna varnost pri delu mnogo prispevali k dvi- gu življenjske ravni, ker bomo prihranili ogromno sredstev v našem gospodarstvu, hkrati pa • bomo delavcu očuvali zdravje in življenje, ki predstavlja za našo socialistično družbo največje bo- gastvo. R. P. pogled po svetu«pogled po svetu. A. J. P. Taylor je eden od vodilnih angleških zgodovinarjev na Magdalen College v Oxfordu. Ko je pretekli teden dobrodušni dr. Heuss uradno obiskal angleško kraljico kot zastopnik »nove« Nemčije, je ta odličnik angleške kulture v »Sunday Expressu« nemškega gosta zasul, kakor pišejo Nemci, s »peklen- skimi vizijami«, nekako po temle obra- čunu: »Ce potuješ v Nemčijo na dopust, ne pozabi: Policist, ki uravnava cestni promet, je med vojno dajal signale vla- kom smrti... Fabrikant, ki od njega danes kupuješ blago, je tedaj zaposlo- val sužnje, ki mu jih je dobavljal SS ... Možje, ki so služili Hitlerju, sede danes v vladnih kanclijah ... Za svojo osebo izjavljam, da ne bom navzoč na no- ■ benem kongresu, ki se ga bodo ude- ležili Nemci.« In tako dalje. Celo uradni »Daily Telegraph« je za- pisal, da je Heu^s pravo utelešenje tiste zunanjosti, ki bi jo povojni Nemci tako radi kazali vsemu svetu kot svoj pravi obraz. Uradni obisk je sicer v redu potekel, čeprav je bilo čutiti leden hlad »kakor na severnem tečaju« tudi v takem listu, kakor je »Times«. V zapadnem »lagerju« se je prejšnji teden slišal oddaljen grom starih na- sprotij, ki jih krovna organizacija za obrambo zapadne svobode NATO ni mogla izgladiti. Morebiti je pisanje ob obisku dr. Heussa v Londonu tudi odraz teh globokih nesoglasij. Za Nemčijo je de Gaullova zahteva o nekakem direk- tcriju v NATO nekaj nezaslišanega. Odgovor bonnske vlade, ki naj bi su- geriral Eisenhouoerjev odgovor, je so- glasen: »Kein Direktorium« v NATO. De Gaullu pa je ta zahteva ena od bi- stve'hih sestavin njegove politike. Fran- cija hoče biti enakopravna velesila, zato terja od ZDA atomsko bombo oziroma tolikšno pomoč, da bi kmalu dohitela ZDA in Vel. Britanijo. V Nemčiji se seveda slišijo podobni glasovi, češ, če Nemčija ne bo dobila jedrske energije v celoti, ne bo več vodilni industrijski narod! Organizacijo NATO je kritiziral tudi feldmaršal Montgomery, češ da je za- pletena, okorna in da ima preveč vo- dilnega osebja. Katero vodilno osebje je feldmaršalu odveč, najbrž ne bo tež- ko uganiti. Nemški general Speidel na čelu NATO štaba v Parizu je res zgo- dovinska neokusnost^ ki si jo lahko raz- lagamo samo z Dullesovim histeričnim strahom pred komunistično nevarnostjo. Francoski general Ely je bil še jasnejši kot Montgomery. Svoje povedo komen- tarji iz Bonna, ki pravijo, da je bonnska vlada odločno za Speidla. Kdo neki dvomi o tem! De Gaulle pa zaenkrat hodi ravno pot. Z Alžirci sicer Še ni sedel za mizo, ven- dar ne kaže, da bi se njegova vojaško ošabno ponudena desnica ne mogla stegniti mehkeje in prijazneje. Z orga- nizacijo saharskega prostora odločno nadaljuje. 150 milijard frankov so anga- žirali samo za iskanje nafte, za promet in druge objekte pa 43 milijard. Polo- žitj ima trdno v rokah. Pomisliti mora- mo, da je spomladi Pflimlin, ki je tudi predlagal pogovor z Alžirci, sprožil vo- jaški udar v Alžiru. Depolitizacija vojske je v tem trenutku v Franciji obenem obramba de Gaullove demokrt,- cije. in de Gaulle od nje ne odstopi. V Ženevi je sedla za mizo atomska trojka, da bi sklenili sporazum o opu- stitvi atomskih poskusov. Osnova za kompromis je dana, dana pa je seveda tudi osnova za nov spor, če bo šlo pri vsaki stvari za prestiž in če bo visel nad mizo sivi, svinčeni oblak neza- upanja in sumničenja. Konferenco so pozdravili tudi taki veliki duhovi, ka- kor sta filozof Russel in pisatelj Mauriae. Mnogo se je prejšnji teden govorilo o nemški združitvi. Hruščev je nepo- pustljiv, Nemci pa ne odnehajo s svoji- mi poskusi, tipanji in ponudbami, ker hočejo s tem zahodu dokazati, kolike jim je do tega, da se reši vprašanje 17 milijonov Nemcev v Vzhodni Nem- čiji. Adenauer ponuja Hruščevu osebni razgovor, pripravljen je sesti skupaj celo z zastopniki Vzhodne Nemčije, vendar tako da ne bi imeli kaj govoriti. Dunajski minister Graf je izjavil, da je bil v SZ skupaj z devetimi od 17 mar- šalov in da je imel vtis, kot da se SZ bolj boji Nemcev kot ZDA. Menda res ni odkril Amerike. Kdo se ne hi bal države, ki je v 70 letih trikrat napadla Evropo zato, da bi jo podvrgla in z nje- no pomočjo dosegla svetovno hegemo- nijo! Tudi ZDA, Vel. Britanija in Fran- cija se te Nemčije boje. Ta Nemčija jt tudi tista, ki danes z Jugoslavijo ne vzdržuje diplomatskih stikov. Na Srednjem vzhodu se konsolidirm ZAR. Državne vezi so se strnile, Egipt pa je zastavil lopate na Assuanskem jezu. Leta 1955 je Dulles preprečil za- hodno pomoč, letos pa je dala denamm in tehnično pomoč SZ, poleg nje pa Še Japonska, ponuja pa se tudi Nemčija. Veliko bo prispeval Egipt sam, saj ra- čuna, da bo od Sueškega prekopa letno lahko 80 milijonov dolarjev vložil zm jez. Stroški so preračunani na 250 mi- lijonov dolarjev, k čemur je SZ pri- spevala začetnih 90 milijonov dolarjev. Japonska 30. SZ je dala približno dva- krat toliko tudi Siriji za gospodarska izgradnjo. Svetu je bil zelo na očeh obisk Go- mu'ke v SZ. Prisrčnost, s katero je bil sprejet, kaže, koliko je SZ za utrditev poljskih zahodnih meja in za konsoli- dacijo notranjih razmer, ki jih pred- vsem označujejo gospodarske težave in težave s cerkvijo, ki se noče umakniti s pozicij bojujoče se cerkve. Ko je pred kratkim poljska pošta, proslavljala svojo 400-letnico, so iz Varšave telefonirali tudi slavnemu Hemingwayu, naj da kako izjavo o so- dobni literaturi. Čudaški silak se je ta- koj odrezal, da se sedaj sploh ne piše dobra literatura, ker ljudje radi berejv samo šund. No, če je literatura »majhna«, se pa gode velike stvari širom po pla- netu. To nedvomno. T. O. ŽENEVSKI DAMOKLEJEV MEČ ... 7. NOVEMBRA — STEV. 44 ^^^ STRAN NOVI KOOPERACIJSKI ODNOSI V HMELJARSTVU Korak naprej na naši vasi Do volitev zadružnih svetov ni več daleč. Predvolilne priprave so močno razgibale naše podeželsko prebivalstvo. Zadružniki so poleg vprašanj, ki zadevajo volitve, obravnavali perspektivne načrte kmetijskih zadrug in jih osvojili. Razpravljali in sklepali pa so tudi o raznih drugih vprašanjih, ki naj vplivajo na hitrejši razvoj kmetijstva. Te dni po Savinjski dolini in ostalih hmeljarskih področjih živahno razpravljajo tudi o predlogu novih kooperacijskih odnosov v hmeljarstvu. O tem so nedavno razpravljali na posvetovanju upravnikov kmetijskih zadrug s področja žalske Kmetijsko-hmeljarske poslovne zveze in političnih aktivistov žalske občine. Miru Cvenk: Za dobro in pošteno delo — dobro in pošteno plačilo! Katere so osnovne novosti? Predsednik Kmetijsko-hmeljarske po- slovne zveze v Žalcu tov. Miran Cvenk je na posvetovanju obrazložil osnovne principe predloženih sprememb pri ko- operaciji v hmeljarstvu. Bistvo teh sprememb je v tem, da bodo zadruge y bodoče nosile večjo odgovornost in rečji delež proizvodnega sodelovanja pri pridelovanju hmelja. Nič manj po- memben ni smoter, da bi hmeljarstvo v našem okraju doseglo v celoti take uspehe, kot so jih dosegali najboljši hmeljarji v povprečju doslej. Težišče novih oblik sodelovanja pa je nesporno tudi v tem, da naj bo proizvajalec in lastnik zemlje v redu in pošteno plačan za svoje delo in skrb. Katere so torej bistvene novosti: • Kmetijska zadruga prevzame strojno obdelavo hmeljišč. V bodoče bo po izračunu pridelka vsakemu proizva- jalcu na kilogn*^!!! hmelja pripadalo (trenutno še ne določeno) število strojnih ur. Hmeljarji, ki imajo hme- ljišča tako urejena, da jih je mogoče strojno obdelovati, bodo prav gotovo te strojne usluge izkoristili v hme- lju. Drugi pa, ki imajo preozke vrste, bodo mogli te strojne ure po- rabiti tudi pri drugih kmetijskih delih. • Kmetijska zadruga bo nadalje oskr- bela pridelovalca z umetnimi gnojili po istem principu kot v določevanju strojnih ur. Na kilogram bo kmet dobil od z^ruge določeno količino umetnega gnoja, če pa ga bo potre- boval več, ga bo plačal po dnevnih cenah. Vsak pameten hmeljar bo gledal, da bo pridelal Čim večjo ko- ličino kvalitetnega hmelja, ker se mu bo v tem pogledu obrestovalo pri zaslužku. • Nadalje bodo kmetijske zadruge pre- vzele v svojo skrb zavarovanje in za- ščito hmeljišč. S tem bodo zadruge prevzele velike odgovornosti in bodo morale skrbeti za izdatno zaščitno službo. Morale bodo imeti dovolj mehanizacije in sredstev. • Zadruge bodo oskrbovale hmeljarje tudi s hmeljevkami in sodelovale v izdatni meri pri gradnji žičnic. Prav tako bodo zadruge v zadružnih sušil- nicah sušile pridelek kmetom, ki to želijo. Kaj potemtakem ostane hmeljarjem? Umestno in neumestno vprašanje hkrati. Navidezno res izgleda, kot da proizvajalec ne bo imel kaj delati. Toda to je le na videz. Dejansko pa poleg številnih del, ki jih zadruga ne bo opravljala, proizvajalec z delom sode- luje praktično pri vseh »operacijah«, ki jih prevzema zadruga v svojo skrb. Hmeljar bo sodeloval tako pri obdelo- vanju hmeljišč s stroji in pri gnojenju. Kot vidimo ostane vse delo proizva- jalcu, kajti zadruga samo dobavi gno- jila, ista pesem pa je pri zaščiti rastlin. Kmet bo moral prav tako kot doslej krepko prijeti za delo ob organiziranih zaščitnih akcijah. To delo bo v obra- čunu deležev ob prodaji pridelka do- sledno in pošteno obračunano. Nobene bojazni torej ni, da bi si morali hmeljarji iskati »nove zapo- slitve«, kot je na posvetovanju nekdo v šali dejal. Odlok o rajonizacifi hmelja - osnova bodočih oblik sodelovanja Odlok o rajonizaeiji hmeljarstva v našem okraju ustvarja vse pogoje za uspešno sprovajanje novih oblik koope- racije v hmeljarstvu. S tem, da bodo v bodoče dovoljeni novi nasadi samo v kompleksih 5 ha, zagotavlja osnovni pogoj in to je rentabilnejše obdelovanje in večja možnost zaščite ob čim manj- ših stroških. Predpis, ki bo imel za posledico postopno poenotenje ureje- nosti nasadov (sadike v razmerju 2:2 in 2:1), je izdan v težnji, da bi vse hmeljske p>ovršine lahko obdelovali s sodobnimi stroji. To, da morajo biti vsi novi nasadi opremljeni z žičnicami in da bo treba v obstoječih nasadih po- stopoma odstraniti hmelj evke, ima tudi svoj smoter, ki se vsklajuje z novimi oblikami sodelovanja med zadrugo in proizvajalci. Z novimi predpisi o rajo- nizaeiji hmeljarstva obstaja možnost gradnje rentabilne mreže sušilnic. V strnjenih nasadih bodo vsa dela, pa naj bo to obdelovanje ali zaščita, hitre- je in ceneje izvršena. Tudi v kmetijstvu moramo ubraniti slednjemu dinarju ne- ekonomsko obračanje, kot se je v pre- teklosti prepogosto dogajalo s prepogo- stimi menjavami priključkov, s predol- gimi vožnjami na delovno mesto itd. Porodila se je skrb: kako bo s kadri? Večja udeležba pri proizvodnji v hmeljarstvu postavlja zadruge tudi pred problem kadrovskega značaja. Za vsa ta dela je vsekakor potreben dober, vesten in strokovno podkovan kader. In prav je povedal upravnik zadruge iz Prebolda tov. Vlado Plaskan, da bo treba ta kader poiskati in vzgojiti na vasi sami. Zadruga bo morala čutiti polno odgovornost za delo^ ki ga bo opravljala v kooperaciji. Bojazen, da bi poslej bila zaščita hmeljišč lahko slabša, ne sme dobiti potrdila. Zato bodo mo- rala biti vsa taka dela tako opravljena, da bo z njimi zadovoljen še najbolj pe- danten hmeljar. Vsak proizvajalec pa bo imel dolžnost pri vseh teh delih sodelovati, kar bo tudi v njegovem lastnem interesu. Večji in boljši, ko bo pridelek, večji in izdatnejši bo njegov zaslužek. V naprednih predelih bo pot v socializem hitrejša v razpravi, ki pa so se je udeležili za- stopniki zadrug v premajhnem številu, so razpravljali o marsikaterem pro- blemu okoli novega predloga, ki ga bodo te dni obravnavali zadružniki v svojih vaseh, dajali nanje svoje pri- pombe, ki jih bo kmetijsko-hmeljarska poslovna zveza pred »uzakonitvijo« novih oblik kooperacije morala upo- števati. K razpravi se je na koncu priglasil tudi predsednik OO SZDL tov. Franc Simonič, ki je med drugim poudaril tudi to, da ima nov predlog za koope- racijo v hmeljarstvu poleg gospodar- skih, tudi druge cilje. Ne samo to, da je namen dvigniti proizvodnjo in kva- liteto do najvišje stopnje v celotni hme- ljarski dejavnosti, temveč je ob- enem jasen tudi cilj, da ustvarimo na podeželju take družbene odnose, ko bo predvsem delo, znanje in prizadevnost osnovno merilo boljšega standarda. Ko je razvijal misli, kateri predeli bodo hitreje napredovali, je bil mnenja, da bodo to višjo stopnjo dnižbenega razvoja hitreje dosegli gospodarsko raz- vitejši predeli. To bi bile nekatere iveri o novih oblikah sodelovanja v hmeljarstvu, ki pomeni velik korak socialističnih od- nosov na podeželju. Kr. J. Jože Plaskan: »Kadre si bomo morali poiskati in vzgojiti doma na vasi!