P« polti prejeman: . ■ L.' . za iel<) loto naprej 26 K — pol leta , ' 13,— leti -le trt 1 »etec 'Vlpravnlštvu prejemu: 2»ao, celo leto naprej 20 R pol leta , ietrt 10,-, , * 6, „ esec , 1 „70, Ca pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Iihsja vsak dan.iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 186. V Ljubljani, v četrtek, 14. avgusta 1902. Letnik XXX. profestanfizem in liberalizem na Kranjskem- Protestantovska občina v L-ubljani je izdala nedavno svoje letno poročilo za leto 1901. Notranji razpad protestantizma se vidi tudi tu. Sioer imamo na Kranjskem samo okoli 404 protestante, a še ti niso ene vere, ampak jih je 142 helveškega, 246 augsburškega in 15 anglikanskega veroiz-povedanja. Vsi ti imajo enega »župnika". Kaj veruje župnik, ki pastorira tri v bistvenih verskih resnicah si nasprotujoča veroizpo-vedanja, tega ne vemo. A zanimivo je poročilo, kako je zastopstvo ljubljanske občino nastopilo pri superintendenškem zborovanju. „Župnik" Jecjuemar je namreč predlagal, da se naj uvedejo »mešani« superintendenti, ki bi bili hkrati luterski in reformirani. Ker se v občinah »mešajo« protestantovske sekte, naj bi tudi superintendenti bili »mešane« vere, da bi eden mogel načelovati več veroizpo-vedanjem, kakor n. pr. ljubljanski prote-stanški „ župnik". A s tem so ljubljanski pro-testantje slabo naleteli. Poročilo pravi, da so »s tem dregnili v osino gnezdo«. Dunajski protestantje se niso hoteli niti meniti o tem. Ndsprotstvo med augsburškim in helveškim veroizpovedanjem je ostalo, in superinten-dentje se ne dajo »zmešati«. Pod točko »župnijsko poslovanje« našli smo tudi poročilo o gibanju »Proč od Rima«. Možje kot Woif, Sehalk, Schonerer itd. so veljali menda tudi ljubljanskim protestantom za apostole, kajti poročilo pravi, da »smo se prepričali, da je v tem gibanju pravi verski blagoslov". Nekako komično se bere, ako pravi poročilo: »Oni, ki so pozivali k odpadu od Rima, so sicer rimski ostali, a globje utemeljenim naravam je to gibanje dalo povod, da so prestopili v pro-testantovstvo, kjer so našli sebi ugajajočo obliko krščanstva«. Zdi se nam, da ni prav nič častno za protestantizem, ako sam o sebi konstatira, da je on ugajajoča oblika krščanstva za razdivjani nemški nacionalizem. Uspeh te nečuvene politične gonje je bil, da je prestopilo na Kranjskem 22 oseb k protestantizmu (15 odraslih s 7 otroci). Kaj zdaj verujejo ti »izpreobrnjenci«, nismo mogli posneti iz poročila. Bolj, kakor notranje stvari protestantovske občine, nas je zanimalo, kako kranjski liberalci kot pravi verski odpadniki podpirajo protestantovstvo. Na čelu jim stoji Kočevje. Tu prepušča nemškonacionalni in liberalni občinski svet dvorano občinske hiše za protestantovske shode. Izmed onih, ki so iz političnih nagibov prestopili v protestantovstvo, je bilo več Kočevarjev. Poročilo naravnost naglaša narod politični pomen protestantovske agitacije, o kateri je bilo prej nekaj vrst višje konstatiralo »verski blagoslov«, ko pravi: • Še sedaj ae dovolj ne spoznava pomen prestopa k evangeljski cerkvi za v z d r ž a -vanje nemške narodnosti v Kočevju. In vendar je primera s Sedmo-graško tako lahka.« Protestantovaka občina v Ljubljani je tudi članica bojevitega nemškega »Gustav-Adolf Vereina«, kateri jo je vzdržaval do leta 1897. Ljubljanski pastor ga je celo povabil, da bi letošnji občni zbor bil v Ljubljani. S tem bi se naredila krepka »losvon-romska« demonstracija. »Obžalovanja vredne okolnosti« so to preprečile. V Ljubljani — tako poroča izvestje —■ »prosvetljeni in plemeniti katoličani« izkazujejo svoje cimpatije proteataiitovstvu. Zlasti se hvalijo, da katoliške rodbine dajejo svoje otroke v protestantovski otroški vrtec, v katerem deluje »Frau Pfarrer«. Pri »krščanskem društvu mladih mož« so pa baje »skoro izključno le mladi novoprotestantje in katoličani, kateri se trudijo za stvar«. Filharmonično društvo in nemški telovadci so udeležujejo protestantovskih prireditev. Slovenski liberalci v svojem besnem boju proti katolicizmu se začenjajo vedno bolj naslanjati na protestantizem. Seveda za »evangelske« ni to nobena čast, ako se družba, ki zametuje vsako pozitivno verstvo, poslužuje njih, da 89 bori proti veri. ln vendar se zdi, da bodo zdaj liberalci, kakor so vrgli od sebe narodno ■ politično poštenost, tudi v veri igrali enake kameleone. Zvedeli smo, da je ravnokar prišel na „Narodovce" cel zaboj protestantovskih brošur, in sicer na naslov one čiste roke, ki piše v »Narodu" članke: »Rimski klerikalizem". V teh člankih se naravnost taji vsaka pozitivna vera. Taji se avtoriteta svetega pisma, taji presv. Trojica, taji božanstvo Kristusovo. In ravno ljudje, kateri taje vse temeljne krščanske resnice, torej tudi to, kar še verujejo protestantje — ti ljudje delajo propagando za protestantizem med Slovenci ! Ta zveza med protestantizmom in li-beralstvom nam pač kaže, da boj proti ka-toličanstvu niti od strani liberalcev, niti od strani protestantov nima nič Bolidnega, nič trdnega, nima nikakih verskih in kulturnih smotrov, ampak gre se pri vsej stvari samo zato, daseizpodkoplje v našem narodu vera očetov in cerkev resnice. Slovenščina v koroškem uradnem listu. Iz Celovca, 10. avg. Prav trnjevo pot morajo hoditi slovenske posojilnice koroške, da pridejo pri naših sodnijah do malih pravic, zajamčenih nam po postavi. Danes moramo navesti nov slučaj, ki prav jasno kaže, da je slovenščina na Koroškem res — pastorka. Uradni list »Klagenfurter Zeitung« štv. 178 od dne 5. avg. t. 1. je namreč prinesel sledeči razglas, katerega ponatiskujemo povsem natančno: Eingetragen vvurde in das Genossenšchafts-Register. 1. Unterdrauburg (2podnji Dravograd). 2. »Hranilnica in posojilnica t Jpod-njem, Dravbergu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo«. 