PRIMORSKI dnevnik !• MCbI Izhajati v Tratu '“-."»i« 1945. njegov J™«"odnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-"" 1943 v vasi Zakriž „ Cerknim, razmnožen "« ciklostil. Od 5. do 17. •eptembra 1944 se je ti-v tlakami .Doberdob« * bovcu pri Gorenji Trebu-lajJ**. 18- septembra Ir* 1- maja 1945 v "*k»rni .Slovenija* pod Voiakim pri |driji do 8 1345 pa v osvoboje-S" Trs,u' kjer je izila za-“n|a Itevilka. Bil ja edini e«ani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni >59 inije) ^S£Kovinl Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 260 (11.676) Trst, sobota, 5. novembra 1 Libanon se je ponovno znašal v vrtincu nasilnega obračuna Atentat na izraelsko poveljstvo v Tiru Telavivska letala bombardirala Libanon tragična dogodka terjala na desetine življenj - V Ženevi končan prvi del «konference o spravi» ** Jšr- > BEJRUT — Izraelska letala so včeraj v desetih zaporednih valovih si lovito bombardirala položaje prosir skih palestinskih enot v Šufu in ob hitri cesti Bejrut - Damask. Bombardiranje je bilo cinični odgovor tela vivske soldateske na samomorilski a tentat, ki je le nekaj ur prej do tal zrušil poslopje generalnega štaba i zraelskih okupacijskih sil v južnoli banonskem mestu Tiru. Libanon je ponovno v plamenih. Ob Tripoliju se nadaljujejo srditi spopadi med Arafatu zvestimi in prosirski-mi palestinskimi enotami. Ves južni Libanon so izraelske okupacijske sile zaprle in sedaj izvajajo širokopotez no akcijo «čiščenja». V takem položaju. ko so lovski bombniki z Davidovo zvezdo prvič po invaziji leta 1982 bombardirali Libanon, so bile občasne praske in topniški dvoboji med libanonskimi sprtimi grupacijami le borna spremljava v vse preveč groznem orkestru smrti. Vse se je začelo kot pred zoro tiste krvave nedelje 23. oktobra v Bejrutu. Tovornjak natrpan z eksplozivom je v blazni dirki porušil vse ovire in zapore pred izraelskim generalnim štabom v Tiru. Šofer kljub prerešetani kabini je nadaljeval svojo samomorilsko misijo, ki se je končala le nekaj metrov pred poslopjem v grozotni eksploziji, ki je do tal porušila poslopje in bližnjo jetnišni co, kjer je bilo baje na desetine in desetine libanonskih političnih jetnikov. Izraelske in libanonske reševalne NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pertini v Bejrutu NA 2. STRANI Krvavi spopadi med Palestinci NA 3. STRANI L V naraščajočo polemiko posegel sam predsednik vlade Craxi pozval Confindustrio, naj izplača dozorele decimalke draginjske doklade , Rim l°stvice »ju — V polemiko o decimalkah premične ki se vsak dan bolj zaostruje ob bliža odtočitve, koliko točk draginjske doklade (2 aij ,2) i ave’ k«111«) točk draginjske doklade tz Plač- v° delovni ljudje prejeli z novembrskimi Bil io^ 'Otopil sam predsednik vlade Craxi. dustr' Slcer izzvan, ker mu je predsednik Confin-srrio 10 Merlonj pred nekaj dnevi naslovil pi-Ijonerni ^atcretn je vztrajal pri svojem (neuteme-22 J*1' tolmačenju sporazuma o ceni dela z dne J nuarja in torej zavračal izplačilo dozorelih D°Iar po 1.616,75 lire "ponu' ki je trajal ves teden, — včeraj povzpel skoraj do abso-segelga rekorda 1.621 lir, ki ga je bil do-gei ^vgusta. Tečaj ameriške valute je dose-okrgjjii^rep 1.616,75 lire, podobno pa se je Valuta ■ 'R.v razmerju z ostalimi evropskimi Lira pa je ohranila svojo menjalno je ]e sr do drugih valut članic EGS, izgubila v razmerju z angleškim funtom. decimalk, po drugi strani so mu tudi sindikati naslavljali nedvoumen poziv, naj vlada poskrbi za pravilno izvajanje sporazuma in sicer neposred no z izplačilom 3 točk draginjske doklade državnim uslužbencem, z navodili za enako ravnanje državnih podjetij in s posrednim pritiskom na zasebne delodajalce. Očitno po treznem premisleku je včeraj ministrski predsednik odgovoril Mer Ioni ju s pismom, kj sicer vljudno izraža soglasje z zaskrbljenostjo delodajalcev glede «doslednosti usmeritve k preokretu negativnih tendenc* in «nujnosti učinkovitega boja proti inflaciji*, toda nedvoumno poudarja osnovni pomen sporazuma iz 22. januarja (ki bi ga rada Confindustria preklicala) in napoveduje, da bo vlada sklicala sindikate in delodajalce na predvideno preverjanje njegovih u-činkov med 5. in 9. decembrom. Gotovo najpomembnejši pa so zaključki Craxi-jevega pisma, ki zadevajo sporno vprašanje de cimalk pri draginjski dokladi. Tu Craxi odločno zagovarja tolmačenje sindikatov (da jih je pač treba upoštevati, ko dosežejo celo točko), češ da vlada ne more drugače, kot da «upošteva toima-čenje, ki ga je dal sam sestavljavec sporazuma, tedanji minister za delo Scotti*. Iz tega izhaja «topel poziv* predsednika vlade Confindustrii, naj izplača v draginjski dokladi dozorele decimalke «kot bo določila državna komisija za indeks živ ljenjskih stroškov*, ki se bo sestala čez nekaj dni. Craxijevo pismo je izredno pomembno ne le, ker pomeni udarec Merlonijevi izzivalni trmi in izniči «argumente» Confindustrie, ampak pomeni tudi svarila vodstvu združenja državnih podjetij Intersind (ki so sicer formalno avtonomna, dejansko pa podrejena nadzorstvu ministrstva za državne udeležbe), ki je bilo predvčerajšnjim v bistvu osvojilo stališča Conrindustrie, hkrati pa napoveduje, da bo država izplačala svojim usluž benecm draginjsko doklado z decimalkami vred. Že sinoči so v krogih zasebnih delodajalcev kazali veliko zarego, čeprav so zatrjevali, da Craxijevega pisma še niso prejeli in da ga morajo proučiti pristojni organi Confindustrie, ki se bodo sestali 9. in 10. t.m. Sindikalni voditelji Lama, Camiti jn Benvenuto so pa včeraj pismeno potrdili predsedniku vlade, da se sploh niso pripravljeni spet pogovarjati o decimalkah, a da pristanejo na preverjanje januarskega sporazuma le v zvezi z morebitnimi davčnimi olajšavami za delavce. Liberalci o manjšini Italijanska liberalna stranka bo, kot poročamo na 8. strani, zahteva la od vlade, naj čimprej izdela osnu tek zakona o vodenju politike ob vzhodni meji države. Ta osnutek naj bi vseboval tudi določila o «pranicah in dolžnostih» manjšin. Zakonsko besedilo bo veljalo za tržaško in go-riško pokrajino. To je vsebina resolucije, ki je bila na predlog gori škega predstavnika Fomasira sprejeta na zadnjem zasedanju vsedržavnega sveta PLI. Dejstvo, da se je osrednje Vodstvo PLI zavzelo, da se z zakonom uredijo nerešena manjšinska vprašanja je vsekakor pomembno in predstavlja nov moment političnega pritiska na pristojne organe, pa čeprav dokument niti enkrat. ne omenja Slovencev, kar je vredno odločne kritike. Kritično je treba oceniti tudi omejevanje te zahteve na tržaško in gori ško stranko, kar je v nasprotju z izjavo tajnika PLI Zanoneja enotni slovenski delegaciji 9. novembra 1978, ko je dejal, da je treba vse Slovence enako zaščititi, ne glede na to, v kateri pokrajini živijo. 30 ustanov tvega slane denarne kasni Preiskava v Gorici o bencinskih bonih £ so iSA Goriški finančni stražni-h-Sadevnkl dokai obsežno goljufijo, * ^ Petih in proste cone. V zad-^deliij o c?1 h naj bi v Gorici namreč cone litrov bencina pro- /^'jonov i- sauPni vrednosti nad 350 d jh, |y .lr kakim tridesetim ustano-(.ekin0 .so unele pogojev, da bi bile 'sb-\ k; ■ Jsav> ki so predvidene za IteznhH0 stalno bivališče v Go-vnih Ja e Preiskave o teh do-^žtiiki ^'Pravilnostih so finančni Mštvu. P°sredovali državnemu prav- tJR carin!tast' nadevajo kršitev člena rt^vu n,,ega zakona, ki enači tiho-eležn0 t3ravil™ rat>o blaga, ki je afinskih olajšav. Denarne ka zni, ki jih omenjeni člen predvideva, gredo od 360 do 1.800 milijonov lir. Finančni stražniki so baje odkrili, da so ustanove, o katerih so vodili preiskavo, bile lastnice vozil, ki niso imela goriške evidenčne tablice in ki torej niso imele pravice do goriva po znižani ceni. Davkarija je tako baje utrpela nad 180 milijonov lir škode. Fi nančni stražniki nadaljujejo s prei skavo, ker je‘baje do zlorabljanja pri hajalo tudi pred letom 1978 in zadevajo tako državljane, ki imajo stalno bivališče v Gorici, kot nekatere, ki ga nimajo, ki pa so baje prekupčeval z bencinskimi boni proste cone, namenjenimi goriškim občanom. USLUŽBENKE TOVARNE CALZA BLOCH «IZSILILE» SESTANEK S COMELLIJEM Brez dovoljenj na zasebne parcele Ali se načrt za ljudske in cenene gradnje (PEEP), ki zadeva Opčine, kljub temu da so se tržaška občinska uprava in vse demokratične sile pred dvema letoma po znanih dogodkih na Kolonkovcu obvezale, da je treba te načrte spremeniti, že uresničuje? Kazalo bi, da se to res dogaja: nekateri lastniki so namreč v teh dneh našli na svojih zemljiščih količke, ki so jih postavili neznanci (gradbene zadruge?); postavili so jih brez vsakega dovoljenja in ne da bi bili lastniki doslej sploh obveščeni. NA 5. STRANI Skupina približno dvajsetih uslužbenk tekstilne tovarne Calza Bloch je včeraj t0' šla do malodane presenetljive " vitve: Janoš Kadar, sedanji ge kretar madžarske delavske P;irtliLkije rodil 22. maja 1912. leta Bil je sin mlade kmetice ° .,a v Csermanek iz Ogyalle, ki je Pr glavno mesto Kvarnera, da si v" službo. . M tona Zahvaljujoč se sodelovanju LvSk0 Starčiča so znanstveniki pik® pri pregledali registre iz tiste sta čemer so morali upoštevati, d pribila takrat dva uradna jezika • janski in madžarski. V fascikt 773 reškega arhiva so potem ime Giovanni Csermanek in :a v Csermanek, kar seveda oAg^ menu sedanjega tajnika mad KP. (E. O.) primorski dnevnik — r>. novembra 19«:$ dogodki v svetu □ stran 3 Pri Tripoliju se nadaljujejo krvavi spopadi Palestinci spet žrtve tujih interesov , BEJRUT — Tudi včeraj so se v okolici pri-tanišča Tripoli v severnem Libanonu nadaljevali P« med Palestinci, ki zastopajo prosirska pfo 3 'n ki so zvesti osrednjemu vodstvu BO. Sirija je sicer zanikala, da bi aktivno po-egla v boj, vendar pa je besedno napadla Ara-ata. Predstavniki PLO širom po svetu skušajo Preko številnih političnih srečanj preprečiti pono-6,1 «množični pokol Palestincev*. Po podatkih libanonske policije naj bi v pr Pat dnevu spopadov umrlo približno sto oseb, tega 45 libanonskih civilnih prebivalcev, ranje-'Ppa naj bi bilo najmanj 125 ljudi. Po nekaj « ,l srditih spopadov včeraj pa naj bi umrlo ^5 in bilo ranjenih 70 oseb. hrik'aVr*i so 86 včeraj odvijali po pobočjih zir a TurB°E °d koder se lahko strateško nad-t„ra Tfipoli. Po poročanju tujih opazovalcev eno-fr <~s*ckmta Abuja Muse in voditelja «Ljudske jj .J1*® — generalnega poveljstva* Ahmeda Dži-čS*ar^e vii Ustih, ki bi morali biti «Ser/ na vse krike in sporočila. nanipJč, i.e veliko ljudi v našem zu godkn mmistrstvu, ki zaradi tega do-zardeva,» piše angleški tisk, ko poroča o posameznih drobcih do godka, ki je eden najbolj senčnih epi zod v predigri pred agresijo ZDA na Grenado. Najbrž, če bi sporočilom da jali večjo pozornost, se nič ne bi spre menilo, vendar sedaj padajo sarka stične opazke na račun britanskega zunanjega ministrstva. Tudi zato, ker je Foreign Office sedaj družbi za proizvajanje plastičnih vrečk poslal teleks z vprašanjem, ali so tam dobi vali sporočila grenadskih oblasti, ki so skušale preprečiti invazijo. «To je pa preveč. Nočem, da me v londonsko tovarno... kdo še vznemirja,i> je izjavil hovina H l rju Timesa eden izmed funkcionarjev švedske družbe «Scanplast». V čem je stvar? Dva dni pred invazijo je na naslov te tvrdke dospel teleks, na slovljen na Foreing Office, kjer je bilo zapisano, da je mala otoška država tik pred invazijo in poudarjena zahteva, naj britanska vlada to prepreči. Dan zatem so delavci takoj ob vestili zunanje ministrstvo. A tam so jim rekli, naj sporočilo spravijo v kuverto in ga pošljejo po pošti... Na slednji dan novi apel iz Grenade in spet telefonski poziv ministrstvu, a takrat je že prišla vest o invaziji. Kako pa se je moglo vse to pri petiti? Enostavno, saj ima švedska družba tako številko teleksa, ki je prej odgovarjala Foreing Officeju. Zaradi tega so te napake nekako o-pravičljive. Ni pa opravičljivo zadr žanje državnih funkcionarjev, ki se sedaj sicer branijo s tem, da sporočila najbrž niso frifa avtentična. Mogoče pa niti invazija ni resnična?» se vprašujejo tisti, ki imajo satirično '■ žilico. Atentat v Ulstru BELFAST — Eden mrtev in trideset ranjenih so začasni obračun silo>-vite eksplozije, ki je včeraj popoldne razdejala kongresno dvorano ulstrskega politehnika v Belfastu. V trenutku eksplozije je bilo v dvorani več desetin policijskih oficirjev, ki so sledili tečaju kriminologije. V Nikaragvi spori med vlado in klerom MANAGUA — Spor med sandini-stično vlado Nikaragve in katoliško duhovščino se še zaostruje. Duhovniki se namreč niso udeležili sestanka, ki so ga sandinisti sklicali prav zaradi trenj, ki so nastala po odločitvi vlade, da vpokliče med vojake na tisoče mladih. Škof mesta Juigalpa Pablo Vega, ki je tudi predsednik škofovske konference, je razložil novinarjem, da po njegovem mnenju ne bi bilo primerno, da bi se udeležili takšnega sestanka. Vendar pa škof ni izključil možnosti, da bi v kratkem prišlo do srečanja med duhovniki in vlado, ko se vrne v Nikaragvo nadškof Manague Miguel Obando. V uradnem komunikeju je nastali položaj z zaskrbljenostjo ocenil tudi Vatikan. Iz Rima pa je v Managuo prispel vatikanski odposlanik salezijanskega reda Sergio Cuevas. Preveriti bo skušal osebni položaj dveh salezijanskih menihov: Luisa Corra-la, ki je direktor na j večjega selezi-janskega zavoda in Joseja Marie Pacheca. Pecheca, ki je po rodu iz Kostarike, so pospremili do meje med državama, Corral, ki pa je španski državljan, se je zatekel v špansko ambasado. Posredne kritike Leonidu Brežnjevu MOSKVA — Leto dni po smrti Leonida Brežnjeva so se v sojvet-skem tisku začele pojavljati prve, sicer zelo posredne in previdne kritike na račun pokojnega državnega in partijskega voditelja. Neljubo nalogo si je prevzel Vadim Zagladin, ki v sovjetski partiji odgovarja za stike s tujino. V uvodniku lista «Novoje Vrem-ja» je Zagladin v uvodu pohvalil naslednike Brežnjeva, še zlasti pa sekretarja Jurija Andropova, kateremu gre zasluga za številne spremembe v minulem letu*. V isti sapi Zagladin trdi tudi, da partija «z visokim avtokritičnim čutom priznava svojo odgovornost za napake, ki so bile zagrešene v preteklosti.