Politični ogled. Avstrijske dežele. 0 božiči vleže se skoraj vsako leto aekak mir cez političao življeaje, ia tudi letos ae dela v tem izjeme. Kakor je podoba, treba je tadi Ijudem, ki živč od prepira, sem ter tje oddiba ia za to pač ai pripravaiše dobe, kakor so božičai daevi. — Drž. zbor še je pred božičem dogaal avoje razprave o aovi vojaški postavi ia tudi o izjemaem ataaji v 17 okrajih za aaarhističae spletkarije. Na aovo se saide pa proti koacu meseca jaauvarija. — Jurij vitez ScbiJaerer, kedaj vodja zloglasaega baueravereiaa, je dostal v četrtek, dae 20. decembra, svojo ječo ter so mu ajegovi ljudje aapravili veliki obed še tiati dea aa Duaaji, drugod pa ao ajemu aa čast — streljali. Kolikor ae sliši, pa tega ai bilo aa velieih krajih. — V Gradci so obhajali še tik pred božičem atoletaico dež. bolaišaice. — Nekaj aapetib prištaaev v ,,aajbolj aemškem meatu", to je v Gradci, je hotelo Schoaerjerja pozdraviti po brzojavai poti, toda brzojav je ostal v brzojavaem arada, moževe pa še 6aka brž ko ne za to kazea, kajti tak brzojav žali drž. postave. — Daea, dae 27. decembra ima dež. zbor v Gradci aejo, da pritrdi posojilu, ki ga aaj skleae ataj. dežela s kreditao baako aa Duaaji. Posojilo se glaai aa 12 milj. ia s tem deaarjem se izplačajo vai dolgovi, ki jib ima doslej dežela za zemljiščao odvezo itd. — Slov. Korošci ao veaeli predloga alov. drž. poslaacev v drž. zboru — predloga, ki terja, da ae razdeli aekaj volilaib okrajev bolj pravičao, kakor je to doslej ia iai jim želimo iz srca. aaj jim ajih veaelje ae aplava po vodi. Vse, kar trobi v liberalao aemški rog, pa se že poatavlja zoper ta jpredlog ia ae zaa se, kaj kje aodi o ajera vlada ia dokler ai to gotovo, dotlej ae je tudi predlogu oaoda bolj, kakor aegotova. — V Djekšah. se jo ustaaovila aova posojilaica, aa čelu ji je vrli župaa, g. Miha Ladiaik. — V Ljubljaai je umrl Aleka. Dreo, ravaatelj kraajake hraailaice. Mož je bil alov. krvi. iz aaše Saviajske doliae ali vlekel je z aemškutarijo. Njegovo precej veliko premožeaje preide pa v roke žlahte ia tako upamo, da pride slov. ljudstvu več ali maaj v karist. — Na dež. atroške postavi se prihodaje leto vojašaica v Ljubljaai, delo se ceai aa 140,000 gold. — V čitalaici v Gorici so imeli lepo božičaico ter ao razdelili ob eaein ve6 obleke med uboge učeace ia učeake tamošajib ljudskih šol. — Goriški ,,Sokol" ima v aovem čaau pravico, da amejo udje Bositi posebao obleko ia eBako imajo tudi ital. ,,giaaastici" pravico do posebae obleke, ae pa do lastae godbe. Njih koračnica ali marš je bojda prav prav podobaa koračaici ital. vojske. — Trst doživi prihodaje leto veselje slov. predstave ia to v podporaem delalskem društvu. V Opatijo pride bojda koaec t. m. cesaričiaja Štefaaija ter oataae oadi blizo do spomladi. — V Trstu je aek iredeBtar, laški preaapetaež, vrgel večer 19. t. m. petardo aa oglu Beke ulice ter je tu razpocila, veadar pa ai aaredila škode. Kakor aavadao, prišli so možje meatae straže aa mesto, ko že ai bilo ae duha Be