4. Besondere Eintragung: 1. August 1902. Aus dem Vorstand ist ausgetreten: II. Cvettfko Krammer, gt\vesener Provisor in Tscherberg. Als neugeviihlt wird eingetragen Josip-Josef Zeichen, Provisor in Tschernberg. Oznanilo. Na podlagi tusoduega odloka od ne 31. julija t. I. v«risal v zadružnem, registru pri iirmi Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravbergu, registrovana zadruga z neomejeno Zavero ud nacelstoa Cvittko Krammer, Cuaal provisor v Arnecah in se vpisal kot novo izvoljeni ud na čelstva Josip Zeichen tc provisor v Arnecah. C. kr. de»elno not trgovinski; so-diače v Celovec, dne 31. julija 1902. Ali naš starikavi uradni list prav nič ni sram, da postavi tak nestvor med ljudi ? Kdor ima čas, štej pogreške v gorenji po-kveki, naštel jih bo res lepo število! Nas zanima vprašanje, kje je oni nestvor zagledal beli dan, oziroma je zašel na potrpežljivi papir? — Dvoje je mogeče: ali je tak prišel cd deželno sodnije celovške, ali so ga tako — »olepšali« v Kleinmayrovi tiskarni, kjer se tiska uradni list. Mogoče je tudi, da je že s sodnije prišel razglas slabo pisan, v tiskarni pa so še »potrebno« dodali ! Bodisi pa tako ali tako, vsekako jo pravi škandal, da uradni list prinaša tako pokveke kot uradno razglase ! Co morda res v tem slučaju deželno sodišče nič ni zakrivilo, je vendar dolžnost istega, da so razglasi istega tudi pravilno ponatiskujejo ! — Uradna »Celovčanka« dobiva leto za letom od vlsde lepo podporo, h kateri morajo lep del donašati tudi slovenski davkoplačevalci! Kako pridemo do tega, da naš jezik grdijo in sramotijo na tak način?! Ali Klein-mayrova tiskarna res nc premore stavca, ki bi pravilno znal postaviti par slovenskih vrstic? In če ga res no premore, ali ni dolžnost vlade, da jo prisili k temu? Posojilnice morajo tako razglase p o-šteno plačati. Zato smejo in morajo pač tudi odločno zahtevati, da ee isti tudi pravilno natisnejo. Takih pokvek gotovo niso dolžne plačati, marveč zahtevajo naj, da so taisti še enkrat in sicer pravilno natisnejo. Ta slučaj pa zopet kaže, kako je slovenščina pri naših uradih res — pastorka ! LISTEK. Spomini na sv. deželo. Piše Ivan Knific. (Dalje.) XXI. V Marijini cerkvi v Betlehemu. Majhno mesto je bilo svoje dni Betle hem, majhno tako, da niti tisoč prebivalcev ni štelo. Dasi pa je bilo mestece neznatno, je slovelo že v starih časih zato, ker je bilo rojstno mesto kralja Davida, blavno pa je pobtalo zlasti še vsled tega, ker je v tem mestu v tihi božični noči »Beseda meso postala in je med nami prebivala.« Na onem mestu, kjer je Božje Dete zagledalo luč sveta, se dviga dandanašnji prostorna, če tudi ne kaj lepa Marijina cerkev. Malone od vseh strani jo obdajajo trije samostani: katoliški, grški in armenski. Le pročelje je prosto, dasi nima prav nikakoršnih okraskov. Okušal sem vsiljivost trgovskih agentov. Pred vhodom jih Btoji cela tolpa in kakor pajek na muhe preže na došle romarje. Hvalijo ti svoje blago, te vlečejo za suknjo in vabijo s seboj. Naredil sem se gluhega in preko njih hitel proti vhodu. Samo eden sa me je držal kot podrepna muha. Otresal sem se ga izlepa in izgrda : »Vas prav nič ne potrebujem ; čemu lazite za menoj ?« »Saj ne zahtevam nobenega bakšiša«, mi je odgovarjal; »samo cerkev Vam bom razkazal« ; zraven si je pa mislil: »Boš že dal bakšiš pri kupčiji.« Vrata, ki vodijo v cerkev, so zelo ozka in nizka, tako nizka, da se moraš pripegniti, ko vstopiš v cerkev. Svet šče je zelo veliko, pa tudi zelo zanemarjeno. Cerkev ima pet ladij, posebnosti pa nikakršnih. — Marijini cerkvi je ob strani prizidana manjša sv. Ka tarine, ki je last oo. frančiškanov. Ni sicer velika, pa je zelo lična. Glavna znamenitost Marijine cerkve je seveda kapela Kristovega rojstva. Ozke stopnice vodijo kraj glavnega oltarja na vzdol; etražijo jih turški vojaki z nabitimi puškami. Kapela js sicer majhna, pa bogato okrašena; brez števila lučic in svetilnic gori v njej. Dva oltarčka stojita v kapeli: grški in katoliški. Kakor pravo Kalvarijo, tako imajo pravo mesto Kristovega rojstva v rokah raz-kolniški Grki. Ped njihovim oltarčkom jo v tlak vdelana srebrna zvezda, krog nje pa beremo pomenljive besedo: »Ilic do virgine Maria Jesus Christus natus est. (Tukaj so jo iz Devico Marije rodil Jezus Kristus.)« S častjo in spoštovanjem poljubujejo verniki to ploščo. Par korakov odtod nam kažejo mesto, kjer so Btale jasli, v katerih je ležalo Božje Dete. Poleg tega kraja stoji katoliški oltar-ček na mestu, kjer so trije Modri molili novorojeno Dete. Bila je ravno služba božja. Kapela je bila natlačena polna. Verniki so bili večinoma domačini, ki so na glasu kot zelo pobožni kristjani. In res so se vedli jako spodbudno. Iz kapelo sem se podal proti zakristiji; agent, ki sem se ga iznebil za par trenutkov, mi je bil zopet za petami. »Ideto maševat?« me začne izpraševati. »Kaj Vam mari? Pustite me na miru.« Izdalo ni nič; za menoj je prilezel v zakristijo in mi pomagal, ko sem se oblačil. »Zapodite tega človeka«, sem naročil cerkveniku; bilo je zastonj. Komaj sem se vračal iz cerkve, žo je agent stal kraj mene. Rešil mo jo samostanski brat, ki me je povabil na zajutrek. Agent je ostal pred vratmi, in ko me dolgo časa ni bilo iz samoBtana, je šel lovit drugih romarjev. Oo. frančiškani so bili zelo prijazni. Ko jim dopovem, odkod sem in kaj sem, me prevzame samostanski brat Janez in mi raz-kaže še druge znamenitosti. V Betlehemu je živel in umrl tudi veliki cerkveni učenik sv. Hieronim. Živel je tukaj kot pusčavnik jako spokorno in prestavljal sv. pismo iz hebrejščine in grščine na latinski jezik. Stanoval je v neki votlini kraj rojstne kapelo. Brat Janez mi je razkazal vse te prostore, vse to kapelice pod Marijino cerkvijo, katerih navadni romarji ne vidijo. Pokazal mi je, kje je stanoval in umrl svetnik-učenjak, in kje so ga pokopali. (Pozneje so prenesli njegovo truplo v Rim, kjer se hrani še bedaj.) Na samostanskem vrtu mi jo kazal pomarančno drevo, od katerega 8e je živil baje sv. Hieronim. Staro je že in vse trhljeno, pa vendar obrodi šo vsako leto. Brat Janez mo je peljal tudi vrh streho frančiškanskega samostana, odkoder je zelo lep razgled na mesto in okolico. Proti vzhodu mi je kazal v ravnini malo cerkvico. Pravil mi jo, da stoji na onem mestu, kjer so v božični noči pastirji varovali svoje črede, in kjer ae jim jo prikazal angelj, ki jih je povabil, naj gredo molit novorojenega Od-rešonika. Kraj jo oddaljen od mesta kakih 20 minut. Pa še nekaj drugega mi je pripovedoval brat Janez. Dva ali tri dni pred meio Kdaj se skliče državni zbor? V nekih čeških krogih ae je te dni •prožila miael, naj se državni zbor, ki ga namerava vlada sklicati koncem septembra, sploh prej ne skliče, dokler nima vlada popolnega zagotovila, da se omogoči mirno delo. Dokazuje se dalje, da bi se le po nepotrebnem tratil čas in denar, če bi se pričelo zasedanje prej, predno je ustreženo češki zahtevi. Spravne konference so sedaj brezpotrebne, ker je treba pritiskati edinole na Nemce. — Vladni listi na ta migljej še niso reagirali. Nov upravni škandal na Ogrskem. V mnogih občinah ogrskega okraja Ung so prišli na sled novim velikim nerodnostim. V včerajšnji seji upravnega odbora tega komitata je namreč poročal podžupan, da je na podlagi došlih pritožb uvel preiskavo pri mnogih občinskih upravah. Pri tej preiskavi se je konstatiralo, da so zakrivili mnogi okrajni uradniki, občinski predstojniki ter ljudje v državnih službah velike nerednosti in protizakonitosti. V 3 4 občinah se občinsko predstojni-štvo že deset let ni obnovilo. Vse osebe, ki so kakorkoli zapletene v te nered-noBti, pridejo v disciplinarno preiskavo. O gospodarskem stanju teh občinskih uprav preiskava še ni dognana. Pokazale se bodo bržkone še lepe reči. Boj do konca. Framasonska francoska vlada slavi sedaj vsak dan kako zmago. S pomočjo konjenice, ii fanterije in orožništva — topni-čarjem so doslej še miloBtno prizanesli — se zatvori sedaj tu sedaj tam »slovesno in zmagonosno« kaka kongregacijska šola. — Delo se vrši po gotovem strategiškem načrtu. Najprej so napadli one zavode, pri katerih so pričakovali najmanj odpora; tem so sledili oni, pri katerih je bila vojaška »asistenca« nujno potrebna. Sedaj pa, ko imajo proste roke in se lahko pozove na pomoč večja vojna armada, gredo lahko na delo v najbolj nevarne kraje, celo nad Bre-tonce, med ljudstvo, ki razun bede in vere nima ničesar, a je tem odločneje. A tu je delo nakrat obtičalo. Toda ta odmor ne bo dolgotrajen, kajti vojni minister Andree je v Chalons-Bur-Saone slovesno izjavil, da hoče vlada rešiti svojo nalogo do konca. Torej boj do konca! Kje pa si mislijo koneo? Jeli morda vladna naloga izvršitev celega njenega programa, namreč popoln poraz »klerikalizma« ? Bo li ta naloga rešena s tem, da odsekajo glavo zadnjemu »klerikalcu« ? Dvomimo in framasoni so menda sami o tem najmanj prepričani. Tak negativni program se sploh ne da do konca izvesti. Vojni minister je torej mogel nami-gavati edino le na zatvoritev vseh sedanjih kongregacijskih šol. Ta načrt se bo seveda konečno že dal izvesti, četudi s pomočjo — topov. Učence bodo potaknili po brez-verskih državnih šolah. Toda s tem Combes ne bo dosegel konečnega namena. Ko namreč ne bo več v deželi nobone katoliške sta se mudila v Betlehemu novoporočenca: knez Oton Windischgraetz in nadvojvodinja Elizabeta. Zelo lepo sta opravila božjo pot. V rojstni kapeli sta bila pri maši in sta tamkaj prejela sv. zakramente. Molila sta tako spodbudno, da so se jima vsi čudili. Brat Janez jima je razkazoval vse cerkvene znamenitosti; zlasti nevesta se je zanimala za vse. „Z ikonska, ki tako pobožno romata, morata biti srečna", mi je zatrjeval samostanski brat. Frančiškani oskrbujejo v Betlehemu tudi precejšen zavod, nekako gimnazijo. Vse jim gre po sreči, samo da ne bi z Grki imeli vednih prepirov. Le ti jih hočejo izpodriniti povsodi: v cerkvi in zunai cerkve. Na kako nizki stopinji omike stoje grški popje, nam priča ta-le dogodek: V Betlehemu je umrl prejšnji grški škof. Iskali so človeka, ki bi bil sposoben, da bi zasedel škofijsko stolico. In koga so izbrali? Nekoga čevljarja, ki menda še brati in pisati ni znal. Naučili so ga nekaj cerkvenih obredov in ga par tednov pozneje posvetili v betlehemskega škofa. Čevljar ee je kar čez noč povzdignil do najvišje časti. Vladajo pač čudne razmere pri razkolnikih! šole, bode katoliško prebivalstvo v Franciji zastavilo vse sile, da postanejo katoliške sedanje državne šole, ter ne bo prej mirovalo, da doseže svoj namen. V tem boju se bodo našli vse, sedaj še razcepljene stranke. Vlada bo torej prišla iz dežja pod kap. Nemški cesar ogorčen. Bavarska poslanska zbornica je pred nedavnim i veliko večino odklonila vladno predlogo, s katero se zahteva večja svota za umetniške namene: poprava in nakupi novih umetniških del. Proti vladni predlogi je glasoval v prvi vrsti centrum, a ne z namenom, da bi se zahtevana svota ne porabila za umetniške svrhe, marveč da pokaže svoje nezadovoljstvo napram vladni politiki. — Ta vest je pa cesarja Viljema jako ogor-čila. Dne 10. t. m. je poslal princu Luit-poldu iz Swinemflde naslednjo brzojavko. »Vrnivši se baškar s svojega potovanja, sem doznal z največjim začudenjem, da je odklonjena svota, ki si jo zahteval za umetniške namene. Hitim, da izrazim svoje ogorčenje nad grdo nehvaleinostjo, ki jo kaže ta čin proti dinastiji VVittelsbachov sploh in še posebe proti Tvoji vzvišeni osebi, ki je vedno vzorno pospeševala in podpirala umetnost, ter Te obenem prosim, da Ti smem dati na razpolago svoto, ki jo potrebuješ za popolno izvedbo dane si naloge na polju umetnosti.« — Na to brzojavko je s primerno zahvalo odgovoril bavarski princ, da mu je potrebno svoto dal na razpolago eden njegovih svetovalcev. Preosnova italijanske zbornice. Italijanska poslanska zbornica dobi v kratkem 40 novih mandatov. S tem se pa število poslancev nikakor ne pomnoži, ker bodo obenem razveljavili 40 starih mandatov. Zgodi se pa to na sledeči način: Na podlagi zadnjega ljudskega štetja, ki je pokazalo, da se je v mnogih volivnih okrajih vsled izseljevanja in preseljevanja zmanjšalo število volivcev, izgubi 36 pokrajin po enega dva ali celo tri mandate, 82 drugih pokrajin jih pa pridobi od 1—4. Na ta način bo približno 40 poslancev izgubilo svoje mandate, nssprotno se pa v ravno tolikih okrajih vrše nove volitve. Dotični načrt je izdelal notranji minister Giolitti in ga je že tudi odobril ministerski sret. Vlada pravi, da zahteva to premembo ustava, ki določa za vsak volivni okraj gotovo število volivcev. V zbornici bo razprava o tem načrtu zelo živahna, ker bodo razne stranke nasprotovale razdelitvi mandatov. Socialisti in republikanci se že sedaj pripravljajo na volivni boj v novih okrajih, in splošno prevladuje mnenje, da