* Zagladin v nadaljevanju svojega razmišljanja trdi, da v državi ni hilo pretresov, ki jih je Zahod napovedoval ob smrti Brežnjeva, ob tem pa še poudarja, da sedaj ni trenj v vodilni sovjetski strukturi. «Ob spremembah v zadnjem letu — naglasa še partijski voditelj — spremembah, ki sicer niso zadevale strateške linije partije, pač pa metode dela in uresničevanje sklepov, je v državi več discipline in boljša organizacija.* BUDIMPEŠTA — V četrtek so na Madžarskem predali svojemu namenu prvo jedrsko centralo v tej državi. Na otvoritvi je bilo izrecno poudarjeno, da centrala ne bo služila vojski. Težave sredi Atlantika ®r,. ***** ■ TTTSflf!! m L^aetch k. v . sk<> u,wi1 80. K a posneli z ameriškega vojaškega letala, kaže sovjetsko da T,°rnit“. k' ^ 'e zaradi okvare znašla v težavah sredi Atlantika, a na pomoč podmornici odpluli dve sovjetski pomožni ladji (AP) Sedanji «mirni čas» je le navidezen Svet pretresajo krajevne vojne WASIIINGTON — Grenada, kjer je med sedanjo inva zijo izgubilo življenje več kot sto oseb, med njimi tudi trideset duševnih bo nikov, ni edini kraj na zemeljski obli, kjer se v teh «mimih časih* strelja in umira, bržkone niti zadnji, saj se bodo krvoprelitja še nadaljevala. Po neki študiji ameriškega «centra za vojaško proučevanje* izhaja, da trenutno divja v svetu vsaj trideset vojaških spopadov. V te državljanske, meddržavne, gverilske in intervencijske vojne je vpletenih štirideset držav, v teh spopadih umirajo ljudje, kot da ne bi živeli v «mir-nem času*. Neka druga študija, ki so jo objavili pred dnevi, pa navaja srhljiv podatek, da je v teh «krajevnih vojnah* po koncu druge svetovne vojne izgubilo življenje več kot 16 milijonov ljudi, kar je že dovolj za pravo svetovno vojno, seveda ne jedrsko. Največ spopadov je danes na južni poluti, v glavnem med deželami v razvoju, kljub temu, da so v te «vojne» vpletene tudi države severne polute, ki hočejo z orožjem «podpreti in zaščititi* svoje interese v tem delu sveta. Med vsemi temi krajevnimi spopadi je nedvomno naj hujša iransko-iraška vojna; ki je do sedaj terjala več kot 100 tisoč človeških življenj in ogromno materialno škodo. Vsekakor to ni edino bojišče na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Na tem delu sveta je kot kaže vojna doma, frontna črta pa je povsem nejasna. V tej nenapovedani vojni sta poleg Izraela, Sirije, libanonskih oboroženih skupin in Palestincev prisotni tudi obe supersili, ki več ali manj posredno ali celo neposredno podpirata enega ali drugega. Ob vsem tem so še verski spopadi «muslimanskih bratov* v Siriji in nacionalna vrenja Kurdov, ki se bolj malo menijo za meje in ideološko pripadnost držav «gostiteljic». Afganistanski spopad pa je klasična intervencijska vojna podobna invaziji v Grenadi, le da so razsežnosti večje in trpljenje prebivalstva še hujše. Ko smo že v Aziji, ne smemo pozabiti na vietnamsko intervencijska vojno v Kampučiji, na gverilo na Filipinih, v Indoneziji, v Pakistanu in v Maleziji. Tudi Afrika ne pozna miru. Polisario se v Zahodni Sahari bori proti Maroku, Eritrejci proti Etiopijcem, v Čadu Sever proti Jugu, v Angoli Tazne prozahodne oborožene skupine proti osrednji vladi. Streli odmevajo v Ugandi, v Namibiji in v Južni Afriki. Seznam spopadov pa je še najdaljši na zelenem kontinentu. Državljanska vojna se v Salvadorju vleče v nedogled. Kontrarevolucija v Nikaragvi grozi, da se bo izrodila v odkriti meddržavni spopad, ker Honduras aktivno pomaga nikaragovskim kontrarevolucianarjem. Srednja Amerika je nedvomno po Bližnjem vzhodu najbolj eksplozivno območje sveta. Tu Amerikanei in CIA vodijo tajne vojne, naročajo prevrate in državniške udare, da bi zaustavili revolucionarni napredek v tem delu sveta, da skoraj ni države, kjer ne bi bilo gverile ali državljanske vojne. Edina oaza miru je kot kaže Evropa, a še tu je terorizem aktivno prisoten v Baskiji in na Severnem Irskem. Z /včerajšnje tiskovne konference na deželi Komunisti kritično ocenjujejo dosedanje delo deželne vlade Deželno vodstvo KPI je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine zelo kritično ocenilo dosedanje delo deželnega odbora, sad šest-strankarske koalicije KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovenske skupnosti. «Odbor načrtno zanemarja obvezna sti in dolžnosti, ki mu jih nalaga huda gospodarska kriza,» je poudaril partijski deželni tajnik Rossetti «in se sistematično izogiba vsaki izmenjavi mnenj in soočanju idej s političnimi silami, ki so zastopane v deželnem svetu.» Te hude obtožbe je zastopnik KPI v bistvu takole utemeljil. V Furlaniji - Julijski krajini smo priča zaskrbljujoči ekonomski krizi, ki pesti tudi nekoč nosilne sektorje in panoge ne samo v deželnem, temveč tudi v vsedržavnem merilu. V nevarnosti je kar enajst tisoč delovnih mest, skoraj šest tisoč od teh pa zadeva samo tržaško in goriško pokrajino, medtem ko jih je samo Trst v zadnjih petih letih izgubil približno šest tisoč. To so srhljivi podatki, je dodal Rossetti, ki ne potrebujejo dodatnih komentarjev, ampak zahtevajo celovito angažiranost, v prvi vrsti krajevnih ustanov, ki morajo igrati aktivno vlogo sogovornika tako z rimsko vlado kot s splošno gospodarsko stvarnostjo. Po mnenju komunistov pa se je doslej deželna vlada čisto enostavno o-tepala te svoje zelo pomembne in prvenstvene vloge, čeprav ji je deželna skupščina z izglasovanjem enotne resolucije o gospodarski krizi nakazala pot in smernice za delovanje. «Odbor je kot paraliziran,* je pristavil komunistični deželni tajnik «in to v trenutku, ko bi moral najodločneje dvigniti svoj glas v obrambo ogroženega deželnega gospodarstva. Iz ust raznih odbornikov je večkrat slišati tudi povsem nasprotujoča si mnenja in isto velja za vidne voditelje strank, ki se- stavljajo večino, kar je nedopustno in obsodbe vredno.* Zato KPI predlaga takojšnje sklicanje deželnega sveta o vprašanjih gospodarstva, na katerem bi moral odbor enkrat za vselej povedati, kako namerava uskladiti in voditi svojo politiko na tem področju. «če deželna vlada nima kaj predlagati,* je sklenil svoj poseg Rossetti,* naj trezneje razmišlja in upošteva predloge in sugestije naše stranke.* Zatem je načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Renzo Pa-scolat polemiziral s predsednikom skupščine Turellom in z njegovim vodenjem sej. Gre za staro polemiko, ki se vleče že precej časa in je kdaj pa kdaj dosegla tudi zelo strupene tone. Svoje kritike pa je tokrat svetovalec KPI še utemeljil s podatkom, da se je v tej zakonodajni dobi deželni svet doslej sestal le devetkrat, torkova seja pa je posvečena le vprašanjem in interpelacijam svetovalcev. V Dijaškem domu se bodo srečali mladi manjšinci V Dijaškem domu v Trstu se bo danes in jutri odvijalo tretje srečanje mladincev narodnostnih manjšin, ki se ga bodo poleg članov mladinskega odbora SKGZ udeležili tudi Italijani in Madžari iz Slovenije, Korošci in P°' rabski Slovenci. Sodelovali pa bodo tudi predstavniki ZSMS, ZKMI in mladiU' ske sekcije SSk. Srečanje se bo pričelo ob 14. uri s posegom tajnika SKGZ Duška Ud°' vica, ki bo mladim gostom orisal trenutni položaj Slovencev v Italiji. Ten>u bo sledilo predavanje Suadama Kapica o manjšinskem gospodarstvu. V večernih urah pa bo na sporedu kulturni program, ki se bo odvijal v don>u Alberta Sirka v Križu. Jutri ob 9. uri pa bosta Jože Ccj in Miloš Budin obravnavala urbanist111' na vprašanja in problematiko razlaščanj, sklepni del srečanj pa bo posv®' čen razgovorom in izmenjavi mnenj o medsebojnem sodelovanju mladih manj' šincev. Aquila: Francescutto sprejel sindikaliste Družba Total se je pred deželnim odborništvom za industrijo pismen0 obvezala, da mu najpozneje do 31. decembra letos postreže s tehniškim načrtom o preureditvi proizvodnih naprav žaveljske naftne čistilnice Aquila. S tem naJ bi obdržali, če že ne izboljšali, sedanjo zaposlenostno raven in zagotovili rad' neriji nadaljnji obstoj. To je povedal odbornik Francescutto zastopnikom enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL na predvčerajšnjem sestanku, k | so ga Treu, Tersar in Fabricci zahtevali, da bi zvedeli, kakšna usoda se kuJe čistilnici. Sindikalisti in člani tovarniškega sveta bodo sedaj zahtevali sestanek z vodstvom žaveljskega obrata. Prve dni decembra bo sledilo srečanje med delegacijama pariške Total in deželnega odborništva za industrij0’ sldnje pa se bo kmalu spet sešlo s sindikati. Protest ladjedelcev pred deželno upravo Pred sedežem deželnega odbora v Ul. Carducci se je tudi včeraj do poldne zbrala večja skupina delavcev zaposlenih v ladjedelstvu. Kot dan prej njihovi delovni tovariši iz tržiško ladjedelnice Italcantieri, so hoteli tudi de lavci tržaške ladjedelnice Sv. Marka opozoriti deželne upravitelje in meščane na hudo krizo, ki jim zadnja leta neusmisljeno odjeda delovna mesta. Pred vhod v palačo deželnega odbora so postavili vrsto panojev, na katerih so bile razstavljene slike, ki pričajo o bogati zgodovini naše ladjedelnice, z ladjami, ki so jih siplavili v Trstu. V zadnjih lotih se je delovanje ladjedelnice preusmerilo večinoma v gradnjo velikih supertehnoloških ploščadi za raziskovanje, postavljanje podmorskih kablov in vrtanje ali pa v prenavljanje ladij. Vsa ta bogata delovna tradicija je v zadnjih časih močno skopnela. Če ji ne bodo kmalu z ustreznimi sredstvi priskočili na pomoč, obstaja nevarnost, da bo v kratkem povsem odmrla. Prihodnji teden dvodnevna stavka pristaniščnikov in pomorščakov Pristaniščniki in uslužbenci v pomorskem sektorju bodo prihodnji teden stavkali 48 ur v protest zoper zadnje sklepe vlade o preosnovi po morskega sektorja, ki bo v največji meri prizadela delavce te kategorije. Za stavko se je odločila enotna sin dikalna federacija CGIL, CISL, UIL, ki bo priredila 10. novembra vsedržavno manifestacijo v Rimu, istega dne pa bo podobna manifestacija tudi v Trstu. Dvodnevna stavka se bo začela ob začetku tretjega turnusa dela (ob 31. uri) v sredo, 9. novembra, zaključila pa se bo ob koncu drugega turnusa dela (vedno ob 21. uri) dva dni ka sneje. Zaradi istočasnosti obeh manifestacij bodo prizadevanja pristaniščnikov .n pomorščakov razčlenjena v dva dela. Manifestacije v Rimu se bo udeležilo približno 300 pristaniščnikov iz naše dežele (iz Trsta, Tržiča in Porto Nogara), ki bodo odpotovali v sredo ob 21.40 s posebnim vlakom v Rim. V glavnem mestu se bodo pridružili približno 10 tisočim tovarišem iz drugih krajev Italije (samo iz Ligurije napovedujejo odhod v Rim 3.500 pristaniščnikov). Tolikšna prisotnost je za to delovno kategorijo nadvse številna, saj je v Italiji zaposlenih v pristaniškem sektorju približno 28 tisoč ljudi; več kot tretjina le-teh se bo torej zbrala v Rimu. Na tržaški manifestaciji, ki bo prav tako 10. novembra, bodo pristaniščni ki in pomorščaki s svojo množično prisotnostjo še enkrat opozorili na vse hujšo krizo, v katero se pogreza tržaška pristaniška dejavnost in ti ste panoge, ki so neposredno povezane z njo. «če nam ne bo uspelo s to akcijo spraviti stvari na boljše, se nam ob koncu leta obeta pravi polom*, je ugotovil na včerajšnji tiskovni konferenci predstavnik sindikalne federacije Fusco. Položaj je v tržaškem pristanišču v mnogočem na boljšem kot v drugih italijanskih pristaniščih. Zaslugo za Mirošič pri županu Richettiju Generalni konzul SFRJ Drago Mirošič je včeraj obiskal tržaškega župana Richettija, s katerim se je pogovarjal o problemih obmejnega sodelovanja ter o drugih vprašanjih, ki zadevajo mesto. V pogovoru je bil poudarjen pomen raz-vinjanja dobrososedskega sodelovanja, govor pa je bil tudi o položaju in uresničevanju pravic slovenske narodnostne skupnosti. to ima predvsem enotna družba Prl staniških delavcev, ki je s skrčenj00 števila delavcev v posameznih dd° nih skupinah in znižanjem plače ( . odstotkov, ali 3.400 lir manj kot P™ omogočila zmanjšanje tarif za PnS* niške usluge in s vem v praksi P?