St. 2. V Gorici, 9. januvarja 1891. XXI. Tedaj „3afia" iakaj* taak f etak in telj* pt poitiprejen*n» ali » florici sa don poSiljana: Vse leto . . . . f.4. Pol let*.....„ % Cetvrt leu . . . . „ I. Pri oxnasilih in tako tudi pri „pa IBanicak" a* plaeuje s* n»T»dDo tristop bo fnto: 8 kr. ce tt tlika I kr&t 7 „ „ „ „ 2 „ « ., „ „ ,, 3 „ Zateft firke po proitoru. SOÈA Pcsamezne itcrilke 10 JoaivajeeV 8 kr. t tobakarnicak na Starom trga in v N«naki.ulioi. Dopisi naj ie poMljajo Tredaiitra naro5ninap» vpramjitru „«eeert: li-larij»niki tiikarr.; t Ooriei. i ie ne vrafiajo; •tepial na •« blagovoljno fraakujej©.-^ Delate*!* In drugiro noprfmoiuim ie aarotolna iniia, ako »• Oflii* pri opraTniJtro Vzdigrnimo svoje gospodarske zaklade! IV. Opnminjali mo svoje Slovenee, naj pnzlji-vo p&zijo na vse okoljieine, da marljivo vsako reg v prid obraejo, ki se v prid obrniti da : naj pridno obdelojejo svojo lepo zemljo, ki jira je Bog v last dai; naj izkoristijo vse svoje go-sp'/dafske moci, katerib imajo na izbiro; naj delajo, pridobivajo, hranijo in ne zapravljajo, in vse lo srno jim svetovali, ker venso, da ie tako postanemo neodvisni, spoitovani, prosti in sreini. AH prav to nam tudi veleva, da ne za-bitno, da nismo sami v dezell, ker tudi nam je raoSno mar, da se naii sodezelani italijanske krvi gmotno povzdignejo in postanejo prosti .in sreCut. Pri ttm moramo opetovano in v novifi na to npozoriti, da draitvena osnova je pri Itali* janih vse dmpcna, ko ona pri Slovencih. Tarn nahajai malo Stevilo areeiiib veleposestnikov in veliko Stevilo zapnSSenih in zanemarjenih ne-manfS v, ko je vendar tti (pri Slovencih) veeitia prebivalstva posestnica zemlje, ktcro obdeluje;' tarn bogatin — ptisestnik nerad pripoznava za-pu§6en*»ga kopaca — nemanica kot sebi sorod-negate enakopravnega cloveka; (znani: „odi pro-fanum valgus et arceo% to je: „sovraiim niie ljudstvo in ga odpahujera" to krasno slika), tu pa posestnik bogataS all kmet iivi v bolj pri-ljudtiih razmerafe in bolj po domaSe z revnim bajtarjem, hlapcem, dninarjem ali eelo s prosja-kom, s katerlmi (zvuEaj prosjaka) ga ni sram vsesti se za eno in Isto mizo in zajemati iz LISTEK. Crticc o potovanji ? sv. dezclo. fit, poveljnik je §e eas imel stopiti v iveto in najavetejie in vgleda z grozo, krasnobo in lepoto. Ka] bi &aj anotrajni kraa poslopja re§iti zamogpl, ¡kaie gaaiti; ali mnoiica vojakov, rRzkaCana veled TotavljaDJa nasprotnikoY fa ker jib je toliko bleske-3ega zlata slepilo, so le misliti ropati in nihCe ni maral ?dS na porelje poveljnika. Potem, ko je vojak akrivii tudi saotrajoi tempel tigal, je moral Tit ae vrniti, la tako velikaotko aratls^e JudovStva je t groblje razpadlo za vaelej. Raika6eni Rimljani se po ten po ulicah celega meata razkropijo, sekajo ia morijo, kar aredajo In naj-dejo. Veliko WI in prebifalcer fft gorelo. 0ra dni in dve noCi je meito gorelo in ja postato Rroblje, pod ktcrim je bi!o zakopaoih teS kot 200,000 mrtvib. Steja se, da jib je Ukrat milijon koncc tzelo. V«e razdjano; samo raeatnih duri ao tri po kon«i ostale, kakor ie dan danet s grozo ogledal fcamorei. Drugo 10 bile tla is raibitib in razdrobljenih poalopji in dlo-veakth koati. Leta 136 je bil Cesar Hadrijan zopet zidat pri-5el in ko je Caaar Kons tantin deielo dobil ia kristjan postal, ae je meato zopet nekoliko po?z-dtgnilo in oiitelo; atete meata ao ae zopet okioiati saCele a Orkvami. V taki bomatiji nihde ni mislil na no?eljo Tita, da bi at aaj vebttaako potlopje (tenpel) pogube eoe in iste sklede. Vendar predated bi zaSli, ko bi hoteli zalostno drustveno stanje nasih italijanskih sodeielanov s prijaznejSimi odnaiaji pri nas Slovencih primerjati. To tudi na§ gla-ven namen ni, ali vendar skoraj ni raogoCe ogoiti se takemu preiskovanju, kajti naS namen jo, vse rnzmore v goriSkib niziuah v po§tev je-1 mati in tako kaj koristocga, — 2e nam je to dovoljeno, — nasvetovati, — saj tudi svojim sodezelanom italijanske narodnoott vse dobro privoicimo. Prav plodovita je zeralja furlanskih niiin, vendar ona plodovitost se ne izkoriati tako, ka-j kor ukazujejo nauki 0 umnem gospodarstvu. 1 Kaj je tcmu uzrok ? Kakor smo ie omcnili, je , na onih zemljilcih nekoliko laitnikov veleposestnikov, in njim nasproti stoji veliko ittvilo kopaiev, ki zadnji so osebno proiti in nie m poiedujejo, In valcd tacih razmer prisiljcui pro-atovoljno sklepajo zakupne pogodbc s prvimi (posestniki). Te pogodbe so po ve6ioi vse jed* nake in, kdor tako pogodbo sklene, postane lastnikov kmet ali k 010 n, ostane pa oaebno proat, kakor je bil poprej. Vecina teh pogodeb, da ne recemo, vse te pogodbe dolocujejo, da koloni imajo obdclovati polja in vinograde in • sejati na poljife zito in tursico ter dajati vse pridelke v zitu, turSici in vinu gospodarju last-, niku. Sem pribajajo §e nekatere davScine, ka-'. kor npr. ona v letavini, tako, da kmetu skoraj ni6 ne preostaja. Gotovo, da gospod mora vec-: krat sedi v svojo zltnico, da iz nje podari ali \ posodi revnemu kolonu ziveza v tursici, ce note, da mu kolon glada ne pogine. Krasen kos italijanske zemlje, ki se obde- otelo. Ko je en vojak akrivii v notrajno avetiiee go-reco baklo vrgel, je mora) Tit