« ta i^den ta- teden^^^K^i^ Kolarstvo Petrovče v novih poslovnih prostorih Pred dnevi je bila v Petrovčah v pri- sotnosti predsednika ObLO Žalec tov. Ivana Rančigaja, predsednika sveta za industrijo in obrt žalske občine tov. Sta- neta Marciana in drugih povabljenih go- stov odprta nova delavnica obrtnega obrata Kolarstvo Petrovče. Z nervozo in neprikritim ponosom je kolektiv tega obrtnega obrata pričakal dan, ko je bila z zadnjimi formalnostmi predana svojemu namenu nova, lepa, čista, zračna in svetla kolarska delav- nica. Ce si prisluhnil izvajanjem pred- sednika delavskega sveta, si doumel ve- ličino dogodka. S tem dogodkom se je dejansko zaključila 10-letna borba tega obrata, borba, ki se je začela leta 1948 po nacionalizaciji, po težavah, ki so ta obrat leta 1952 privedle prav na rob propada. Se več, šlo je za obstoj obrata, saj je zasebni lastnik dosedanjih poslov- nih prostorov z enim samim aktom — z odpovedjo najemne pogodbe — teore- tično postavil podjetje na cesto. Kolek- tivu je treba dati vse priznanje, ko ob tej alternativi ni klonil, ampak se je kljub nezadostnim finančnim sredstvom lotu ureditve novih obratnih prostorov. V ta namen so delavci Kolarstva — med drugim — opravili tudi preko 2000 prostovoljnih deloAmih ur... Sedanji obratni prostori so nedvom- no lepši, večji in boljši, kot so bili do- sedanji. Razen tega dajejo vso možnost za razvoj tega obrata tudi na daljšo per- spektivo. In končno, sedaj je ta kolek- tiv na svojem. Tako predsednik občine kot tudi predsednik sveta za industrijo in obrt ter predstavnik Obrtne zbornice za okraj Celje so izrekli kolektivu Kolar- stva vse priznanje in mu čestitali k nedvomno največjemu dosedanjemu de- lovnemu uspehu. Posebno priznanje pa so izrekli še upravniku tov. Tonetu Ro- pasu, ki mu za uspehe pripada levji de- lež, saj je leta 1952 prevzel upravniško mesto v obratu s štirimi zaix)slenimi, danes pa jih je že 38. Ta teden so zabmeli stroji v novi de- lavnici in zapeli novo pesem. Prvi te- den dela — ne samo v novih proizvod- nih, ampak tudi v novih delovnih pogo- jih poteka v znamenju novih načrtov, ki jih ima ta delovni kolektiv. Celjska mlekarna letos pod streho? že nekaj mesecev gradi celjski Stav- benik v bližini Vrtnarske šole Medlog na Ljubljanski cesti novo mlekarno, ki tee tamkajšnjim prebivalcem dozdeva, da nekam kar »prepočasi rase iz zem- lje«. Na zunaj od modeme mlekarne res še ni kaj prida videti, zato se bo čudno slišalo, če zapišemo, da je mle- karna že najmanj do polovice zgrajena. Vsak čas bodo namreč končana vsa kletna dela, ki za mlekarno predstav- ljajo glavni obratovalni obrat. Stavbe- nikovi gradbinci so z vzorno organiza- cijo dela (delajo na akord) glavna dela takorekoč opravili pod zemljo. , Jasno je, da tak obrat, ki bo zahteval svojih 130 milijonov din, ne moremo Egraditi kar v nekaj mesecih. Toda če hočemo biti optimisti, bo nova modema mlekama začela obratovati prihodnje leto. Za letos je okraj prispeval 20 mili- jonov, celjska občina pa 6 milijonov — vsekakor dovolj za gradbena dela. Za prihodnje leto pa pravijo, da bo mle- karna vsekakor imela prioriteto pri pro- računskih sredstvih. Priznati je treba, da predstavnika celjskega okraja in ob- čine kažejo veliko razumevanje za gradnjo nove mlekame. Predvsem pa se je za gradnjo zavzel zvezni ljudski poslanec in predsednik OZKZ Celje tov. Franc Lubej. Tudi glede opreme za mlekarno iz- gleda da ne bo težav, saj jo je zvezna kmetijska zbornica obljubila do konca letošnjega leta (odločili se bodo po vsej verjetnosti za moderno švedsko opremo). Glavni cilj nove mlekame bo oskrba potrošnikov z mlekom, seveda pa bodo presežke mleka tudi predelovali. Celja- ni bodo gotovo z navdušenjem pozdra- vili novost, da bo nova mlekama tudi polnila steklenice (poUitrske in litrske) in jih potrošnikom dostavljala na dom. Predvidevajo, da se bo s tem ix>trošnja mleka izdatno dvignila Doslej je v Celju še vedno izredno močna navada, da kmetice in prekupčevalke — »mle- karice« prinašajo strankam mleko na dom. PODJETJE »MLEKO« PREMOSTn.0 VEČLETNE TEŽAVE Izgube, ki jih je v preteklosti nekaj let zapovrstjo izkazoval celjski obrat Mlekopromet, so bile predmet burnih ra2;prav na marsikaterih sejah in pod- jetje si je tako močno zrahljalo ugled. O vzrokih neuspelega .poslovanja smo že večkrat pisali. Zato pa danes vod- stvu komunalnega podjetja »Mleko« in celotnemu, zelo prizadevnemu kolekti- vu v zadoščenje zapišemo, da je to podjetje letos v tretjem tromesečju prvič aktivno, da krijejo v celoti stro- ške in zaposleni sprejemajo stoodstotne plače. Na to razveseljivo dejstvo je vplivalo več činiteljev. V sklopu podjetja Mleko so ibili prej stranski obrati Šoštanj, Imeno in Šentjur, ki so bili več ali manj v breme celjskemu Mlekoprometu. Le- te so letos izločili. Naprave stare mlekame so povsem iztrošene in veliko izgubo za podjetje je predstavljal predvsem star posnemal- nik, ki je bil povsem dotrajal. Ker je bilo v poletnih mesecih mleka več, kot so ga lahko prodali, so bili primorani delati skuto — ker pa star posnemalnik ni posnel maščobe, so skuto prodajali z maščobo vred. Od začetka letošnjega leta pa že imajo nov posnemalnik in lahko vsemu mleku, ki je namenjeno za predelavo, posnemejo maščobo. Tako imamo v Celju že dobršen čas dovolj kvalitetnega surovega masla, ki ga je prej primanjkovalo. Kot tretja okolnost (morda bi jo lah- ko dali na prvo mesto) je na uspešno poslovanje in na zboljšanje razmer pri podjetju Mleko vplivalo tudi dobro no- vo vodstvo in izmenjava celotnega ka- dra. Naposled vendarle... Tako porečemo, kadar se začenja ostvarjati nekaj že dolgo pričakovanega. V Celju zidamo novo moderno mlekarno... Pohitite z delavsko menzo (Pismo uredništvu) Pred nekaj tedni je Slovenski poro- čevalec poročal, da se pn-ipravlja v Ce- lju obrat družbene prehrane za 3000 oseb. Ker pa izgleda, da je do uresni- čitve te zamisli še daleč, bi bilo prav, da bi začasno odprli v Celju kakšno manjšo menzo. Celje je veliko industrijsko središče, mnogo se gradi v tem mestu, zato je tu tudi dosti delavcev gradbene stroke. Dejstvo je, da so ostala industrijska sre- dišča dosti več storila za ceneno delav- sko prehrano kot Celje. Ni čuda, da celjskim delavcem peša moč ob tako slabi in nezadostni prehrani. Gostinska dobička željna podjetja nudijo za raz- meroma visoko ceno premajhne obroke hrane, ki ne zadošča gradbenim in dru- gim industrijskim delavcem. Niti naše največje gradbeno podjetje Beton ne nudi delavcem primeme in zadostne prehrane. Menza pri »Skalni kleti« ni boljša od gostilne in je od središča, od- nosno delovišč preveč oddaljena Tako delavci dostikrat raje za kosilo otepa- vajo suh kruh, kot da bi šli daleč na slabo kosilo. Letos je ibogata letina krompirja, ze- lja, fižola itd. Mi, navadni delavci bi se zadovoljili z dobro in izdatno juho, bolje plačani tovariši pa bi si lahko kaj več privoščili. Zdi se mi, da bi bilo treba malo več dobre in vztrajne volje, pa bi lahko manjša menza začela obratovati v Ce- lju že v novembm, namesto da bi ča- kali v nedogled dograditev obljubljene večje menze. Karel Podkrajšek, Celje Šole so obnovili V letošnjih poletnih mesecih so t Vi- tanju obnovili šolsko poslopje zgornje šole. Prav tako so letos obnovili tudi šolo v Ločah. Izgleda, da bodo posto- poma prišle na vrsto tudi ostale iole v konjiški občini. KOMISUA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje mesto DIREKTORJA trgovskega in proizvodnega podjetja »Veležitar« Celje Pogoji: ekonomist z najmanj petletno prakso ali komercialist z naj- manj desetletno prakso odnosno visokokvalificiran delavec v stroki z najmanj 15-letno prakso na vodilnih mestih. — Ponudbe z živ- ljenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter kvalifikacij je poslati na tajništvo ObLO Celje do 25. 11. 1958. Alojz Zavolovšek: Ribnik pri Slovensk ih Konjicah (olje) DELAVNOST IN VZTRAJNOST nova in Kulturni dom To so iztočnice letošnjega, t. j. dva- najstega rednega letnega občnega zbora ŽPD »France Prešeren« dne 30. oktobra t. 1. Delavnost in vztrajnost. Eno in drugo dokazujejo številke in priznanja. Celj- ski »Prešeren« je ljudsikoprosvetna skuipnost, katere jedro tvori delovni člo- vek J2; je 1050-čLanska družina v kateri piievladuje mladina predvsem v tisti tretjini, ki poje, igra ali slika. »Zelez- ničarska godba« — aktiv 42 godbenikov in začetnik celjskega »Prešerna« — ni izikoriistila petdesetletnice le za prvo- vrstno delavskoprosvetno proslavo, tem- več tudi za vzorno manifestacijo delav- skoprosvetnega tovarištva in sodelova- nja: v Celju je za svoje slavnostne dni zbrala 222 godbenikov iz revirjev in in- dustrijskih središč, med njiimi tudi že- lezničarje iz Splita. Med njenimi letoš- njimi nastopi zunaj celjskega obzidja pa sta na prvem mestu nastopa v Ljub- ljani pri ^kritju spomenika Zaloškim žrtvam ter na reviji slovenskih godb v Postojni, ki nista ostala nezabeležena v republiških kulturnih kronikah. Društveni mešani pevski zbor se je številčno povečal, naštudLral je 16 no- vih pesmi, absolviral je pet koncertov, od teh enega v Novem Sadu kot gost ta- mošnjih železničarjevnprosvetarjev, a enega v ljubljanski filharmoniji. Oba, zlasti pa slednjii, sta potrdila njegov slo- ves ambicioznega in naprednega pev- skega zbora. Letos je zbor začel tudi s pevsko teoretičnim študijem. DelaATiost mladinskega pevskega zbo- ra označuje samostojni celovečerni kon- cert, častno mesto na okrajnem mla- diiniskem pevskem festivalu in povezava z mladinskim zborom v Varaždinu, ki naj bi pomenila začetek snovanja fe- deralnega festivalskega središča za mladinsko petje v Celju. Pet konceirtx>v je absolviral tudi 35- članski tamburaški orkester. Odlika nje- govih nastopov je, da so bili večidel pri- pravljeni in izvedeni v tovariški kopro- dukciji bodisi s pevskimi zbori, bodisi z drugimi »Svobodami«. Bolezen strokov- nega vodje je preprečila, da se s po- dobno statistiko ne pridružujejo še har- monikarji. Likovniki, ki so se letos udomili v bivši Eli5sabetini kapelici, so si dali naj- več dela z organizacijo loterije slik. Ta sicer ni najbolje uspela, zakaj izkupi- ček je bil preskromen, da bi bil z njim dosežen namen: umetniški paviljon v Celju; bo pa zalegel za njegov prvi vo- gelni kamen. Tudi likovniki goje tova- riške vezi s sovrstniki onstran republi- ške meje, namreč z zagrebškimi želez- ničarji-1 i kovniki. Društvena glasbena šola nudi povik 82 učencem, v društveni plesni šoU si išče razvedrila in pouka o družabnem vedenju kar 347 mladih ljudi. Ta pestrost in bogastvo »Prešernove« Ijudskoprosvetne dejavnosti je bila v teku leta nagrajena z izdatnimi denar- nimi podporami oblasti in itovamiških kolektivov, med katerimii prednjači go- spodarska skupnost J2, s častnimi pri- znanji društvu in ix>sameznikom, na- zadnje še na samem občnem zboru i>o predstavniku SZDL, ki vidi v »Prešer- nu« »steber vsega Ijudskoprosvetnega in kulturnega dela v Celju«. Izpričana de- javnost pa bi ob zgledni vztrajnosti in prizadevnosti številnega izvršuj očega članstva in njegovih strokovnih vodij lahko imela še širše in globlje mere, če bi imeli celjski ljudskoprosvetni in kul- turni delavci svoj dom. Občni zbor je sicer zasedal v »novi društveni dvorani« namreč v dvorani bivšega Zdravstvene- ga doma. Toda ta, v danih okoliščinah še kar primeren ijrostor, ni last ene or- ganizacije: čez dan je učilnica, vsak ve- čer pa pevska soba raznih pevskih zbo- rov. Ne samo »Prešernovi« odseki, tudi ostala celjska prosvetna društva so raz- tepena po zasilnih prostorih križem po našem mestu. Dokler ne bo vsa ta orga- nizirana prizadevnost, volja in žeja po kulturnem in umetnostnem izživljanju zbrana pod eno streho s sodobnim apart- majem, ne moremo pričakovati še več- jih Ijudskoprosvetnih dosežkov v orga- nizacijskem ali v izvajalskem pogledu. Menda je res odveč poudarjati, da je tak kulturni ceniter potreben Celju že spričo 22 prosvetnih društev, ki deluje- jo znotraj njegovih novih občinskih meja. Pa nova glasbila! Za petdesetletnico so »Prešemovci« ui>ali, da jih bodo že uporabljali. Tako pa je ostalo vse pri starem — pri starih glasbilih in pri sta- rih obljubah. Ni denarja. Baje bi kom- pletna godba stala okoli 3 milijone di- narjev. Eni predlagajo najem posojila, drugi pa .prošnje na vse stopnje oblasti in vse tovarniške kolektive, tretji — manj upoma manjšina — bi le čakali na izpolnitev zadevne obljube. Odločil bo nov upravni odbor. Drža vsekakor: Velikemu Celju je potrebna dostojna godba na pihala. Brez nje skoraj ni mo- goča nobena javna proslava; povsod na svetu ji daje ton in slavnostno obeležje. In, če zmorejo drugod v naši domovini, celo v manjših krajih, poklicno ali vsaj polpoklicno povsem opremljeno godbo, bi morali tudi v Celju najti sredstva vsaj za noiva glasbila. Za nadaljnjih pet- deset leit bi rešili to pereče kulturno vpraašnje. Vse drugo, kar je še pri tem potrebno, pa bo posicrbela Ijudskopro- svetna vnema. Eno njenih žarišč je tudi ŽPD »France Prešer^«. G. G. Ob razstavi Lojzeta Zavolovška v Konjicah N« j?orski jasi nad Kad mir jeni \ Savinjski dolini stoji lična hišica, ki jo je (irosov ala — Zavolovšek pred leti sam adaptiral iz skromne bajte. Treba je par bilo ra/.