^ čala konkurenčnost tržaškega prl® „ nišča. Kljub temu posegu je druz ‘ še vedno v hudih težavah. Sp)0!1 ‘e vprašljivo, če bodo pristaniščniki tos prejeli trinajsto plačo. Pcrsp0 live za bližnje čase tudi v ostal niso rožnate. Prav zato pristanišč ki mnogo pričakujejo od dvodne stavke: če ne bo obrodila sadov, °Pj; zarjajo sindikalni predstavniki, žaškemu pristanišču res trda Prca Interpelacija KPl o gospodarski kri^1 Deželni svetovalci KPI Ro®f®I Bratina, Scampolo, Pascolat in pad°' van so včeraj naslovili na predjed ^ ka deželnega sveta interpelacij0; ^ kateri zahtevajo pojasnila, zakaj tj deželna vlada še začela uresnic0 nekatere obveze v obrambo otC02^ ga gospodarstva. Predstavniki w, želijo tako med drugim zvedeti, " j. je s prizadevanji za rešitev ške°.ij ske železarne TERNI ter kdaj uprava prirediti načrtovano k°ma jje. co o problemih pomorske ekonom Zanimiv seminar včeraj in danes v Trstu Pogled v svet srednjeevropskih jezikov skozi delo nekdanjih jezikoslovcev Včeraj se je v Trstu, na sedežu dr žavnega arhiva, začel mednarodni se minar na lemo «Državljanska zavest in znanost v delu mitelevropskih jezikoslovcev med 19. in 20. stoletjem». Pobudniki kongresa so Inštitut za domovinsko zgodovino Julijske krajine. Inštitut za glotologijo ter srednjeveško in moderno zgodovino na tržaški filozofski fakulteti ter Inštitut za zgodovi no, ki deluje na fakulteti «Magistero» v Trstu. Uvodni pozdrav so predavateljem in udeležencem seminarja prinesli prof. Giuseppe Francescato, eden izmed pobudnikov znanstvenega simpozija, prof. Fulvio Salinbeni, dr. Cova, ravnatelj državnega arhiva in drugi predstavniki kulturnih ustanov. Vsi so podčrtali velik pomen tega znanstvenega srečanja, ki naj bi skušal v ce loti zajeti ne le nadvse pomembno znanstveno delo jezikoslovcev polpre tekle dobe, ampak tudi njihovo kultur no in človeško poslanstvo ter nena zadnje nacionalno politično misel, ki se je odražala v delu le-teh. V dopoldanskih urah je beseda stekla o lingvistiki in o tako imenovanem jadranskem vprašanju, o lingvistiki in toponomastiki (to je vedi, ki se u kvarja z izvorom in pomenom posameznih topografskih imen), o etnični problematiki, ki seveda razkriva vrsto različnih pogledov na našo pre- teklost. Poleg tega so predavatelji orisali tudi like nekaterih jezikoslovcev kot so Schuchardt, Battisti, Gia-comino, Musafia. Tudi danes bodo predavatelji oživili delo svetovno znanih jezikoslovcev, kot so Baudouin de Courtenag in Maks Leopold Wagner, besedo pa bosta prevzela tudi dva slovenska strokovnjaka, in sicer prof. Mitja Skubic, prof. na ljubljanski u niverzi, ki bo orisal lik jezikoslovca Petra Skoka, in prof. Jože Pirjevec, ki bo govoril o slovanskih jezikoslovcih v Primorju v drugi polovici 19. stoletja. Sploh pa je tema vseh preda vanj zelo zanimiva in dražljiva za Slovence in daje včasih povod tudi za nekatera kritična razmišljanja, o katerih bomo poročali v naslednjih dneh. M. L. PREDSTAVILI PROGRAM NOVE SEZONE V CCA Vodstvo tržaškega Krožka za kulturo in umetnost CCA je včeraj na tiskovni konferenci predstavilo trimesečni podrobni program manifestacij v letošnji 38. sezoni te ustanove. Njen predsednik, poslanec Giorgio Tombesi, je uvodoma poudaril, da gre za glavno mestno kulturno ustanovo uradnega značaja, ki je bila ustanovljena leta 1945 z namenom, da bi opravljala politično nepristransko vlogo uveljavljanja in razširjenja kulture v širšem državnem in mednarodnem okviru. Ustanovil se je pri denarnih težavah, ki jih je ustanova že pred petimi leti začela reševati po načelu solidarnosti in ki se je izkazalo za najprimernejšo obliko finansiranja njene dejavnosti. Na poziv za denarno pomoč so se namreč odzvale številne javne in zasebne ustanove ter posamezniki, s čimer so omogočili krožku nadaljevati vlogo, zaradi katere je bil ustanovljen. V zadnjih petih letih je tako pripravil 669 manifestacij glasbenega, gledališkega, likovnega, znanstvenega ali splošno aktaulnega značaja. Posebno pozornost posvetijo vsako leto odprtju sezone CCA, med protagonisti zadnjih let so bili na primer pesnik Biagio Marin, slikar Renato Guttuso, poslanec Giulio Andreotti, in lani senator Leo Valiani, Za letošnji slovesni začetek sezone so povabili pooblaščenega upravnika družbe Fiat Cesarea Romitija, ki bo govoril o podjetju v današnjih italijanskih razmerah. V programu do konca koledarske- ga leta je najti zanimive prirp^1 sU-kj se na literarnem področju ^ če jo predvsem okoli Sabovega ^ bileja; zanimiva bo okrogla m,z na-temo «Gospodarski razvoj brez ,,, ravnih bogastev* s sodelova profesorja Sergia ParincTla i° , Kregla, videmski župan Candob«i govoril o tisočletnici furlans ,j. središča, prof. Aldo Rizzi pa 0 nasti skulpturi v Furlaniji- . jec.p,tjtU' svoj «uradni» položaj mestne 1 ,,je- čijo, ki je izraz tega mesta 1 . Jr govih razmerij znotraj in /U1] lCji 0 žave in ki se konec koncev brača na mesto v celoti. • Uprava občine Devin sporoča, da so na razpolag« '"u»ce' poštnega tekočega računa za (javk11 vanje občinskega dodatnega u je na dohodek stavb (Socof). u «9' treba plačati na tekočem ra,clL1kla(j' čine c/c št. 11/54 v občinski Gjui niči v Sesljanu ali v poštnin do 30. novembra. , 0b Za morebitne informacije ni lahko obrnejo na pristojni « vS&K0 urad (soba št. 2 v pritličju' jutro od 9. do 12. ure. Limonski dnevnik — r>. novembra 1983 tržaški dnevnik □ stran 5 Nedopustno obnašanje neznancev (kake gradbene zadruge?) Na Opčinah brez dovoljenj na parcele ki so predvidene za ljudske gradnje Obširno smo že poročali o zahtevah nietke zveze, Konzorcija razlaščen-,ev Naša zemlja in, prizadetih lastni-ov z Opčin, da je treba zamrzniti sako uresničevanje načrtov za ljud- žašt'n cenene gradnje, predno jih tr-j^ska občinska uprava ne revidira. S : ^ bi sicer le izpolnila obvezo, ki jo J dala pred dvema letoma po dogodili a Ja Kolonkovcu, kjer je bilo za JUdske gradnje razlaščene veliko, v S avnem so venske in z žlahtnimi kul-rami obdelane zemlje; za revidira-I j, ^h načrtov so se takrat zavzele n . Jse demokratične stranke, takrat-?Wjube pa so doslej ostale le na Papirju. pr^e samo to; tržaška občinska u-ava je začela uresničevati art PEEP za Opčine, kjer so biia ,^znim zadrugam že dodeljena zemlji-lji®' oa katerih naj hi gradila nova J aska stanovanja. Zato tudi nastop n:j^’ konzorcija NZ in prizadetih last-trža«t so prt‘d nedavnim odposlali Vakt'umu žuPanu- načelnikom sveto-Dok KlP skupin v občinskem svetu in u- ajuiskim tajnikom strank doku-nrV7,’t’ v katerem potrjujejo svoja že Za an.a stališča, poleg tega so tudi tenu . za vrsto sestankov z vsemi Političnimi predstavniki. zadnjih dneh pa se je zgodio, da so lastniki nekega zerpljišča v Ul. dei Salici, ki ga načrt PEEP predvideva za ljudske gradnje, našli na svoji parceli polno količkov, s katerimi je kakšna zadruga brez vsakega dovoljenja že začela delati. Kdorkoli je vstopil brez dovoljenja na to parcelo, je zagrešil kaznivo dejanje, zaradi česar so lastniki tudi sklenili, da bodo dogodek prijavili karabinjerjem. Nepoj-. mljivo je tudi dejstvo, kako si nekateri (predstavniki zadrug?) upajo vstopati v tujo lastnino, ne da bi bil lastnik parcele o tem obveščen; pri tem gre dodati, da omenjeni lastniki doslej še niso prejeli nobenega uradnega obvestila ali drugačnega dokumenta, ki bi jih obveščal, da je njihovo zemljišče namenjeno za ljudske in cenene gradnje in bo zato razlaščeno. Tudi zaradi tega je obnašanje tistih, ki sedaj vstopajo na te parcele in se na njih vedejo, kot da bi bili oni gospodarji, povsem nesprejemljivo in vse obsodbe vredno, poleg tega pa tudi po zakonu kaznivo. Očitno se še najdejo take osebe, ki mislijo, da jim je vse dovoljeno in se sploh ne zmenijo na lastnike zemlje, ki so to zemljo obdelovali in katerim je bila ta zemlja največkrat tudi eden glavnih virov dohodka. Problem, ki so ga postavili KZ, Konzorcij NZ in prizadeti lastniki (revizija načrtov PEEP) vse stranke dobro poznajo; zato bi bilo tudi zaželeno, da bi v najkrajšem prišlo do predlaganih sestankov, na katerih bi treba celotno problematiko poglobiti; re zultat teh sestankov pa bi moral biti sklep tržaškega občinskega sveta o reviziji načrtov PEEP in zamrznitev vseh posegov, dokler ne bo ta revizija opravljena; še enkrat gre podčrtati, da so se zanjo pred dvema letoma izrekle tako tržaška občinska u-prava kot tudi vse demokratične stranke. Davek IVA: čas še v ponedeljek Danes, 5. novembra, uradno zapade rok, do katerega je treba poravnati davek na dodatno vrednost IVA za september oziroma za trimesečje julij - avgust - september. Ker pa je danes sobota in so denarni zavodi zaprti, se rok vplačila avtomatično podaljša do ponedeljka, 7. novembra, kot to določa člen 1 državnega zakona 13 z dne 24. januarja 1962. Veličkovičeve risbe in grafike od včeraj na ogled v TK Galeriji Po zadnjih projekcijah, ki jih je galerija Tržaške knjigarne posvetila video umetnosti, se je včeraj na novo posvetila svoji običajni dejavnosti z otvoritvijo nove razstave, 16. po katalogu, in nam predstavila Vla-dimira Veličkoviča, avtorja, ki se je s svojo grafiko in slikarstvom uveljavil v evropskem in svetovnem merilu. Razstava obsega risbe s tušem iz šestdesetih let, grafikč iz sedemdesetih in osemdesetih let ter eno olje. Po pozdravu vodje galerije Franka Vecchieta je razstavo otvoril Brane Kovič, likovni kritik in kustos Moderne galerije v Ljubljani. Veličkovič, letnik 1935, je po študiju na beograjski akademiji, kjer je doživel generacijo surrealistične fantastike, odpotoval leta 1966 v Pariz, kjer še vedno živi in ustvarja. Surrealistično fantastiko, ki jo je konec petdesetih let osnovala mlajša generacija umetnikov in ki se načelno postavlja proti družbeni in idealizirani angažiranosti socialnega realizma ter goji predvsem osebne mitologije, pozdavestno področje človeškega bivanja, je Veličkovičevo e-stetsko izhodišče, iz katerega je razvil samosvojo likovno pot. Na tej osnovi je zrasel izraz, ki se je prenavljal tudi v stiku in spoznavanjem znanstveno eksperimentalnih fotografskih izdelkov Francoza Marega in A meričana Mugbridgna, ki sta na začetku 20. stoletja skušala s fotografijo razstaviti dinamiko gibanja. Fotografije človeka, ki teče, ska- Umrl je Vojko Ferluga hljgnj ’ letu življenja je včeraj v Lju-r' Za srčno boleznijo umrl Vojko Nepričakovana novica je r.er|uga. kljub znan',,: k° ezn*> za katero so njegovi in ra---ln prijate|ii vedeli, presenetila za črtila. Še posebno, ker gre baj 2a Kr ki ie vse do zadnjega skr-Zadniom za stvar, ki ji je v vse o,, • aesetletju življenja posvetil sv°Je moči. vitelikS * ?1,'u6a Je bil namreč ustano-v Trst rustva slovenskih upokojencev MecjVr,- -’i sauPaj z dr. Bercetom, dr. pQvezav' °m 'n Neljo Sancinovo. V Pa je s Patronatom Kmečke zveze ^0^ Prod letom 1971 ’ ko Je bil° tiko bromS*ari0v^erl0’ nase prevzel ve-*Un nav' 6 ?krbi za priznavanje pokojno^ • rn ljudem. Z veliko odgovorni Vd . Požrtvovalnostjo se je s te-Sa, u a^ji ukvarjal vse do zadnje-vati tJavčrCnCCm P°maga^ izpolnje- zadevajo položaj slovenskih upokojencev. V zadnjem času je članom društva pomagal izpolnjevati obrazce za dodatni davek na nepremičnine, med katere sodijo tudi stanovanja. Ker o-brazcev pred njegovim odhodom v ljubljansko bolnišnico še ni bilo na voljo, je telefoniral v Trst, naj mu jih prinesejo skupaj s podatki, da jih bo lahko izpolnil v bolniški postelji. Žena jih je odnesla, a jih Vojko na žalost ni več utegnil izpolniti. Njegove skrbi za upokojence niti bolezen ni mogla zavreti, neizprosno jo je prekinila šele smrt. Izguba Vojka Ferluge ne bo pustila vidne vrzeli samo v vrstah njegovih družinskih članov, prijateljev in članov Društva upokojencev, temveč tudi v vsej naši narodnostni skupnosti, ki ji je kot zaveden in angažiran Slo venec mnogo prispeval. O marketingu na Madžarskem V konferenčni dvorani trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolo) se bo v ponedeljek, 7. t.m., ob 17.30 začel simpozij o marketingu na Madžarskem. Priredi ga reklamna agencija Mahir z namenom spodbuditi navezavo tesnejših gospodarskih stikov med našimi kraji in Madžarsko. Simpozij se bo odvil s pomočjo avdiovizualnih sredstev. Koristno pojasnilo 1NPS o vplačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje Ministrstvo za zdravstvo je nedavno izdalo nove predpise glede prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih vplačujejo tuji državljani z biva liščem v Italiji in italijanski državljani, ki niso zavarovani pri nobeni bolniški blagajni. Spričo njihove nejasnost so jih ljudje do sedaj različno tolmačili, to pa je narekovalo glavnemu ravnateljstvu skrbstvenega za voda INPS, da dvome enkrat za vselej odpravi z ustrezno razlago. Italijanski državljan, ki ni zavarovan pri tej ali oni bolniški blagajni, mora vedeti najprej, da so bili fiksni, stalni zneski odpravljeni, namesto teh pa uveden sledeč mehanizem; zavarovalni prispevek znaša 5,50 odstotka ob davčljivega dohodka, izračunanega za leto, na katero se prispevek nanaša; vplačilo prispevka se odvije v dveh obrokih, sicer je prvega — po lovico dolžnega zneska — treba poravnati do 31. decembra, drugega pa — razliko ali preostalo polovico prispevka — do 30. junija naslednjega leta. Isti mehanizem velja za dotičnega, ki je v teku leta razvezal delovno raz mer je in s tem tudi nehal biti obvezno zavarovan pri bolniški blagajni; vendar z razliko, da od količnika 5,50 odst. pred vplačilom odšteje vsoto, ki jo je vplačal na račun obveznega bolezenskega zavarovanja in poravna torej samo neplačani del prispevk. Kaj pa tuji držvljani? Tudi zanje velja tistih 5,50 odst., ki pa se zaračunajo na dohodkovno potrdilo, ki ga izdajo konzulat, veleposlaništvo ali pa ustrezen državni ali mednarodni organizem. Vsekakor mara prispevek znašati najmanj 100.000 lir. Fulvio Anzellotti o skupščini Konzorcija za znanstvene raziskave in načrtu Unido V kratkem bo skupščina Konzorcija za znanstvenoraziskovalni center na Krasu. To bo priložnost za prvi obračun opravljenega dela in za osnovanje kratkoročnih programov. Srž skupščine bo poročilo predsednika Fulvia An-zellottija, ki bo z vsebino svojega posega na skupščini danes seznanil predstavnike sredstev množičnega obveščanja na tiskovni konferenci v mira-marskem Centru za teoretsko fiziko, in to ob 11.30. Pol ure prej bo spregovoril Nobelov nagrajenec prof. Salam. Anzellotti se je pred kratkim mudil v Madridu, kjer je podprl kandidaturo tržaškega znanstvenoraziskovalnega centra kot sedeža Mednarodnega centra genetskega inženirstva in biotehnologije. Poleg tega se je v Rimu sestal z ministrom za znanstvene raziskave Granellijem in ugotovil naklonjenost vlade razyoju znanstveno tehnoloških raziskav na Tržaškem, a še včeraj je bil na ministrstvu, da bi še globlje preveril to naklonjenost. Pjiho jo, oVp i * Prijave, se zanimal za skr !fžave v odnosih z birokraci-mag;,i atka z dobro voljo jim je po-^alnosti °lnjevaN vrs*-° zamudnih for- Vojko ir a1ia eriuga se je rodil 10. febru-ye*iko >*na Greti,- v družini, ki se je kanclist lla' No Ju njegov oče postal ■ vUn ni0 ,Se mora’i preseliti v Mo *** nato v r -V G.orico, pa spet v Trst lovne v . Ljubljano. Konec prve sve-je vrivf •’e dočakal v Odesi, nato ,v*soko «r,i n Trst' kjer je obiskoval trgovini ,°i Nevoltella in se zaposlil v I10 se _ les°m. Tik pred drugo voj-kU, kjer p.resQH v Stari trg pri Rake-°b*‘at. SrJ6 ,v°dil lesno - industrijski Vrnil v' pnfnladi 1945 se je dokončno sMil tr,Js.no .mesto, kjer se je po--ernbnih J1'1,' in zastopal vrsto po-z,vahn0 Poleg tega se je fvetnem elstvoval na kulturno - pro- iV* Pa je pydroeju. takoj po upokoji 1)1 Za M J*. svoie moči posvetil skr v Trstu Zaj sl°venskih upokojencev Pruštva°>iif^a 'Nlž je bil predsednik Pa.se ie Jenskih upokojencev, lani JI* mor-,i nravstvenih razlogov funk-5.aPrej osta,°dpovedati. čeprav je še a Pa še nJegov častni predsednik. 