bo otett In pustiti ka-ko je prekraano judoviko avatiide ia vaelej raapadlo in se razruitlo. Mf>d torn so Rimljani se po mestu raziirili, vte raadjali ia gonobili, kar so areoali in mnogo hii in njih prebivafoev soigali. Dva cela dneva in no5i je mesto gorelo in gTobljn postala, ki je veL kot 300,000 trupli pokrivala. Po raounu piaateljov je vee* nego milijon v takem oblfganju umrlo in ve6 kot 97.000 v aninoat odpe-IjaniE bilo. Sedaj ao bili Judje po celem rlmikem Cesarstvu razskropijeni, kot suinji prodani, po votli-nah in glediiLih kot anini am pocabo, kjer ao vecioo-ma tndi pogioili. Y boiji previdnoiti je bilo, da je v vlaat dobil dezclo jttdovsko Ceaar Hadrijan, ki je pridel mesto lopet zidat in je imeooral Aelija Kapitolina. Tender, kadar je Geaar KoneUntin kristjan postal, je meitc zaSelo slave dobivati, zdaj so lepe cerkve avete meato kinLale. 2alibog ie v teka ie ne 300 let pride r Jerusalem perajanaki kralj Kozroja U. Ta ni boljiega tedel, kakor a pomoejo 26000 judov podpiran av. meato ropati in poseboo kerianake avetiida gujusiti. Od veliko kristjanov, ki ao v aninoat padli, so bogati judje 80.000 nakapili, da so jib matakrirali in gonobili. Herakli> judovaki Ceaar, je bil zmagan 1. 638, mohamedanei so je farabro branili, da bo kmtjani za-dobili, da to eaatitljivo zadobili ae podvrefii. Kadar je knitjenom dovoljeno bilo Be podvraSi, ao je pp-fojae i^tt§^i da Ie ¦ jjogojem ae hodejo podvnwci, luje le na tak naCin, da prinese viako leto ia* mo zita in vina, (kolon navadno za drugo ne ikrbl,) imenovatiae mora tako skoraj zapuifien. Tukaj je treba, da se dosedanji nacln obdelo-vanja poljskega popolnoma preraeni, kar prav iito je zgubilo svojo denarno vrednost zarad ogromne ameriike konkurencije. Zaradi tega svetujemo svojim italijantkim sodeielanom, naj svojo priljubljeno podpodico promenijo s pete-linom, ki jih bo vsako jutro k delu na polje budil, da bojo skozi vse leto vsak dan o pra-vem 5asu na polji orali, kopali, sadili, zalivali in prenaiali, ker drugace obnemorejo. Zato je potrebno razumnlh glav In delalnih rok in pri sedanjem drugtvenem stanju v naiih nizinah je vse to dobili nemogoee. .Gotovo, da tudi tukaj je treba bistvene preosnove, all kako to doseftl ? Kje je nevarnost? Socijalisti, kl se vewlljo v aosedoji ^em-fiijl nenavadnih vspehov, je-li so posebno iivah-no delovati tudi v Avstriji; vzlasti, se komaj ioli odrasla mtadina z vso navduSenostjo popri-jema idej socijalisticnih. Tudi Slovenci smo tako sreSni, da imamo delalski list pisan popolno v socijaliBticnem duhu. Ta listiS je tudi v sloven-skem jezikn povedal, kar so drugi jednaki listi v tujih jezikih povdarjali, da je vera popolno zastdma stvar in da nima v ioli ni&esar opra-viti. S tern Bocijalisticni listi nehote priznavajo, da glavua zalega vedno iivabnejsega gibanja med ako se jim dragooeni av. Krii povrne ter zopat na kalvarako goro postavi. To ae jim je tudi dovoljilo. Herakli ae z ivoje oesarsko obleko okinfiao hooe na-potiti priti kslvarski gori, ali aaatonj. Ni bilo mu mogoCe. 0 casih krisarskih vnjako je poboini Gott-frid Boilanak, in pa wzenako preganjenje Sald-iukov, ki niao prijatelji Kriat. kriia preatatl mogli, dalo poTod, da je nek bogoljubni kristjan ta Jezusa rasglaaoval vojsko zoper pregaaalce krSanstva, kte-rcmu je bilo ime Peter Araleniki. .Ta uneti kriatjan ae je ailno priaadel, da bi av. mesto in deielo otel gro-sanakega oakranjeranja, ter izSadil meato in deielo paganake drahali t Ali sreca, pnsre5ilo se je to moogim bogoijab-nim in za vecni blagor le po kristusovej veri pre-pricanim dosam, za bozjo eaat in blagor kericaasfcva vneti n kriatjanom cole Evrope; — poaabno ao bili udje naie ceBarake rodovine, kterim je bilo mar ototi sveto deielo ii rok nevernikov in grdih oakrnDeval-cev. Vse tako veliSanako priaadevanje je bilo akoraj castonj. Yendar Bog, ki vodi sree tistim, ki se pogan-jajo za veCni blagor aa nebesa, vzbudil je kralja Gottfrida Bojljanaktga, da ja meato v svoje vlaat vzel, ter kraljestvo Jerusalem osnoval, kteremn je bil prvi hralj ojegobrat Balduin I. Ondna oaoda! Glejts, ko-mej Btotetjejepretekloje bilo kraljstvo.a tolikim tra-dom pridobljeno od knzarjev, aopet vaeto od nekega Saladlna 1. 1187. Treba jo bilo, da je av. Franca Asisi Boija mo-dro»t mitel vabndila, red, Id «e je klioal vboioi red av. Fr&nciska, ter ae vatanovil na gori Sion. Za oaa je meato Jeranlem bilo v oblaati kriitjanov, pa 10 je turaki oblaatsiki JtriMtjanom vatli (dalje prilt) aocijalisti je brezbozna Sola. Odtod ae Siri na vse atrani njih g*s!o: „Jezas iz Nazareta je mrte?! 2ivel Laasallel* — Liberalizem, ki je provzrocil nezdwe gospodarske rezraere, t ka-tarih so delalci popolno na milost in nemilost iaroceni brezsrcnim kapitalistom, je pot prt-pravljal socijalizmu, ki iraa v nezadoToljnih niijih atanovih svoje najz?estejSe somiSljenike. Poleg tega so vstvarili liberalci brezversko Solo, lrjer ae mora ¡ mladib srcih vzbnjati cot neza-dovoijnosti. O ten pise pomenljive beaade soci-jaiiaticni list t Cento ,Der Torrnit*: V Solah liberalnih smo se nancili aorraittt vera in zato tmo aloTO dali upanjo, da bi dosegK areco on-kraj groba, Clovek