bota ti dve stranki imeli od nove razdelitve največ dobička. Korupcija v Italiji. Poročali smo že na kratko, da ima »Banca Sconto e Sete« v Piemontu vsled zveze s pariško »Bancjue Industrielle« 10 milijonov lir škode in da je v to afaro, ki je prebivalstvu provzročila veliko škodo, zapletenih tudi več poslancev. Ta zveza se je izvršila pred enim letom, in sicer ravno ob času, ko je italijansko brodovje obiskalo Toulon, z namenom, da se zopet ustvarijo financielne zveze med Italijo in Francijo. Zveza pa je bila skrajno nesrečna, ker vodstvo italijanske banke ni vedelo, da se nahaja pariška banka na robu propada in nima v Franciji več nobenega kredita. Pri kovanju te zveze sta najbolj mešetarila italijanska poslanca Pantaleoni in Poli, katera časopisje sedaj javno dolži, da sta sprejela zato vsak po 100.000 lir. V zadevo je pa zapletenih še mnogo drugih poslancev ter tudi odličnih diplomatov, ki so vsi imeli pri tem masten »zaslužek«. Vsi ti so dobro vedeli, v kakih razmerah je pariška banka, a so vseeno pritiskali na banko v Piemontu, da je sklenila zvezo. Francoski židje so si pri tem veselja meli roke. Boj za Barcelono. Mesto Barcelono v Venezueli so si osvojili po vročem boju vstaši ter porazili vladne čete. O tem boju dohaja iz Port of Spain naslednje poročilo: Boj za Barcelono se je pričel 3. avgusta. Tri dni pozneje so udrli vstaši v mesto, zažigali po dnevi in ponoči vse, kar so dosegli. Dne 7. t. m. so imeli v oblasti že dve tretjini mesta in naslednji dan bo se morale udati vladne čete. Mej u j e t ji i k i Be nahaja tudi predsednik barce- lonski M a r c a n o , ki je načeloval vladni m četam; dalje osem generalov, 23 polkovnikov. Ubitih je 167 mož. Hiše in trgovine so uropane in večinoma porušene. Mnogo ženil in otrok je »njenih in umorjenih. Vstaši so se polastili tudi ameriškega kablja ter uropali italijanski in niao-zemski konzulat. Zunanji konzuli prosijo, naj pridejo na pomoč vojne ladije t varstvo konzulatov in inozemoev. — Na ta način je že mesece trajajoča državljanska vojska v Venezueli vzbudila pozornost splošnih politikov. Vstaši so si poleg Barcelone osvojili že tudi pristanišče glavnega mesta Caracas ter sploh povsodi zmagujejo. O predsedniku generalu Castro se niti več ne čuje. Amerikani in Nemci bodo poslali vojne ladije. Iz brzojavk. Sodišče proti Combes u. C :>m-besovi poslušni sluge so zatvorili tudi kon-gregacijsko šolo v St. Charlesu pri Lyonu ter vrata zapečatili, čeravno je bila ta šola že davno avtorizirana. Najvišje prizivno sodišče je razveljavilo vladni korak kot protizakonit. — Nova škofija na Nor ve š k e m. Katoličanstvo na Norveškem v zadnjem času, posebno vsled prizadevanja apostol. vikarja msgr. Fallize, izredno napreduje. Število katolikov se je v zadnjem desetletju potrojilo. Vsled tega se ondi ustanovi nova škofija in pozovejo v Bergen šolske sestre. — Razpor mej Ameriko i n K a n a d o. Iz Washingtona javljajo, da se je pojavil nov razpor radi celega ozemlja mej kanadskim Bevernim obrežjem in severnim tečajem. — Combes daje grajo. Prefektu okraja Finistčre je Combes izrazil brzojavno grajo, ker je nasprotoval admiralu. Hotel ga je celo odstraniti, a mu ne more najti naslednika. — Laurenzo Marques dobe Angleži. Med Španijo in Anglijo se vršo pogajanja glede odstopa ozemlja in zaliva Laurenco-Marques Angležem proti visoki odškodnini. —- B o t h a in D e 1 a r ey postaneta člana novega po Btavodajalnega sveta v Transvalu. Pričakujoči volitev. Iz Maribora, 12. avgusta. Naši deželni poslanci bi odgovorili na članek v dunajski „ Information" z dne 4. t. m. in tukajšnje „Siidsteier. Presse" z dne 9. t. m., kolikor so meni znani njih nazori, enoglasno s tem, da vsi odložijo svoje mandate. To bi se brez vsake dvombe celo gotovo zgodilo, ako bi itak ne bila že potekla šestletna doba deželnih volitev; saj pričakujemo že za oktober-novamber tekočega leta nove volitve. Jasno je, da naših osem poslancev proti 50 nemškim zagrizencem nič ne opravi, tudi z najbolj divjo obstrukcijo — nič. Naj Vam poročam še tudi to, da kolikor se čuje tu in tam, od vseh naših dosedanjih osem poslancev ne misli nobeden se več poganjati za deželnozborski mandat! Vsi so siti do grla. Pač pa se bodo pipale za mandate najmanje tri, stranke: 1. slovenski radikalci (Celje) ; 2 „Stajerčevi" nemčurji (Ptuj); 3. ^Gospodarjeva" stranka »katoliških Slovencev" (Maribor). Te stranke so že sedaj gotove, in že tudi vse tri na delu. K tem pa Se utegnejo nastopiti samostojno : socijalni mokrači, in istotako tudi »jungovci« učitelji. To bode huda borba in treba mnoga smodnika. Bog daj srečo! Mnjiževnost in umetnost. Najnovejša slika akad. slikarja Josipa Germa. Naš rojak akad. slikar Josip G e r m v Pragi je izdal pred kratkim v lastni založbi sliko po Bvoji krasoti znanega »Balo-peškega jezera«. Reprodukcija je izvržena v treh barvah v slavnoznanem češkem zavodu Ilusnik & Ilausler ter se bode radi umetniške dovršenosti in velikosti ter nizke cene gotovo v kratkem pojavila v mnogi slovenski hiši kot izvrstna reprodukcija po originalu domačega umetnika. Praški listi: Nar. listy, Politik, N&r. politika, Čas so prinesli nedavno laskavo oceno; tak6 piše »Politik" med drugim: prijateljem prirodnih krasot bode ta publikacija gotovo enako ljuba kot ljubiteljem dovršenih del umetniških. Celo poezijo te divne krajine je umetnik izvrstno pogodil. Briljantna lestvica barv v popoldanski svetlobi lesketa Be na strmih vrhovih v ozadji se dvigajo čega Mangarta, na bujnem zelenji gozdov ter umira v globoki modrini tihega belo-peškega jezera. Radi tega pozdravljamo radostno vest, da se s tem poskusom pričenja večja serija panoram iz slovenskih alp tembolj, ker volitev scenerije, izvršitev in reprodukcija sama zagotavljajo v resnici umetniško delo trajne vrednosti, ki bode gotovo vsakemu lokalu v okraso. Sliko moremo kot primerno dekoracijo naših salonov, stano-i vanj, javnih in društvenih prostorov, posebno pa našim turistom in zavodom priporočiti." Komisijonalno prodajo je do sedaj prevzel L. Schuentner v Ljubljani. Velikost slike: 50x32 om. na kartonu 67x51) om. cena: na kartonu 6 K, v gladkem jelšovem okvirji se steklom 12 kron, v vzorkovem okvirji 