širiti prostor otro- kom, ki so skoraj kar vsako leto prihajali na svet. Štirinajst jih je bilo in oče je moral trdo prijeti za vsako priložnostno delo, da je lahko preživljal mnogoštevilno družino. Izgle- dalo je, da bodo tudi šibki sinovi morali kot težaki služiti kruh, hčerke pa bodo odnesle od hiše edino doto: pridne in poštene roke. Lojzek je bil med svojimi brati in sestrami najbolj ne- žen in sanjav deček. Ko je okupator zasedal našo deželo, je štel Lojzek 14 let. Nekega dne je prinesel o^e v svojem nahrbtniku zapuščino pregnane rad- mirske družine, ki jo je otel plamenom. Bile so šolske risanke, kjer so učiteljevi sinovi ri- sali portrete slovenskih pesnikov in pisateljev. Lojzek je z vročičnim zanimanjem planil na te portrete, si jih prilastil in začel tudi sam ri- sati: Prešerne, Zupančiče, Gregorčiče . . . Od- slej ga risarska mrzlica ni hotela zapustiti. Nove sanje so mu razburkale mlado dušo — rad bi postal slikar. Toda kako daleč, daleč so bile odmaknjene te sanje bajtarjevemu si- nu! Ni pa mo^el in hotel pozabiti nanje — ne- kaj let pozneje (leta 1949) je šel z njimi na služenje kadrovskega roka v Beograd. V bližini kasarne ie bila večerna šola umet- niškega risanja. Podeželski deček (saj je bil v vojaški suknji droban kot otrok) je plašno potrkal na vrata in zaprosil, če bi smel obisko- vati to šolo. Ko je predložil nekaj svojih risb, so ga sprejeli. Bil je srečen, bil je učenec ri- sarske šole in zavesa svetlejše bodočnosti se je začela polagoma odgrinjati. Marsikdaj se je profesor ustavil ob njegovem izdelku in zado- voljujoče prikimal. V III, letniku risarske šole je bil demobiliziran — kam sedaj! Profesorji so mu svetovali, naj konkurira na slikarsko akademijo. Izmed 400 kandidatov so jih k sprejemnemu izpitu odbrali 80 — ml teh pa je bilo na akademijo sprejetih — med njimi tudi Lojze. Hitro si je izposloval štipendijo celjskega okraja in začel pridno študirati. Uspeh ni izostal. Ocene z »osmicami« in »de- vetkami« so ga boteze, sproščena pastoznost ter site, nekoliko težke barve. Izhodiščne pozicije tega slikarstva so realistične, toda s kolo- rističnimi interpretacijami, ki često meje na opaktnost. Tiikaj so prav blizu meje barvnega fovii^zma, včasih celo ekspresionizma, ki pa se mu je uradna beograjska šola znala vedno i2X)gnlti s kolorizmom, zreduciranim do primiti- vizma ali celo simultanizma. Taka so tudi Zavolovškova dela na akademiji. Vendar izpod šolskega emajla že naka- zujejo stremljenja po samostojni raz- vojni poti. Te tendence po osebnem iz- razu so dobile svojo trdno točko v slovenski zemlji, ki je Zavolovška tako prevzela, da jo poskuša zajeti v njenem bistvu. Tu je šel do dna. Njega ne za- nima več njen literarni detajl, ampak globalna vizija o njej, ne parcialni ko- šček njene prirode, ampak legenda o njej. Poleg legende pa tudi ep, pripKJved o njenem življenju. Zemlja je realna — zato so tudi Zavolovškove umetnostne pozicije ostale vezane na realizem, le da je tega poskusil v začetku uresni- čiti z beograjskim koloritom, sedaj pa išče preko barvnega simbolizma njegor nacionalni značaj. Ta barvni simboli- zem, ki se v zadnjih delih tu in tam I>ovezuje s stilizacijo in mestoma celo dekorativnimi odnosno primitivnimi prijemi, ima za končni cilj, došeči na- cionalno noto v tonu in barvi. Lepota narfireč ne leži v »lepoti« amaterskega kriterija, ki še vedno prevladuje pri nas in jo išče v anekdoti torej ekspli- citno, ampak v univerzalizmu huma- nega vrešdnotenja umetnosti, ki je vedno lahko samo implicitna. Umet- nost take vrste seveda ni modna, je pa resna in globoka, ker nas uvaja v idejne in emocionalne sfere, ki predstavljajo bistvo materije in življenja in nas vo- dijo do zadnjih spoznanj. Ta umetnost jo antejska, svojo moč črpa iz zemlje in jo izgubi, ko se je več ne dotika, ker je umetnik vezan nanjo po krvi svojih kmečkih prednikov. Zato bo Zavolov- šek ostal vedno njej zvest. Zemlja mu je podarila slikarsko čud, on ji bo pa to vrnil kot zvesti sin s svojimi deli, ki bodo — tako on upa in želi — epo- peja o njeni široki lepoti, ki tiho žari iz njenih mnogoličnih obUk. Vsi mu to želimo, saj bo njegovo delo lep dopri- nos k splošni kulturi nas vseh; posebno mu pa želimo, da bi njegova prva sa- mostojna razstava že^a uspeh in pri- znanje, kot ^i ga zasluži. C. J. — V. S. V Čast stoletnice smrti znanega po- horskega barda Jurija Vodovnika (1791 —1858) prireja konjiška občina te dni svoj I. kulturni teden, ki bo trajal od 2. Kmetijska gospodarska šola v Celja je začela z delom v torek zvečer se je začel redni pouk tudi na Kmetijski gospodarski šoli v Celju. Ta šola je bila v Celju usta- novljena pred tremi leti; doslej pa je dala že okoli 60 absolventov — v glav- nem članov aktivov mladih zadružni- kov pri kmetijskih zadrugah celjske ob- čine. Ce so doslej za obiskovalce te šole skrbele edinole kmetijske zadruge, pa je v letošnjem letu prišlo do posrečene novosti. Vse slušatelje prvega letnika so namreč pripeljali dosedanji absol- venti, kar kaže, da je šola že v tem kratkem času opravila veliko hvalež- nega dela in si pridobila zaupanje. Po programu bo pouk na šoli dvakrat tedensko (torek in petek) v popoldan- skih urah. Trajal pa bo vse do aprila, ko bodo zaključni izpiti. Učni načrt za- jema splošne predmete, kot slovenski jezik, računstvo, zigodovino, zemljepis, biologijo, kemijo in higieno, zraven te- ga pa še strokovna predavanja iz vseh panog kmetijske proizvodnje. V letoš- njem učnem načrtu ima posebno mesto še hmeljarstvo, kar je rezultat večjega zanimanja za hmelj in seveda rezultat povečanih hmeljskih površin tudi na področju celjske občine. Predvidena novost v letošnjem letu pa je še tesno sodelovanje strokovnih predavateljev pri praktičnem uvajanju sodobnih agrotehničnih ukrepov na kmetijskih posestvih. Vodstvo šole, ki je tokrat poverjeno tov, Kolarju, je mnenja, da je vsako teoretiziranje zaman, če mladi kmetovalci pridoblje- nega znanja ne bodo uvajali v praktično delo. Zato bodo kmetijski strokovnjaki, ki bodo predavali na tej šoli, od časa do časa obiskali še svoje učence na domovih in jim svetovali, kaj bi morali storiti, da bi povečali in izboljšali pro- izvodnjo. Vsekakor je to hvalevredna pobuda, ki jo kaže posnemati! Nedogorele svečke Bilo je pozno zt'ečer na Dan mrtvih. Na malem vaškem pokopališču je še brlelo v megleno jesensko noč nebroj lučk. S svojo medlo svetlobo so risale na obzidje in stene male cerkvice po- šastne sence. Vonj krizantem je polnil ozračje. Vse je bilo tiho. Le od Mozir- skih planin je včasih zavel hladen je- senski vetPr in vznemiril medla pla- menčke sveč. Prihuljeno in nepričakovano se je s severne strani čez obzidje pokopališča privlekla senca. Prihajala je vedno bli- že med grobove. Ob medlem svitu sveč se je senca izoblikovala v mlado dekle. To se je ustavilo, se oprezno ozrlo preko grobov in se sklonilo do goreče sveče. Rahel plamenček je še enkrat zatrepe- tal, nato pa ugasnil med potnimi prsti dekletove roke. Kmalu zatem je nekoli- ko dalje na drugem grobu spet zatre- petal plamenček in ugasnil. V nekem, skoraj določenem časovnem razdobju so ugašali plamenčki sveč na grobovih. Zdaj tu, zdaj spet tam ni več migetala drobna lučka. Ni je upihnil veter. Bil je prelahak, komaj tolikšen, da je pla- menčke le zamajal. Sveče je ugašalo in jih pobiralo v predpasnik dekle, ki mu ni bil mar spomin mrtvih, ne meja med mojim in tvojim. Dekletu se je mudilo, zato je hitelo, da bi ugasilo čim več svečk. Bolj so svečke ugašale druga za dru- go, temneje in pošastneje je postajalo med grobovi. Nagrobni spomeniki in rože so se izgubljale v temo. Nenadoma je postalo dekleta strah. Ugasle sveče v predpasniku so se mu zazdele na- enkrat težke. Vlekle so ga k tlem. S težavo se je vzravnalo in poskušalo steči proti obzidju. Teči ni moglo, povsod so bili grobovi ni spomeniki. Padalo je čez grobove, se z lici dotikalo krizantem in se spet pobiralo. Želelo je priti čim prej domov, onstran pokopališkega zidu. Samo še dva metra je bilo do zidu, ko je dekletu nenadoma zmanjkalo tal pod nogami in je padlo nekam globoko. — Tam je bila novo izkopana jama za mladega fanta, ki je umrl za jetiko. Vanjo je padlo dekle. Oporniki, s ka- terimi je bila jama zavarovana, so se podrli. Talna voda na dnu jame je pljusknila čez rob. Nezavarovane stene jame so grozile dekletu, da ga živega pokopljejo pod seboj. V jami je bilo po- šastno temno, hladno in je dišalo po sveži zemlji. Dekletu je ledenela kri v žilah. Samo ni vedelo, kdaj je spustilo iz rok predpasnik, da so se ugasle sveče vsule na dno jame. Začelo je obupno klicati na pomoč. Na klicanje je pri- tekel dekletov oče in sprva niti ni vedel, kje je hči, ki ji je treba pomagati. Iskal jo je med grobovi. Tudi njemu so se naježili lasje, ko je končno le našel hčer — živo v grobu. Potegnil jo je iz jame in jo odvedel domov. Drugo jutro sem bila pri pogrebu, ko smo pokopali 18-letnega fanta. Umrl je mlad. Jetika mu je razžrla pljuča. Pre- den so spustili krsto v jamo, sem videla, da je na dnu v vodi plavalo preko 30 napol dogorelih sveč. Te nedogorele sveče so ostale nema priča, kaj se je ponoči zgodilo z dekletom, ki je kradlo sveče po grobomh na sam Dan mrtvih. Vera Pelko V nek aj vrstah Vabimo potujoči l(ino... Prebivalci Vitanja in njegovo pohor- sko zaledje zaradi oddaljenosti in sla- bih prometnih zvez s kulturnimi sredi- šči močno pogrešajo kulturnega razve- drila. Imamo pa lepo urejeno dvorano, v kateri poleg domačega prosvetnega društva gostujejo tudi sosedna društva, toda to predvsem le v zimski sezoni. Ze- lo si želimo, da bi nas večkrat obiskal potujoči kino, ker sami nimamo denar- nih sredstev, da bi si nabavili filmsko aparaturo. Filmske predstave bi v tem kraju našle hvaležne gledalce. Morda bi nas v tej težnji podprl Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev? CELJSKI OKRAJNI UČITELJSKI ZBOR BO ZAČEL Z DELOM Veličastna mladinska pevska manifestacija t preteklem šolskem letu je rodila še en uspek — zamisel okrajnega učiteljskega pevskega zbora! ?-'nravljalni (^bor je delo zaključil ia bo v soboto, 15, t. m, ob 15. uri v Glasbeni šoli prva pevska vaja, zvečer ob 19 pa USTA- NOVNI OBČNI ZBOR, Vabimo ponovno vse prosvetne delavce-pevce, ki še niso poslali pri- jave, da to nemudoma storijo in se zanesljiv« udeležijo ustanovnega občnega zbora. Pripravljalni odbor Življenje na naši vasi Težišče nalog v kmetijstvu sloni na zadrugah ZA POVEČANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE SO POTREBNA DOBRA SE- MENA IN SODOBNI AGROTEHNIČNI UKREPI. — SESTANEK S PRED- STAVNIKI KMETIJSKIH ZADRUG S PODROČJA KPPZ ŽALEC. Pred dnevi se je začela širša razprava o pffiedilogu družbenega načrta za kme- tijstvo v žalski občini. V ta namen je bil sklican sestanek s predstavniki vseh kmetijskih zadrug s področja i)oslovne zveze. Osnovno težišče načrta je v tem, da se obdela predvidene površine posamez- nih kultur v kooperaciji. Tako je za področje sedanje žalske občine predvi- denih 50 hektarjev kvalitetnega jedil- nega krompirja, 260 ha visokorodne pše- Tiioe, obnovitev 25 ha sadovnjakov itd. Predvidene so tudi določene oblike ko- •opa-acije na področju živinoreje, ki do- Joča, da bodo zadruge najemale kredite in tako omogočale živinorejcem nabavo pilemenske živine. V razpravi o živinoreji je bilo izraže- no mnenje, da se je sivorjava pasma goveda dobax> obnesla na ,področju obči- ne. V kolikor so bili posamezni primeri obolenj pri živini, je to posledica iz- ključno le rejskih napak. Tudi ipotrebo po umetnih gnojilih so obravnavali konkretno za vsako kmetij- sko zadrugo in na osnovi teh ugotovitev tudi že izvršili naročila za prihodnje le- to. Povprečni normativ porabe umetnih gnojil je naslednji: za hmelj v ravnini 2000 kg, v srednje višinskih predelih 1800 kg in v hribovitih predelih po 1500 kilogramov na ha; za ostale njivske po- vršine 300 do 500 kilogramov na hektar tei* za travnike povprečno 100 do 300 kilogramov iimetnLh gnojil na hektarju. To so sorazmerno nizki normativi, še posebno glede na dejstvo, da veliko, če že ne pretežna večina hmeljarjev že sedaj porabi tudi po 2500 kilogramov umetnih gnojil na hektar hmelja. — Glede na vse navedeno pa je zanimivo dejstvo, da so bili načrti in naročila, ki so jih zadruge že dostavile KPPZ Žalec, nesorazmerno nizka. Tako je KZ Bra- slovče naročila 116 ton gnojil izpod nor- mativa, KZ Gotovi je 133 ton, Petrovče 150 ton, Šempeter 306 ton, umetnih gno- jil za prihodnje leto. Videz je, da bo še treba dokaj prosvetnega dela med kme- tovalci, da bi dosegli smotrno gnojenje, ki 'bo dajalo tudi odgovarjajoče pridel- ke. Načrt predvidenih površin pod hme- ljem še ni bil dokončno določen. Pred- stavniki posameznih zadrug so navedli konifcretne podatke o