hrepeni nepreetano in na-torno po areci. Oni, kateri lernjejo, brepeni po nebesib; oni, ki niroajo vere, iScejo srece aamo sa tea ereta. — Nancili amo w brati, raisliti in pcakuiati. Iz berila arao zvedeli, kako so ob francoaki revoluciji oropali plemstvo in cerkev njija poeestev. Po lastnera prcmiSljevanjn priSli smo do prepricanja, da vkljab najnevarnejfemn dels vedao bojneje rase reva trpecega Ijudatva. Preiskovali smo vzroke in naSli smo sovrainika naiemn Wagostanjn. Na§ so?rag je k-iitalist, bogatin. Kdo nam bo zameril, da stegtuno svoje roke po materijalnem bogn, po kapitala, ko smo izgabili vero r nadnatornega Boga. — Dobicki dela an vedno mnoze in mi hoeemo pri njib iraeti s?oj deiei. Mi hoeemo vladati, ker nam je ikodljifo vladanje drnzih stanor.* Ljodi s takimi nazori vzgaja moderna Sola, ker jib vzgaja brez ozira oa Boga in na pla-Cilo in kazen t veSnosti. Takim ljndem &e?eda ni treba delati razlocka med mojim in tvojim, taki razglase kot svoje nacelo glasilko: Po-sestvo jet at Tina! Kdor pa kaj ima, je drugim nkradel, torej se ma sme vzeti, ne da bi te ma s tem delala krivica, Na taki trhneli podlagi je seveda pravica, podlaga driav in temeijni kamen cloveSke drnz-be, le prazna domiSljija. Iz tega nam je jasno, zakaj da nemSki cesar hoce ze ¡ Soli zaceti boj proti spcijalizma. Toda pot, katero nastopa cesar v ta namen, ni prava. V dcsego tega na-mena treba je konfesijonalne Solene le v Nem-ciji, tndi v Avatriji, zakaj tudi tnkaj cntijo li beralni vzgojitelji neko tesno zvezo s socijalisti in njih listi sami izjavljajo, da so delalski sta-noTi njib najprimernejSe armade v boja za brez-bozno Solo. Tako piSejo BCr. pad. Blatter": „Delalec ne mara za klerikalno Solo; v taki Soli se vzgajajo otroci delalskih stanov kot da-Semi suznji. S tako Solo pridejo delalci iz deija pod kap. Nakopali bi si s tem dvojno revo in delati bi morali zopet celo ciovekovo dobo, da bi se vzdramili." Vidi se iz tega, kako dobro doSla je soci-jalisticnira agitatorjem brezveska Sola, in kako kratkovidai so oni, ki se hofiejo bojevati proti socijalistom kot razdiralcem dr2avnega reda, ob enem pa branijo in zagovarjajo brezversko Solo kot pnncico svojega ocesa. Taka kratkovidnoat se paL sama obsoja. Pred vsem treba reSitl Solsko yprasanje, tedaj Se-le se vspeSno pricne z resevanjem soeijalnega ypraSanja. ^^.^ Slovenec. Dopisi. IZ GoriCB dne 8. jac. 0 vremenn piaati je . pac oajbolj neprgetna zadaCa. Ali izvaoredaa zima cahtev* tudi to. Ze zadnje dni deoembra razaajala je barja po vtpavski dolioi tako strahovito, da naj-BtatejSi moijo *n»ke ne pamtijo, Barji izpostavljeae hiio bo ve&noma brez streh • kro?i uh streh zavi-rajo promet na cestah. Mraz je zamrznil na Vipavi in Taah pritekih mlinske kolesa in iage. Na pot ae nobedeo ne upa in potaikjevakrbeh, bo H Se priiel pod atraho. ~ Omeaili amo na kratkem iadr:C, da je morje v tiSaSkem zalivo biio >ko razburjeno. Do* dati nam je. da ae je p nearecila ladja in da bo Stiri meSje rioxiWx. — V Dermis so ob istem Lascz ntorske pen* doIeta?ale do Sapnijako-dekaoijakega d?orca. Edor kraj te koliSkaj poana, ne bo se endii, da je Ail zrerisjak koaaa JSokenioJie^a vajed morakib pea yea leden. Baibarjeno morje podcbno je biio hn-doaraiia sirim me^tm, fatere vibar drri- — Poroca •e is Korolkpga, da so tso jewra primranjena, da ae po njih labko rozi____Donava nakopifinje pri Da- naji led v taki mnozinj, da se je bati aa del mesta. NaUnLnejik poroeii ie nimaaui, ker W«ta«ni rlaki, katen bi man noma dopeljali, t saega iiego. — Sneg se je udomaSil tndi pri naa ¡ Gone*. — Na Predilj-»\i cesti letos Ijadje w slaiqo lope groS«, p« tndi trpijo, da se Boga vsarilijo. Dela ie »e« «aaa s«m nad sto ljndi. da zamete odkidata, — popihae vet?r in rest* je na noro saania. Zawazi se, in ac«n Jc treba lomiti, da se odkidtTanja tnega nadaljnje. I V GiriCI due 7. jaanTarja. Ni Tredno smiraj I toiiti o naiwn dmStveni>ni starji, kaker bi nam prro I aarao iohU. k«r a rem nam ni Se prat ntJ pomaga-I no. Ootovo je atee^. da P'pdtn ae lotimo kakih pre-I rnemb, moramo spdanje avoje atanje prar spoznati in I cotiti po»rpbni» prpm«rnbe. No. meni ae zdi, da je I prar nepotrebno tik^ga aposnania Se Ie po jafoib I liatib ijkati ker Uko nasHne toL n»priteS>i09iti xa na-I rod. Tndi ne meni vidi, da ni pdmerno, take zadey'* | apravliati v ra^enTore t ja^oth, ae vo dar politiSkib I drnStTib. Politiika dro«tt«a bi morala dajati ie la is-I ras jiTnemn mnenju. Kako ted*] ? I Bila j<» nekdaj pri naa navada, da smo ae^ bres I hlirnbe in nina^ine zbirali prar nepriaitjeno t jaroe } ahnde, in v*ak, kdor ie priSsl k nam, je bil tprejut I kot lfnb prijatHi. Zdaj pa ni we tako. 7A\ ae mi. da I naSi Slovenei ¡ Gorici in drusod boL^fi» poanemati I nekdanje Gnelfe in Ghibftllioe. Take priaadevanja pa | ao nam po Teem ptuja. To ni oaSe gore liSt. Jaa ] roislim, dokl^r je Se La$ in oho $e atorjene stopioje I prijaanost aa vnelej pokopale, da bi Tsaj dobrorniHle^i I rodoljnbif kteri to zamorejo, veLkrat sknp sahajalt in I si tr.ko bres pridrikor in vzajemno razkrivali, kakor I je biio nekdaj ic: n&vada, avoje misli in zelie. Potem ' Se le bi ae raoglo misIUi