15 K. Ztložnik: J o s. G e r m , aka-demični slikar v Pragi, V&olavskč ram. 10. »Lutrskl ljudje«. — »Testament«. Izšel je danes 2. sešitek 2. zvezka »Janka Kersnika zbranih spisov«. Uredil ga je dr. Vladimir Le ve o. Ta sešitek obsega povesti: »Luteeki ljudje« in »Testament«. Vezan v platno stane 6 K, elegantno vezan 7 K. Muslca saora. V petek 15. avgusta v stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10. uri: Deveto mašo v H mol, zložil Morio Brozig, graduale »Propter veritatem«, zl. Ant. Foerster, po ofertoriji »Ave Maria«, zložil dr. Frano L;szt. — V m e s t n i cerkvi s v. Jakoba velika maša ob 9. uri: Maša v čast M. B., zložil Jan. Schvveitzer, graduale »Propter veritatem«, zložil Ant. Foerster, efertorij »As-sumpta est«, zložil Iv. Laharnar. — V križevniški cerkvi velika maša ob 10. uri: Cecilijino mašo v B-dur, zložil J. B. Benz, graduale „Propter veritatem", zložil Anton Foerster, efertorij »Assumpta est«, zložil Iv. Laharnar. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. avgusta. Osebne vesti. Prevz. knezoškof la-vantinski dr. M. Napotnik se je iz Gut-tenbrunna pri Hofgasteinu povrnil v Maribor. — Drž. in dež. poslanec dr. Susteršič se 20. t. m. povrne s potovanja. Sestanek naših nepolit društev. Na ta sestanek opozarjamo posebno tudi vse somišljenike v krajih, kjer Še nimajo nobenega izobraževalnega društva. Na tem sestanku je prilika se mnogo naučiti o organizaciji in vodstvu društev. Naj torej somišljeniki preskrbe, da bode udeležba tudi iz onih krajev, kjer še ni društev, in pošljejo naj iz vsakega takega kraja kakega bolj izobraženega moža, ki se bo na shodu mnogo naučil in izobrazil, da prične tudi v svojem kraju gibanje za ustanovitev izobraževalnega društva. Sestanek naših nepolitičnih društev bo nekak poučen kurz tudi v ta namen. Imena posameznikov, ki se žele udeležiti sestanka dne 7. in 8. septembra, naj se naznanijo č. gospodu Luki Smolnikarju, stoln. vikarju v Ljubljani, vsaj do 25. t. m., na kar se dotični-kom dopošljejo vstopnice. Evharistični shod Čas za prijavljanje za hrvaško-slovenski evharistični shod na Trsatu se je podaljšal do 20. avgusta. Nerodne roke »Narodovcev« so zopet povzročile po listih polemiko radi celjskega vprašanja. »Narod« je vrgel o zadevi celjske gimnazije v svet poročilo, da bo gimnazija prestavljena v Gaberje pri Celju in da Slovenci dobe ondi popolno gimnazijo. Nemški listi so se tega poročila seveda takoj oprijeli. Nekateri listi pa so pričeli dvomiti, da bi bila dotična nesrečna vest res v .Narodu«, v tem hipu je pa prišel žid P e -n i ž e k ter je Nemcem citiral dotično »Narodovo številko. »Narod« naj vendar enkrat pusti v miru celjsko vprašanje, sicer bi utegnil marsikdo misliti, da je v tem oziru v službi Nemcev. Posebno naj pa nikar v to zadovo ne vtika svojih prstov žid Penižek in prepusti naj stvar narodnim voditeljem. »Narod« je s svojo lehkomišljenostjo v tako važnih vprašanjih slovenski politiki več škodil, nego so ji koristili vsi slovenski liberalci. Slovenci ostanemo seve nepremično na stališču, da se iz Calja ne ganemo, in prepričani naj bodo Nemci, da smo pripravljeni boriti se do skrajnosti. Obisk groba kardinala Missie na Sveti gori se letos vsekakor izvrši, in sicer pojdejo njegovi čestilci na o v. goro koncem septembra ali začetkom oktobra. Najpriprav-nejši bi bil dan po našem manifestaoijskem shodu v Ljubljani. Iz Ljubljane bi se lahko odpeljali še isti večer. Da se bode mogel aranžirati posebni vlak, naj somišljeniki is posameznih župnij tekom 14 dnij naznanijo šteyilo udeležencev pri obisku kardinalovega groba »Slovenski krščansko-socijalni zvezi«. „Narod" proti dr. Rybaru »N.trod« ee zaletava v dr. Rybafa, kur |e izrekel na novi maši v Lonjerju resnično besedo: »Mi odločno obsojamo one, ki odrekajo duhovniku pravico, udeleževati se javnega življenja ter ga zavračajo v zakristijo«. Dr. Ry baf je moral tako govoriti, če že n e s ka kega vorskega, pa vsaj s čisto narodnega stališča. Kam bi pa prišli primorski Slovani, ako bi se tam začel izvrševati Tavčarjev evangelij, in če bi se skrb za ljudstvo morala izročiti oni '»inteligenci«, ki z ljudstvom ne čuti? V znamenju kompromisa. V Selcih bi se imela vršiti včeraj volitev župana. Ker so zadnje volitve neugodno izpale za selške naprednjake, zahtevali so liberalci, da bi ž njimi napravili naši kompromis. Katoliško-narodni odborniki se tej zahtevi niso udali. Zato se liberalci niso hoteli udeležiti volitve župana. Radi te obstrukcije se jo napred-njakom naložila denarna globa po 20 kron, katero bode iztirjalo c. kr. okrajno glavarstvo v prid selškim revežem. Tako so selški liberalni odborniki prvi začeli dajati iz svojega zaklada »grošo«, zase pa stiskajo »knole«. Pri prihodnji volitvi se liberalci v smislu § 34. obč. vol. reda lahko zopet izkažejo radodarne. Otvoritev nove dvorane v Za-gorji. IzZagorja o b S a v i ce nam piše : V nedeijo dne 17. t. m. otvorila so bode vrtna dvorana g. L. Habat a v Za gorju in sicer z velikim koncertom in dra matično predstavo. Pri koncertu sodelujejo : Zagorski orkester, zagorska rud. godba na pihala in zagorska pevska društva. Vso pri prave kažejo, da bode slavnost re.s velikanska, ter da se bodo nudila občinstvu vsakovrstna zabava. Dvorana, katera meri v dolgosti 30 m, širokosti 10 m in visokosti 6 in pol m, je za dramatične predstave, kakor tudi za glasbo primerno sezidana, ter vsem potrebam primerno opremljena. Oder za prirejevanjo dramatičnih predstav, pred katerim je uglobljen prostor za orkester, je prav krasno in moderno slikal naš slovenski akademični slikar g. Alojz Subic iz Galja. Dvorana, katera je sezidana v prvi vrsti za zagorska društva, je pa na razpolago tudi vsem drugim druitvom, zatoraj se slavna sosednja društva, kakor tudi Biav. občinstvo tem potom k obilni udeležbi naj uljudneje vabi. Posebna vabila se ne bodo razpošilj jla. V slučaju doževnega vremena vrši se veselica nedeljo pozneje. Lubri-Slavec. Gospod Lubri Mihael, posestnik v Trbovljah, je dobil dovoljenje, da sme zanaprej svoje rodbinsko ime pisati za »Slavec*. Njegov sin Albin je kapelan v Zrečah (ne »na Rečici«, kakor je list onidan pomotoma tiskal) pri Konjicah. Tudi ta bo se zanaprej namesto »Lubri« pisal »Slavec«. Vseslovanska umetniška in obrtna razstava v Petrogradu Danes je bil v našem uredništvu g. V. N. K o r a b 1 j e v, urednik »Slavjanskih Izvestij" v St. Peter-burgu, ki snuje pripravljalne odbore za udeležbo pri vseBlovanski umetniški in obrtni razstavi v bt. Petersburgu 1. 