predvidenih po- vršinah, na katerih bodo stare hmeljske nasade i2x>rali, kakor tudi o predvidenih novih hmeljskih nasadih. Pregled, ki ga je pripravila KPPZ 2alec po stanju v letošnjem letu, kaže, da ima področje KZ Šempeter največ ornih površin pod hmeljem 51 %, sledijo ji pa področja KZ Petrovče 48,4 %, Gotovi je 45 %, Zalec 43,6 % ornih ix)vršin pod hmeljem itd., najmanj površin p>od hmeljem pa ima KZ Vinska gora 14,3 %, KZ Vran- sko 18,5 %. Ti podatki so važni v toliko, ker kažejo, na katerih področjih so (upoštevaje tudi terenske prilike) še možnosti za povečanje hmeljskih po- vršin, kje pa je že dosežena maksimal- na meja (n. pr. KZ Šempeter). -šk- Zadnji pridelki na varno v^klet... Naše zdravilne rastline Kaj mislite, kaj je dražje: kilogram inozemske kave ali kilogram kamilic, ki rastejo skoraj za vsakim plotom? Kamilice pozna vsaka mamica, da uredi delovanje dojenčkovega želodčka in črevesja. Pa tudi odrasli radi sežemo po njih, če je v nas kaj narobe. Manj znano pa je brezovo listje, ki je odlično sredstvo piroti revmi. Pred 25 leti sem krevsal z revmo po ulici. Ne- znan človek mi je svetoval brezov čaj. Ubogal sem in ga pil po večkrat na dan in čez teden dni sem vrnil palico, ka- tero sem si izposodil od soseda. Od ta- krat je ibrezov čaj stalno v moji domači lekarni. Se manj znano pa je bršljanovo listje kot zdravilo proti žolčnim kamnom. Srednjeveliko listje nabereš, odtrgaš pecelj (ki je škodljiv!) in si skuhaš čaj. Vsi napadi polagoma prenehajo, boleči- ne izginjajo. Seveda, če imaš že kamne v žolču, ne smeš pričakovati, da jih bo bršljan zmehčal. Pač pa bo vsaj boleči- ne ublažil. Samo tri rastline sem navedel, ki ra- stejo vsepovsod, ki so z lahkoto doseg- ljive, in vendar plačujemo zanje tatke vsote! C. R. Obeta se nam huda zima z visokim snegom Letošnja zima bo znatno hladnejša od lanske in zapadlo bo veliko snega, je povedal naš znani meteorolog Boris Koljčicki. Zima bo nastopila v sredini decembra, nj^ konec pa Koljčicki predvideva ob koncu februarja. V prvi polovici bo blažja, od druge polovice januarja pa bo izrazito huda. Prvo večjo ohladitev z mrazom in dežjem, moitla celo z manjšim snegom je pričakovati že okoli desetega novem- bra. Do tega časa bo november prilično lep, topel in suh tako, da .bo možno pravočasno izvršiti jesensko setev in končati vse priprave za globoko zimsko oranje. Po dvajsetem novemibru bo ne- kaj lepih dni, pozneje pa bo zopet pri- šlo do močnejšega mraza in prvega snega. V prvi ix>lovici decembra bo pretežno blago vreme z manjšimi padavinami in meglo predvsem v ravninskih predelih. Sele od petnajstega decembra dalje, meni Koljčicki, bo nastopila prava zi- ma. V tem obdobju bo zedo pogosto padel sneg in nastopil bo mraz. Pred no- vim letom bo malo toplejše vreme, ven- dar bo ponovno nastopil mraz tik pred novim letom in nekaj dni jk) njem. To- rej ob koncu starega in v začetku no- vega leta je pričakovati precejšen mraz in padanje snega. Temperatura se bo gibala okoli 5 do 6 stopinj ixxi ničlo. Najhujšo zimo ipuredvideva Koljčicki v sredini januarja in februarja. Okoli petnajstega januarja je možen velik mraz s snegom. To bo trajalo približno deset dni. V tem času bo živo srebro padlo celo do 18 stopinj ipod ničlo. Do konca januarja bo še manjši vdor hlad- KONFERENCA S PREDSEDNIKI POTROŠNIŠKIH SVETOV V 2ALCU iVojbolfsa potrošniška sveta v Žalcu in Zahukovci Na pobudo Trgovinske zbornice za okraj Celje je bila pred kratkim na žal- ski občini konferenca s predsedniki po- trošniških svetov s področja občine. Iz podanih if>oročil o dosedanjem delu po- trošniških svetov se da razbrati, da sta potrošniška sveta v Žalcu in Zabukovci najbolje delala, medtem ko nekateri, kot n. pr. v Šempetru, Polzeli, Braslov- čah in Grižah, sploh dedati niso začeli. Predsedniki ipotrošniških svetov so si bili edini v tem, da manjka neka stalna vez med potrošniškim svetom in potrošniki, kar vsekakor vpliva na delo teh svetov. Ugotavljali so tudi, da se delavci in uslužbenci, ki so bili izvoljeni v te sve- te, odzivajo svojim nalogam, dooim se članov iz vrst kmetov doslej še ni dalo zainteresirati za. to delo. Konferenca je bila koristna in zanimiva še posebno za- to, ker je pokazala, da je vsak izmed de- lovnih potrošniških svetov našel vsaj po eno svojo izvirno obliko dela. Na tej konferenci so bili predsedniki potrošniških svetov seznanjeni tudi z vsemi ukrepi, ki jih izvaja občina za stabilizacijo cen. Pri teh naporih bo tudi potrošniškim svetom pripadel ne- majhen delež. Razprava je bila zelo razgibana, zato so tudi sprejeli večje štetilo 2:aključkov in sklepov. NAJPREJ OSNOVNO IZOBRAZ- BO DELAVCU Pri občinskih sindikalnih sve- tih so letos ustanovili več komisij, ki naj bi delo sindikalnih podruž- nic bolj razgibale. Med temi ko- misijami je tudi komisija za po- litično-ideološko in strokovno iz- obraževanje. Menda ni primer samo v šo- štanjski občini, da izobraževanje članov sindikata ne vzamejo kot resno nalogo, o kateri bi morali govoriti upravni odbori sindikal- nih podružnic. Predvsem zane- marjajo osnovno izobraževanje delavcev in uslužbencev. Kako naj delavec, ki ne zna niti gladko brati in pisati dohaja gospodar- sko politična dogajanja in se tudi sam vanj vključi? Ne smemo po- zabiti, da je druga svetovna voj- na marsikomu onemogočila do- vršiti slovensko osnovno šolo. Potem pa je nagel prehod oblasti v roke delavskega razreda posta- vil na delovno mesto ljudi, ki po- zneje niso imeli časa, da bi se izobraževali. V večjih mestih je bilo to morda lažje, ker so imeli večerne gimnazije in razne teča- je. Vsega tega manjši kraji niso uneli. Pred leti so vznikle šole za odrasle, ki so predstavljale prvi resen korak k izobraževanju de- lavca. Prav zanje bi se morale najbolji zanimati sindikalne po- družnice, pa se niso povsod. V Velenju so ob podpori delavske- ga sveta rudnika v tej šoli imeli že 3 leta po 60 slušateljev. Letos se jih je zopet prijavilo 71. Ce tu ne bi bilo razumevanja tako sin- dikalne podružnice kot delavske- ga sveta in uprave rudnika, bi šola ne delovala tako uspešno. Nujno je, da damo človeku naj- prej trdno osnovo, potem mu šele lahko širimo umsko obzorje, da se bo lahko uveljavil v družbe- nem in delavskem upravljanju. Komisija za politično-ideološko in strokovno izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu bi morala najprej imeti v vseh sin- dikalnih podružnicah referenta za izobraževanje. Le-ta bi s perso- nalnimi referenti podjetja in ustanov ugotavljal izobrazbeni nivo vseh članov. Sele ko bi ko- misija imela točen pregled nad izobrazbo vseh članov sindikata v neki občini, bi se njeno instruk- torsko delo lahko pričelo. 'Lahko bi svetovala društvom ali podruž- nicam, kje bo treba ustanoviti šolo za odrasle in kje bi lahko uporabili drugo obliko strokovne- ga izobraževanja. Tako osnovno kot čisto politič- no izobraževanje sodi prav v ta čas. Četudi sedaj komisije ne bodo mignile s prstom, če sindi- kalne podružnice na svojih let- nih občnih zborih ne bodo govo- rile o potrebi izobraževanja, bo dragoceni čas spet zamujen. je najnovejše sredslvo proti nevšefneinu vonju iz ust in majavosti zob. Nudijo lekarne in drogarije. Trije plodni občni zbori Zadnje dni so bili v Smartnem ob Paki kar trije občni zbori. Prvo je po- lagalo obračun svojega dela Prosvetno društvo, ki je s svojim delom v pretekli sezoni kar lahko zadovoljno, posebno .lep uspeh dosega knjižnica, kajti ljudje »knjige radi bero, i>osebno še, ker je iz- bira knjig iz mes.eca v mesec večja. Članstvo je na občnem zboru sklenilo, da bo pritegnilo v društvo čim več mla- dine, udeleževalo pa se bo tudi študija, ki ga prireja tukajšnja osnovna organi- zacija ZK. V bodoči sezoni bodo upri- zoniLi tri kvalitetne igre, veseli večer ter en nastop neznanih talentov. Torej de- la bo dovolj! Na izrednem občnem zboru kmetijske zadruge Šmartno ob Paki ni bilo opa- ziti tiste živahnosti, kot po navadi, ven- dar je delo zadruge i>rav zadovoljivo. Celokupnega dohodka je bilo nekaj nad 11 milijonov, od tega skoraj 5 mili- jonov čistega dohodka. V prvem polletju sta bUa najbolj de- lavna kmetijski in živinorojski odsek. Pridelek hmelja je bil prav zadovoljiv, pa tudi kakovost ni bUa slaba, saj je bilo 90% prvo- in drugovrstnega hme- lja. ^V tem obdobju so zadružniki naba- vili* 30 plemenskih krav in večje število plemenskih svinj in prašičev. Dobro je delal tudi aktiv mladih zadružnikov in odbor žena zadružnic. Med drugim so bila na občnem zboru sprejeta nova zadružna ipravila, petletni plan razvoja kmetijstva in kandidatne liste za volitve v zadružni svet. Razveseljivo je, da je na kandidatnih listah mladina močno zastopana. Tudi mladina je polagala obračun svojega dela Priznati moramo, da je lanski načrt dela v celoti izvršen. Pre- cej članov je vključenih v TD »Parti- zan«, pri gasilcih. Ljudski tehniki in Prosvetnem društ^. Prav lepe uspehe žanjejo člani namimo-^teniške sekcije, saj so med njimi celo republiški prvaki. Osnovali so tudi nogometno sekcijo, ki je že pričela z delom. Mladina se bo udeleževala tudi študija gradiva VII. kongresa ZK. Devet mesecev uspešnega dela Pred dnevi se je sestal delavski svet Trgovskega podjetja »Savinjski maga- zin« v Žalcu, da bi — poleg vrste dru- gih zadev — obravnaval knjigovodski obračun za obdobje do vključno tretje- ga tromesečja letošnjega leta. Člani kolektiva so v razpravi kritično ocenili posamezne pomanjkljivosti, zJa- sti višino zalog v posameznih posloval- nicah. Sprejeti sklepi obetajo, da bodo tudi te pomanjkljivosti odpravili. De- lavski svet »Savinjskega magazina« je nadalje sprejel sklep, da bodo z novim letom priključili še trgovsko podjetje »Pri hmeljarju« v Petrovčah. — Ta sklep je v soglasju z načelno politiko žalske občine, ki teži za tem, da bi vso maloprodajno trgovsko mrežo na ix>- dročju občine zajelo 4 do 5 močnih trgovskih podjetij. Seji je prisostvoval tudi predstavnik potrošniškega sveta. Ta novost se je pokazala zelo koristno in jo bo »Savinj- ski magazin« obdržal kot stalno obliko sodelovanja s potrošniškim svetom. Ob koncu je delavski svet razpravljal še o predlogu občine, ,po katerem naj bi stanovanjsko gradnjo pospešili na tak način, da bi več gospodarskih orga- nizacij skupaj gradilo stanovanjske blo- ke. Delavski svet je soglasno pozdravil to sugestijo občine in sprejel sklep, da bo pristopil k takšnemu načinu gradnje stanovanj. -šk- OGLAS V ČASOPISU je naibolfša rehtama ADMINISTRATORKO z administrativno žolo in zBanjem stro- jepisja iš^e GOSPODARSKA POSLOV- NA ZVEZA, CELJE, Cankarjeva ul. 1. Nastop službe s 1. decembrom. Plača po tarifnem pravilniku. žena^dom^^družina^^žena^dom^družina Ne morem se učili, ker^moram doma delali Naši šolniki na roditeljskih sestankih radi potožijo, da se učenci doma pre- malo učijo. Otroci pa se navadno v šoli izgovarjajo (predvsem otroci iz pode- želja), da so imeli preveč drugega dela in da za šolo in naloge ni bilo časa. Med našim podeželskim ljudstvom je še marsikje zakoreninjena misel: najprej domača opravila, potem šele šola Ce bi hoteli ostati pri tej misli, potem otrok na deželi, kjer je vedno dovolj dela, sploh ne bi imel časa za učenje. Tudi podeželski starši bi se morali zavedati, da je učenje v šolski dobi eno najvaž- nejših opravil za otroka in kateremu bi morala dati oče in mati prednost pred ostalim delom. Otrok nikakor ne sme in ne more biti tista delovna sila, brez katere bi se doma ne dalo opraviti vseh iposlov. Izkušnje kažejo, da kmetovalci, ki pravilno gledajo na vzgojo svojega na- raščaja najdejo vedno dovolj časa tudi takrat, kadar gre za vzgojo in izobraz- bo. Pri teh je tudi gospodarstvo navad- no v najlepšem redu. Oni pa, ki vedno tarnajo, da ni časa in nikoli dovolj rok na kmetiji, navadno tudi gospodarsko pešajo, ker ne znajo organizirati dela Tako sta dostikrat gospodarska nespo- sobnost in neznanje osnovni vzrok pre- komerne zaposlitve vseh — tudi šolskih otrok. Posledica je, da podeželski učen- ci v šoli snovi ne zmagujejo in ostajajo v enem razredu po več let. S tako prakso bodo morali kmetoval- ci prekiniti. Napredno gospodarstvo za- hteva od našega kmeta mnogo znanja in sposobnosti, da pridela čim več in tako ustvarja pogoje za čim višjo živ- ljenjsko raven. Ce hočete, da bo vaš otrok kos velikim nalogam, ki jih stav- Ija predenj naša današnja družba, mo- rate storiti vse, da si pridobi čim več znanja. Popolnoma napačno je tudi mnenje nekaterih, ki mislijo, da v času, ko otrok obiskuje osnovno šolo, še ni potrebno domače učenje, pač pa šele v gimnaziji. Vedeti moramo, da osnovna šola daje osnovno znanje za celotno kasnejše šo- lanje. Ce je ta osnova slaba, bo učenec prej ali slej klonil v višjih razredih. Prvo osvajanje znanja je najtežje. Zato mora že osnovna šola privaditi in na- učiti učenca na pravilno in samostojno učenje. Zato bo tisti učenec, ki se je te- ga naučil že v osnovni šoli brez večjih težav uspešno delal tudi