sluha ve6 o zločiaci. — Hrvaaka ,,aarodaa atraaka" — oj da jo! — ai dala letos več podpore za jugoslavjaaako akademijo. Njej je to društvo prevec — brvaako. — Pri ogerski vladi so judje meada aajbolj v ateveaji, aovi aaučfli miaiater pripravlja v svojem miaisterstvu poaebea oddelek za-aje. Miaiater Tisza se je aavelical akrbi za fiBaace ter odloži to miaiaterstvo, kakor se sliši, v roke pl. "VVeckerle ia trgoviaaki miaiater grof Szeczeayi odstopi, ker mu daje miaiaterstvo preveč dela ali ka-li? Vunanje države. Nj. svetoat, papež Leoa XIII. bodo v aedeljo, dae 30. decembra, v cerkvi sv. Petra v prič-o pri aklepu alavaoataega leta. — Obravaave z rusko vlado glede kat. cerkve v Ruaiji še aiso do kraja, veadar pa se trdi, da se ai bati, da bi se razbile. —¦ Italijaaaka zboraica je skorej aa vrat na aoa vaprejela predloge vojaega miaistra ia je bila še v aedeljo za to aeja. Ta aaglica aam ai poaebao j>ogodu, — V Rimu je bila aa obletaico Oberaaakove aairti rabuka ter ao razsajalci aapadli redarje, ki so jili boteli razŁraati. — Fraacoaka vlada izdeluje aovo volilao poatavo, le ta, ki je delo Gambetta, je bojda repabliki aevaraa. Nam ae zdi, da tiči tudi v tem aekaj strahii pred ,,Be8re6nim" Boulaagerom. — Belgijaki kralj je dobil zaaesljivo (?) poročilo, da je Staaley, ki je aekje doli v Afriki potoval, še živ a vjet je bil pri aekem zamorskem glavarji. — Nemška vlada je odredila, da bode poslej v aeverBem Šleaviku ves poduk Bemšk, izvzeme ae le še pouk v kršč. aaaku. Doli pri Poljakih pa še poduka v kršč. aauku ae puati v jeziku, ki ga otroci umejo. — Nesreče pri Borkih, kjer je vdrl dvorai vlak ruakega carja z žolezaice, ao bojda krivi delalci, ki ao jib. bili deli aekaj prej pri železaici iz alužbe. To je že mogoče. — Rusija se je sprla s perzijakim šabom ali vladarjem. Uzrok je Aaglija ia je torej mogoče, da bode imel ta razpor še hudili aaaledkov. — Z Baao aoaedo, Rumeaijo, pridemo meada v kratkemo že veadar-le do sprave, kar ae tice trgoviae. Doslej ae je bila trgoviaa v Rumeaijo pretrgala ia je to velikim obrtaikom jemalo dela, to pa je poalej storilo, da aiao delalci, izla8ti aa Duaaji, vee dobili zazlužka. — Bolgaraki knez, priac Ferdiaaado, je zameail dva miaistra za Bova, Tončeva ia Salbaševa, atvar menda nima veliko pomeaa. — V Serbiji so bili malo pred božičem zagaali glas, da je oadi ustaja ia da se kralj Milaa odpove kraljevi časti. Na arečo pa ai bilo aa tem hrupu aic resaice, aa robe radikalci, ki imajo sedaj veliko večiao za-se, so precej krotki ia aiso več tako hudi aa Bas, aa Avstrijo, kakor se je upilo. — Grki so vzeli fraBcoski republiki jako za zlo, da ni obveljala pri ajej trgoviaska aagodba, za Grke bode vsled tega tudi v resuici precej škode. — V Suakimu je aaglijaka vojska Batepla do dobra derviška krdela, veadar pa je tudi aagleških vojakov padlo aekaj Bad ato. — V Ameriki in to sicer v zjediajeaih državah biva iz aaše Avatrije 35.000 Ijudi, med ajimi je 14.000 Čehov. V celem pa je v teh deželab blizu 62 milj. ljudi.