na to, da se iakljnSi vsaka • narodu nevarna, in sitoa hegentonija, bodi si ie libe-[ ralna ali ktera koli. ^^^^ I S Krasa, dne S. Jan. Pri nas ¦neii danaa cell ; dan, ali aneg tcndar proti vo6eru komaj zemljo po-; kriva Bojirao ae pa toliko bolj zmrzlinca. Zemtja je namrec* prirarznjena in s ant»gora nameiani dez na* f prariti nam zamore veliko krare, posebno po eenti, po kateri hodi in rozi dan za dnevom innozina nas . in nasth sosedov. §8 ve6 pa Vipavcev. Vai ti hodijo in vozijo po nasi cesti preko Obcln v Tist J Ta boja in voznja bila je Se pred nedolgini fin- som vsem brez spodtikljeja. Vsakdo je vedel. kje da ima objaviti, ako nese kaj v2itninskema davku podvrzenega. Stvar se nam je pa neljubo zaxokata. ; §e preden so odpravili prosto Inko v Tratu, zabteva I se, da plafiujemo nam prej neznane prisfcojbine za vsp v Trat namenjene reLi in, kar nam ie Se bnlj te2av. no: t Trst ne smemo pred d»loLeno nro Vae to bi tndi Se potrpeli, samo da se nam postavne doIoSbe pravoLasno razglas'jo. To pa se ni zgodilo in marsi- ' kateri moral jev tem mrazu are in ore Cakati ob naj- huj§i bnrji, brez da bi smel dalje, Le tndi vJitaioskp- mn davku pudvrzenega niSeaar s-boj ni imel. — Ko : je siljen krdmar potoika ob vsakr uri krfimo odpreti, | nam ni vmevno, radi 6eaar bi morali toliko Lasa pred ,doganamia zmrzavati. IZ KobarJdskega Kota 5. jannvarja 1891. Zadnji sneg je pri nas padel v zametih. To je hndo, sosebno za poStarje v hribih, kjer ni dobrih cest. Breginski poStar pelje pred boziCem poSto iz Kobarida. Da bi sebi in konjiLkn polajial teSo za-volj zauietov, ki ao bili na cesti iz Robi<$-a do Po-tokih, vroci kooja Jeoioi, ki se je 2 njim peljala, da bi Sla po novi cesti, ki je za silo pretrgaaa iz Sta-regasela do Potokih; on pa jo je pei pobral proti Kobi6-u, da bi tar in v Kroda pieme oddal. Ko je na p«i pota proti Bobig-o, s!iSi k!ic na pomoS in viditi je moral od daled, da ae je konj t grapo z vozom vred aavalil. Zdaj hiti do bliSnje go-stilne g. zupana V, dobi tem veo ljndi, ktere prosi, naj grejo pomagat, ker tarn in tarn zgodila se je nesreia. Prvi prihiti Hatija Lukan star vojak iz Stare-gaaela, dobi konja, da na tl< h Me omahuje z glr»vot ga dobro tiS5i pri glavi, dokler ni priila pcmoc* Se od dveh Staroselcev, cd o. kr. inancnega nacelnika in Se od enega nadstrainika. Zdaj sknpno skniajo konja izpreft; in ko hoce konj ustati, pade zopet tako, da ima pod seboj o-menjenega Lukan-a. Konja vzdignejo, da resijo mole, a moS ni mo-, gel po konci, nogo si je zganil. Konja in vox spra-vijo na pot in poSta gre naprej. Konj se ni polko-doval toliko hndo, da bi ne mogel nadalje voz pel-jati. Zena je bila Se do casa odsko6iia. Lukana neae-jo nazaj k g. V., kjer mu nogo vravnnjejo in po dolgem traduce jim to tudi posrecj, JKer mu je pa nogs ailno otekla in doma5a zdravila holeSine nieo nstavile, ga na saneh peljajo na do m. Revei ie da-nes gre komaj za silo iz hiSe. NeareCa se je pripetila na prvem mostioko med Staroaelom in Potoki, ker jecela pot poledjeoain most bres brambenega zida. Mialim si, da ta rod bo iznmrl, preden bo eeata iz Kobarida do Logev dokon&aos. Torej placevaj vbo- : gi kmet, nioreS ali ne, pa mo)5i in trpi, ker ni Bog dal cloveka, da bi se za vbogega trpioa potegoil. Danes 5 jan. zopet bele make priletajo. Opazka uredniitva. Neopravideno se pritoSnjete. Med tem, ko ae Kot&raka eeata gradif je cestni od------ bor svriil drugod dva prepotreboa mosta in nada-rjnjeveS i eatnih erf. Ako je eeata po 15 Ittih, odkar ao delo xaceli, dozdaj Se nedovrieea, toliko bolj pasni bi morali biti vnzniki. Ne smete pozabiti, kedaj je tolminaki okra; saSel ceste graditi in koliko da je med tem Lasom na vse atraai po zmoZnosti deloval. IzpOd Krna, dne 5, jannvarja, — Bog daj srecno novo leto! Taka j pri nes je v«e v belem. Saj je pa tndi cas za to. Zflimo pa, da bi tndi pri naa bit mir, ki ste ga nam tako lepo za bo2i6 vo§2ill, Mislite mar, da imamo kaj dobioka od prepira, ki ga aovraiimo. Zdi se mi, da Me kdo dobiSek is prepira. Jnz ne imenujem nikogar, ali praiajte le vraboe po itie-hah in na mederjib, ali, kjer jih najdete, ali kdo «tori kaj zastooj t Poglejte no, saj vendar menda imate zdravo pamet in zdrave ofti, kako vas nekteri za noree imajo. Mislite, da je sania in gola narod* nost nekterim na area? Ali ne vidite? Nekdo iiee denarja, da bi se bolj obogatil; drug! iiie morebiti kako fast, kako mastno mesto; spet kdo drngi hoCe na avoj dobicek koga izpodriniti in tako ne najdemo zaleljenega miru. — Lal, da te na Goriikem skoraj povsod m tudi no Slovenakem aploh, kakor nam eas-niki javljajo, enako godi. In mi Slovenei, ki cakamo miru kakor go preroki pred peklom Cakali odreieni-ka, kdaj pridemo na vrsto, povejte! IZ Brd, dne 30. decembra 1890. - Mi Brici amo rselej bill loitni ljudje. Pri gorilki „Proturiu smo sicer na slabeto glasn, ker preradi hodiojo tozit (fiorrdimo ^denuncijo"), pa nam se vfasib kislo godi. TJni dan so trije fantje sknp pili fn edoemu izmsd njih pade v glavo, da gre to?