'NPovedal J® Pomeni, da se je Vojko ^'nistrativJ1'1 skrb' za socialna, ad-a *n druga vprašanja, ki V prometni nesreči pri Vilešah mlada Tržačanka ob življenje Na avtocesti Trst - Benetke se je v bližini Vileš pripetila včeraj zjutraj huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 25-letna jugoslovanska državljanka Žita Harangozo por. Goriani, stanujoča v Trstu. Ženska se je vozila v avtu, ki ga je upravljal njen 22-letni prijatelj Marino Rotta iz Ul. Campanelle 200. Njega so prepeljali v tržaško bolnico, kjer leži hudo ranjen na nevrokirurškem oddelku. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomil hrbtenico in medenico. Agenti prometne policije iz Cervi-gnana, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče, so ugotovili, da je do tragedije prišlo, ko je Rotta prehiteval tovornjak, ki ga je upravljal 33-letni Dome-nico Contri iz Veronelle. Iz še nepojasnjenih vzrokov je Rotta med prehi tavanjem izgubil oblast nad avtomobilom in najprej bočno trčil v tovornjak, od koder ga je odbi o proti obcestni ograji. V divji vožnji se je nato avto večkrat prevrnil, dokler ni obstal v jarku. Za Žito Harangozo ni bilo več pomoči, hudo ranjenega Rotto pa so okrog 5.30 pripeljali v Trst. Bolniki ukradli pomirjevalo Bolničarka z ginekološkega oddelka glavne bolnišnice je predvčerajšnjem poklicala policijo, ker je opazila, da je iz vozička z zdravili izginilo 20 ampul pomirjevala «valium». Tatvine je osumila tri bolnike, ki so se malo prej sprehajali ondod. Agenti so kmalu sprevideli, da je bil sum utemeljen. Ampule je imela 22-letna E-rica Savarin por. Ocovich iz Ul. Ba-seggio 1, ki leži na ortopedskem oddelku. Njo je policija aretirala, njenega moža Marina in še tretjega moškega, ki je bil v njuni družbi med krajo, pa povabila na kvesturo. Praznika KPI V okviru kampanje KPI za pridobivanje novih članov bosta danes na sporedu dva praznika; prvi bo ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju na pobudo sekcij Vostok (Sv. Ivan) in 1. maj (Podlonjer) z udeležbo člana pokrajinskega tajništva Glauca Riga, drugi pa bo ob 19.30 v Ljudskem domu na Kolonkovcu na pobudo krajevne sekcije in z udeležbo člana pokrajinskega tajništva Stojana Spetiča. • V Ul. Piecardi št. 18 bodo danes popoldne ob 17. uri odprli novo trgovino modnih izdelkov Mode Ida. Lastnica je Ida Komar iz Ricmanj, članica Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Uspešen lov na tatu Policija je predsinočnjim aretirala 23-letnega jugoslovanskega državljana Pina Figaca, ker se je polastil avtomobila 4l-letne Valnee Gigli por. Fano. Fiat 127 pravzaprav niti ni bil njen: izposodila si ga je od prijateljice, da bi se z njim malo popeljala po mestu. V Ul. Palestrina ga je parkirala ob pločniku in šla v bližnji bar. Ko se je vrnila, vozila ni bilo več. Z lastnikom bara sta se nemudoma pognala v lov na tatu. Sreča se jima je nasmehnila v Mi-ramarskem drevoredu blizu bencinske črpalke Agip. Tu sta blokirala avto in tatu. če, itd., in živali, ki se gibljejo, so Veličkoviču navdihnile ciklus grafik, kjer je, kot pravi Kovič, osrednje vprašanje ponazoritev in razčlemba limit prostora in časa, v katerega se vključuje človekovo bivanje. Brane Kovič je na otvoritvi še dejal, da je Veličkovičev pojem gibanja osnova za analizo nekaterih kategorij, ki jih struktura grafik ne sugerira in ki se dokončno oblikujejo le z gledalčevo domišljijo. Diagrami, puščice, številke in koordinatni sistemi, v katere so lijete Veličkovičeve figure, so kot konstitutivni elementi slikovnega polja, ravno tako pomembni kot osrednji motiv. Figura, ujeta v koordinate in številke, je avtor sam z vsemi spremljajočimi ga fantazmi in podzavestnimi determinacijami, je njegovo hotenje po spoznanju in obvladanju neskončnega. Veličkovičeve podobe lahko beremo kot alegorijo življenja, kot beg proti smrti, ki se začne z rojstvom kot prvim dejanjem nasilja. U-metnik v vsaki na novo začeti podobi ponazarja ta tek in ga obenem podoživlja in hoče popeljati gledalca do njegovega lastnega konca, zarezati v nedotakljivost njegovega spomina in njegovega telesa razliko med pojavljanjem in izginevanjem. B. G. Organizacijska konferenca UIL V ponedeljek, 7. t.m., ob 15.30 se začne v kongresni dvorani ACI (Ul. Cumano 2) prva deželna organizacijska konferenca UIL, ki se bo nadaljevala še ves naslednji dan. Uvodno poročilo bo podal deželni tajnik sindikata Gianfranco Trebbi, sklepno pa bo spregovoril vsedržavni tajnik Giorgio Liverani. Na konferenci bo med drugim govor o gospodarski in sindikalni demokraciji, o enotnosti znotraj sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL in o gospodarski stiski v Furlaniji - Julijski krajini s posebnim o-zirom na Tržaško in Goriško. Dne 3. novembra nas je zapustil Leander Hrovatin (NANI) Pogreb bo danes, 5. t.m., ob 9.30 iz hiše žalosti v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo; žena Zora, hčerki Sonja in Luciana, brat Rico z ženo Alojzijo in vsi sorodniki. Opčine, 5. novembra 1983 Nenadoma naš dragi mož nas je zapustil oče in nono Alojz Danev (MIŠKO) Žalostno vest sporočajo: žena Štefanija, sin Dragotin z ženo Majdo, hči Marija z možem Adrijanom, vnuki Matija, Jernej in Elizabeta ter drugo sorodstvo. Datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Opčine, 5. novembra 1983 Ob nenadni izgubi očeta ALOJZIJA izrekajo odborniku Dragotinu Dane-vu in družini iskreno sožalje upravni svet, nadzorni odbor, ravnateljstvo ter uslužbenci Hranilnice in posojilnice na Opčinah. SKD Tabor - Opčine — odbor in moški pevski zbor izrekata Dragotinu Danevu in svojcem občuteno sožalje ob izgubi dragega očeta. Ob hudi izgubi očeta VIKTORJA PIŠČANCA izrekata Giuliani in svojcem najgloblje sožalje ženski in moški pevski zbor Tabor. Na pobudo KD Rdeča zvezda Predsinočnjim je bil v Saležu «Večer kitare in recitacij» «.Večer kitare in recitacij» — s tem sugestivnim naslovom je kulturno društvo «Rdeča zvezda» iz zgcmiške občine krstilo svojo prireditev, ki je bila predsinočnjim v društvenih prostorih v Saležu. Pa ni bil sugestiven in zanimiv samo naslov večera, temveč tudi njegova vsebina. Izvrstna kitarista Marko Feri in Franko Guštin, ki ju naši širši zamejski javnosti ni treba več posebej predstavljati, sta z mojstrskim izvajanjem skladb raznih avtorjev ustvarila res sugestivno vzdušje, ki so ga še obogatili in dopolnili recitatorji slovenskega kulturnega društva «Tabor» z Opčin Alda in Giuliana Sosič ter Igor Malalan in sekstet slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek». Kulturni večer je uvedla s priložnostnimi pozdravnimi besedami predsednica društva «Rdeča zvezdam A niča Guštin, ki se je tudi zahvalila občinstvu za nadvse zadovoljivo udeležbo. Prvi sta nato, kot rečeno, spre govorili z božajočim glasom kitari. Glasbenika Feri in Guštin sta nastopila tako v duetu kot posamezno. Njune zvoke so povezovale občutene interpretacije Puškinovih, Kosovelovih, lleinejevih in Shakespearejevih poezij. Četrtkov kulturni večer je zaklju čil sekstet slovenskega učiteljišča «An ton Martin Slomšek», ki ga sestavljajo Mara Bertoki, Norina Dobrila, Nadja Piščanc, Mirjam Antodikola, Tanja Sedmak in Giorgina Piščanc. Dekleta so ubrano zapela nekaj narodnih motivov, nato pa še Pimikovo «Smrt v Brdih», zaključile pa s Spe thovo «Partitos> ob spremljavi kitar. Ta svojevrstni zborček je v kratkem času dosegel dokajšnjo glasovno zli tost, kar je treba prav gotovo v ve liki meri pripisati požrtvovalni vodite Ijici skupine prof. Savici Malalanovi. Kulturne prireditve se bodo v Saležu nadaljevale še ta mesec, ko bo na sporedu razstava minigrafik Stojana Zajreda iz Divače. Ob tej priložnosti bodo predstavili njegovo prvo grafično mapo. Na otvoritvenem večeru bo nastopil domači pevski zbor pod vodstvom dirigenta Janka Simo-nete. DB V Križu Justa Bogateč -Zelenceva slavila devetdeset let V krogu svojih najdražjih je v sredo v Križu praznovala 90 let Justa Bogateč, po domače Zelenceva, zavedna vaščanka, ki ji človek res ne bi dosodil tako visoke starosti, saj je slavljenka po značuju in tudi po zdravju še vedno zelo vedra in gibčna. Justa se je rodila v ribiški družini, kot drugorojenka izmed petih otrok in je že pri štirih letih v tragičnih okoliščinah izgubila očeta. Slednji je bil skupno s tremi sovaščani žrtev surovega napada na odprtem morju s strani ribičev «Čežotov» (doma iz Chiog-gie pri Benetkah), ki so si hoteli na- silno prilastiti pravico do ribolova v Tržaškem zalivu. Spopadi med kri škimi, nabrežinskimi in tudi barkov-Ijanskimi ribiči ter med «Čežoti» so se odvijali pretežno ponoči, mahali in udarjali pa so kar z vesli. Težke družinske razmere so zato narekovale Justi, da se je že zelo mlada odpravila v Trst in služila kruh kot dekla pri mestni gospodi. Med prvo svetovno vojno pa jo je usoda zanesla celo na Madžarsko, kjer je nekaj let opravljala razne poklice. Leta 1920 'se je omožila z domačinom Janezom Bogatcem (od Fole) ter mu v zakonu rodila hčerko Pierino in sina Ninota. Mož, ki je bil zavzet antifašist, je med Mussolinijevo diktaturo kot železničar odklonil službeno premestitev v Kalabrijo, kar mu je stalo delovno mesto. Bil je zato vedno na črnem seznamu fašističnih oblasti, ki so ga januarja 1943 podlo izročile Nemcem. Nekaj časa je bil zaprt v koronejskih zaporih in v taborišču Cairo Montenotte, svoje trolje-nje pa je končal v koncentracijskem taborišču Mathausen. Med moževo odsotnostjo in zlasti po njegovi smrti pa se je Justa, podobno kot mnoge Križanke, preživljala s prodajo rib in moke, ki jo je kupovala v Furlaniji. Danes pa je njen priljubljeni «hobby» tombola, ki jo skoraj vse starejše vaščanke še danes tako zavzeto igrajo. Draga Justa, kar tako zdravo in optimistično naprej! Ob 5. obletnici smrti dr. Fran ta Ton čiča daruje Marija Kosovel 10.000 lir za Sklad Sergija Tončiča. Ob 5. obletnici smrti Maria Ižanca daruje žena Olga 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na pok. bratranca Milana Cerquenija darujeta Anica in Marta 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V isti namen da rujeta Zora in Marina 10.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. Drago in Giuliana Bogateč darujeta 30.000 lir za postavitev spomenika v bri-ščikih. Ob 3. obletnici smrti moža Josipa Su-bana daruje žena Brigita 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade in 20.000 lir za Godbo iz Nabrežine. V počastitev spomina naših dragih Karla in Dragota Bana daruje družina 15.000 lir za ŠD Primorje in 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na brata Zorota in Zrinka Verka daruje sestra Solza 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. V počastitev spomina Pepija Lipovca daruje hčerka Neva z družino 100.000 lir za KD I. Grbec iz Skednja. MENJALNICA vseh tujih valut 4. 11. 1983 Ameriški dolar.............. 1.605.— Kanadski dolar............... 1.300.— švicarski frank................. 745.— Danska krona.................. 167.— Norveška krona................. 215.— Švedska krona.................... 203.— Holandski florint............... 540.— Francoski frank..................197.— Belgijski frank................... 27.— Funt šterling.................. 2.380.— Irski šterling................. 1.840.— Nemška marka ...... 605,50 Avstrijski šiling................ 85,75 Portugalski eskudo................ 10.— španska pezeta.................... 10.— Japonski jen....................... 6,— Avstralski dolar.............. 1.300.— Grška drahma...................... 14.— Debeli dinar..................... 11,75 Mali dinar.................... 11.— iOUHS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S, P. A. TAST - OLICA F. FILZI 1C3 - C32 61-430 Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Danes, 5. novembra, ob 10. uri: Otroška matineja «Volk in sedem kozličkov*. Velika dvorana Danes, 4. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Koncert v spomin na Gustava Mahlerja. Okroglo dvorana Danes, 5. novembra, ob 20. uri: «Par tija kart». Srednja dvorana ' Jutri, 6. novembra, ob 17. in 20. uri: D. Jovanovič «Vojna tajna*. Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije. TEATRO STABILE Sezona 1983-1984. — Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev pri krož kih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagaj na: tel. 69-406, 68-331, 65-700. ROSSETT1 Danes, 5. novembra, ob 20.30 — predzadnja predstava — Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice v delu Itala Sveva «Un marito* v priredbi Tullia Kezicha. Re žija Gianfranco De Bosio. 30- in 20-odstotni popust za abonente. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni. V torek, 8. t.m., ob 21. uri enkrat na predstava recitala kantavtorja BRAN-DUARDIJA. Predprodaja vstopnic pri glavni blagajni Pasaža Protti: parter 15.000 lir, galerije 12.000. Za abonente 20-odstotni popust. Od 10. novembra bo v gledališču R::s-setti nastopila gledališka skupina «Coo perativa Teatro mobile* Giulia Bosettija s Pirandellovim delom «Sei personaggi in cerca d’autore». VERDI Danes, 5. nov., ob 17. uri (red S) sedma predstava Verdijeve opere «1 due Fo-scari*. Dirigent Daniel Oren, zbor in orkester gledališča Verdi vodi Andrea Giorgi. V sredo, 9. t.m., ob 20. uri ponovitev za red H - E. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Mladinski oder Danes, 5. novembra, ob 10. uri J. Gra-bovvški: VOLK IN KOZLIČKI. Gostovanje Mladinskega odra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Izleti Praznovanje novega leta v Moskvi. Od 29. 