v gimnaziji. Seveda pa spet ne smemo trditi, da naj otrok opusti sleherno domače opra- vilo. Ne. Tudi ta skrajnost bi rodila zle posledice. Vsa opravila mora otrok sma- trati za nujna. Ne smemo dopustiti, da se otrok navadi izmikanja domačim opravilom. Potreben pa je pravilen dnevni red otrokovih opravil — in to od vstajanja, zajtrkovanja, odhoda v šolo pa do domačega učenja, drugih opravil pa tudi iger. S tako razdelitvijo dela bo- mo navadili otroka na red, rad nam bo pomagal pri domačih opravilih in tudi za učenje bo imel vedno dovolj časa. SE EN SERVIS STANOVANJSKE SKUPNOSTI V CELJU Ideja Stanovanjske skupnosti, ki se je že večkrat obravnavala pri Društvu žena — se je končno uresničila. Tako smo zdaj v Celju pred kratkim odprli krpalnico, ki sprejema v popravilo po- steljno in drugo perilo. Kaj to pomeni za našo zaposleno ženo, ni treba p>ose- bej poudarjati. Istotam — v Ključavni- čarskem bloku — je začela poleg krpal- nice obratovati tudi nova pralnica in li- kalnica. Naše žene se teh servisov mno- žično poslužujeja nejšega zraka, nakar se bo vireme malo zboljšalo. Okoli 15. februarja bo zopet prišlo do hudega, verjetno do najhujše- ga mraza v tej zimi. Tudi to obdobje bo trajalo okoli deset dni in možno je d« se bo v tem času spustilo živo srebro celo do 20 stopinj pod ničlo. Pozneje, pravi Koljčicki, zime ne :bo več. Po nje- govem predvidevanju bo že konec fe- bruarja nastopila pomlad. Razumljivo, to še ne bo prava pomlad, toda večjega mraza in snega ne bo več. Priprave za volitve so končane (Nadaljevanje s 1. strani) organizacij na vasi močno okrepilo. Ne- majhen delež pri tako uspelih pripra- vah imajo ravno osnovne organizacije Socialistične zveze. Ta tesna povezanost ob tej pomembni akciji nam zagotavlja tudi uspeh pri volitvah samih. Med za- drugami bo na dan volitev potekalo tekmovanje za čim boljši potek volitev. Tekmovanje, ki ga je napovedal kra- jevni odbor Socialistične zveze vsem ostalim krajevnim in vaškim odborom bo gotovo pokazalo pozitiven uspeh pri volitvah širom okraja. Vsekakor pa je naloga vseh zadružnih in ostalih mno- žičnih organizacij, da predvolilno agi- tacijo do volitev še stopnjujejo ter da bodo volitve same uspeh v času pred- priprav še povečale. Pozor, strupene gobe na trgu! v zadnjem času se je v celjski bolniš- nici zdravilo več ljudi, ki so se zastru- pili z gobami. Skoro v vseh primerih so zastrupljenci kupili gobe od zasebnih prodajalk na celjskem živilskem trgu. Ni še dolgo tega, ko se je v celjski bol- nišnici zdravila kar cela družina, ki se je zastrupila z gobami. Te dni pa sta «e zastrupila zakonca Krošelj z Aljaže- vega hriba, ki sta prav tako morala iskati zdravniške iix>moči v bolnišnici. Cinikamiška delavka Elza Krošelj je pripovedovala, da je kupila pol kilo- grama gob »sivk« na trgu pri stojnici, kjer prodajalke prodajajo tudi mleko in mlečne izdelke. Ko jih je doma pri- pravila in sta jih z možem zaužila, so morali ženo kar kmalu s težkim za- strupljen jem prepeljati v bolnišnico. Tudi mož je moral iskati zdravniško FKjmoč. Ker pomenijo gobe v jesenskem času prijetno spremembo v našem jedilniku, si jih radi privoščimo — in kdor si jih ne utegne sam nabrati, jih pač poišče na živiljskem trgu, saj jih je zadnje čase dovolj. Toda če že niti potrošnik, niti prodajalec ne ločita užitnih gob od strupenih, bi bilo nujno, da bi tržna in- špekcija dobila izvedenca, ki bi pred prodajo pregledal gobe. Zadnji številni primeri zastrupljenja z gobami, ki so bile kupljene na celjskem živilskem trgu, i>a tržno inšpekcijo nujno opozar-. jajo, da napravi temu red. Do takrat pa celjskim potrošnikom svetujemo, da kupujejo na trgu samo tiste gobe, ki jih tudi sami p>oznajo kot užitne. Najstarejši upokojenec v Celju Jakob Seme iz Linhartove ulice živi v Celju že več desetletij in je sedaj najstarejši upokojenec v mestu — star 96 let. Svojo, težko prislioženo pokojnino uživa Seme že 33 let. Življenjska pot ga je vodila iz rojst- nega kraja Police pri Grosupljem naj- prej v Ljubljano, pa v Hercegovino, na Dunaj in potem v Celje. Na posestvu svojega očeta je najprej bil kmetovalec, potem nekaj časa orožnik, 21 let je bil služitelj na Dunaju, od 1919 pa do 1926 pa služitelj na Glavarstvu v Celju. Za sabo ima skoraj 40 let aktivne službe. Pozno jesen svojega življenja pre- življa Jakob Seme popolnoma sam, sam si tudi gospodinji. Zena Avgusta mu je umrla pred šestimi leti, stara 86 let. V življenju najstarejšega celjskega upokojenca so bila najbolj tegobna leta druge svetovne vojne. Nekega pomla- danskega dne 1941. leta so tudi njega in ženo Nemci izselili na Hrvaško. Starčka sta ostala brez denarja, obleke, kruha. Bilo mu je blizu 80 let, ko je moral prijeti za motiko in okopa vati vinograd, biti pastir in pestim j a — delo za kos kruha. Ob koncu vojne sta se domala gola in bosa vrnila v upostošen dom. KULTURNI TEDEN 9 KDN]l[jlH To nedeljo so v Slov. Konjicah odprli kulturni teden, ki spada med najvaž- nejše dogodke letošnjega leta v tem kraju. Kultiu-ni teden konjiške občine je posvečen stoti obletnici smrti pohor- skega i>esnika Jurija Vodovnika, ki je v prejšnjem stoletju živel in pesnil v Skomerju na Pohorju. O pesniku Juriju Vodovniku je na otvoritveni proslavi govoril tov. Fran- ček Selih iz Slov. Konjic. Omenil je ne- katere njegove najbolj znane pesmi, ki še žive med pohorskim ljudstvom, ne- katere pa so ponarodele. Kakšne pesmi je zlagal in jim dal meločlije, je na pro- slavi najbolje pokazal pevski zbor iz Skomerja, ki je zapel več njegovih pe- smi res prav originalno kot so jih Po- horci podedovali iz roda v rod. Razen i>evskega zbora iz Skomerja so na proslavi sodelovali še mali harmo- nikarji iz Vitanja. Njihov nastop i« ic- vajanje različnih komadov, je pokazal, da imajo v tem kraju dober glasbeni naraščaj. Omeniti je potrebno še reci- tacije male Marice iz Zbelovega, petje treh deklet iz Jerneja in pa recitacije tov. Francke Ratej iz Žič, ki je dve pesmi sama zložila. Le škoda, da je na ,prirediitvi bilo manj gledalcev kot bi si taka stvar zaslužila, pogrešali pa smo tudi sodelovanje domačih društev in po- sameznikov. DAROVALI SO KRI Pred kratkim je bila v nekaterih km- jih konjiške občine izvedena krvodajal- ska akcija, ki je tokrat nadvse priča- kovanje dobro uspela. Tako se je v Lo- čah prijavilo za odvzem krvi okoli 100 ljudi. Poleg delavcev iz loških podjetij so se tokrat izkazali tudi okoliški kmeč- ki prebivalci, kar doslej ni bil pogost primer. V Konjicah je prišlo v ambulanto, kjer so odvzemali kri preko 150 ljudi iz konjiških iKJdjetij in ustanov (deloma pa tudi iz okoliških krajev). Da sta obe akciji tako dobro uspeli, imajo posebno zaslugo množične organizacije, zlasti odbori RK. Pohvaliti pa je treba tudi gospodarske organizacije, ki so na dan odvzema krvi dale svojim delavcem prost dan. Anketa Olepševalnega in turističnega društva v Celju Tik pred koncem lanskega šolskega leta, to je v maju letos, je propagandni odbor celjskega Olepševalnega in turi- stičnega društva razpisal med učenci osnovnih in Pomožne šole ter dijaki nižjih razredov bivše prve in druge gimnazije anketo, ki bi ji lahko dali naslov, kaj bi morali v Celju še naredi- ti, da bi bilo mesto lepše in bolj pri- vlačno. V anketi je sodelovalo 1486 učencev in dijakov celjskih šol. Anketa je dosegla izreden uspeh, saj so najmlajši prebivalci mesta ob Savi- nji dali nešteto predlogov za izboljšanje določenih celjskih problemov. Olepše- valno in turistično društvo je vse te predloge zbralo z največjo pozornostjo in jih bo po možnosti tudi skušalo spra- viti v življenje. Ob razpisu ankete je dmštvo napovedalo še žrebanje 20 an- ketnih listov. Po posebnem sklepu bQ društvo na začetku novembra povabilo vse izžrebane anketirance na skupno za- kusko, kjer bo razdelilo nagrade, hkrati pa se pogovorilo o nekaterih problemih, ki so jih nakazali otroci, kot o ustano- vitvi pionirskega, oziroma mladinskega odseka pri Olepševalnem in turističnem društvu, o delu posebne straže za čuva- nje nasadov in podobno. -mb NA PREVORJU BODO ODKRILI SPOMENIK PADLIM BORCEM Kot trajen spomin preko 20 borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja, bo Krajevni odbor ZB NOV Prevorje odkril v nedeljo na Prevorju spomenik. Prevorje se na ta veliki praznik te- meljito pripravlja. Večer pred tem praznikom bodo zagoreli kresovi, oko- liške kraje pa bodo obiskale patrulje. V nedeljo pa bo improviziran majhen napad. Krajevni odbor ZB NOV Prevorje va- bi k odkritju spomenika svojce in so- rodnike padlih, vse borce, ki so se bo- rili v teh krajih. OTROCI OTROKOM Podmladkarji osemletne šole v Šmar- ju so na svojem prvem sestanku v no- vem šolskem letu sklenili, da bodo pri- čeli takoj s sadno akcijo in poslali zbrano sadje svojim vrstnikom v naj- bližje mesto. Tako so pisali v celjsko bolnišnico po 30 sadnih zabojev in so jih tudi kmalu dobili. Učenci, pred- vsem mlajši, so z največjo vnemo pri- našali lepa jabolka in jih zlagali v za- boje. Kmalu so bili zaboji polni in v Tednu otroka je šoter Kmetijske za- druge Šmarje 15 polnih zabojev brez- plačno odpeljal v Celje. Medtem pa so podmladkarji napolnili še ostale zaboje, ki jih bodo v kratkem poslali svojim vrstnikom. celjski trg Pozna jesen se že nekaj dni kaže tudi na celjskem živilskem trgu. Kot smo bili še nedavno vajeni, da so na živil- skem trgu stale stojnice pri stojnicah, je že nekaj dni precej praznine v tem okviru. Sicer pa se čudimo, ker jesen le še ni tako pozna, vreme tudi še stre- že, mnogo povrtnine in zelenjave je še na vrtovih — celjski trg pa ima le malo izbire. Tako kvalitetne zimske solate v teh dneh skoro ni bilo moč dobiti. Je- leni primemo je na stojnicah — tako •ocialističnega kot zasebnega sektorja — ta teden je še največ zelja, repe in korenja, nekoliko še cvetače in zadnji »paberki« paprike. V lepi izbiri pa je še vsakovrstno sadje. V zadnjem času je tudi pomanjkanje jajc na trgu in zgleda, da zasebniki — redki ponudniki — radi izkoristijo to »krizo«, saj nekatera gosixxiinja v sti- »ki rada plača tudi višjo ceno. Sicer pa ima tržni inšpektor dobre oči. gibanje prebivalstva v času od 25. oktobra do 1. novembra 1958 »e je rodilo 25 dečkov in 31 deklic. Porok ni bilo. Umrli: Barbara Kline, gospodinja iz Celja, stara 74 let; Julijana Ocvirk, gospodinja iz Celja, stara 79 let; Milan Kotnik, otrok iz Velenja, star 5 mesecev; Stanislav Bečan, otrok iz Zg. Zreč, star 15 dni. kronika nesreč Milivoj Aleksic iz Celja je padel in si pri IMidcu poškodoval nogo. Andreja Skutnika iz Strmca je pri delu stis- »il hlod in mu poškodoval nogo. Josipu Anderluhu v Šmarju pri Jelšah je »troj pri delu težko poškodoval roko. Rado Stojakovič iz Celja je pri delu prišel ■sed dva voza. Poškodovan ima prsni koš. Pri padcu si je poškodoval rebra Franc So- ▼inc z Brega. POČASTILI SMO SPOMIN MRTVIH Kljub izredno slabemu vremenu so tudi letos Celjani dostojno počastili spo- min padlih žrtev na Dan mrtvih. Kot vsako leto, je bila tudi topK>t glavna svečanost pred spomenikom na Slan- drovem trgu. Slavnostni govor, častna salva, recitacije, petje pevcev moškega komornega zbora — s tem smo Celjeuii izrazili hvaležno pozornost vsem, ki so darovali svoja življenja za našo svo- bodo. Razumljivo je, da tudi okolica ni za- ostajala za mestom in so domala v vseh krajih z žalnimi svečanostmi dostojno proslavili Dan mrtvih. Prav lepo so bili letos urejeni tudi množični grobovi na Frankolovem in drugod. ZGLEDNA POŽRTVOVALNOST Ni še dolgo od tega, ko je ob nevihti udarila strela v leseno skladišče lesne volne Tovarne emajlirane piosode. Skla- dišče se je vnelo in pričelo goreti. Tov. Ludvik Mulan, vratar pri »Agro- tehni«, ki leži nasproti temu lesenemu skladišču, je opazil požar, skočil preko žične ograje ter sam pogasil ogenj z vodo, ki se je nahajala pri skladišču. Na ta način je preprečil večji požar, ki bi lahko uničil celotno skladišče lesne volne ter ogrozil tudi sosednje skladišče embalaže. S tem dejanjem je preprečil znatno škodo, ki bi jo lahko utrpela družbena skupnost. . Ker se je tov. Mulan požrtvovalno iz- kazal že večkrat pri gašenju raznih lo- kalnih {x>žarov v tovarni, mu gre vse priznanje ter mu je zato Tovarna emaj- lirane posode dala tudi primemo na- grado. MOJSTRSKA SOLA TUDI V CELJU Na priporočilo pristojnega sveta sta oba zbora Okrajnega ljudskega odbora v Celju na zadnji skupni seji potrdila predlog o ustanovitvi mojstrske šole v Celju. Sola bo vzgajala visoko kvalifi- cirane delavce za potrebe industrije in obrti. Šolanje bo trajalo tri leta; pouk pa bo v popoldanskem času. 630 vlagateljev v enem dnevu Takega prometa, kot je bil letos na dan 31. oktobra — (Dan varčevanja) — Celjska mestna hranilnica še ne pomni. Že nekaj let zapovrstjo CMH pripiše na dan 31. oktobra vsakemu vlagatelju, ki vloži na ta dan znesek najmanj 3000 din, nagrado 500 din. Da se naši vlaga- telji te koristi radi poslužujejo, pove dovolj jasno rekordna