/'t prijattdja in da na-vede drugm, da so v Goriei pet nasib fantov polovili ;io jih tam k svet^raa Antonu zaprli, ker ao se loitne kazali v Solk nu in pozneje v Gorici. Ti naif fantje so ie mladi in letos je vino mocoo, zato se je nadejati, da jib ne zadeoe preojstra kazen, Cujemo pa tudi, da so prav titti dan vjeli in gfiali v zapor neko ieneko, ki se kot, vla&iga po svrtu klati. Ziradi tega bomo vsi v obcini obialovali, da je prav naSe fante, ki bi mogii nam biti v pooos, zadeta neste6i, da so morali pod tisto streho, kakor viaSoga, prebivati. Jo, vidite fantje, Ce bo«te pametoi, ne pride te nikdar pod atrebo. pod ktero zapirajo tudi izvriek CIove§tva. la Vipavskega 2. jannvarja. — Bad bi ti ve&kat piaal. draga „SoLa", pa naravnosti moram povedati, da naSi Yipavei preradi za novim lete, in ee bi me staknili, kdo da sem, potem bi od oekterib straai ne imel miru ne bojte se. (Resoico piSite, pa ne bojte se nikogar. Sieer Vaa mi ne izdamo; samo ne izdajte se sami. Urd.) Za zdaj pa imam poroeati, da pri nas ae dosti dobrega vina nabaja. 2e tndi se nekteri gospo-darji boje ga prodati, ker mislijo, da bo pozneje §e drazjo. Jaz pa m sknSnje vem. da je neprevidno to zadriavanje vina, ker eikdo ne more prerokovati, kaj se v kleti z vinora zgodi, najmaoj pa, €e ^miu ne pade kttps prihodno apomlaijiv Za dines z ifogom; da ate mi zdravil _-, Politi<5ni pregled. Notranje deiele. Tr^aski mestni ofietje v skrbi za kato 1 i ske cerkve. Znaniitalijanskizagri-zenec d'Angeii je predlagal v meitnejn zboru, izroditi proSnjo Skofijskemu ondinar)jatu, da se odpravi slovenska pridiga' V Skofijski cerkvi, dcs, da cerkev obiskujejo le Italijani; ako pa ordi-narijat temu ne ustreze, da obdina ne dovoli ved nobenih doklad za cerkvene potrebe. Prihodnje volitvezadr2avni z b o r vrsile se bodo, kakor porodajo razni listi, po sklepu drzavnega zbora od maja do srede janija leta 1891. Razne politique stranke po avstrijskih kronovinak so se jele ze pripravljati za bodode volitve* Treba todi Slovencem, da pridnejo o pravem dasu. Vladaa izjava glede notranje^a deskega nradnega jezika. Izjavo, katero so avstpjski listi ze dolgo napovedali, je v imenu vlade dne 5 januavarija prebral cesar-skt oamestnik grof Thun. Izjava ta ni zadovo-Ijfla Mladodehov, a ti so ze poprej naznanili, da tej izjuvi ne pripisujejo nobene vaznosti, a zadovoljila tudi ni Starodehov, ki so upali, da jim pripomore izmotati se iz zmedenih razmer. Vlada se sude pri tef. izjavi bolj v splosnih fra-zah, da hode varovati enotnost ceske dezele ne toliko iz naroduega kolikor iz drzavnega avstrij-skege stalisda, cbeta, da ho6e pred konedno do-lo6itvijo o uradnem jeziku vpraSat Se mnenje dezelnega zbora ter da bode skulala ustrcSi vscm opravidenim zabtevam obeh narodov v deMi. Nid novega in nid posebnega: Volk sit in ovca cela! Knez Schwarzenberg in praika .Politik". Knez Schwarzenberg je odlozil svoj mandat kot deiki dezelni poslanec, pravl praika ,PoKtik* ter pristavlja: „Malo je besed, a so velikega pomena. Mnogo deaetietij se je de§ki narod oziral ob dasu nevarnosti in poskuinje na kneza Schwarzenberga kot svojega vodnika. Brez-ozirno stal je vedno na strani svoje domovine. Njegovo ime nam je bilo najjasnejii program in radostni to hodili za iijim naii poslanci, bvalelno m ga je spominjalo vsikdar na§e ljudgtvo. Hud udarcc torej zadene deski narod, kcr se tak moz umakne s politidnega toriida. Da se pa tak do-moljub duti dolzoega, un.akniti se javnemu dc-lovanju, to prida, kake zalostne razraere da vla-dajo med narai. — Pad res osodepolne razme-re, kjer najboljlt sinovi domovine nimajo ved prostora za svoje deiovanje v javnem zivljenju. Surovosti pri Ijudskein stetju. V Libercih na Ceskem so delavca Tvrdy-ja od-stavili od dela, ker je rekel svojemu delodajal-cu, ki ga je uagovarjal, da naj vpiie nemski kot obdevalni jezik, Vi ste Neinec, jaz sem Ceh in v deskem jeziku obdujem ter je deski moj obdevalni jezik. Od tega ne odstopim, ako bi imel tudi lakote umreti. — Druhi uzgled lepe znadajnosti: Ceh Sindelar, 751etni stardek z dru-zino deseterih oseb, odvisen delavec, je rekel, ko so ga opozorili na njegovo odvisnost: Stojim ze blizo groba, danes ali jutri poklicc me Bog prcd sodbo in jaz uecem priti pred sodbo ob-tezen z grehom, da sem zatajtl svoj materini jezik. Novoletni sprejem v Budi mpesti. Slovesno vsprejme vsako leto ogerski ministerski predsednik zastopnike zbormene vedine, da mu destitajo ob novem letu; ob tej pnliki se du-jejo vselej tndi vazni politidni govori. Letos je liberalne poslance prvikrat sprejel grof Szapary. Grof Ludovik Tisza je izrazal v svojem govora, da liberalna stranka zaupa ministerskemu pred-sedniku; pozna tezave, s katerimi se mora vlada boriti. V tern oziru omenja dandanes splos-nih narodnostnib bojev. Ogerska, — pravi go-vornik, — je kolikor mogode zavarovana pred takimi nepiodnimi narodnimi prepiri; med nami vlada in odloduje „ideja ogerske drzave". — Tak mir, kjer se z nogami teptajo druge narod nosti, tako da niti zugniti ne sniejo, pad ni hyalevreden* To^a poslusajmo, kaj daije pravi Tisza: n Pol eg narodnih bojev sili pa na povrsje tudi verska uestrpnost; 2eleti je, da v ogerski drzavi, kakor do sedaj, tudi v prihodnje posa-mezna ver^twa iiv6 ¡ lepi slogi in strpnosti". —- 0m| Szaparj raz?ije