12. 83 do 2. 1. 84 organizira zdru ženje Italija - SZ 5-dnevni izlet v Moskvo. Informacije na št. 040/220-213. ZSŠDI priredi 26., 27. in 28. decembra izlet v Sarajevo z ogledom olimpijskih naprav, mesta in s smučanjem na Jaho rini. Prijave v pisarni združenja do 14. t.m., kjer dobijo interesenti tudi ustre zna pojasnila. Razna obvestila V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 7. t.m., predstavitev novega pesniškega dela Ljubke Šorli. Njeno zbirko otroških pesmi »Veseli ringaraja* bo predstavila Marija češčut. Začetek ob 20.30. Zveza vojnih invalidov obvešča, da j c pisarna odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 17. ure. SLOVENSKO Igledaušče V TRSTU Gostovanje SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA V KULTURNEM DOMU V TRSTU Peter Shaffer AMADEUS Režija: V sredo, 9. novembra, v četrtek', 10. novembra, v petek, 11. novembra, v soboto, 12. novembra, v nedeljo, 13. novembra, DUŠAN MLAKAR ob 20.30 — ob 16.00 ob 20.30 — ob 20.30 ob 16.00 — ABONMA RED D in E ABONMA RED H,I in J ABONMA RED A ABONMA RED B in F ABONMA RED C in G SLOVENSKO S STALNO, . GLEDALIŠČE V TRSTU vabi k vpisu v" GLEDALIŠKO ŠOLO V TRSTU IN GORICI V šolo so vabljeni vsi dosedanji slušatelji in tisti kandidati/ke, ki čutijo željo do odrskega ustvarjanja in vzgoje v obvladanju lepe slovenske besede. Vpisovanje in podrobnejše informacije od delavnikih od 9. do 14. ure do 10. novembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734 265 ali. v Gorici na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev. Ul. Croce 3, tel. 84 995 ob delavnikih od 11. do 13. in od 16: do 19. ure. Kino Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Re per una notte*. Režija: Martin S:orsese. Igrata: R. De Niro in J. Lewis. Eden 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 «11 peto-mane*. Ugo Tognazzi, Mariangela Me-lato. Režija Pasquale Festa Campanile. Fenice 15.30, 17.45, 20.00 in 22.15 «Sing Sing». A. Celentano, E. Montesano Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 «1 ragazzi della 56. strada*. Režija F. Ford Coppola. Mat Dillon. Dvorana št. 2 15.00 — 22.10 «Segreti particolari di una viziosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 «Un jeans e una maglietta*. Lino D’Angelo. Grattaciclo 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15 «Mani di fata*. Renato Pozzetto in E-leonora Giorgi. Mignon 15.00, 16.45, 18.30, 20.20 in 22.15 «Flashdance». J. Beals, M. Nori in B. Bauer. Aurora 15.30 — 22.20 «Creepshow». Capitol 16.00 — 22.00 «Tuono blu*. R. Schaider Moderno 17.30, 19.45, 22.00 «Braccato». Alain Delon. Radio 15.30. 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 «Erotico 2000». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 15.30, 17.30, 22.00 »Victor Victoria*. Julie Andrews. Barvni film za vsakogar. Lumiere 15.00, 16.45, 18.30, 20.15 in 22.00 «Cenerentola». Walt Disney. Alcionc 16.30 - 22.00 «La scelta di So-phie*. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 DELAVEC podjetja FIAT proda avto RITMO 1100 5 prestav in 5 vrat po zelo ugodni ceni. Tel. 229-224. PRODAM 60 kv. m veliko stanovanje v Trstu. Za podrobnejše informacije telefonirati po 19. uri na št. 212-629. ZASTOPNIK IN PRODAJALEC Devetak Marjo, Ul. Zanetti 22/a - Sovodnje ob Soči, tel. 0481/882-112 od 12. do 13. ure že 10 let na tržišču za svetovno priznano posodo ponuja razne kombinirane garniture, posamezne posode, razne servise in pribore itd. v INOX Cr. NI. 18/10 po tovarniški ceni. IZPIT ZA URADNIKE razpisuje Posojilnica v Sovodnjah. Potrebna je diploma knjigovodje ali drugega zavoda trgovske smeri in bivališče na območju sovodenjske občine. Prijave do 5. novembra. Informacije na posojilnici. PRODAJAMO nezazidljivi zemljišči pod Dolanjo vasjo pri Kontovelu (1500 kv. m) in na Kontovelski gmajni (5.090 kv. m). Telefonirati v jutranjih urah na št. 040/225-451 in popoldne na št. 040/225-723. KLAVIR - pianino, samo če v odličnem stanju, kupim takoj v gotovini. Tel. 040/52277. PRODAM po zelo ugodni ceni 2 mikrofona RCF mod. MD 1750. Tel. na št. 830-383. IZGUBIL se je 2-mesečni psiček vol čjak v bližini Boljunca. Kdor ga najde, je naprošen, da telefonira na št. 228318. PRODAM FIAT 127, letnik 1981. Tel. na št. 228389. IZGUBILA sem psico pasme škotski ovčar (Lessie) na Krasu. Sliši na ime Diana. Najditelja prosim, da telefoni ra na št. 213391. ENKRATNA PRILOŽNOST! Zaradi nuj ne selitve prodam po izredno ugodni ceni lepo stanovanje v mestu na po dročju z vsemi uslugami. Telefonirati vsak dan od 19. do 20. ure na št. 040/826495. PRODAM motorno vozilo Bravo staro 2 meseca, malo rabljeno. Telefonirati na št. 040/226-129. 11 GLASBENA MATICA TRST Sezona 1983/84 2. abonmajski koncert v torek, 8. novembra 1983, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU V TRSTU Nora Jankovič mezzosopran , Neva Merlak klavir Prodaja vstopnic in abonmajev v pisarni GLASBENE MATICE (dopoldne) in eno uro pred PfT četkom koncerta pri blagajnl Kulturnega doma. f Čestitke v Ulici Piccardi 18 IDA in VOJKO ^Te|jjo Y^O Sr0ČO *n vmlilrn nennlid illllll starši. Danes otvorita trgovino oblačil • IDA in VOJKO KOM^ veliko uspeha jima Včeraj-danes Sonce vzide ob 6.50 in zatone Danes, SOBOTA, 5. novembra ZAHAR u tfi47 , ob lb- - Dolžina dneva 9.57 — Luna vzi e 7.09 in zatone ob 17.18. Jutri, NEDELJA, 6. novembra LENART )5 Vreme včeraj: temperatura zra'lpen, stopinj, zračni tlak 1020,6 mb us veter 3 km na uro severovzhodniki ^ ga 68-odstotna, nebo rahlo °b!ačn°' gt0. rje mirno, temperatura morja 16' pinje. ROJSTVA IN SMRTI rhri-RODILI SO SE: Nikola Volčič, ~Ar-stian Sardo, Michele Polito, Alessi ,t gento, Valentina Battisti, Sigrid ‘J Valentina Lovrecich. i vd- UMRLI SO: 87-letna Maria s%£letni Budini, 82-letni Riccardo Binco, ” aen-Rodolfo Vasselli. 73-letna Lucia ^a, ti vd. Sestan, 76-letni Giovanni nja, 48-letna Rosaria Guercio por. ca jj-83-letna Anna Hreščak vd. Pregar ’ ^ letni Antonio Mirceta, 80-letna mg Sbrighi vd. Zoffoli, 73-letna Mar „„ Calligaris por. Rosar, 75-letm ~ mi, Vlach, 81 letni Carlo Alberto g.aSjZz0' 80-letna Irma Martinello vd. P“a'rufl0 79-letni Giuseppe Tiziani, 83-letni fL-jch Gasparo, 88-letna Giuseppina 1* . g(. vd. Gerin, 40-letna Alessandra fel' Mahorcic, 73-letna Zora Bisson v • zani, 76-letni Mario Zonta, 72-letna bar, nilda Zulini, 75-letni Francesco s. n(jrea 74-letna Luigia Marin, 82-letru gO-Salvini, 73-letni Giovanni Fraus • (je letna Laura Panig, 88-letni Islt\u vd-Moratti, 85-letna Antonia FibpPJJ* aChef Cattaruzza, 86-letna Maria Muh . por. Munda, 82 letni Nunzio Terli* DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) jjjrH' Largo Piave 2, Borzni trg }“<- pr or marski drevored 117, U. Combi I • sek, Žavlje. „ , »n 30) (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do £ Trg Ospedale 8, Istrska ulica •> • NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) ,, prv Trg Ospedale 8, Istrska ulica ■> ■ sek, Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SUU^J, Nočna služba od 20. do 8. ure t p(g-predpraznična od 14. do 20. ure znična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI te- Boljunec: tel. 228-124, Bazo vi"'. te|. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgd^jtP-225-596, Nabrežina: tel. 200-121. a tel. 209-197. polaganje in popravila P^Lgo Ekskluzivni zastopnik SVN flak za parket) v Trs Ul. S. Zenone 6 - ^1. 750-8 Ureja Kinaaietje radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA ISA M O A DOPPIA MANDATA A double tour, 1960 Režija: Claude Chabrol. Igrajo: Ma-'jeleine Robinson Jean-Paul Belmon-d°> Antonella Lualdi in drugi 2, v soboto, 5. nov., ob 20.30. (glej beležke) * # * MATRIMONIO ALLMTALIANA, 1964 Režija: Vittorio De Sica. Igrajo: So-PWa Loren, Marcelin Mastroianni, p do Puglisi in drugi KAI1 v ponedeljek, 7. nov., ob 20.30 .5*° §lca je v «Matrimonio all'italia-pv* filmsko predela’ in izpolnil De ‘nppovo komedijo «Filumena Martu ^ rui>,. pre(j njjm je tudi Eduadro De 'Ppo leta 1951 neuspešno poskusil tf At1081' komedijo na filmsko platno, . Pa leta 1962: dela so se popolnoma kih3 3 glodališke strukture, brez veli . sprememb originala. De Sica je ob r.0bdržal De Fi iP,P°V0 Poanto in jo ml0gatn s pripovednimi odlomki, po maadl'. glavne osebe, vse obarval z avričniin ozračjem in tekočim slo-zli^1 F'*umena ni več ženska, ki mr i' ^n° ljubi lastne otroke po «pravici», revVs^ dekle, ki se skuša izvleči iz y in želi postati prava gospa, ko * U sc Postopoma spreminja sli (..j,'to neapeljsko okolje in izgubi a ut folklore: Filumcna in Domeni skega Postaneta čista simbola materin in očetovskega nagona. [L testamento DOTTCR MABUSE as testament des doetor Mabuse, 1932 Ki : Fr>tz Lang. Igrajo: Rudolf em-Rogge, Otto VVernicke, Gustav Jflessl. kanale 44 in Elcfante, v ponedeljek, • nwv. ob 23. (KI kint^m. fdtn*’ ki so povzdignili nemško ki Fotografijo na svetovno raven in y zgodovini filma označeni kot test- ' okspresionizem, beležimo «11 je' f.^onto del dottor Mabuse». Lang ški h™ Predelil kot dokument o nem ,j «ru«ni v petdesetih letih. Nada ga i «D:»ttor Mabuse», ki ny Je lja,ig posnel leta 1922, spominja Kari ,P Kabinett des Doktor Cali Caij„. ■ It- Wieneja. Mabuse in kj j.rfri sta tirana brez usmiljenja, bu,sr> t'm'ta po neomejeni oblasti. Ma skupi Pooseblja lik Hitlerja vodi di-uLiJ10, m<>rilcev, ponarejevalcev in rn,K-- 1 kriminalcev in z njihovo po ga-i grozi družbi. Mabuse in Cali iv 1 m ^Pnotirizanja, oba v finalu znorita, z njihovo po 6i,ri ------ ..»abuse in Cali hjpn ‘mata skupno tudi zmožnost Ne mlri/-anja, oba v finalu znorita. film0m^ka (-orej analogij med tema eksrir •’ "bo spadata v nemški Pie, ,l':si0nizem, to je med tiste fil *deologjjS() aazuanjali besno hitlersko 'L LAUREATO Rh® araduate, 1967 stin*u: ^bke Nichols. Igrajo: Du-teri "((m*111, Anne Bancroft, Kha-Ri| ^ Ross in drugi *A' v sredo, 9. nov., ob 20.30 + * # ^SVCO, 1960 Anma: A'fred Hitchcock. Igrajo: ra \i>1y P«rkins, Janet Leigrt, Vc-RAi g-es in drugi v Petek, 11. nov., ob 20.30 Pil v kinodvoranah 'h n^.^ber bo za tržaško publiko filmov mladino mesec glasbenih d°dro , Vjasba se običajno druži z sp°nt in Plesom, ki se najbolj "“"iž.ata v obdobju miru. In ko grozi človeštvu voj 7 fzjv-oum, rvi .tu iicijivv/ij Prav r|a IZražata v obdobju mitu. In ha, je . I?es- ko grozi človeštvu voj ha j,, l“ka pobuda še toliko bolj nuj ni*kes» f.?ena- Predvajali so že «No Pa gucl' m koncert, v katerem izsto-^ash» j a skupine «Crosby, Stili & ?° ga lit Springsteena. Posneli koticepj/f,a °b priliki protestnih V pr v Proti jedrski energiji. ragarxo «r?niu so ®e 9- novembra «U-(6. novemk >:>(koncert skupine Who), Posneij F1 bra «Janis Joplin», ki so ga Certih c- smrti znane pevke ob kon-1 so ji ijjjj poSvegeni «Reinal- c!o e Clara* (23. nov.) z B. Dylanom, J. Beaz in R. Bakle jem, 30. novembra pa «Tommy» rock skupine Who. Vse projekcije bodo v veliki dvorani študentovskega doma, Ul. F. Severo. «Tommy» je izredno delo Kena Rus-sela. Musical, ki odkriva njegov sa njarski svet. Pripoved se stalno prepleta z vizijami tako, da nimamo oK čutka realnega časa. Tommy pooseb lja Kristusa in zgodba je parabola njegovega življenja. Po režiserjevem stilu je film prepojen z učinki, sija jen, spektakli aren. «Katoliška vera je vzpndbujoča*, pravi Russel, «spek takularna, kar ne pomeni, da ni pobožna ali iskrena, temveč je polno razkošja in sijaja. Tommy obravna va globoke vsebine, lažni mesija, pravi mesija, človek, ki hoče postali bog itd. To ne zanima. To je kon stanta mojih filmov. V bistvu želim povedati, da so vsi moji filmi zelo katoliški*. Ekscentrična scenografija in ko stumi (doo gospe Russel) dajeta fil mu vrtinčasti ritem začudenja in vznemirjenja. Montaža se sklaja z glasbo rock skupino «Who», Elton Johna, Eriča Claptona, Tine Turner. Roger Daltrey (član skupine Who) igra tudi vlogo Tommyja in celo ka mera se večkrat giblje ob ritmu rocka. «Tommy» je summa Russelove-ga vizuelnega izražanja. Preobilica občutkov zmede gledaca in preseže vsako oblikovno pravico filmskega naturalizma. Vsak njegov film je stopnja proti imaginarnemu, fanta stičnemu. Beležke Claude Chabrol Po drugi italijanski telezivijski mreži bo možnost ogledati si nekaj filmov Claudeja Chabrola, obetavnega rc žiserja francoskega «nouvel!e vague». Prvi na vrsti je «A douh e tour» nato pa še «Dooteur Poparil*. Chabrol je sodeloval z revijo «Ca hiers du činoma*, ki je v letih 50 središče francoske filmske kulture. Gla sto nove filmske generacije (Godard, Truffaut, Rohrner, Resnais), potom katerega so izobi aževali in razvijali filmske kadri, mladi «uporniki», ki so skušali prenoviti zastarelo aka demsko kulturo in poglobiti socialne ter politične teme. Zavračanje hol lywoodske kinematografije in komer cialnega filma je značilnost vseh teh avtorjev, kar ne drži za Chabrola. V prvem obdobju svojega izražanja Chabrol kot drugi avtorji «nouvelle vague» nasprotuje bogatemu meščan stvu in obsoja socialne krivice takrat ne družbe. «A double tour» prikazuje na 'primer razpad bogate meščanske družine, čeprav se za to poslužuje kriminalke. Chabrolova kulturna an gažiranost in izražanje lastnih glob Ijih čustev ima od leta 1964 kratek premor. Do leta 1967 se namreč, preda businessu in realizira več kriminal-no-pustolovskih filmov («Le tigre ai me la ehair fraiche*, «Le scandale*), ki ga označijo kot filmarja kriminalk. Ta oznaka mu bo ostala tudi pozneje, ko se bo povrnil k angažiranim filmom. Vsklajenost s časom (vroče leto 1968), ko se tudi filmarji politicizirajo in zagrejejo proti imperializmu (manifest revolucionarnih avtorjev je film v epizodah «Loin du Vietnam*), Ca brol izdela «Les blches*: nič politike, veliko moralizma. Film analizira ge-nezis «neumnosti», tema ki je konstanta Chabrolovega opusa. Želja po oblasti, bogastvu, blaginji, povzro ča psihično neuravnovešenost, ki pri vede do umske bolezni, in dobi videz hotenja, želje, upora vsekakor povzroča uničenje sebe in drugih. Čha-brol se zadovolji, ko dobi in razume vzroke socialnih razlik in neskladja vsakdanjega življenja. Noče spremeniti človeštva z lastnimi filmi, ne že-i ga rešiti z gesli. V sedemdesetih letih se njegova kreativnost umiri, avtor razmišlja o lastnem delu in poglobi določene teme. Spoprime se s televizijskim medijem in realizira dve nadaljevanki. Preuredili bodo Palačo Rittmeyer ^str°j i^^a občinska uprava je nekemu krajevnemu podjetju poverila pre-■ miljia jS .branje Palače Rittmeyer, kjer je sedež konservatorija Tartini, 'h strof^-1* 'n (88 milijonov lir bo podjetje med drugim prenovilo pode sauitarjj jedilo podstrešne tramove, nanovo prevleklo s ploščicami stene ^ij, sU;nakastično izoliralo vse glasbene dvorane, preuredilo in restavriralo ■ n°viio st^h6 ’n druge prostore, ki so podvrženi spomeniškemu varstvu, vajarnu0, 'n na vrtu sezidalo čisto novo zgradbo, namenjeno glasbe-valnih hin V/neie bo občinska uprava oddala še dela za preureditev ogre-uro,sanitarnih in električnih naprav. Prvi kanal 10.00 Qui Squadra Mobile TV film 11.25 L’inquilino del piano di sotto glasbena oddaja 12.