številka — 630 vlagateljev v enem dnevu. Tako je bilo pri Celjski mestni hra- nilnici na Dan varčevanja — 31. okto- bra vloženih 4 milijone 297.353 dinarjev. Seveda pa v tem znesku niti niso všteti vlagatelji, ki so v podružnicah v Ve- lenju in Ljubnem ta dan vložili svoje prihranke. med^udmi Cm^ ZIMA NA DURI - V PEČ SI ZAKURI Pozno jesen ne naznanja samo ter- mometer in datum na koledarju. Se obilo drugih znakov spremlja njen prihod. Zapozneli ljudje na primer v tem času začno tekati za kurjavo, ki naj jim ogreje dom v mrzlih zim- skih mesecih. Sicer je vedno manj ljudi, ki si kurjave ne preskrbijo še v toplih dneh. Seveda imajo ti »slabi planerji« več skrbi, kajti na zimo ni samo problem ali je dovolj drv in premoga v pleti, za zimo se je treba založiti tudi z ozimnico, kot je krom- pir, sadje, zelje itd. Zelo pogosto se ljudje šele na zimo spomnijo, da je suknja prejšnje »sezone« dobila luk- nje in da bo treba kupiti novo. Le malokdo ima take dohodke, da bi si v enem ali dveh mesecih lahko na- kupil vse te prepotrebne stvari. Poglejmo malo naokoli po ljudeh. ki si kot ježki šele ob prvi slani začnejo nositi skupaj sredstva za toplo prezimovališče. Nekaterim je prišla prav regulaci- ja Savinje. Na levem bregu so ipo- drli vrsto kostanjev. Iznajdljivi po- trošniki so izkoristili to priložnost in pridno obsekavajo debla. Koristi imata iznajdljiv državljan in investi- tor. Državljan si pripravi drva iz debelih vej in okleščkov, investitor pa ima očiščena debla brez posebnih stroškov. Nekateri se oskrbujejo s kurjavo iz Savinje!? Nič nenavadnega. Ka- dar Savinja poplavlja, nosi s seboj debla, veje, celo cepanice in deske. Kdor je spreten, si jih s kavljem na dolgi prekli nalovi in pobere tisto, kar je voda naplavila na bregove. Na videz ,ix>znam več starih ženic, Veje kostanjev, ki so jih zaradi regulacije Savinje podrli, bodo grele ne- katere iznajdljive Celjane. Fantič, ki se igra na kupu obrezlin, nima skrbi, da bi ga pozimi zeblo... ki s koši romajo ob jutrih ali ob večerih iz okolice v mesto. V koših nosijo dračje, suhe veje, češarke itd. Včasih se v torbici znajde tudi kakšna goba. No, to so posamezniki, toda na tak način se Celje ne more ogreti. Ve- čina se oskrbuje s kurjavo pri »Ku- rivu«. Zanimivo je izračunati kako dolgo morajo delati velenjski rudar- ji, člani enega največjih rudarskih kolektivov pri nas, da Celjane ix)zi- mi ne zebe? V vseh treh smenah polnih teden dni. Dnevna proizvod- nja velenjskega rudnika je okoli 6.000 ton. Celjani pa letno v gosix> dinjstvih, po pisamah in delavnicah pokurijo okoli 30.000 ton lignita. K temu je treba dodati še 10.000 ton kamnitega premoga, ki ga proda »Kurivo«. Ta premog pride iz bliž- njih rudnikov rjavega premoga. Rudnik Pečovnik dela do polovice proizvodnje za potrebe mesta Celja. Njihova prodaja za gospodinjstva pa znaša letno okoli 1000 ton premoga. Drv porabijo Celjani znatno manj, odkar je dovolj premoga. Okoli 4000 kubičnih metrov drv proda letno ipodjetje »Kurivo«. Precej drv dobi- jo meščani tudi po drugačnih poteh. »Savinja« na svoji žagi proda letno okoli 9 ton obrezlin in približno 5 ton žagovine. Obrezline prodaja tudi »Kurivo« in žaga na Lavi. No, to je letno kljub temu kar čeden gozdi- ček. Kot imajo nekateri kurjavo v kle- ti, tako tudi ni malo tistih, ki imajo kurjavo v listnicah. Se vam zdi ču- dno. Toda je res. Velik del mešča- nov se greje ob električnih pečicah, kuha na električne štedilnike, se kopa v vodi, ki jo grejejo v elek- tričnih bojlerjih. Modemi časi se tudi v tej obliki izkazujejo. Iz leta v leto raste ix>trošnja električne energije za približno 20 %. Od skup- no porabljene energije v gospodinj- stvu gre okoli 20 % za razsvetljavo, ostalo pa za kuhanje, gretje itd. V lanskem letu pa so v Celju porabili 8 milijonov 140 tisoč kilovatnih ur gospodinjskega toka, kar znaša sku- paj okoli 28 milijonov 094 tisoč di- narjev. Pa še recite, da ni dober del kurjave spravljene kar v naših že- pih. Poraba kurjave, tako premoga, le- sa in elektrike raste v jeseni, pride na vrhunec v zimi in pojenja spo- mladi. Odkrito rečeno, sodobni do- movi porabijo nekaj elektrike tudi za hlajenje v pasjih dneh. Toda te- ga je manj. Svojčas, ko je bilo za kurjavo hudo, je bila večja dirka okoli nabav. Danes pa le pretežni del meščanov kupi kurjavo v polet- nih mesecih, ko podjetje »Kurivo« nudi tudi potrošniško posojilo. Na obroke se greje v našem mes-tu pri- bližno ena i>etina prebivalcev. Zanimiv je podatek, ki neposre- dno hvali rudarstvo. Dvig proizvod- nje v rudarstvu se pozna p)0VS0d, zlasti pa še pri naših gozdovih. V* letih od 1945 do 1948 so bili rudniki v krizi. Takrat smo v Celju letno porabili okoli 40.000 kubičnih me- trov drv. Danes jih porabimo okoli 4.000 kubičnih metrov. No zeblo nas pozimi ravno ne bo, čeprav nas trenutno zazebe, ko pla- čamo račune za kurjavo in tok. To- da kaj hočemo. Od Krapinskega pračloveka do danes je na našem področju ta problem enak c. k. V izložbah je še poletna konfekcija. Stanovalci te hiše so si pravočasno nabavili kurjavo... med ijudmi^med ^udmi»med ljudmi ^^JOVEMBRA^^TE^^ ^^^STRAN IIII^ESiSSI^SSSBBBSCEBBSlB^^^^ Pred pomembnimi sprcmemliami V nadaljnjem razvoju in delu organizacij za telesno kulturo Pred dnevi sta zasedala v Celju okrajni zbor ia zbor proizvajalcev, ki sta bila med drugim podrobno seznanjena tudi z delom Sveta za te- les«» vzgojo, o perečih problemih telesne kul- tare t okraju in o merah, ki bi jih bilo treba »prejeti za izboljšanje sedanjega stanja. Pred- sednik Sveta za telesno vzgojo tov. Karel Jug je ponovno poudaril pomen telesne vzgoje v naših šolah, ki je brez dvoma ključno vpraša- nje pri nadaljnjem uspešnem razvoju telesne kaltnre. Danes mladina v celjskem okraju v Šolah ni deležna osnovne in vsestranske telesne izobrazbe. Vzrokov za takšno stanje je več — iskati pa jih je v pretežni meri v slabih ma- terialnih, kadrovskih in drugih pogojih, v ka- terih se odvija ta dejavnost. Od preko 200 šol imamo v okraju le 11 šolskih telovadnic, iO šol izkorišča zaprte prostore od drugih društvenih orgaaizacij, tri četrtine šol pa je brez teh učil- aie ia je seveda pouk telesne vzgoje v neugod- aih vremenskih razmerah, zlasti pa v zimskem časa, močno problematičen. Še vedno pa je v okraju tudi preko 40% šol brez lastnih prosto- rov za pouk telesne vzgoje na prostem. Izred- Bo slabo stanje je tudi v kadrih. V 29 popolnih osnovnih šolah je na razpolago le 17 kvalifi- ciranih predavateljev telesne vzgoje, v 17 stro- kovnih šolah pa je le ena sama strokovna moč! Nič čudnega, če so marsikje, tako tudi v Celju, spričo pomanjkanja kadrov vodstva Sol reducirala pouk telesne vzgoje za tretjino, ponekod pa celo za 50%. Danes se povsod močno poudarja potreba po zvišanju števila ur telesne vzgoje v vseh vrstah naših šol, v celj- skem okraju pa že itak predpisan predmetnik krčimo na minimum. Vprašamo se le, če mla- dina v teh pogojih lahko dobi osnovno telesno izobrazbo v naših šolah in povsem jasno nam je tudi lahko, zakaj se po zaključenem šolanju ■e vključuje v športna in telesnovzgojna dru- štva! Da bi zadovoljili potrebe po predmetnem pouka telesne vzgoje v skladu z reformo šol- stva, bi potrebovali v celjskem okraju v bliž- ajem obdobju nad 50 novih učiteljev in pro- fesorjev telesne vzgoje. Občine ne kažejo ve- liko razumevanja za štipendiranje teh kadrov! Tadi glede učil — opreme, orodja in drobnih rekvizitov — je stanje na šolah za pouk teles- ne vzgoje mizerno. Brez teh pripomočkov je pač aemogoče dosegati učnih smotrov. 2e po- datek, da je za potrebe šolske telesne vzgoje bilo T zadnjih letih v proračunu šol v našem okraju le 26—46 dinarjev na učenca, nam zgo- vorno pove o zapostavljanju te vzgoje v siste- aia aašega šolanja. V družbenih organizacijah je »paziti večjo razgibanost, poraslo je število •saovnih organizacij, število članstva, razvile so se ustrezne organizacijske oblike vodenja •saovnih organizacij v komunah in na okraju. Težke materialne razmere pa dušijo večji raz- Hah tudi na tem področju. Še vedno osnovne organizacije nimajo osnovnih sredstev za vzdr- ževanje svojih objektov in naprav, da ne go- vorimo o sredstvih za redno življenje, prire- ditve, tekmovanja, opremo in podobno. Pro- blem finansiranja športa in telesne kulture se tadi T celjskem okraju pojavlja pred društve- aimi delavci vedno v ostrejši obliki in ga bo treba nekako rešiti. Brez dvoma bo kongres telesne kulture v splošnem jugoslovanskem me- rila sprejel določene sklepe in priporočila, da bi merodajni činitelji z zakonskimi odredbami ■redili bodoče finansiranje naše telesne kul- ta re. Svet za telesno vzgojo je po osvetlitvi še osta- lih perečih problemov telesne kulture v okraju Itredlagal obema zboroma naslednja priporočila, ki sta jih oba zbora tudi soglasno sprejela: 1. V skladu s povečanjem občin je treba po- vsod postavil tudi ustrezne občinske svete za telesno vzgojo, v manjših občinah pa samostoj- ae komisije za telesno vzgojo. 2. Občinski ljudski odbori naj vsem šolam v aeposredni bližini šolskih zgradb zagotovijo po- trebna zemljišča splošnoljudskega premoženja Jim aredltev šolskih igrišč. 3. Občinski ljudski odbori naj z rednim šti- pendiranjem skrbijo za kader učiteljev in pro- fesorjev telesne vzgoje. 4. Okrajni ljudski odbor naj podpre predlog • astanovitvi akademije za telesno vzgojo ozi- roma srednje šole za telesno vzgojo, ki bi jo aaj ustanovil Svet za*šolstvo LRS. 5. Občinski ljudski odbori naj prevzamejo z a«vim proračunskim letom v vzdrževanje ob- ■ stoječe objekte za telesno kulturo, s prizade- 'timi koristniki pa naj urede sistem upravlja- aja. 4. Večja skrb za telesno vzgojo v naših šolah naj (^raža tudi v občinskih proračunih, kjer je treba odpraviti preveliko neskladnost v do- tacijah telesni kulturi med šolsko in družbeno dejavnostjo. 7. Proračunska sredstva za potrebe telesne vzgoje v naših občinah bi se naj ne zmanjše- vala iz leta v leto, ker so potrebe na tem pod- ročju velike in jih je treba kriti v okviru ob- stoječih možnosti s stalnimi in rednimi sred- stvi. 8. Po zaključenem kongresu telesne kulture, ki »aj oba zbora na enem prihodnjih zasedanj ^roačila možnost ustanovitve skladov za teles- ao kulturo pri okraju in občinah in uredila s predpisi vire rednih dotokov v te sklade. 9. Za vzgojo amaterskega strokovnega ka- dra v Partizanu in športnih organizacijah, iz- vedbo poglobitvenih tečajev za učiteljstvo os- novnih šol, ki poučujejo telesno vzgojo, in orga- nizacij sodniških seminarjev je treba zagoto- viti redna proračunska sredstva v okrajnem proračunu. 10. Proučiti je treba možnosti, da se v okvira stanovanjskih skupnosti V industrijskih centrih in v Celju projektirajo in grade odprta igrišča in ustanove potrebni servisi za telesno vzgojo, ki bi jih naj koristili ljudje za razvedrilno telesno in športno vadbo, ker spada ta dejav- nost v sestavni del življenjskega standarda. 11. Skupno z OSS, Okrajno športno zvezo in Okrajno zvezo Partizana je treba proučiti na- daljnjo razširitev športne aktivnosti v naših podjetjih in ustanovah preko raznih oblik de- javnosti, ki se letos manifestirajo v delavskih športnih igrah. Brez dvoma bodo sprejeta priporočila z nji- hovo realizacijo po naših občinah v mnogo- čem prispevala k nadaljnjemu uspešnejšemu razvoju telesne kulture. Za zaključek sezone — novi rekordi! AD Kladivar je organiziral v zadnjem tednu večje število atletskih mitingov v počastitev kongresa telesne kulture. Atletinje in atleti so pokazali odlično formo. Doseženi so bili trije jugoslovanski in šest republiških rekordov. V listo jugoslovanskih rekorderjev so se vpisali: Š;kovec Olga v teku na 60 m, Belaj Amalija, Gašparut Ančka in Slamnik Ančka v štafetnem teku 3X800 m ter Kopitar Jože v peteroboju. V listo slovenskih rekorderjev pa so se vpisali: poleg omenjenih državnih irekorderjev atle- tinje Slamnik Ančka, Gašparut Ančka, Silan Tea in Šikovec Olga v štafeti 4X200 m, Zupan- čič Igor, Cajhen Stanko, Naraks Franc in Va- žič Simo v štafeti 4X800 m ter Vučer Zoran, Lešek Roman, Lorger Stanko in Zupančič Igor v štafeti 4X200 m. Tudi v drugih tekmovalnih disciplinah so bili doseženi odlični rezultati, kjer so se poleg rutiniranih atletov zelo izkazali zlasti mladinci. Po naporni in nadvse uspešni atletski sezoni, ki je Celju prinesla poleg Lorgerjeve srebrne kolajne iz evropskega prvenstva, naslova vse- ekipnega prvaka FLRJ, ek\ipnega prvenstva FLRJ za mladince do 18 let, ekipnega prvenstva FLRJ za mladinke, pomembnih mednarodnih zmag nad Dunajem, Gradcem, številnih posa- meznih državnih in republiških prvenstev, si bodo celjski atleti in atletinje privoščili kra- tek 14-dnevni počitek od vadbe, nakar se bodo pričele smotrne priprave in vadba za nastope v letu 1959. Izbrane tekače čaka še nastop na »Teku republike« v Ljubljani, potem pa do pri- hodnjega leta ne bomo čitali kaj več o delu in življenju AD Kladivarja. Za izboljšanje dela