oa to scvlanje vlade politiCni program. Omenja, da se bodo ponovile trgovinske pogodbe z Nera&jo, Rumunijo in Sr-bijo; poudarja, da se bo vlada trudila ohraniti mir med razuimi verstvi v dezeli, da bo po-gumno stopala na za5etem potu raznib preosnov socijalno-politidnib. Ko pridejo Lez poldrugo leto nove volitve, upam, da bomo poslanci smeli z mirno vestjo stopiti pred sodni stol svojega na-roda, zatrjujoft mu, da smo se vestno trudili, vsak po svoje izvrSiti svojo nalogo. Vnanjo derSave. Rim. Vse v Vatikanu poverjene diplomats — tudi grofa Revertero, — sprejel je sv. oce v avdijenci, v katcri so mu fiestitali za no-vo leto. Sveti o6e je z nova pokazal svojo da* rezljivost; kakor vsako leto, razdelil je tudi letos 15.000 lir med uboge; nadalje je dolocil 10.000 lir za pokojnino potrebnim duhovnikom. Nemdija. Nj. svetosfc papel Leon XIII. je pisal vrlemu katolifianu in drzavniku nem-§kemu Windthorstu pismo, v katerem 'Jobroje osnovo nemSkib katoliikih druitev in pohvalno omenja Windthorstovo prfzadevanje, da bi se zatrla v Nemeilt pogubonosno razSirjena socijal-na demokracija. Koncem pisma podeljuje papez Windthorstu apostolski blagoslov. To odlikovanje bode Windthorstu samenu, kakor tudi vsem do« ti6nim katoliSkim druitvam najvecja izpodbuda, da bodo SU navduieno in vztrajno naprej po poti, katero so nastopili. — Berolinski Sasniki poudarjajo soglasno povsem mirovno nemSko vnanjo politiko. Tudi v notranje zadeve imajo listi zaupanje, da se bodo izbolj&alc, Cetudi ni prezreti tukaj ranogih ovir, ki ae utegnejo po-kazati z novim te6ajem. Nemdija, Bud 17. januvarija bo prazno-vul Windthorst svojo oseradesotletnico. Katoliki nemiki se pripravljajo, da bi imenovanoga bo-ritelja za katoliike pravice na Nemlkem dotoj-no podastili. Srbija. Med srbsko vlado in metropolitom Mihaelom je priilo zopet do nasprotja. Metro-polit je namred imenoval dva srbska dubovuika za visja cerkvena dostojanstvenika, a srbski bo-godastni in naudni minister je ovrgel to imeno-vaoje ter imenoval ua njuno mesto svoje kan-didate. Kakor je videti, ne gre sedanja srbska vlada metropolis Mibaelu nid kaj na roke, de tudi mu je bila s prva modno naklonjena. Rumunsko. Rumunski minister Manu je razposlal okroznico, v kateri pozivlja Rumun-ce, naj bi se dnd 10 maja sijajno praznovala 201etnica kraljeva s 6001etnico rumunske drza-ve. — Kakor se poroda iz Bukresa, osnovalo se je tarn oosebno drastvo, ki bo podpiralo sedmo-gradske Rumunce.. G r e c i j a. Dne 1. januvurija je predlozil tinandni minister proraduu za 1891. leto. Do-hodki so proradunjeni na 96,971.000 drahem. tro§ki na 99,253.000 torej se kaze primankljaja 2,282.000 drahem. F r a n c i j a. Parnell in njegovi somiSlje-niki so §li iz Boulogna zopet v London, dodim sta 0' Krion in Gill odpotovala v Pariz; tako vsaj se poroda iz Boulogna. ZdruLene drzave. Iz Oklahoma pri-hajajo jako ^alostna porodila.' Ved ko 40.000 ljuui trpi silno pomanjkanje. Imenovana dezela lezi med Kanzasom in Arkanzasom, in je bila nekedaj na jako dobrem glasu zaradi svoje ro-dovitosti, zato so se lanskega leta vanjo ame> riSki naseljenci kar usuli, mened, da se jim bo cedilo mleko in med. A siromaki so se go-ljufali. Prvid so imeli slabo letino, zdaj je pri-tisnil pa se mraz, ki je povedai bedo prebi-valstva. B r a z i 1 i j a. Omenjali smo ze, da so bra-zilijski Skofje jednoglasno vlozili ugovorproti mnogim protiverskim delodbam nove brazilijske ustave. Predsednik jim je dal na to lepe oblju-be, a izpolnil ni niti jedue. Zdaj pa so se obr-uili vai ikefje z mefxopoJitom vred z novo proS- njo na kongros, ki se je sosei v posvetoTaoje o novmstavi, naj se vendar odpravijo protiver-ske postave. Ako se ne ogooY njihovi zelji, po-tem pade vsa odgovornost za navstali verski boj na one, ki so ga provzrodiU s takimi protiver-skimi dolodbami. p ¦ Domafievesti. la podatkov mestnih fara v Qorici aa-xnamujemo, da je leU 1890 vmrlo, vitolsToWbtJ kv ottok in 130 parov bilo je porocenih. 3 nn.t*ilT V** V Bi,Jah WW 3» ™<>* bolau v ftJrt ^»mti *rj.vico*io Vname obl.ko 5J. dati mora, kako mu je iena zgorela. -faoMefi imo to preiiloitno voit h Corriwa. Kakor v tem 3SuSl &8i? I6 lUd m»rtiy«»ld«>fcd kaj, kar b! lire boj taki, ki razoovrstnosti v lietu p o 11 • i a j o -. no km 80. 019 in na Gradiikem 22.318 prebivilcfy, ti nannoiih na iknpno Itevilo 219.288 prebivaloflT. gOBtilnidaiji no pazi.o na to, da jim ur,itara doloCu- J5.«ACdaj f ¦ l?^° domBae «0,te odpSaviti. Mtito do dolncene dovete. oziroma desete ure na vefier goiteod-praviti, najemeio nekateri harmonikarjs, ki tvabl ftn-f-7 WPt feftterl te*ko pri«lu«ono grola tarn pa-¦t.jo. V takih go,tilnicah pustijo navadoo odprto do dne. Ker pafantje no pleiajo nami, da Be mAliti.kal poro«ili tudi imana goit j IniCarjev- lu-panov; ne auditna •• torej, da to tiki preitopki moim. Iz nravnib obzirnr pa, poicbnouradf iolo ob-iek«jo«(? mladine, opossorjamo merodajne kroge na take izgrede. . . «Slo?en8kl Je«« v Brdih na Goriikem je imel dn6 28. decembra obdni zbor. pri katerem so bill izvoJjem v odbor gg.: Andrej 2aid«rfii5, predicdnik; Anton Jakonciid, pudpredsednik; Anton pi. Reja, tejnik; Josip KoJIin, blagajuik; L. Juva^io, A. Be. e, M. Zamar in Andrej Pigelj, odborniki. Nanwitoi. ki: H. Voland, J. Boitjanftid in J. 8emol-A, Is AjdovSdine piSe se Edioosti dne 29. de-combra 1890.: VCeraj 28. t. m. smo bill mi doilovno internirani. Sosed ni mogel k tosedu, ker je tako burja razsajala, da ze dolgo ne tako. Rtz atreh va-Iila se je kordevina in te^ku kamenje, ki mora jako *,v.100 T !camo '* dloveka, ako ga pogodi, — mmr-titi. Lju.ljo aa po potu cepali, kakor muhe v posni jesent. Neko ieno je tako valjalo in potolklo, da ttLko ved okreva Jej menel Pridedaj k temu se atrah pred ognjem. I ta ni izottal. Mod bv. maio pri pov* zdigovanju pritede deklica go&tihitfarja L. v sakre-atijo: .Tata, pojte domov, gori !