1904 meseca avgusta, sept., okt. in novembra. Razstava stoji pod pokroviteljstvom velikega kneza Aleksandra Mihajloviča, predsednik je pa ruski finančni podminister K o-valeskij. Razstavljeni bodo umetniški in obrtni izdelki vseh slovanskih narodov. Razstavljene stvari se bodo tudi prodajale. Udeležba bo gotovo ogromna, ker hoče pri tej priliki posebno Rusija pokazati ves svoj velikanski napredek. Vse Btroke obrti in umetnosti bodo zastopane. Z glavno razstavo bodo združene še razne drugo : n. pr. razstava poljskih pridelkov in narodopisna izložba. Po razstavi se bo osnoval „Vseslovanski muzej". Pripravljata se ob istem času tudi shoda vseh slovanskih časnikarjev in učenjakov. Za udeležniko bodo vozne eene od ruske meje do St. Peterburga znatno znižane, vstopnice v razstavo bodo pa za Slovence zastonj. Prireditelji razstave hočejo žnjo dvigniti podjetnost slovansko obrti in umetnosti ter pospeševati slovansko edinstvo na kulturnem polju. Kakor čujemo, je „Go spodarska zveza" že v zvezi z dunajskim komisarjem v tem oziru. Onim interesentom, ki bi želih kaj razstaviti na veliki razstavi v Petrogradu, posebno pa našim zadrugam, sporočamo torej, d« posreduje v tej zadevi tudi »Gospodarska zveza" v Ljub ljani. Finžgarjevega „Divjega lovca" bedo v Logatcu zopet igrali 17. t. m. Začetek igre je ob 4. uri popoludne. Zveza kranjskih mlekarn se snuje, kakor je razvidno iz oklica, objavljenega med današnjimi oglasi. Ustanovni občni zbor se vrši sredi prihodnjega meseca. V pri-pravljavnem odboru so zastopniki cerkniške, planinske in logaške mlekarne. Spomenik za cesarja Maksimilijana I., ki bo v proslavo 400Ietnice združenja Goriške z Gradiško postavljen v Kor-minu, je dunajski kipar Edmutid Hoff-mann pl. Aspenburg ravnokar dovršil. Pravda Štajerskih nemSkutarjev proti ^Gospodarju", ki se je končala, kakor znano, s tem, da je bil č. g. Korošec pred mariborskimi porotniki obsojen, je sedaj končana b tem, da se je g. Korošcu zapor spremenil v denarno globo 1000 K. Izlet čeških pevcev na Blovanski jug Povodom 401etnice hrvatskega pevskega društva »Kolo« v Zagrebu udeleži se slav-nostij dno 15., 16. in 17, avgusta kot zastop ništvo praškega » H 1 a h o 1 a «, prvega pevskega društva v Pragi, korporativno »Krou-žek pevcu pražakoho H1 a h o 1 a« ter Bi ogledi* na svojem izletu tudi Reko 18. avgusta, Trst 19. in 20. avg., Postojno in Ljubljano 22. in Bled 23. avg. Pozivu »Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi«, da pri tej priliki zapoje pri večerih v prid društva prirojenih, odzvali so se pevci z zagotovilom, da v prid društva radi sodelujejo popolnoma brezplačno. Pogajanja radi za bfjvnih večerov v Trstu in v Ljubljani so vrše, vrtna veselica na Bledu, v slučaju ne ugodnega vremena koncert v »Blejskem domu«, je žo zagotovljen fcr bode v soboto dne 2 3. avgusta na vrtu pri Petrnolu oziroma v Blejskem domu. Program te veselice se objavi pozneje. Tržaški škof dr. Nagi pri svoji materi. V nobenem stanu ko duhovskem ni tako lepih prilik slavljenja. To se je videlo zopet o priliki, ko je novi škof tržaški pred kratkem ob skal svojo staro mater v mali vasici Gobelsdorf v "VValdviertlu na Nižjeavstrijskem. Prevzvišeni vladika je sicer rojen Dunajčan, a njegovi roditelji so so v njegovi zorni mladosti naselili v Gobelsdorf, kjer jo prebil svojo prvo mladost. Značilno za njegov poznejši poklic je bilo, da je že kot mali deček na vprašanje, kaj hoče poBtati, vedno odgovarjal „da hoče biti škof." Kar je takrat kot otrok slutil v svoji zorni duši, to se je sudaj vrasničilo. Te dni pa je kot novoimenovani tržaški škof prvikrat po daljšem času videl zopet svojo mater (očeta so mu mej tem pokopali). Mala ssamotna vasica, kamor je često rad zahajal k svojim starišem, bratom in se.3tr«m in kjer je vladala prod 13. leti velika radost, ko jo je obiskal kot novoimenovani rektor Animae v Rimu, bila je zdaj dično okrašena, kajti od vseh vaščanov in sosedov spoštovani, a od materi vroče ljubljeni vračal se jo v domačo vas prvikrat kot — škof. Zlasti hišica, v ka teri mu biva stara mamica, bila je okrašena s cvetjem in zelenjem. Nad vae ganljiv in pretresljiv je bil prizor, ko je v petek 24. m. m. popoludno došel prevzvišeni med svoje vaščane in ga je ugledala njegova mati. Stara ženica je objela svojega sina ter za-plakala, a ni mogla spregovoriti besedice. Ob tem prizoru so vsi navzoči vaščani skoro glasno jokali. Enako ganljivo je bilo, ko je v nedeljo potem po pontifikalni sv. maši škof v polnem orratu imel nagovor do svojih preljubih vaščanov; vseh oči so se solzile ob prelepih besedah vladike in v zavesti, da biva zdaj njih rojr.k med njimi kot visok cerkveni dostojanstvenik. Dasi je bil prisrčno in navdušeno sprejet od svojih vaščanov, vendar se je največ mudil pri svoji materi, katero ljubi nad vse. In tej svoji materi je utegnil pripovedovati o težki službi, katero mu je poveril sv. Oče, izročujoč mu v pastirstvo škofijo — tržaško-kopersko. Utegnil je povedati stari ženici, da ga čaka mučeništvo, katerega žrtva so bili še skoro vsi njegovi predniki. A dal Bog, da bi ga moč blagoslova, ki ga jo prejel od ljubljene materine roke, ščitila pred nevarnostimi, ki so sicer združene s to mučeniško Blužbo. Tatvina na javorniški pošti. V poštnem uradu rudniškega ravnatelja K. Luck mana na Javorniku je v noči od 9. na 10. t. m. bržkone kak domačin odnesel denarja in znamk v vrednosti 397 K 18 v. (130 K v zlatu) Tatvina se je izvršila bržkone med 1. in 2. uro zjutraj, ko je čuvaj šel s pošto k vlaku. Tat se je poslužil ključev, ki so bili shranjeni na kraju, znanem le domačinu. Duhovnik utonil. 