sindikalnih podružnic Seja predsedstv^a ObSS v^ Žalcu Pred dnevi se je sestalo predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta v Žalcu. Na dnevnem redu sta bili dve osrednji 2iadevi: letni občni zbori sindikalnih po- družnic in nekatera reorganizacij ska v-prašanja. Predsedstvo je temeljito ob- delalo termine vseh občnih zborov po- sameznih podružnic z namenom, da se bo le-teh udeležil vsaj po en član pred- sedstva. Da bi se pojačalo delo nekaterih sin- dikalnih ixxiružnic, je bil med drugim tudi sprejet sklep, da se delavci in uslužbenci vseh kmKijskih zadrug vključijo v novo ustar j.7ljeno sindikal- no pKHlružnico zadrua^nih delavcev in uslužbencev, ki bo imela sedež pri NOVO ŠPORTNO IGRIŠČE NA PREVORJU To soboto bodo na Prevorju odprli novo športno igrišče. Prevorski učenci so napravili na tem igrišču za preko 120.000 din udarniškega dela. Na pomoč je priskočil tudi OLO Celje, ki je za igrišče prispeval 150.000 din. KPPZ Žalec. Približno enak ukrep je bil storjen tudi s člani iz vrst trgovskik delavcev in uslužbencev. Vsi ti so bili doslej vključeni v razne sindikalne ix>- družnice, po novem pa bodo — vsaj v vzhodnem predelu žalske občine — vključeni v dve sindikalni podružnici delavcev in uslužbencev trgovske stro- ke. Za Prebold in Polzelo tokrat tak ukrep še ni bil izvedljiv, pač pa bodo predlagali osebju zdravstvenih postaj, da bi se vključilo v enotno sindikalno podružnico pri Zdravstvenem domu v Žalcu. Predlog je razumljiv, če upošte- vamo, da so sedaj posamezni zdrav-^ stveni delavci vključeni v razne sindi- kalne podružnice. UPRAVA CEST IN KANALIZACIJ CELJE razpisuje MESTO FINANČNEGA RAČUNOVODJE IN MESTO MEZDNEGA RAČUNOVODJE Plača po pravilniku plač UCK. Nastop službe takoj, oziroma po dogovoru. Prošnje je vložiti pri Upravi cest in kanalizacij Celje, Ulica 29. novembra št. 2, do vključno 10. novembra 1958. Težko priborjena zmaga v mislih imamo nedeljsko srečanje med Kla- divarjem in Ljubljano. Po tradiciji celjski no- gometaši pripravljajo gostom priložnosti za zgoditke. Tako je tudi tokrat Hribernik z ne- potrebnim driblingom omogočil Brezingarju, da je Ljubljana prišla v vodstvo, ki ga je obdržala vse tja do 53. minute igre. Šele koristna roša- da — okrepitev obrambe z zanesljivo dvojico Marinčkom in Posinekom ter prestavitvijo vseh mladih moči v napad, je prinesla preobrat v tem sicer razburljivem srečanju. Z enostav- nimi akcijami, hitrim prenosom igre iz obram- be v napad, brez posebnih zadržavanj in ne- smiselnimi kombinacijami so mladi igralci vna- šali v II. polčasu precej zmede v obrambni prostor gostov. In plod vseh teh akcij sta bila dva prepotrebna gola, ki sta KJadivarju po seriji neuspehov prinesla dve dragoceni točki. Strelca sta bila Kokotec in IIribern"k. Z igro Kladivarja ne moremo biti zadovoljni. Res je, da smo videli na terenu precej svežih, mladih igralcev, ki se niso povsem znašli v novi sre- dini. Pomladitev je vselej koristna, sredi tek- movalne sezone pa tudi močno tvegana. Moštvu Kladivarja se močno pozna, da ne trenira skup- no. Nekateri igralci so vezani na terensko služ- bo izven Celja, drugi zopet na menjalni delov- ni čas, nekateri pa se tudi odtegujejo redni vadbi. Vsekakor ima vodstvo društva ob takem stanju težko stališče. Gledalci si želijo lepih tekem, zmag in se prav nič ne vprašujejq_za težave in probleme, ki se postavljajo pred društvene delavce. Kar razumeti ne moremo Zaradi tega določenega kroga ljudi, ki prav ne- smiselno komentirajo dogodke med tekmo, omalovažujejo igralce in jih spodbujajo le te- daj, kadar jim gre igra »spod nog« ... Še bolj pa smo lahko zamišljeni spričo banalnih izrazov nekaterih prenapetežev, ki si poleg igralcev sposodijo tudi sodnike. Lepo vede- nje je odraz kulture in prav bi bilo, če bi vodstvo Kladivarja tudi na to plat nekoliko pomislilo ob igranju nogometniih tekem na Glaziji. V podzvezni ligi so bili v nedeljo doseženi naslednji izidi — Velenje : Proletarec 3:3, Slov. Konjice : Šoštanj 2:1, Olimp : Rogatec 5:0, Svoboda : Bratstvo (Hr.) 1:1 in Rudar (Hr.) : Brežice 4:2. Tekma med Celjem in Kovinar- jem je bila zaradi poplavljenega igrišča na Skalni kleti preložena. Konjičani se kar lepo držijo pri vrhu tabele, v ospredje pa se prebi- jajo tudi nogometaši Olimpa. Kar zadovoljni smo lahko z nastopi noffometašev iz celjskega okraja, ki se v letošnji jeseni kar krepko upirajo izbranim nogometnim enajstoricam iz bivšega trboveljskega okraja. Mladina Klad.varja je v prijateljski tekmi premagala Celje z 2:1. ŠPORT V BESEDI IN SLIKI Pred kongresom telesne kulture je bilo v celjskem okraju več propagandnih predavanj, na katerih so nastopili vrhunski športniki Lor- ger Stanko, Mejavšek Mirko in Debeljak Ci- ril. V mladini so imeli vnete poslušalce. Do- slej so bili nastopi v Žalcu, v Celju v okviru LU, na vajenski šoli kovinarske stroke in IKŠ. BETON - ZMAGOVALEC V ODBOJKI Delavske športne igre so v polnem teku v celjskem okraju. Najbolj je teren razgiban v celjski občini, kjer se je za tekmovanja pri- javilo nad 500 delavcev in uslužbencev. Do- slej je bilo zaključeno tekmovanje v odbojki, pričela pa so se tudi že tekmovanja v nogo- metu in streljanju. V odbojki so zmagali de- lavci gradbenega podjetja Beton. NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM Na igrišču Olimpa - OLIMP : RUDAR (HR.) V Šoltanju - PARTIZAN ŠOŠTANJ : SVOBO- DA V Štorah - KOVINAR : PARTIZAN SLOV. KONJICE objave in oglasi*objave in oglasi Dom JNA v Celju bo priredil ZABAVNI VECER dne 9. novembra ob 20. uri v dvorani kina Union. Spored: dalmatinske in druge narodne pesmi, napolitanske pesmi in popevke. Sodelovali bodo: Mile Krvavica, Drago Kalmeta, Petar Tralič, Marijan Buja- nič, Mirko Serdarevič, Mario Pincetič ter solopevki Božiča Božičevič in Bor- ka Mamula. Glasbena spremljava: mandolinski or- kester, violine, harmonike, kitare in kontrabas. Prodaja vstopnic dne 7., 8., in 9. 11. 1958 pri blagajni kina Union od 9. do 11. in od 16.30 do 20. ure. Cena 80 in 100 din. I Tovarniška gasilska četa Plinarna-vodovod- razsvetljava, Celje razpisuje POŽARNOVARNOSTNI TEČAJ v delavnici Plinarne-vodovod-razsvetljava, Ce- lje. Tečaj bo trajal 3 dni, in sicer 11., 12. in 13. novembra 1958 od 14.—15. ure. Na tečaju bodo obravnavali ravnanje z bu- tanom, gašenje butana, bencina in drugih lahko vnetljivih snovi. Udeležba obvezna za vse člane kolektiva Plinarne-vodovod-razsvetljava. Na ta tečaj so vabljeni tudi vsi potrošniki plina. OBVESTILO Obveščamo kandidate novoustanovljene Moj- strske šole, da bo pričetek pouka 14. t. m. ob 16. uri v prostorih Industrijske kovinarske šo- le Tovarne emajlirane posode Celje, Erjavče- va ulica 3. V šolo, ki bo trajala tri leta v popoldanskem času, se lahko vpišejo kvalificirani delavci ko- vinske stroke z najmanj triletno prakso. Spre- jem se bo vršil na priporočilo podjetij, kjer so kandidati zaposleni. Prijave za vpis so bile že dostavljene pod- jetjem. Podrobna pojasnila dobite pri upravi IKŠ (telefon 22-71, internato 270). KUPIM samsko spalnico ali posamezne dele po- h'štva. Naslov v upravi lista. SPREJMEM na stanovanje in hrano možko ose- bo. MarilK)rska cesta 36. INŽENIRKA agronomije išče prazno ali oprem- ljeno soibo v Celju. Plača dobro. Ponudbe na upravo lista. ZAMENJAM večje dvo- in i^lsobno stanovanje v centru za manjše, najraje v blokih na Otoku. Pismene ponudbe na upravo lista. SPREJMEMO mlajšo kvalificirano prodajalko. Trgovina čevljev »Jadran«, Celje, Prešernova ulica. FRIZERSKA POMOČNICA mlajša moč. za žen- sko in df^lno za moško stroko, išče zaposli- tve v celjskem okraju. Ponudbe na uprav« lista pod »Vestna«. V DOPOLDANSKEM času bi pazila na otroka. Naslov v^ upravi lista. PRODAM 2 transmisiji, 5 jermenic in 4 ležaje raznih dimenzij. Ogled: Celje, Vodnikova U. PRODAM žensko kolo. Golob Ivana, Celje, Delavska 16. PRODAM ugodno moped. Naslov v upravi lista. PRODAM krznene kožice za žensko jopico. Na- slov v upravi lista. PRODAM po nizki ceni enostanovanjsko hiš« z vrtom in sadovnjakom takoj vseljivo 15. minut od postaje Celje. Naslov v upravi lista. PRODAM krompir, korenje in peso. Naslov v upravi lista. PRAZNO sobo v mestu ali bilžnji okolici iščem. Po možnosti vseljiva takoj. Sem uslužbenka in pretežni dan odsotna. Naslov v upravi lista. « kino« kino« kino KINO UNION, CELJE Od 8,—12. 11. »Zaznamovan«, ameriški barvni film Od 13.—16. 11. »V senci vislic«, ameriški barrai film KINO METROPOL CELJE Od 5.-8. 11. »Mala lažnjivka«, ameriški barvai film, mladinski Od 9.-12. 11. »Noč in megla«, francoski barvai film Od 13.-16. 11. »Aleksa Dnndič«, jugoslovanski film Matineja dne 9. 11. »Volčja noč«, jugoslovan- ski film radio 202m Nedelja, 9. novembra 1958 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 10. novembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Ilammond orgle v ritmu 17.20 Športni tednik 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, 11. novembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Domače viže in napevl 17.30 Želeli ste' — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 12. novembra 17.00 Celjska kronika 17.15 Koračnice igra godba na pihala »France Prešeren iz Celja pod vodstvoa Ivan« Karlovčeca 17.3» Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 13. novembra 17.00 Celjska kronika 17.15 Glasbena medigra 17.29 »Da bi bilo Celje lepše« — anketa Olep- ševalnega in turističnega društva Celje med šolsko mladino I. del 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 14. novembra 17.00 Celjska kronika 17.15 Glasbena medigra 17.20 »Da bi bilo Celje lepše« — anketa Olep- ševalnega in turističnega društva Celje med šolsko mladino II. del 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 15. novembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Za vsakogar nekaj 17.36 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objav« UGODNA PRODAJA ALI PRENOS OSNOVNIH SREDSTEV! Osebni avto Opel-Kapitan model 52 in osebni avto Fiat 1500, oba generalno po- pravljena. Poizvedbe in ogled vsak dan v Tovarni nogavic Polzela. BANČNE URADNIKE ki imajo popolno srednjo šolo in so že odslužili kadrovski rok išče CELJSKA MESTNA HRANILNICA KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje mesto DIREKTORJA trgovskega podjetja »Postrežba« Celje Pogoji: visokokvalificiran trgovski delavec z najmanj 5-letno prakso. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifi- kacij je poslati ObLO Celje do 25. 11. 1958. Trgovsko podjetje na debelo LJUBLJANA, TITOVA 18 SieUa VSA TRGOVSKA PODJETJA, GRADBENE SERVISE IN OSTALE KORISTNIKE OBVESCAMO, DA SMO ODPRLI V CELJU, STA- NETOVA UL. 23, USTREZNO SKLADIŠČE ODPREME BLAGA NA VELIKO: OKENSKO STEKLO, VOTLO STEKLO, EMBALAŽNO STEKLO, PORCELAN DOMACE PROIZVODNJE IN IZ UVOZA, KERAMIČNI PROIZVODI IN KERAMIČNE PLOSCiCE DOMACE PROIZVODNJE. Uprava: Titova 18 Skladišče: Titova 33 Skladišče: Celje, Stanetova 23 Tekoči račun: 600-704-1-482 Telefon št.: 21-876, 20-478 Telefon v Celju št.: 24-92 Brzojavni naslov: Steklo KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST delavcev in uslužbencev pri podjetju >Mesnine Celje« razpisuje delovno me- sto knjigovodje — saldokont:sta. Plača po tarifnem pravilniku. V po- itev pride samostojna in sposobna moč, vešča finančnega knjigovodstva. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 603-11-606-1/3-266 PRI ME- STNI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU Skriti argentinski petorčki Dobiti petorčke obstaja možnost 1 : 97,000.000. Na toliko rojstev namreč se aigodi tak čudež narave, toda le redki •o (primeri, kjer bi vsi otroci ostali živi. O kanadskih petprčkah pogosto sliši- mo in beremo, svet pa tokrat prvič sliši o argentinskih petorčkih iz družine mi- lijonarja Diligentija. Ti petorčki, ki jih je nedavno odkril nek francoski repor- ier, so bili do svojega 15 leta domala neznani. Zakaj? Kot pri revnejših družinah ipredstav- Ija tako darilo narave resen problem, kako spraviti otroke ixxJ wh, je pri Di- ligentijevih nastal problem, kako otro- ke obvarovati, da bi ne postaU senzaci- ja prvega razreda. Oče, Franco Diligen- ti, je dal po rojstvu »kvinteta« vsakega izmed petih otrok drugje prijaviti, da bi novica ne prodrla v časopise. (K sre- či so takrat svetovni tisk zanimale dru- ge reči — na primer kakšen bo konec vojne). Služinčad je milijonar zaprisegel da ne izdajo skrivnosti. Ko pa je tajna le prišla na dan, je oče zavaroval svoje otroke z visokimi zidovi in ujedljivimi psi Okoli hiše. Ko pa so otroci začeli ho- diti v šolo, jih je poslal v različne in- ternate in samo enkrat na leto, na svoj rojstni dan, so ijjetorčki prišli skupaj. Letos je Diligenti prvič davoHl foto- grafirati »otroški zbor« za javnost, ko so petorčki slavili svoj petnajsti rojstni dan. Novinar Mouneu je poleg dejstva, da si bratje in sestre niso najbolj po- stani, ugotovil tudi razliko v karakter- jih in v željah za bodočnost. Vzgoja na različnih krajih jih je močno razdvoji- la. Tako bi bil Carlos rad letalec, nje- gov brat Franco pa dirkač. Vse tri Ma- rije (mati je Marija) pa imajo takele želje: Maria Cristina bi bila rada peda- gog, dasiravno bi starši želeli, da bi bila redovnica; Maria Ester se zelo zanima za kuhanje in gospodinjstvo in upa, da se bo kmalu poročila; Maria Femanda pa je »knjižni molj« in zna med drugim na pamet cele Dantejeve stvaritve. Nje- ni želji, da bi bila igralka se starši pri- zanesljivo smehljajo. Diligentijevi so imeli torej čisto dru- gačne skrbi kot na primer dmige druži- ne z veliko otrok. Dionne i>etorčke iz Kanade, ki so precej starejše, so po- vzročile svojim satršem drugačne skrbi, kako preživeti tako število ust. Njim popularizacija takega čudeža narave ni bUa odveč, saj jim je prinesla precej gmotnih olajšav. Milijoni Franca Dili- genti so pripomogli, da so argentinski petorčki tako dolgo ostali neznani in da bodo tudi v bodoče obvarovani senza- cionalnosti. O njihovi bodočnosti si nih- če ne beli glave. Njihov oče ima vrsto tovarn in veleposestev. Za petnajsti rojstni dan so bili argentinski petorčki prvič slikani za javnost. Tudi ta slika Še ni bila objavljena. Predstavlja nam petorčke v tretjem letu. Novosti v zdravstvu OPERACIJE BREZ KIRURŠKEGA N02A Sovjetski znanstvenik, biolog Pavel Milajev je iznašel operacijski postopek od katerega si lahko vsi mnogo obeta- mo, zlasti pa oni, ki se bojijo leči na operacijsko mizo sedanjega tipa. Milajev je dosedaj operiral že več sto živali. Vse te operacije so živali jjre- stale brez narkoze in brez vsakih bo- lečin. Po končani operaciji na telesu ni niti sledu kake poškodbe tkiva, zareze, ožiljka itd. Kako profesor Milajev o,pe- ri ra? Pri operacijah uporablja izključno rentgenske žarke. Za vsak del telesa in pri globinah operaitivnih posegov usme- ri rentgenske žarke natanko tja kjer je potrebno. Ta koncentrirani snop rent- genskih žarkov deluje kot nož in pri tem ne poškoduje niti kože, niti tkiva niti kosti. Brez vsake bolečine. Ti kon- centrirani rentgenski žarki imičujejo razne tvorbe, čire itd., v notranjosti t^ lesa. Pričakujejo, da bodo v kratkem času začeli operirati s to metodo tudi ljudi in da v kratkem ne bo tako kom- plicirane operacije, ki bi je na ta nov, za bolnika gotovo veliko bolj »simpati- čen« način, ne mogli operirati. VAS OTROK SE NE UCl — DAJTE MU »DEANOL« Razočarati vas moramo. Pri nas tega sredstva še nimamo v prodaji. Toda ameriški zdravnik Leon Oettinger je iz- našel zdravilo, ki zdravi težko vzgojlji- ve otroke. Ta medikament se imenuje »Deanol«. Rezultate svojega dela je ta zdravnik že predložil ameriškemu dru- štvu strokovnjakov za preučevanje de- lovanja možgan in možganskega siste- ma. »Deanol« je preizkusil na 108 otrocih, ki so veljali za pravcate divjake, ne- "vzgojljive nature, neposlušneže in za- biteže. Po kratkem času so otroci hitre- je obvladali branje, bili so prožnejši v račimanju in pazlivejši so bili pri pre- davanjih v šoli. Od 108 otrok, prej ab- solutnih »cvekarjev«, je po š^tih me- secih 8 otrok obvladalo snov v šoli z odličnim uspehom, nad 68 % otrok pa s prav dobrim uspehom. Vsekakor pre- senetljiv uspeh. Zdravljenje z »Deano- lom« pa ima še eno dobro stran. Pri vseh otrokih, ki jih je dr, Oettinger zdravil, se je občutno povečal tudi tek. DVE URI ŽIVLJENJA S PLASTIČNIM SRCEM V neki ameriški ikliniki so izrezali pravo srce in ga nadomestili s plastič- nim. Uspeh je bil odličen, čepraiv je žival po dveh urah poginila. Da je pe« živel še dve uri po operaciji je veiik korak naprej v prizadevanju, da bi na- domestil v primeru potrebe tudi ta tako važen organ živega organizma. DOSTOJANSTVO IN LEPOTA V daljni prijateljski Indiji je folklo- ra živopisna in bogata. Modemi čas ni potisnil prelepih običajev, ljudskih ple- sov in pesmi v pozabo. V bujnosti na- rodnih noš je Indija zelo blizu naši Srbiji, Bosni, Makedoniji in Cmi Gori. Mar ni dostojanstvena plesalka na obali, ki jo zalivajo valovi prostranega Indijskega oceana? VIVE L'ALGERIE Pred dnevii je pred Evropo v Clelju stal najnovejši Citroen. Modem čm avto neobičajnih aerodinamičnih oblik-, ultramoderne notranje ureditve je bil na očeh mimoidočih Celjanov. Zvečer pa se je na črni površini pokrova na prtljažniku znašel tale napis: Vive TAlgerie! — Nekdo, ki je s prstom na prašno površino simpatiziral z Alžirci, je bo. prepričan, da bo lastnika — Fran- coza — nekoliko revoltiral. Končno je lastnik prišel iz kavarne. Pogledal je napis in se zadovoljno na- muznil. Njegov obraz je izdajal nefran- cosko poreklo. Bil je Alžirec ... Tako je bilo obema prav! Otroci dcinašnjili dni v nekem bavarskem mestu na jugu Nemčije se je družina od srca smejala, ko je zalotila triletno hčerkico, ki se je pogovarjala z nekim neznancem. To- da ko ji je oče vzel slušalko je z gro- zo ugotovil, da si je nadebudnica izbra- la nekega moža v Hamburgu za svojega sobesednika. Ker je precej dolgo čen- čala v telefon, je moral oče precej glo- boko seči v žep, da je plačal pristoj- bino. Mala Zlatka je vsa začudena na ne- deljskem izletu videla kravo, ki je z dvignjenim repom dirjala ,po travniku. — Kako pa da ima krava tako brzi- no, če nima motorja? — je nejeverno zmajala z glavico. Gilbert se je lotil skrbnega proučevanja zapadnega otoka; ugotovil je, da je njegov zemljevid dokaj pomanjkljiv, ker je bila oblikovitost goratega predela skrajno površno zarisana. Označena je bila samo smer verige vzpetin in ugasli ognjenik, ki je tvoril nekakšno središče. In vendar je bila zelo velika možnost, da se nekje na vzhodni strani ob vznožju teh gora nahaja skrit zaliv, ugoden za skrivališče piratske ladje. Jutri bo z motornim čolnom obkrožil zapadni otok in posebno skrbno preiskal vzhodno obalo. Ce ne najde nobenega sledu, je bila vse pač le pomota, napačna hipoteza, ali pa leži tak čudežen zaliv kljub vsemu na vzhodnem otoku. Kako da se tega ni že po- prej domislil? Resnica je skoro vedno zelo preprosta. Kljuka na vratih se je mahoma stresla in začul se je močan Charlesov glas. »Kaj vraga pa se zaklepate!« Gilbert je brž pospravil papirje in legel na posteljo. »Prejle sem vas videl, ko ste prišU,« je klical Charles. »Ali spite?« »Kdo pa je,« je vprašal Gilbert z zaspanim glasom in se pre- valil, da so vzmeti na postelji zaškripale. »Charles. Ali spite?« »Spal sem, pa ste me zbudili.« Gilbert je vstal in odklenU vrata. »Ze vse popoldne vas iščem,« je rekel Charles, ko je vstopil. >Kje pa ste bili?« »Obiskal sem onega Nemca, kako se mu že pravi? Prav pri- kupen in gostoljuben človek je.« »Molckeja. Meni ni posebno všeč, že zato, ker je Nemec. Miss Jane in Miss EUen vas vabijo na vožnjo z jadrnico. Ali imate čas?« »O, vsekakor, kaj pa naj imam dmgega kot čas. Je Miss Alice tudi poleg?« »Pravi, da jo boli glava.« »Smola. Nekako izogiba se me. Kaj neki je temu vzrok?« »Alice je, med nama povedano, precej domišljava, veste. Samo princ ji ni dovolj. Morali bi biti najmanj kralj in še zelo lep I)ovrhu, potem bi ji bili nemara všeč.« »Dragi prijatelj, sedite. Vam lahko zaupam, česar ne bi povedal živi duši. Blazno sem zaljubljen v Miss Alice.« »To ste mi povedali najmanj že petnajstkrat. Potolažite se, vedno ni mogoče uspeti, posebno pri takšnih ženskah ne, kot je Miss Alice.« »Obupan sem, dragi Charles, do kraja obupan.« »Pridete kmalu? Počakali vas bomo pri pomolu.« »Takoj, samo preoblečem se.« Jadrnica je bila privezana ob pomolu. Ellen in Jane sta si dajali opravka okoli vrvi in jader. Charles jima je i>omagal. Jim je pritekel za Gilbertom iz kluba in ga vprašal, če gre z njimi jadrat. »Pa jasno,« je rekel Gilbert. »Nič ni lepšega, kakor je vožnja z jadrnico. Cemu ni Petra?« »Kaj vem jaz, kod hodi,« je odvrnil Jim. »Veter je čudovit, glejte, valovi tam zunaj se že kodrajo.« Jane in Ellen sta obsuli Gilberta z vprašanji, kod je hodil vse popoldne in čemu je obljubil, da ibo že ob štirih pri njih, zdaj pa je ura šest, kje se je navadil te točnosti in če je to pri princih običajno. »Pozabil sem,« se je opravičeval. »Zares sem čisto pozabil.« »Ali vam lahko pomagam?« je vprašal EUlen in prijel njene roke namesto vrvi. »Sploh ne,« je rekla Jane. »Ob vaši pomoči bi se utegnili vsi prevreči. Saj nimate niti pojma o jadrnicah.« »Nič ne de. Ce se prevrnemo, bomo pač plavali.« »Bolje da ne,« je rekla Ellen resno. »Morski psi požro vsak teden kakšnega potapljača.« Z združenimi močmi so dvignili glavno jadro. Jim je od vezal vrvi in spretno skočil na palubo. Jadrnica je z rahlimi trzljaji odplula preko lagime. Jim je razpel še ostala jadra. Spretno so prekrižarili nevarne čeri ob vhodu in izpluli na odprto morje. Tod se je v ploskve jader uprl močan veter. Jadrnica se je močno nagnila, zadrhtela, kakor da je živa in kakor puščica šinila naprej. Njeno vitko telo se je v sunkih dvigalo in spuščalo, s pram- cem je rezala valove, da so pene brizgale na krov. Pri manevri- ranju so imeli dosti tmda z velikim jadrom in pri nekem obratu je EUen omahnila, zavrtela se je kot balerina in padla v vodo. V hipu je izginila za grebenom velikega vala. Jane je kriknila in si prizadevala obrniti krmilo, toda uporno plovilo je ni hotelo ubogati. Gilbert ni okleval. Skočil je v vodo in s silnimi zamahi zaplaval proti mestu, kjer je izginila Ellen. Ta se je precej spet pokazala na površju, toda izčrpana, ker je pri padcu zajela vodo v pljuča. Kašljala je in lovila sapo. Preden jo je utegnil zagrniti nov val, je bU Gilbert že pri njej. Prijel jo je krog pasu in obdržal na površju. Dobrih deset minut sta se tako borila z naraščajočo močjo valov. V tem je uspelo Charlesu, Jane in Jimu zviti nekaj jader in obrniti proti mestu nesreče. »Drži jo, ima jo!« je vpil Jim. »Prihajamo!« Jane je bila kar odličen krmar. Z nenavadno spretnostjo je zaplula tik mimo njiju, Charles pa je medtem vrgel pleteno lestev, ki jo je Gilbert z eno roko spretno ujel. Ko so ju potegnili na krov se je Ellen onesvestila. Spravili so jo v i>odkrovje in ji z umetnim dihanjem pomagali spet k zavesti. »Vrag vas vzemi,« je rekel Charles občudujoče. »Za princa plavate kar predobro.« »Plavanja me je naučil moj oče, ki je bil strasten ljubitelj tega športa.« »Naj vas je učil kdorkoli,« je rekel Charles in ga gledal z odprtimi usti,« prekleto dobro plavate, to je vse, kar vem.« Sele ob trdem mraku so dosegli laguno. Na pomolu sta jih čakala Alice in Peter. »Bili smo v skrbeh,« je rekla Alice. Hoteli smo z motornim čolnom za vami.« Jim je na dolgo in široko popisal nezgodo in kar ni mogel pre- hvaliti Gilbertovega poguma. »Vražje dobro plava,« je kar naprej ponavljal Charles. »Za princa plava neverjetno dobro.« »Nehajte že s tem vašim večnim princem,« je rekel Gilbert. »Saj dobro veste, da nočem biti princ, dokler sem na Fljmtovin otokih. Imejte malo usmiljenja.« Vsi skupaj so potem sedli v motorni čoln in se odpeljali na vzhodni otok. V velikem salonu Wrightove hiše so zakurili v ka- minu, Peter je skuhal grog, pekli so klobase na ražnju in kramljali. Gilbert se je kmalu i>oslovil, češ da je utrujen in se vrnil na zapadni otok v svojo sobo. Ura se je že bližala pol deseti, on pa je hotel še to noč preiskati del zapadne obale po kopnem. Vreme je bilo kakor nalašč za takšen pohod; bilo je oblačno in veter je z vsakim trenutkom naraščal. Preko prsnega koša si je pripel pas z naramnicami in tokom s Coltom na dvanajst strelov. Oblekel je hlače iz temne jadro- vino, prav takšen jopič in obul čevlje z gumastimi podplati. V žep jopiča je vtaknil baterijo in tiho odprl vrata. Boy je že spal, ali pa je šel dvorit lepi otočanki, ki ji je bilo ime Negakura in je po pripovedi domačinov vlekla vse moške za nos. Pravili so, da se bosta poročila. _ Na hodniku je bilo vse tiho. Gilbert se je previdno splazil do hišnih vrat in jih počasi odprl. Nikogar ni bilo v bližini. Mlačen veter je v sunkih dvigal pesek in ga s šumom sipal preko palmo- vega gozda. Od lagune sem se je čulo butanje valov v obalo. Preko sipin je prispel do steze, ki je vodila proti Molckejevi hiši. Nekaj časa je šel tipaje po njej in potem krenil navkreber proti zapadu. Na nekaterih mestih je bila goščava skoro nepre- hodna, da se je komaj preril skoznjo. Napredoval je dosti počasneje, kot je bil mislil. Polnoč je že davno minila, ko je dosegel vznožje ognjenika. Sklenil je, da se povzpne nanj, pregleda okolico in se potem prej ko mogoče vme. Cez pol ure je priplezal do vrha. Pre- vidno je posvetil v žrelo, ki je bilo kdo ve koliko stoletij že zasuto. Na dnu plitke kotanje je rasla visoka trava. V smeri proti vzhodu je videl medlo luč. Tam nekje je morala biti Molckejeva hiša. Na nasprotni strani je vladala popolna tema. Toda ne! Zazdelo se mu je, da vidi komaj opazno svetlobo, ki se je počasi pomikala vzdolž zapadne obale. Izginjala je in se spet prikazovala, nato je krenila proti celini in končno izginila. Napeto je strmel v temo, da so ga ^lele lične mišice, toda luč se ni več prikazala. Ce se mu je samo zdelo?