¦ To j«* Vam biio t% akoprneti I Na eredo da ae ni glas po cerkvi raz-nesel, kakor tudi, da io bnto ogenj saduSili. — Danes 29. decembra je za- laa ponebaio. Nekim atreham je oatreSje sginulo; drugim bo ee burne itraoi ndrle ter kaiejo «amo zijala ili gola rcbr*. Po drlavoi oe-sti is Ajdovifiiue v Sturje hodi te po kameajgu pad-iem raz atreh, ilebovini, drepovini in stekloritf, - V Oerknem dne 28. decembra 1890. lav, dop. Edinoati. Gospedu lupaau saienta In obu- , pani njegovi straski, ki se je bila pri sadnji dopo> nilni voliivi v deielni sbor tako nesmrtno blamovala, 2uga aedaj popolna poguba. In kako bi tndi ne I Mi-ftlim, da je z lepa nij obdine na GoriSkfoi, v kateri bi ae tako postopalo, ko ravno nri na» v zeleoem Cerknem I Lasskega lota ze je b;a pratelcla. triietna pottavna doba sedanjega atareaioatva, — a nove vo-litre Se aedaj ui I Rea jo, da je obdimki birid na Btarera, razsutem vodnjaku, (aa katerega popravo pa Le 7 !et pktiujemo neko naklado), vaem poitenim Cerkljaoom nasnanje dti, da bode nova volitev, da leiu zapisniki na ogled itd., — pa volitev aama je v lanakem suhem mraru zamrsnila. l)a bi jo otajalir pcalali smo pred meaecem na si. o. kr. glavarstvo pojatnilo in priziv. In slavnoistOi (dat«t mu bodi in W»!a ?a to!) je tndi hitro dalo pred 15. dnovi iu-paau ukaz, da mora pod denarno globo v dveh t«d-nih vse potrebco pripraviti in Kakuneao volitev raz* pisati. Iz svojega drem&nja po iako krspkem glaiu vzbujeni vzumejo oda Supan potni las v roko in gredo t G. k necemu dudodel&emu moiu. Le mialite »i Mdttoov «bdiaakik jiIhm fidali le logo k^piot let: kedaj je bila aeja aknpnega stareSinatra, — to raw tudi 2e pozabiii, is pretdarki za teknce Mf* — hza, km, — ti so pa tudi narede, ko bo late Boko!i." Ne t«b, kako ao jo ©ca zapan v G. oprarili. Horda m cotili, da je nra njikorega Sapaeoranja odbih. To pa Ten, da zedaj ¡ pota (r tej ™»-mi) arojeg* obrasa delajo in raconijo. Hoj! Ta ae mete ¦ iterilkami sem ter tija, kot da bi bile ore-hot* lupine! Zakaj bi * nai iopan nekoliko ne ba-tOI a matematieno redo. Do racnnor? kot kaie, utegnemo mordafie pnti, — ce preje ne nmrjemo. Kako bo pa « rolitrijo, to pa ved6 le Bog, In oca, Ijnbi oca iupan. To p« piiem ¡ imena reek Cerkrjenov, katenm blagoetenje naiega alaraega rojstaega kraja m de-rale briga. Doatarim ia to: akleaili amo porabiti rae aakonita err datra, da render enkrat priprtjwno ie kudo poikodorano obfeleeko ladijo r raroo aaretje. — (Ponatitufli wao ta dopie, kar pralapo aoaci, kaco da treba neljube oaebe croiti. /tt _ (Vred.) Uproianje al. vodit*n josna leleiuico. Dunajiki Tlak jaiaa ieteznioe. kiima netoi rta-kom raw© iate proge ia TraU, zakaaoi sa zaradl rremenakib natgod (mega) ia dojde n. pr. 59 minat aakaaojan na Habrafino; ne najde rec zreznega r!a-ka, ki bi peljal potnike proti Italiji. Pctaiki uljam to cakati 3, 4 ia le re8 nr na Nabreiini, da ae za-morejo dalje proti Italiji peljati. Upraiamo alamo rodatro joiae ieleanice: imajo li red no zakas-djeno ia Itaftje dobajujoei rlaki na progi join* ielez-niee kako prodpraticoP in aakaj zrezni rlak « Trtta proti Italiji na poeaka radi rremenakib nezgod is Duwtja doSIega aakasnjenega rlaka na Nabreiini, ko vender Tsaki proti Dunaji odbajoci rlak areze na Nabreiini na opneti? Po navodu in na podlagi isnajdbe d.r Kohhft adrarijo sdaj t ienaki bolniSnioi pet m v moiki boiaiinici tri tuberkulozoe bolnike. — Kolikor ee da do eedaj poineti, pomagala bo dr. Kocbora izaajd-ba raaj r nekaterih alucajih tnberkaloiue bolezni, pottbno ce je bolezen zonanja in pri znotranji, ako ptaca niao ie prerei naeeta. t j. pri zacetka je- Zaradi hudega mrasa kailjejo sednj r Ko-baridaki okolid ne Ie aamo otroci, tenwe' tudi od-ratli. ll Treta ae nam piie: Vceraj dne 4. t. m. pri* Ho je po Ukosrani ,skala aantau vec oaeb v Trat; pn oolnem nradu, nakajajoeem ee na re&eni poti, se u-starijo, da bi dali pregiedati stojo re$i. Aliubogi ¡-pekani in razgreti ljndje .0 morali eele d?e uri na miaso eakati, kerje dottgni nradnik ie sjpal. Ypraiamo torej dotiCno oblast, ugaja-li doti6-nim predpitom tako poatopaoje z ob5iD3tvop?! Edinost. Razne vesti. ZadoSila se je doe* 30. decembra v Kropi 42 let atara koSariea Marija Potodnik s svojim poi-tretje leto atarim otrokom. Zenaka je rada pila igan-je in ja bib poleg tega boijastna. Imenovanega dne 2jutraj so jo naSU mrtvo, lezeeo nad otrokovo zi-belko. Diuiaj, 6. jannvarija. Danes ae je TrSil slav-noati obed