31Ietni pater Oton Rossler iz st. Pavla, je utonil. Padel je v mraku na poti domov v vodo. Razpisane službe. Služba učitelja je razpisana na enorazrednici v Vrbovem pri Postojni. Prošnje do 25. avg. — Na štiri-razrednici v Metliki je do 31. t. m. razpisana služba učiteljice. — Pomožnega pisarniškega uradnika sprejmo do 20. t. m. pri okr. sodišču v Krškem. Železniška stavba. C. kr. železniško ravnateljstvo v Beljaku razpisuje gradnjo visokih stavb pri razširjanju postaje St. Andrej. — Ponudbe ae naj vlože do 2. septembra 1902. Deželni hipotečni zavod v Gorici se ustanovi gotovo že z novim letom. Kredit bo dajal ta zavod kmetovalcem proti 4% obrestim ter proti amortizaciji v 149 polu-letnih obrokih. Nastanjen bo deželni hipotečni zavod v poslopju prejšnje okrožne sed nije, in sicer v prvem nadstropju. C. kr. poštnohranilnični urad je izdal »Določila za poslovni promet poštne hranilnice«. Kdor želiš imeti to knjižico, dobiš jo lahko na domačoj pošti. Del slovenski ima 72, nemški pa 80 stranij. Strašna nesreča v Beli peči na Gorenjskem. V ondotni tovarni za železno orodje pripetila se je včeraj dne 13. t. m. ob 7. uri zjutraj strašna nesreča. R le, ako se tega posla poprimejo ženske! — V K a v -kazu se je udri nek ledenik v dolino in tri angleške milje daleč vso uničil. — Ujet ropar. Glasovitega grškega roparja Psophakisa so ujeli. Zaprt je v ječi v Missolongi, — Milijonar vodja v s t a š e v. Vodja venezuelskih vstašev general M a t o s je milijonar. On plačuje vstaško armado, ki šteje 10 000 mož, iz lastnega žepa, samo da vrže predsednika Castro, o katerem pravi, da je nesreča dežele. Matos je star 55 let, Castro 39 let. — Ozmerjano občinstvo. Ravnatelj nemškega ljudskega gledališča na Dunaju Mauthner si je dovoiil nekaj posebnega. Radi predolgih odmorov je občinstvo postalo nejevoljno in je pričelo razbijati z nogami. Ravnatelj se je nakrat pokazal pred zagrinjalom in dejal občinstvu, da pač nima okusa, ako tako razbija. — Ogenj v gozdu, Iskre iz vlaka so vnele gozd pri Grasičah v bližini Reke. Pogorelo je 20 000 kvadratnih metrov gozda. — Samomorpisatelja Na Dunaju se je z opijem usmrtil pisatelj dr. Rihard Hahn. — Samomor anarhista. Ameriški anarhisti so dali svojemu tovarišu S^ranza nalogo, da izvrši atentat v Evropi. Pripeljal se je do Neapolja, kjer je pa raje skočil v morje in utonil. — Delavski nemiri v Galiciji so povod sodnijske obravnave, ki se je včeraj pričela v Lvovu proti 50 delavcem, ki so se udeležili nemirov meseca junija. Povabljenih je nad 100 prič. — Stavka v Galiciji. Okrožno sodišče v Zolczowu je dalo na razpolago kaznjence posestnikom, pri katerih stavkajo poljski delavci. — » M a -rienburgovec« psovka. Pred sodiščem v Stanislavu toži neki Poljak nekega Nemca, ker mu je Nemec dejal »Marien-burgovec". Poljak smatra to besedo za psovko. — V Barceloni jo zopet stavka. V mestu vlada veliko razburjenje. — Stolpi se podirajo. Tudi stari, slavni stolp stolne cerkve v Gottenburgu na b vedske m jo v nevarnosti, da se podere. — Radi dvoboja po m iloščenega častnika Hillebrandta so častniki v Gumbinenu na Nemškem v slavnostnem sprevodu peljali skozi mesto. Meščanstvo se je nad takim počenjanjem častnikov škanda-liziralo, — Dvajset let po nedolžnem v pregnanstvu je preživel pariški lekarnar Douval, katerega so obsodili, da je z arzenikom zastrupil svojo ženo. Sedaj se je dognala njegova nedolžnost. Oprostili so ga prisilnega dela v Novi Caledoniji in vrnil se je na Francosko, kjer ga je na raznih kolodvorih čakala množica ljudstva. Douval dobi v dar neko veliko lekarno v Parizu. — Umrl je bivši pisarniški ravnatelj avstrijskega drž. zbora sekcijski šef vitez Halban. — Iz Berolina se poroča, da pojde profesor dr. K r a u 8 iz Gradca kot naslednik Gerhardtov v Berolin. — Sneg je zapadel tudi tirolske in švicarske goro. — 700 delavcev odpuščenih je v tovarni strojev v Hel-singl;>rsu na Ruskem, ker manjka naročil. — Dunajske gostilničarje je spravila v posebno zaorego naredba mini-sterstva, da naj se olajšuje onim, ki hočejo prodajati nealkoholične pijače ali pa samo jedila, dosega koncesij, pač se pa pri gostilniških koncesijah, na katerih podlagi bb točijo alkoholične pijače, najstrožje postopa. Dunajski gostilničarji so sedaj izjavili ministerstvu, da dajo v svojih gostilnah gostom tudi nealkoholične pijače in na zahtevo tudi vodo in prosijo ministerstvo, naj se radi tega vse koncesije merijo z enako mero. — Posojevalnico otrok so uBtano-vili v ameriških združenih državah. Iz po sojevalnica se dobi otroka na posodo za par dni, za mesec, pa tudi na leta. Kadar se otroka naveliča, se ga pošlje lahko nazaj. — Razdrta zaroka. Ker se je na željo nadvojvodinje Marije Ane njena zaroka z vojvodom Siegfridom Bavarskim razdrla, vrne se nadvojvodinja za opatinjo v zavod plemenitih dam v Prago. Kako se podvoji pridelovanje medu? Ta najnovejši način je iznašel neki ameriški farmovec v državi Kansas. Ento-mologu poljedelskega oddelka v Washing-tonu, dr. Howardu, namreč svetuje v po sebnem pismu, naj dela na to, da se čebele oplemenijo z navadnimi kresnicami. Na ta način bi čebele prišle v posest aparata, ki bi omogočil čebelam delo tudi — po noči. Ta načrt je pa res — amerikansk! V 55. letu nove zobe je dobil neki kmet, kakor poročajo medicinski listi. Dotični kmet je zgubil vsled bolezni v 25 letu vse svoje zobe, a čez 80 let na to so mu čeljusti otekle. Zatekel se je k nekemu zdravniku, ki mu je povedal, da oteklina nič druzega ne pomeni, kakor, da bo dobil povsem nove zobe. V 3 mesecih se je pokazalo 18 zob. — Mož je na svoje lepe zobe posebno ponosen. Prestop v katoliško cerkev. Leta 1901 je v Londonu nad 1500 (torej 300 več ko 1900) oseb prestopilo v katoliško cerkev. V mestu aaifordvtudi več kot 1300. V celi Angležkej (brez Škotske) je prestopilo nad 20.000 oseb v katoliško cerkev. Značilno je, da je med spreobrnjenci zasto pano večje število anglikanskih duhovnikov. Hišo sezidal v 4 in pol urah Dva Amerikanca sta naredila stavo, slo se je zato, jeli mogoče postaviti v jednem dnevu hišo. Stavbenik je postavil v 3 urah hišo, ta je bila 80 čevljev dolga in 50 široka. Imela je tudi dva nadstropja, btavbnik je nato dobil stavo. Tako poročajo iz — Amerike. V kovčku umrla sta dva otroka v Mtthlgrtinu. Mati je morala oditi na polje in je otroka dala v star kovček. Ko sta se začela otroka premikati, se je kovčeg zaprl. Ko je mati prišla s polja, našla je oba otroka vdušena. Proti