povodom iznSitre Yelikega Dunaja; obeda se je Vdeleiilo nad 600 oseb pod predsednifitrom SehmerlingOTim. Zupan, mnogi poslanci, obfiinski avetOTalci in anpanje predkrajeT ao bili nayzoc;. Schmarling je napit oesarjii, katerema je zegotavljat Ijnbeaen in zveatobo podloiuikor, na kar je sledilo bnrno odobravanje. Dr. Herbst je napil Dunaja z upom, da ae bode v prihodnje ie lepie razvijal. ^u-pan dr. Prix je pcbvalno omenja! zaslng rlade Taaf-feja in ceaarskega namestnika, kakor vaeh onib, ki ao poapeieTali zdruienje Dunaja a pradkraji. Podia-pan dr. Boraehke je napil pobratimstvu velikodunaj-aldh prebWaleeT. Dniiaj, 7, jannarija. Y de2elnem zbora so predlagaii antiaemitje, naj Tlada popolnoma odpravi kroinjarstro na Dunaja. Deielni zbor je odklonil predlog VergaDijo. da bi se Tpeljalo razmerno zastop atTo v ToJilnih kurijab. Deielni zbor je z 29 proti 27 glasovom pritrdil aklepu, da pozdravlja gospo-darako priblizanje NemCije kot saieleno popolnitev prijateljakih politifinib razmer ter izraia nado, da bodeta vlada in dr^atni zbor pri doticnib obramavab a Nemjijo in Ogerako akrbno rarovala obrtniSke ko-riati Nizje-A^atrijakega ter za alu&jno Teije tekmo-Tanje na vzhoda skrbela za odikodnino. Afridanska misijonarja. P. Eaaver Geyer 10 P. Daniel Sorer Pharim Deu ata dne 30. dec. t bill kaioliskih rokodekkih pomoenikoT predavala o aoienjatfa ob belem Ni!u, kjer je njnna misijonaka posteja. TJstanorljena je bila lata 2846; prvi rodja je bil P. Maka Ryllo, ki pa je kmaln nzarl ¡ Kar-tnmn. NjegOT naalednik je bil nai rojak dr. Ign. Enoblehar, ki je poatajo ntrdil ter ji pridobil pokroriteljatvo preivitlega eeaarja avafri>kega. V Kartonra je zgradil »elikaaako hiio in poataji «¡. Eriza is Gondokoro. Obiiroo je P. Geyer govorH o novem proroka Hahdije, njegoTera kraljeatan, o tri-tvu a suinji itd. Goapod mMjonar ja deer gororil oelo uro tako zaaimiro, da bi ga bili ie radi poaln-sali. Napotled je tudi aamorski dokovnik ' neaakem in francoakem jezikn ob kratkem potedal a^ojo ago-dovino in avojih bratoT zaloatno ataeje. — Navzoei ao bili prewiSeni goapod knaaeakof in mnogo odlio-nega ebeinatra. Is vipavake doline aa poreea: Celi bar bnrja naprenehoina brije» da ljndje kar v corker niao mogli. A tako bade, kakor je bila ¡ aedetio in ponadeljek, ljndje ae pontnijo. U Sr. Vida do vipa* re je nekda veeraj 16 vol drialo poSto, a ran je bnrja preobrnila, proti Sturji jim je wela ce\6 zaboj aa pienia. Veadar so piama reiili, a oatanki se ie danea ridijo. Koliko iip je ntrla, koliko kamna in epeke je ame-tala a atreh, olcKila ameta od zida in koliko dreres je poloraila, rideli boroo ie le takrat, ko pojenja. Nebo je atcer jasno kakor ribje oko; tudi obligatne zaatare na lfanoan. Kelkn in Canto ni, a render te bode adaj prerraiti, sdaj zopet rzdigniti od tal. Tudi na goriiko atran ni dosti bolje; poitni roa ae je reckrat preknenilf ostali promet je pa tako nstarljen. ,Dom in 8¡al.• 1. ifcerilka IV. letnika je ramokar izsla r abaegn trek pfll ia okraiena & Hint' mi illnatraeijami. Yaebina mu je nautopoa: 1. „P. ladialar Hrovat", c. kr. profesor r p. Sp. F. H. 2. ^Earo?" Zl. — ek. 3. Kakor — nekdaj! Zloiil Jo-aephna. 4. nErazcm TattembaehH. ^aloigra. Piie Pro-kop. 5. .Gosta&ra hii'*. Piie T. 6. „F!orijao Skoro-ljamu. Piie M. Molek. 7. „Na ralorib Sariujo*. Sp. A. SuSnik. 8. „Sebi*. ZIoiil J. —ek. 9. .Porodnji moi». Zl. A. H. 10. "MigJi8. Zl. —a—. 11. „Andrej KaLi6-MioiicMt narodui brratakt peaoik. Piie Fran Koraftc. 12. NDra kralja*1. Romanca. Zl. A. M. 23 »6rtice izgodorino alikaratra. zla»fi storenakp&a", PiSe _j_ u Beseda, — kje at? Piie J. H. 15. „ und ituckweiae porto- mad aell-frei das Fabrik-IWpot 6. ficanebers (K- «• Hoflitfcrant), Zurich. Mcit.r uroeeheni Bri«f» kosten 10 kr. Perto. Hilarijanska tiskar-na izversuje vizitni-ce na mocnem papir-| ju Bristol od 80 kr. naprej. Iianjrttty ia QH&iom rrednik: JI. EOBfilft— Hii^^,J^riA>m> , a^ff Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko prislnzijo spo-sobne in zanesljive osebe (do* sluienim zendrmom se daje pred-nost), ki jiridejo veekrat z obcin-Stvom v dotiko. PopraSuje se: „G. S. 1890," Graz postlagernd. W8jt Kifl tote tprarljcao ia yftm prott i Twin Slahaaja Rihav v tela, ilia M& K* 17- pnporoLa ae tljudno pri visoko eastiti da-hovsiiiii r napraro eerkvenih posod io orodja najnovejie obliket kot: moDStrane, keliliov IM. itd. po najniiji ceni. Stare reel poprari, ter jih v ognji po-zlati io posrebri. Na blagoroljno vpiaianje radovoljno odgorsrja. ffliiijt blago dob ipnTljtas is pottaiai protto I RESEN OPOMIN vsem, ki ie nimajo police. Polica (piamo, ki dokazuje,. da je kdo tararo-ran) je potrebno posebno ($ kdo hoce izpotnditi Jt dennr na zaiarovano Mage, ali pa 6c kdo hoLe a tofttamentom poatariti kako volilo ta irojo druiino, (potiea vplja kakor go tor o denar),- ona je potrabna zadolieoim posfatnikom hii in i;em!jii^ ker pri oagii iimrti se dedieem izplaSa zararorana vtota, tako da morejo amatrati, da njibore nepri'inakljine so proste ddgov; za novo poroiem j* polica vahm, ker ona omogoii, da ae poroLeni »d otroci brezporjojno preakr-bijo; t'Kii sluzi polica \totknvcija ali polog