razglednicam se oglašajo trgovci s papirjem. Dan na dan tožijo, da bodo razglednice povsem izpodrinile druge vrste papirje, n. pr. voščilne listke. Vrhu tega razglednice kmalu pridejo iz »mode« in niso večkrat za druzega; kakor za kc š. /jato v obče delujejo na to, da bi se razglednicam odvzela sedanja popuiarnost, ven dar je pa malo upanja, da se jim posreči njihova namera. Domišljija gaje ozdravila. Nekega posestnika v Lanctshuiu so začeli po noči boleti zobje. Ko je svoje nesnosne bolečine potožil svoji ženki, mu je ta svetovala, naj se namaže s špiritom, ki jo stal na oknu Ubogi trpin se namaže in glej čuda. Ziobje so ga ponehavali boleti in kmalu je bil v sladkem spanju. A ko se njegova žena drugo jutro zbudi — zakriči. Videla je zamorca. Njen mož je namreč po noči zagrabil za napačno steklenico in se je namazal s tinto I No pa nič ni delo, črnilo mu je pa vendar bole^me pregnalo. Živalsko pokopališče v Parizu Parižani se ponašajo s krasno zidanim pokopališčem za pse in mačke. Pokopališče leži na koncu otočiča Avenue de Clichy. Skozi umetno zidana vhodna vrata pride se na lep proBtran vrt, na katerem kar mrgoli neštetih spomenikov, v katerih so vklesani citati: L »martina, Pascala, Chamforta in drugih. Mtid neštevihumi spomeniki vzbuja največje zanimanje spomenik postavljen znanemu Ber-nardinu B a r r y , ki je toliko potnikov rešil gotove smrti. Vklesan je v naravni velikosti, ravno ko nese malega otroka, ki se ga krčevito drži okoli vratu. Ura&iva. (Vabilo k veselici), katero priredi »Bralno društvo pri D. M. v Polju« v proslavo godu sv. Očeta Leona XIII in rojstnega dne presvetlega cesarja Franca Jožefa s sodelovanjem mladeniške in dekliške Marijine družbe v nedeljo dne 17. avguBta ob pol 4. uri na vrtu »Društvenega doma« v Slapah b sledečim vsporedom : 1. Papežka himna. 2. Cesarska pesem. 2. Sattner|: Stu-denček, ženski zbor. 4. Večerna, ženski zbor. 5. L. Hudovernik: Naša zvezda, moški zbor. 6. Veseli pastir, mešani zbor. 7. Igrokaz: Indijski siroti, priredil F. Finžgar. 8. Pravica se je izkazala, veseloigra, spisal dr. J. Krek, — K obilni vdeležbi vabi odbor. (Prostovoljno ga s. društvo v D o b u ) obhaja 7. septembra desetletnico svojega obstoja in namerava prirediti veliko ljudsko veselico. Pri veselici sodeluje operna pevka, kvartet jako izbornih pevcev, dalje oddelek cirkusa Barnum in Bailey. Predstavljali se bodeta dve izvirni narodni igri. Ker bodo priprave silne in vse kaže, da bo veselica jako dobro vspela, ako bo tudi pripravam primerna udeležba, zato so prosijo ostala društva, da se ozirajo na to veselico. Natanfineji program se provočasno naznani. Cisti dobiček je namenjen požarni brambi v Dobu in pa slovenskim visokošolcem. Telefonska In brzojavna poročila. Zagreb, 14. avg. Z mnogih hiš plapolajo že zastave. Zagreb bo v slavnostni opravi. Dasi je drž. ogrska železnica odbila društvom znižanje vožnih oen, pridejo društva vender polnošte-vilno. Danes zvečer bode na kolodvoru sprejem slovenskih pevcev, došlih iz Ljubljane. Slovencem se je v slavnostnem sprevodu odločil prostor takoj za godbo. Slavnostno sv. mašo v stolnici bode daroval škof Gr u g 1 e r. V soboto je občni zbor zveze hrvaških pevskih društev. Dunaj, 14. avg. Neki vodja Mla-dočehov je dejal, da bodo Cehi v jesenskem zasedanju drž. zdora pričeli z obstrukcijo, ako ne dobe notranjega češkega uradnega jezika. Upanje vlade, da se to ne zgodi, je jalovo, ker Čehe silijo v takem položaju volivci v obstrukcijo. Dunaj, 14. avgusta. 0 konferencah mej avstrijskim in ogrskim mini-sterskim predsednikom se javlja, da nista v raznih važnih točkah prišla do sporazumljeja. Glavne težkoče napravlja carinski tarif. Korber odpotuje danes v Išel, Szell jutri. V Išlu bodeta minist. predsednika sprejeta od cesarja vsak v posebni avdijenci ter bodeta poročala cesarju o vzrokih, ki jima onemogočujejo zapustiti svoje stališče. Skoro gotovo bode krona posredovala in naročila v kronskem svetu minist. predsednikoma nove obravnave. Do zaključka pogajanja v Ratotu torej niso privedla in tudi v Išlu se to ne zgodi. Pariz, 14. avgusta. Da vpliva na uporne šolske sestre v treh bretonskih okrajih, je ministerski predsednik zagrozil glavnemu redu šolskih sester, da ga razpusti. Lvov, 14. avg. 601etni veleposestnik Severiu baron Borowicki se je radi denarnih zadev ustrelil. Tov je že tretji samomor v tej rodbini. Žena njegova si je z britvijo prerezala vrat, sin se je pa ustrelil. Carigrad, 14. avg. 12 višjih turških častnikov je prognanih, ker so s peticijo zahtevali izplačila zaostale plače. Haag, 14. avg. Kriiger se odpove vsaki politiki. Tako zatrjujejo njegovi prijatelji in pravijo, da Kriiger hoče dati s tem možnost, da se Južna Afrika mirno razvija. Napovedana konferenca burskih poveljnikov izostane. Tudi Stejn priporoča Burom, naj vsi mirovne pogoje pripoznajo. Martinique, 14. avg. Tu divja boj mej domačini in priseljenci radi poli-tiških pravic, ki so izključno v rokah temnokožcev. Umrli av?: V hiralnici: 10. avgusta. Marija Vogelnik, gostija, 4o let, neo-phlasma abdonimi. 12. avgusta. Marija Jakolin, gostija, 91 let, ostarelost. V bolnišnici: 11. avgusta. Ivana HabiC, zioarjeva hCi, 4 leta, jetika. Meteorologifino porodilo. Višina nad morjem 506-2 m, srednji zračni Uak 736-0 mm ! g ' C«s opu-Ci | zovanju Stil nje barometra t mm. Temperatur. P» Odbija Vetrori Nebo i1 i 13| 9. zve«. 735-6 12-7 sl. jzah. jasno 0-0 14| 7. zjutr. |2 popol. 735 5 7352 9-5 16-6 sl. svzh. sl. sever pol. obla. pol obl. | Srednja včerajšnja temperatura 13 3°, normale: 190' Žitne cene dni 13. avgusta 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 6C kilogramov. Plenica ia jesen......„ 7-04 , , spomladi.........7 37 Ri za spomlad............,, 6 53 „ . jesen........., 6-23 Kortua za juli-avgust.......5-25 >i tt sept.«oktober . » • • „ 6-31 Oves za jesen.........5 68 Na budimpeitanski borsi: Plenica za oktober....... 6 75 PSenica za april ......,7 08 Rt za oktober........ 5'92 Rž za april.........6-14 Oves za oktober.......„ 5 37 „ april .........663 Koruza za avgust......,4 85 Koruza za maj (1903)..... 4 ir9 (Rfektiv.) Dunajski trg. SHtenica banaSka.......K 7 65 „ južna žel. ...,.., 7-40