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 12.C5 Evropsko prvenstvo v umet nostnem drsanju 12.30 Človek in glasba 13.30 Dnevnik 1 14.C0 Prizma tedenska rubrika Dnevnika 1 14.30 športna sobota 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 17.05 Koncert vojaške godbe na pi hala 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Napoved programov prihodnje ga tedna 18.40 Avventura di un fotografo prirejeno po delu Itala Calvina 19.45 Almanah jutrišnjega dne in na poved programov 20.00 Dnevnik 1 20.30 Fantastico 4 22.00 Dnevnik 1 22.10 Dogodki iz leta 1943 23.05 Prenos polčasa košarkarske tekme A l lige 23.45 Dnevnik 1 - zadnje vesti Drugi kanal (O.CO Dnevi Evrope 10.30 Napoved programov prihodnje ga tedna 10.45 II sabato neposredna oddaja 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 Lepote Italije 14.00 Šola in vzgoja 14.30 Dnevnik 1 - Kratke vesti 14.35 «11 fantasma della liberta* -film 16.20 Silas TV film 16.45 D’Artacan risanke 17.10 II primo Mickey Roney - TV film 17.30 Dnevnik 2 Kratke vesti 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Knjižne, glasbene, modne ak tualnosti 18.30 Dnevnik 2 Šport 18.40 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 «A doppia mandata* film 22.05 Zabavni nočni program 23.00 II brivido delLimprevisto - TV lilm 23.25 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tret|i kanal 15.30 šola in vzgoja 16.30 Umetna industrijska reja živali 17.05 «Habanera» - film 18.25 Napoved programov 19.00 Dnevnik 3 19.35 Tuttiinscena 20.15 Napoved programov prihodnje ga tedna 20.30 2. mednarodni natečaj «Maria Callas - Novi glasovi za liriko* 21.20 Dnevnik 3 23.60 Jazz club JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Ciciban dober dan 8.20 ZBIS H. C. Andersen: Mati 8.40 Modro kot pisano nanizanka 9.10 Pisani svet 9.40 Pesem giba: In v začetku je bil ritem 10.00 Zemljepisne posebnosti: Človek iz Serenghetija 10.50 Otrok in promet: Na poti k samostojnosti 11.10 čudež življenja 12.05 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah 12.45 Poročila 16.55 Poročila 17.00 PJ v košarki: Partizan - Cr vena zvezda 18.25 Planet opic - nadaljevanka 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj 19.23 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Daj dam - kabaret Svetlane Makarovič 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Zrcalo tedna 21.20 Most pri Remageu - film 23.15 Poročila Koper 16.55 TVD novice 17.00 Košarka: Partizan - Crvena zvezda 18.30 Festival gorskih filmov 19.15 Risanke 19.30 TVD vse danes 19.50 Sobota doma - nasveti za vsak žep 20.30 Lucy in njeni - serijski film 21.00 Rally Championov 21.30 Komike 22.00 TVD nocoj 22.10 Nočni film ZASEIINE CANALE 5 8.30 PhyUis TV film 9.C0 Maure TV film 9 30 Arcibaldo - TV film 10.00 Giorno per giomo TV film 10.30 Aliče - TV film 11.0!) Lou Grant TV film 12.00 Falpala - spektakel mode 13.00 R pranzo e ser vito - nagradna igra 13.30 Una famiglia americana - TV film 14.30 Le avventure e gli amori di Moll Flanders - film 16.30 Serpico - TV film 17.30 Record - športni program 19.00 Jenny e Chachi - TV film 19.30 Dallas - TV film 20.25 Premiatissima - glasbeni spektakel 23.25 Record - drugi del RETEOUATTRO 9.30 Mammy fa per tre TV film 10.00 Papa caro papa - TV film 10.30 Viva! Viva Villa - film 12.15 Quella časa nella prateria -TV film 13.15 Padroncina Flo novela 14.00 Agua Viva - novela 14.50 Caccia al 13 - športna rubrika 15.15 Nogometni spiektakel 16.20 Konjske stave - prognoze To tipa 16.45 ABC šport 17.20 Dr. Slump e Arale risanke 17.50 CHIPS TV fiim 18.50 Dancin' Days - novela 19.30 La famiglia Bradford TV film 20.30 L’uomo nel mirino film 22.30 Fascination - vodi Maurizio Costanzo 24.00 Nogometni šp»rt ITALIA 1 8.55 Čara čara - TV novela 9.40 Febbre d’amore 10.20 L’infernale Quinlan - film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Vita da strega - TV film 13.00 Calcio Mundial ponovitev 14.00 Čara Čara - TV novela 14.45 Febbre d’amore - TV roman 15.30 Aspettando il domani - TV ro man POSTAJE 16.05 Bim bum bam 18.00 Drive in spektakel in variete 20.00 Charlie Brown - risanke 20.30 Professor Kranz tedesco di Germania - film 22.35 Šport TELEPADOVA 8.30 La taverna dei dannati - film 10.00 Taxi - TV film 10.30 Codice 3 TV film 11.15 Toma - TV 'film 12.00 Agente Pepper - TV film 12.50 Rubrika - Mangia la foglia 13.05 Catch 14.00 Risanke 16.00 Bonanza TV film 17.00 Monjiro - TV film 18.00 Risanke 19.30 Glasbain. . . 20.30 I viaggiatori della sera - film TRIVENETA 8.30 Agente spieciale TV film 9.30 The Trials of 0'Brian TV film 10.30 Simon Templar - TV film 11.30 Pol vere di stelle - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Salut Champion - TV film 14.00 Vse o motorjih 15.00 II trono nero film 17.C0 Dražba 20.00 La baia di Ritter - TV film 20.30 La bottega dei miracoli - film TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 Insieme t 12.45 TV dnevnik 13.00 Che combinazione 13.30 Corner: športni kotiček 14.15 Šolske novice 14.30 Nogomet 16.30 Superclassifica Shovv - glasbe na oddaja 17.15 Spaziotto 18.00 Zelena dežela 18.55 Funny Face - TV film 19.25 Horoskop 19.30 TV dnevnik 20.00 E' tempo di artigianato 20.30 «Chiamata per il morto* - film 22.15 Longbridge Story - TV film 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 Abat-jour 23.35 L’uomo e la citta - TV film RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Potočila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: 7.40 Prav ljica; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev); 8.35 Imena naših vasi (ponovi tev); 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni koncerti simfonikov' RTV Ljub ljana: Carl Maria von Weber: Euryan the, uvertura, Jani'Golob: Koncertant-na glasba za pihalni kvintet in orke ster, Hector Berlioz: Fantastična sim fonija, sodeluje Pihalni kvintet RTV Ljubljana (flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zu pan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič); dirigent: Arnold Katz; 11.30 13.(K) Opoldanski zbornik: Belež ka; 12.00 «Glas od Rezije* - Glasbeni potpuri; 13.20 17.00 Radijsko popol dne: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Zakajček in Vseved*. Piše Zlata Jurin; 14.30 Naš dobri stari radio. Pripravlja Peter Cvelbar; 17.10 Mi in glasba: mezzosopranistka Dunja Vezjovič; 18.00 Marija Petaros: «V Bregu nekoč: in danes* - radijski prizor. Izvedba: Slovensko stalno gledališče v Trstu, režija: Adrijan Rustja; 18.30 Glasbene podobe: Country-Club. RADIO OPČINE Do 15.00 Glasba; 15.00 Glasba po željah (vodi Robi); 17.00 Glasba; 18.00 Listajmo po časopisih; 18.30 Glasba; 20.00 športna sobota v sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika in direktni prenos Jadranove tekme v Ravenni, gost v študiju Sonja Milič in sobotni zamejski športni rezultati; dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved; 6.45 Prometni servis, Napoved radijskega in TV sporeda; 7.14 Val 202; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 13.30 Zamejska reportaža; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasba; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pomembnejši dogodki: festivali, tekmovanja . . . RADIO 1 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 9.00 Jutranji program; 9.00 Week-end; 10.15 Blackout; 10.55 Glasba; 11.10 Glasbena srečanja; 11.44 Čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti: Cleopatra; 13.20 Master; 14.03 II ra-gazzo di Parigi nadaljevanka; 14.35 Master; 15.03 Mikrofoni in lutke; 16.20 Dvojna igra; 17.30 Autoradio; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbena oddaja; 19.15 Start; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Zelišča in fantazija; 20.00 Glasbena srečanja; 20.40 Glasbeni pre mor; 21.03 Oddaja o medicini; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Nocoj z Nemci; 22.28 Radijsko gledališče; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 8.00 Jutranji program; 8.05 Šola in vzgoja; 8.10 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena pesem;- 9.32 Poezija kot glasba; 11.00 Lestvica LP; 12.10 Deželni programi; 12.45 Lestvica malih plošč; 14.00 Deželni programi; 15.00 Poje Maria Callas; 15.30 Evropski parlament; 15.45 Lestvica malih plošč -ponovitev; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Oddaja o kmetijstvu; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Cheri - komedija; 19.50 Od sobote do sobote; 20.30 2. mednarodni natečaj za liriko. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00. 19.0, 22.00, 23.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor); 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Pojte z nami, poje OPZ glasbene šole Franca Šturma - Ljubljana pod vodstvom Janeza Kuharja; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Kulturna panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.55 Minute za EP (prenaša tudi II. program); 16.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. in III. program); 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 - 23.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni nokturno. Visoka pesem; 123.15 Od tod do polnoči. Sklep osrednjega vodstva PLI Intenzivna akcija finančnih straž Liberalci o pravicah in dolžnostih manjšine Tudi osrednje vodstvo italijanske liberalne stranke se zavzema za to, da bi rimska vlada pripravila zakonski osnutek za «pravice in dolžnosth na rodnostne manjšine ob vzhodni meji države. Za to vprašanje se je na nedavnem zasedanju vsedržavnega sveta PLI zavzel član istega inž. Sergio Fornasir, ki je tudi občinski svetovalec v Gorici. Fornasir je na tem zasedanju predlagal resolucijo, ki je bila tudi odobrena, da mora rimska vlada podrob na preučiti gospodarski in politični požaj v vzhodnih pokrajinah. Ta po loža j je pomemben za vso Italijo in tudi za Evropsko gospodarsko skup nost. Do težav prihaja zaradi gospodarske krize v naši državi in tudi v sosedni Jugoslaviji, je rečeno v resoluciji. Te težave lahko privedejo do posledic na političnem področju, tudi zaradi delikatnih odnosov z etnično manjšino. V resoluciji je še ugotovitev, da se je doslej vlada izrazila le z zelo majhnimi in omejenimi sklepi na tem po dročju in da sploh ni zakonskega pr a vilnika o pravicah in dolžnostih manj šin. Z resolucijo obvezujejo tajništvo PLI in liberalni parlamentarni skupini, da predlagajo vladi organski os nutek o vodenju politike na vzhodni meji, v katerega naj se vključijo tudi gospodarske smernice osimskega sporazuma, že obstoječe gospodarske o lajšave v dveh zainteresiranih pokrajinah (Trst in Gorica, op. ur.) in naj se izdela tudi zakonski akt o pravicah in dolžnostih etnične manjšine, ki je tu prisotna. To resolucijo so preučili v peti komisiji zasedanja PLI v Rimu v dneh 21., 22. in 23. oktobra letos. Tudi liberalci se torej zavzemajo za zakon sko ureditev vprašanje naše manjši ne. Ni pa govora o globalni zaščiti. Teritorialno je po njihovem vprašanje omejeno na dve pokrajini, torej na Ir žaško in goriško. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška, telefon 84124. Zaradi kršenja zakona o blagajnah astronomske globe goriškim trgovcem? Globe od 50 do 225 tisoč lir za vsak primer neizrečenega potrdila za kupljeno blago; globe od 200 do 900 tisoč Lu- za vsak primer neregistriranega vnovčenega plačila za kupljeno blago; zapora trgovine od 15 do 60 dni, če ni predpisane registrske blagajne v trgovini. To so kazni, ki lahko doletijo v teh dneh tiste trgovce, ki so prijavili v letu 1981 denarni promet nad 200 milijonov lir in ki bi bili morali imeti od 1. julija letos registrsko blagajno, kakršno določa zakon. Ker ni bilo v začetku julija dovolj registrskih blagajn na razpolago vsem interesentom (izdelovali sta jih le dve tovarni), je vlada podaljšala do konca septembra možnost njih nabave. Trgovci so sicer morali dokazati, da so jih naročili že prej in da so za to bile tovarne krive, da jih niso u-spele izdelati. Pozneje se je zataknilo tudi pri posebej označenem papirju, ki se uporablja v takih blagajnah. Za tisk tega papirja ima dovoljenje le manjše število tiskam. Nekateri trgovci so se spet znašli v škripcih. Od 1. oktobra letos, ko je minil tolerančni čas treh mesecev, so finančni stražniki pričeli pregledovati trgovine, v katerih bi že morale biti registrske blagajne. V goriški pokrajini so finančni stražniki pregledali skupno 387 trgovin, od teh 153 v ob čini Gorica. Iz tiskovnega poročila poveljstva finančne straže v Gorici izhaja, da so zabeležili 64 kršitev zakonskih predpisov. Najpogostejše kršitve so te, da trgovci nimajo predpisane registrske blagajne in da trgovci niso izdali potrdila za kupljeno blago kupcu. Poveljstvo finančnih straž nam je dalo tudi nekaj primerov. Med kršilci so pri enem trgovcu ugotovili, da ni izdal 2500 potrdil; globa naj bi v tem primeru znašala od 507 milijonov do dveh milijard 281 milijonov lir, upoštevajoč, da je minimalna globa za vsako ta ko kršitev 200 tisoč lir, največ pa je 900 tisoč lir. V drugem primeru pa so ugotovili, da ni trgovec izdal 2400 potrdil. Globa naj bi bila nekoliko manjša od prejšnje. Seveda bo treba dokončno ugotoviti, ali velja tako tolmačenje in kdo bo odločal o gk)*31; finančna straža, urad IVA, občina a*J sodnik. Baje ni doslej goriški urao IVA notificiral trgovcem odlokov 0 globah. V poročilu finance za Goriško sedaj ni omenjeno, da bi kaka občuj' ska uprava, ki izdaja trgovske obrt' niče, prijavila trgovce, ki nimajo prefl' pisanih blagajn. Tem bi župan mora za čas od 15 do 60 dni zapreti tr govino. V Vidmu in Pordenonu vlada že n kaj dni pravo razburjenje med tara kajšnjimi trgovci. Tamkajšnje časopis je piše o velikem številu takih ug* vitev finančnih stražnikov. Trgovci s zelo razburjeni. Na videmskem župaa stvu ne vedo kaj napraviti z rn°r ^ bitno zaporo nekaterih trgovin Pra v času pred božičnimi prazniki, ko J nakupov največ. Brez dvoma bo današnja vest sprl^ žila precej polemik tudi pri nas Gorici. Danes na sejmu Ambiente 7 Posvet o obnavljanju starih mestnih jeder Dodatni davek na hiše Na občini že pripravljeni «Dom — obnova zgodovinskega mestnega jedra — zadružništvo*. To so tema današnjega posveta v kongresni dvorani na Espomegu, v okviru sejma Ambiente 7. Sodelujejo deželna u-prava in krajevne uprave ter hranilnice in razni zavodi, ki se s tem u-badajo. Posvet se bo pričel ob 19. uri. Poročali bodo strokovnjaki inž. Claudio Di Luzio, arh. Alessandro Franehini, inž. Dario Silvestri. O finansiranju stanovanjske gradnje bo poročal predsednik Goriške hranilnice inž. Gelseri no Graziato. Deželni odbornik za javna dela arh. Adriano Bomben bo o risal deželno zakonodajo na tem pod ročju. Po opoldanskem premoru bodo poročali še arh. Annamaria Tato in inž. Dionisio Vianello, inž. A. Ambrosio in Bruno Galli. V okviru sejma Ambiente 7 bo danes in jutri odprta tudi razstava s prodajo starinskih predmetov. V Fotograf Jaka Cop predava na šolah Na pobudo Slovenskega planinskega društva bo v prihodnjem tednu na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem predaval mojster fotografije Jaka Čop. S prikazovanjem barvnih diapo zitivov naših Julijcev, bo otrokom po sredoval «Pravljico o Zlatorogm. Ja ka Čop se bo na Goriškem mudil od ponedeljka do srede ter v tem času v glavnem obiskal osnovne šole v mestu in neposredni okolici, v začet ku prihodnjega leta pa bo predaval tudi na šolah doberdobskega okrožja. Stavka v Tržiču Včeraj so v Tržiču stavkali prista-niščniki, ki so z industrijskimi vozili za nekaj ur zasedli mestno središče. Zahtevala so večje investicije in ureditev pristojnosti glede pristaniške dejavnosti. Delegacijo stavkajočih in sindikalistov je sprejel tržaški župan. Dodatne skrbi čakajo davčne zavezance v novembru, saj bodo morali plačati predujem (lahko bi zapisali kar večino) davka na letos ustvarjene dohodke, lastniki hiš in drugih po slopij pa poravnati 10/12 dodatnega občinskega davka, na posest stanovanjskih in drugih poslopij. V prihodnjih dneh bo zato, zlasti v občinskih davčnih uradih precej dodatnega dela, pojasnjevanja in zmešnjav. Davek, tisti na posest stavb, je namreč občinski in so zato prav občine dolžne zavezancem nuditi vsa pojasnila. V nekaterih občinah so se na naval že u-strezno opremili tako z osebjem, kakor s potrebnimi obrazci, drugod, zlasti v manjših, bodo to storili v pri- hodnjih dneh. Predujem na davek je mogoče poravnati na dva načina, z vplačilom pri banki, ki za občino o-pravlja blagajniške posle (Goriška hranilnica), ali pa s poštnim tekočim računom s točno navedbo številke tekočega računa. Ob tem velja opozoriti, da je račun goriške občine 24/2176. V Gorici sprejemajo vplačila na o-srednjem sedežu Goriške hranilnice in v vseh treh podružnicah. Glede plači la dodatnega občinskega davka bralcem priporočamo, naj ne čakajo zadnje dni. Umrla je ženska ki je skočila skozi okno V splošni bolnišnici je včeraj ponoči izdihnila 41-letna Mariella Lovisi, ki so jo v četrtek dopoldne sprejeli v brezupnem stanju zaradi hudih poškodb, ki jih je dobila pri skoku iz tretjega nadstropja stavbe v Raštglu. Žensko so takoj peljali v operacijsko sobo, kjer so ji s transfuzijo in dolgim operacijskim posegom, ki je trajal ves četrtkov popoldan, skušali rešiti življenje. Toda ves trud zdravnikov je bil zaman, saj je zaradi številnih poškodb smrt nastopila okrog 2. ure ponoči. • Zveza malih industrijcev (API) za Goriško, v kateri so včlanjena predvsem mala podjetja, bo imela prihod njo soboto, 12. novembra, ob 11. uri, v avditoriju Fogar, svoj letni občni zbor. Na pokrajini sestanki o izvajanju zakona 828 Novi pokrajinski odbor je na delu. Posamezni odborniki so se lotili preučevanja vprašanj, ki so v zvezi z njihovim resorjem. V mislih imamo danes predvsem gospodarska vprašanja, ki so tudi v zvezi z znanim zakonom štev. 828. Letos pozimi je namreč goriška pokrajinska uprava vprašala za mnenje o izvajanju tega zakona gospodarskega združenja, sindikate, izvoljene krajevne uprave. V Rimu in v deželni upravi so po tem zakonu uredili tako kot so vedeli in znali, oziroma hoteli. Goriška je bila nekoliko prikrajšana. Na pokrajinski upravi v Gorici so se sedaj odločili, da bodo ponovno i meli pogovore z zastopniki gospodarskega, sindikalnega in upravno političnega življenja. Taki sestanki so se že pričeli. V ponedeljek bo na pokrajini sesta nek zastopnikov gospodarskih združenj (vabljeno je tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje). Napovedan je tudi sestanek županov. iil SLOVENSKO ■1‘GLEDAUŠČE lF' V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA v Kulturnem domu v Gorici Peter Shaffer A M A D E U S Režija: Dušan Mlakar JUTRI, 6. nov., ob 16. uri — ABONMA RED «A» V ponedeljek, 7. nov., ob 20.30 — ABONMA RED «B» Avtobus ob 19.30 z Vrha skozi Doberdob, Jamlje, Dol, Gabrje, Sovodnje Štandrež v Kulturni dom Gorica. V torek, 8. nov., ob 20.30 — ABONMA RED «C» Opozarjamo cenjene obiskovalce, ki si še niso oskrbeli abonmaja, da to še zmeraj lahko storijo pri blagajni Kulturnega doma dve uri pred pričetkom predstav. A-bonma red «B» (ponedeljek) je že razprodan. Pogovor Cumpete s sindikalisti Aretacija zdravnika že četrtega po vrsti Predsednik pokrajine Cumpeta in odborniki so se sestali z zastopstvom enotne sindikalne zveze. Preučili so hud gospodarski položaj na Goriškem. Povedano je bilo, da so si doslej krajevne uprave prizadevale za rešitev krize, ki je zajela številna podjetja. Padec zaposlenosti je v zadnjih 10 letih dosegel 17 odst. Hud je položaj v tovarnah z državno udeležbo. Rečeno je bilo, da je stališče pokrajinske uprave enako tistemu sindikatov. Udeleženci sestanka so tudi izrazili zaskrbljenost nad vestmi, da bo Goriška izločena iz kriznega bazena. Govor je bil tudi o e-notni politiki na vsem mejnem območju. Sindikalisti so predsednika in odbornike obvestili o veliki medna rodni manifestaciji, ki bo v začetku decembra na meji pri Gorici. Na sestanku so govorili tudi o nekaterih drugih vprašanjih, ki so v zvezi z gospodarstvom. Sklicali bodo parlamentarce. Goriški orožniki so v četrtek zvečer aretirali v občinski ambulanti v Koprivnem zdravnika dr. Tristana Pausija, doma iz Podgore. Aretirali so ga po nalogu goriškega državnega pravdnika. Do aretacije je prišlo, ker ga obtožujejo, da je od pacientov, ki imajo pravico do brezplačne oskrbe, zahteval plačilo. Dr. Pause je namreč občinski zdravnik v občinah Šlovrenc in Koprivno. To je že četrti zdravnik, ki je prišel v zadnjem času v zapor. Pred nekaj tedni so bili aretirani trije zdravniki v Tržiču. Obtožujejo jih teh in podobnih kršitev zakonskih predpisov. Vest je včeraj v Gorici vzbudila precej komentarjev, saj je aretirani zdravnik zelo znan. Aretacija tatičev V okviru širše akcije proti malemu prestopništvu so orožniki v Tržiču včeraj sporočili, da so aretirali štiri mlade tatiče. 201etni Fabio Cu-gini iz Ulice Cervi naj bi bil odgovoren za vlom v stanovanje lastnikov nekega bara, iz katerega je odnesel za približno milijon lir vrednosti v denarju in dragocenih predmetih. 17-letnega S. M. iz Tržiča so aretirali v noči med sredo in četrtkom, ker je z nekega tovornjaka skušal odnesti nekaj zabojev mleka. Dva mlada žeparja, ki sta v nekem baru v Ronkah odnesla odjemalcu skoraj 250 tisoč lir, sta tudi padla v past orožnikov. Gre z.a 22 letnega Paola Tiberia in za 21-letnega Maria Mi-niela. Oba sta doma iz Ronk. • Liberalni poslanec Egidio Sterpa bo danes, ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta, predaval o svobodi časnikarskega obveščanja v Italiji in še po sebej o svobodi uporabe televizijskih medijev. Dijaki klasičnega liceja PRIMOŽ TRUBAR rt . priredijo skupno z MLADINSKIM KROŽKOM -M danes ob 20.30 v KULTURNEM DOMU W dijaški ples f Čestitke Danes pranzuje naša draga n°®? POLA svoj 79. rojstni dan. Vse “»L joljše predvsem pa obilo zdravj® ,-oščita vnuka Robi in Beti. Izleti Slovensko planinsko društvo va ibi ane in prijatelje jutri, 6. a pohod v Vipavsko dofino. Zbirah i odhod s Travnika ob 8.30. Pra:. t. lastnimi sredstvi. Kosilo iz nam j|^ uri na trgu pred sedežem štva. Na razpolago bo domač kr j pršut in vino ter seveda kos Predviden je tudi krajši kulturni J* a red z nastopom otroškega in mos zbora. vabi Kulturno društvo Naš prapor ^ na martinovanje, ki bo v petek’ ^ novembra, v gostilni Pri Til1®.va. Oslavju. Vpisujejo odborniki dru jj Kulturno društvo Briški grič Pr1^ 12. novembra martinovanje na žu na Bukovju. Sodelujejo ansa Ludvika Lesjaka, moški zbor KD' e ški Grič in KS Kojsko. Vstop za c* ^ in prijatelje samo z vabili, ki razpolago pri odbornikih društva- g Martinovanje planinskega bo v nedeljo, 13. novembra, P°P jru-v Ajdovščini. Prijave na sedežu ^ štva do 9. novembra. Poskrbljen za avtobusni prevoz. ,v is Društvo slovenskih upokojence Goriško pripravlja za člane in P jj). telje martinovanje v prostorih dedla Croce 3. Družabnost bo v U 11. t.m., s pričetkom ob 16. url- arti' družabnosti, ki se spodobi za , ta-novo, bo Miladin Černe predvajali di filme, ki jih je posnel na let izletih. Kino VERDI 18.00—22.00 «Miriam si Gorica a mezzanotte*. Prepovedan m pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 «Sexy te». Prepovedan mladini P0” letom. CORSO 17.30—22.00 «Sing, Sme*- Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «Krull» EXCELSIOR 18.00-22.00 dance». Nova Gorica in okolij ^ SOČA 18.00-20.00 «Skanerji (&£#& šenja)». Ameriški znan. >an film- _ mest1^ 22,00 «Erotika na delovnem Nemški film. . SVOBODA Danes zaprto. ^1 0° DESKLE 19.30 «Čas se je usl“ 5.18». Japonski film. Z raziskavo prof. Santewsania V novi in popolnejši luči lik furlanskega poslanca Bugatta Razmišljanja goriškega visokošolea Težave goriških študentov v Trstu s prevozom, prenočiščem in hrano Vedno več je italijanskih spisov in utiskav o tukajšnji zgodovini tega poletja, ki so se otresli nacionalistična palosa in katerih avtorji skušati nuditi širšemu občinstvu italijan tuk r}ar°dnosti bolj realistično sliko o “kajšnjem dogajanju v preteklosti. ahjanski pisci so namreč veliko pi ali o iredentistični angažiranosti ita lanskih in furlanskih prebivalcev °fiške dežele pred prvo svetovno °Wo. s takim pisanjem, ki je bil sad Q)Prej iredentističnih teženj, potem fašizma in po zadnji vojni užalje Premagancev, ki so jim bile od Jete svete meje, pa so ti avtorji eno ,avno prezirali resnico. Ko je *-red ojsetimi leti sedaj že pokojni Ca-Ulo Medeot, protagonist katoliške ra«fce v letih pred fašizmom in tudi zadnji vojni objavil v reviji Ini- furia *-sont*na sv°i P1"1’* daljši spis o ^ lanskih in slovenskih duhovnikih, , s° jih italijanske vojaške oblasti not Zasedbi v letu 1915 internirale v (] .ranjoxč države, so užaljeni nacio nekU^ dvignili krik in vik. Kako si Sg° sploh upa pisati kaj takega, da int namreč italijanske vojaške oblasti „ ®rn*rale duhovnike in celo na tak :~f}n da pisec obsoja ravnanje vo-mfah oblasti. slerfrU prvemu Medeotovem spisu so levi drudi. njegovi in drugih avtor-dil Z$fa so razprave, knjige, prire in 1 so se simpoziji na to temo. Pisci so Taz*sk°valci katoliškega mišljenja terl1ned oporo v nadškofiji in so ho-vili °VTednotiti delo, ki so ga napra Predhodniki, duhovniki in ka-fa .fa Politiki, ki so bili v avstrjskih Prvih zadnjega zvesti cesarju, v Por P°y°jnih letih pa nasprotniki alnjočega se nasilnega fašizma. nih° drngem bregu pa so se podobam ^azjskav lotili tudi marksistično pisci. Tako smo dobili ne se^d'Pbimskih del in tudi nekaj ob ske knjig ter razprav o delav-razht- gd>atrJu- V glavnem pa so te žiškaVB ozeme^sko omejene na tr fc° območje in na delovanje tam-mu„nnh Pr’stašev socialistične in ko kaj stranke ter sindikatov. Ne- le~u dol je bilo napisanih tudi o de vai / tukaišnie9a italijanskega prebi °kupat V ^bi proti nacističnemu del Zadnjem času beležimo vedno več nac-H lako tematiko. Piscev drugega, holističnega brega, skoro ni več. t0jj./a okvir sodi tudi raziskava o ka vatir,ern italijanskem poslancu Gio (lun ifagattu, ki je bil izvoljen v lggp ]ski Parlament na volitvah leta avstr't kasneje potrjen in bil zvest je„ Ts/cemu cesarju do zadnjega, saj ja j ’ oktobra 1918, ko je bila Avstri m* v razsulu, v dunajskem parla v^branil cesarja Karla in se za niem ,'azsutu, v dunajsK vz^branil cesarja Karla lanij i5° avtonomijo avstrijske Fur lij0 n'r nai ne prišla niti pod Ita ni pod ustanavljajočo se državo fafaih Slovanov. Tri preoi ,, je prof. Halo Santeusanio ***** takratne časopise in do slan c 6 ter obsežni osebni arhiv po delo ° Biigatta. Napisal je obsežno inj(j(n.a ^20 tipkanih straneh. Goriški ravnUt za cerkveno zgodovino name v kratkem izdati knjigo. Isti in štitut je raziskovalno delo prof. San-teusania predstavil pred nekaj dnevi v Tržiču. Kraj so izbrali zato ker je bil Bugatto izvoljen v votivnem okrožju Tržič - Červinjan, medtem ko je bil vodja takratne furlanske kato liške stranke Luigi Faidutti izvoljen v gornjem delu dežele. Bugatto je bil sicer rojen v Zadru. Oče je bil Furlan, mati pa Italijanka iz Dalmacije. Kot politik se je boril za uveljavljenje italijanstva v avstrijskem cesarstvu, ni pa bil iredentist. Prepričan je bil, da se italijanska nacija lahko razvije tudi v okviru avstrijske države. Bil je državni urad nik pred izvolitvijo za poslanca, v državno službo se je vrnil po vojni. Fa šisti so ga po prevzemu oblasti vrgli iz službe, zatekel se je v službo v vatikansko knjižnico, kjer je bil tudi De Gasperi. Po vojni je prišel v Gra-dež, kjer je sodeloval pri ustanavljanju krščanskodemokratske stranke in tam tudi umrl leta 1948. Njegovo osebnost bomo lahko podrobneje analizirali ko bo izšla San-teusanieva knjiga. Lahko povemo, da je že omenjenega 25. oktobra 1918, ko je v govoru v dunajskem parlamentu zahteval možnost samostojne opredelitve za avstrijske Furlane, Bugatto zaključil svoj govor v furlanščini. Najbrž so bile to prve in edine furlanske besede v dunajskem parlamentu. Verjetno vsi Doberdobci, če že ne drugače, vsaj na videz poznajo Viktorja Želeta. Skoraj vsak dan ga je namreč mogoče srečati na cesti, ki iz Doberdoba pelje v Selce, njega in njegovo... čredo. Zgleda skoraj neverjetno, ampak kljub vsemu Viktor še vedno vztraja uri vem poklicu. Pred dvajsetimi teti je bilo v Doberdobu tudi oo nekaj tisoč ovac, sedaj pa jih ni več. Viktor Žele se je :\odil pred 01. leti v Pivki. Z divizijo «Torino» je bil med vojno celih štirinajst mesecev v Hu-šiji. Po razpadu Italije je odšel v partizane, a kaj kmalu so ga ujeli nacisti in ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Avstrijo. Zbežal je in prišel k bratu, s katerim sta več let i-mela veliko čredo ovac :n koz. Posnetek smo napravili na dober-dobski planoti, kjer smo imeli z Viktorjem nadvse zanimiv pogovor, saj to problematiko premalo poznamo. Vprašali smo ga koliko ovac sploh ima. «Čreda šteje okrog 220 ovac, 24 koz in psa seveda. Imam sedem samcev, ostale so samice. Te bodo imele jagnjeta za Božič (40) in Veliko noč (130). Nekaj jagnjet obdržim sam, večino oa prodam za zakol.® «Vendar to ni vaš edini vir dohodka,® smo ga prekinili. «To je sicer glavni. Nekaj zaslužim tudi z volno. Ovce strižemo dvakrat letno, pomladi in jeseni. Pred ne- Tržaško univerzo obiskuje več desetin goriških študentov, ki so se po višji srednji šoli odločili za nadaljevanje študija, izbrali so najlažjo možnost, ki jo nudi najbližja univerza (če izvzamemo videmsko, kjer pa je izbira fakultete precej omejena): nimajo velike razdalje med domačim krajem in krajem v katerem študirajo, niti se ne znajdejo v bistveno različnem okolju od domačega, kot se dogaja za njihove kolege, ki so izbrali na primer ljubljansko univerzo ali kak drug še bolj oddaljen kraj. Pa vseeno predstavlja študij izven domačega kraja spremembo v navadah mladega človeka. V večini primerov bi rekli, da je sprememba pozitivna, saj postavlja študenta pred nove probleme in mu tako pomaga, da se polagoma osamosvoji, po drugi strani pa je reševanje teh problemov večkrat zapleteno in zahteva poleg nedvomnega denarnega bremena, ki ga študij izven domačega kraja predstavlja za študenta (ali za njegovo družino) tudi dobršno mero pri lagodljivosti, iznajdljivosti, odprtosti do novega okolja. Govorimo seveda o študentih, ki se odločijo za bivanje v Trstu, kjer preživljajo pretežni del svojega časa in se vračajo domov samo ob koncu tedna. Marsikdo se obratno odloči za vsakodnevno vožnjo z vlakom: ta rešitev je večkrat prisiljena (ker študent ne more dobiti primernega prenočišča v Trstu), pa tudi ko je ne- kaj dnevi sem prodal 400 kg volne, cena na kilogram pa je le 1000 lir. Tudi sira naredim letno okrog 300 kg. Sir pa lahko delam le nekaj mesecev na leto, tu na Krasu je hrana preslaba in -udi ovce so breje.® «Kje je boljša paša?® «Vsako poletje grem za štiri mesece v Karnijo, v kraj pri Tolmeču. Tam je irava res odlična, mleka je zato veliko in visoke kvalitete. Pa tudi vreme je bolj vzdržno kot tu poleti. Kras pa vsi poznamo 'n vemo, da je tu dobre paše res malo. Zato v hribih za pašo letno plačam 200 tisoč zultat proste izbire, ni brez negativnih posledic. Vsakodnevna vožnja pomeni namreč precejšnjo izgubo dragocenega časa (2 do 3 ure na dan, če štejemo poleg vlaka tudi vožnjo z mestnim avtobusom), zato se v teh primerih zgodi, da študenti znižajo na minimum obiskovanje predavanj, ko se celo njihova univerzitetna prisotnost ne omeji na občasno polaganje izpitov in izpolnjevanje birokratskih formalnosti v tajništvu univerze. Kakšni so torej problemi tistih, ki se nočejo voziti vsak dan iz Gorice v Trst in spet nazaj. Najprej je treba seveda rešiti vprašanje bivališča: s' anovanja ali vsaj sobe. Kdor ne razpolaga z velikimi vsotami lahko dobi sobo v slovenskem dijaškem domu (toda število razpoložljivih mest je zelo omejeno), ali v študentskem domu pri novi univerzi. V treh poslopjih študentskega doma je na voljo približno 600 ležišč, kar še zdaleč ne ustreza potrebam več tisoč »zunanjih® študentov. Sobo zato dobijo samo študenti iz družin z najnižjim dohodkom. Temu je prilagojena tudi cena (od 20 do 50 tisoč lir na mesec), v kateri so vključene usluge kot ogrevanje, čiščenje, posteljnina itd. V teh primerih je problem prenočišča rešen. Kaj pa ostali? Poiskati si morajo sobo ali stanovanje. Takoj naj povemo, da ni slabše rešitve kot je soba pri kaki družini: take, oprem ljene sobe so izredno drage, sostanovalci (navadno gre za priletne o- lir, domačinom pa le kakšno jagnje in kos sira.® «Vaš poklic pa je verjetno kar precej naporen, kajne?® «Ne bi ga uvrščal med najlažje, vendar me zelo veseli in res si ne morem predstavljati moje dneve brez vsakodnevnega sprehoda v naravo z mojimi ovcami. Kaj bi počel? Hodil bi v osmice, dolgočasil bi se, zapravljal denar in zdravje.® Naš pogovor je bil pri kraju. Tem nilo se je in Viktor je pohitel s čredo nazaj v hlev. FABIO GERGOLET sebe) pa nadležni. Boljše je samostojno stanovanje. Izbira gre tu od podrtije, pri kateri je višina najemnine obratno sorazmerna z meseci dela, da se v stanovanju vzpostavijo minimalni pogoji za življenje, do stanovanj kot se spodobi, ki pa navadno niso dosegljiva za posameznega študenta. Edina rešitev je v združevanju moči: skupinice 3 do 5 ljudi lahko najemajo stanovanje v katerem življenje ne bo pretesno, stroški pa še kar znosna. Od streh do kruha: drugi med najnujnejšimi problemi je prehrana. Če a priori izključimo restavracije, njihove cenejše variante pizzerie in možnost preživljanja za več kot nekaj dni s samimi sendviči, sta pred nami le še dve možnosti: univerzitetna menza in odkrivanje kuharske umetnosti po principu «do it yourself!» (naredi sam). Prva je cenejša (vsak obrok stane 1000 lir), ni pa rečeno, da je zaradi tega tudi najboljša. Vsak starejši študent ve povedati marsikaj o hroščih in drugem nadležnem mrčesu, ki brezsrkbno koraka med lonci in zalogami hrane (menza je bila lani tudi zaprta zaradi dezinfestacije); drugi zatrjujejo, da imajo doma poln predal predmetov, ki so jih našli v solati, od lasi ali polža, do gumbov in drugega. Teh govoric seveda ne gre jemati dobesedno, so pa zgovoren odraz kvalitete hrane v menzi. Dovolj da povemo, da menza, ki vsakodnevno pripravi več tisoč obrokov, nima dietologa ali druge strokovno usposobljene osebe (razen seveda kuharjev), ki bi pripravljala primeren jedilni list. Treba si je zato pomagati z dobro mero opreznosti pri izbiranju hrane: predvsem se je treba izogibati polpet, navidezno prikupnih, a v resnici poguhnih omak in podobnega. Pod temi pogoji je tudi univerzitetna menza «prebavljiva» (razen ob začetku akademskega leta, ko je taka gneča, da je treba ob vhodu stati v vrsti tudi po eno uro). Občasna alternativa menzi so univerzitetni bari, kjer kraljujejo sendviči, pizze, hamburgerji in podobno. Skupaj z vrčkom piva te tako skoraj kosilo stane okrog 2 tisoč lir. Dejali smo, da je še druga možnost. Kdor se kolikor toliko znajde med lonci, se lahko na najboljši način izogne menzi, kretanje okoli štedilnika pa mu je lahko tudi v kreativno zadoščenje. Še lepše je, če stvar poteka v družbi, vendar je treba v tem primeru določiti stroga dežurstva za pranje posode, zato da ne bo nesporazumov. Ko je študent na katerikoli način rešil najosnovnejša problema spanja in prehrane, za katera so možne še najrazličnejše druge variante, se lahko posveti izpolnjevanju obrazcev za tajništvo univerze, spoznavanju mesta in novega okolja v katerem živi, organiziranju prostega časa. Če mu ob vsem tem ostane še kaj časa in prav nima kaj pametnejšega početi pa naj kar študira, saj pravijo, da študij (razen če ni v prekomernih dozah) ne škoduje. M. M. MARKO WALTRITSCH Ovce na doberdobski planoti Br“no Križman 12. Amerika, Amerika katJ^kajkrat sem na tem, da omagam. Rešitev, do Sedare Pride žal prepozno, je idejna. Iz potoka, ki je kap 1 d°segljiv, zajamem vodo, namočim majico in radi° ln .osvežitev mi da normalen ritem hoje. Za-vitti m°dnega izhlapevanja operacijo pogosto pono-hitr ln kanjon je v bistvu moj. V soteski se sonce o skrije za rob in hoja postaja celo prijetna. z6c ed kratkim počitkom se mi približa - lep svi-hyaw radovedno voha v torbo. Kruh ga ne mika, dolbi2en pa mi )e za vodo, ki mu jo nalijem v iz-plen kamen. Sejp °Zno popoldan pridem na vrh. Za celotno turo Za DnMtre^oval skoraj osem ur hoje. Duško je bil PreVQ drugo uro hitrejši in si je medtem že našel avtob? ^sloviva se. Sestanek bo ob vsaki uri na S°nčnus.ni postaji. Z razgledne terase občudujem b°čju 1 zat°n in spreminjanje barv na severnem po-§ ^any°na. Nepozabno doživetje, v pj težavo najdem prevoz, vendar ne naravnost •jem »tal*. Namenjeni so v 40 kilometrov odda-VVluiams. vin. rega ®dtem ko se začne mračiti, me avto, v kate-Od tam*11 Se dobesedno vsilil, pelje proti VVilliamsu. staff Q . dom že našel kak avtobus za bližnji Flag-koder je odhod predviden komaj nekaj pred polnočjo. Kaže, da bo šlo vse kot po maslu. Najdem postajo in avtobus že čaka. Le šofer mora povečerjati. V slabi uri bom že na cilju. Imam pa smolo, kajti avtobus se po par sto metrih ustavi. Šofer je eden od tistih, ki vljudnosti ne poznajo. Pol ure s prižganim motorjem ugiba, če bo v njem dovolj moči za pot. Nazadnje izgine, ne da bi potnike obvestil o položaju. Stečem za njim in ga vprašam, kako stvar izgleda. Ves razburjen me nahruli. Ker čas neusmiljeno teče in ni videti rešitve, začnem štopati brez prepričanja in ob vidnem pomilovanju sopotnikov. Že uro stojim ob cesti, ko se na parkirnem prostoru ob avtobusu nenadoma ustavi običajni pick-up. Šofer me pokliče: «Lady Luck» je ena izmed najbolj razkošnih igralnic Las Vegasa «Kam greš?». Šofer je Indijanec, ob njem pa sta še dva. «V Flagstaff. Kako pa ste me videli, ko sem vendar štopal ob cesti,» jih začuden vprašam. «Šli smo mimo, obrnili in se vrnili, da ti pomagamo,« odvrne šofer neprepričljivo. «Od kod ste?» «Iz Williamsa.» «Pa bi me kar tako peljali do Flagstaffa?« «Seveda. Kar vstopi. Če želiš tudi zadaj.« «Ne hvala. Premrzlo je. V kabini pa ni prostora za štiri,« prekinem pogajanja. Stavim, da trije Indijanci niso imeli poštenih nemenov. Izven mesta bi me verjetno oropali in me pustili na cedilu. Takega mnenja so. tudi potniki, ki so prizoru sledili. Izognem se morebitnemu zapletu z Indijanci, ura pa pritiska. K sreči je nekdo namenjen v Flagstaff. Telefoniral je sorodniku in v avto, ki pride ponj, z velikim razumevanjem sprejmejo tudi mene. Celo noč se vozimo po severni Arizoni skozi Kingman proti Las Vegasu. Čez sloviti jez Hoover prečkamo Rio Coloardo. To vem le iz karte, ker celo nekaj časa zadremam. Navsezgodaj prideva v Las Vegas, mesto v puščavi, kjer so Američani zgostili vso svojo igralsko strast. Trudne ude raztegneva s sprehodom po Ulici Fremont, ki izgleda ena glavnih. Za iskanje prenočišča je še prezgodaj. Igralnica ob igralnici in vse odprte, čeprav ne masovno obiskane. Zavijeva v eno, ker že na vratih zastonj ponujajo sok. Spijeva sok, obhodiva igralnico in greva naprej. V drugi igrajo keno, neke vrste tombolo. Luksuzno je opremljena. Izžrebali pare osmine finala nogometnega pokala UEFA Jugoslovanski derbi Radnički - Hajduk Milanski Inter sc bo pomeril l dunajsko Auslrio - Prvo kolo 23. lega meseca PARI OSMINE FINALA • Sparta Rotterdam (Niz.) - Spartak Moskva (SZ) • RADNIČKI NIŠ (JUG.) - HAJDUK SPLIT (JUG.) • Lens (Fr.) - Anderlecht (Bel.) • VVatford (Angl.) - Sparta Praga (ČSSR) • Bayem Miinchen (ZRN) - Tottenham Hotspur (Angl.) • Nottingham Forest (Angl.) - Celtic Glasgovv (Škotska) • Austria Dunaj (Av.) - INTER MILAN (IT.) • Sturm Gradec (Av.) - Lokomotiv Leipzig (NDR) ZuRICH — V Ziirichu so včeraj opoldne izžrebali pare osmine finala nogometnega pokala UEFA, v katerem bodo 23. novembra in 7. decem bra odigrali še srečanji 3. kola, da bi tako izenačili število uvrščenih ekip z ostalima dvema evropskima pokaloma — pokalom prvakov in pokalom pokalnih prvakov. Ljubitelji jugoslovanskega nogome- ta z žrebom prav gotovo ne morejo biti zadovoljni, saj je usoda hotela, da se v osmini finala medsebojno pomerita edini jugoslovanski ekipi, ki še nista zapustili mednarodnega prizorišča. Radnički Niš — Hajduk Split pomen; torej, da bo jugoslovanski nogomet imel letos le enega četrtfinalista namesto možnih dveh. Sicer pa se lahko tolažimo s tem, da bi Radnički in Hajduk lahko naletela na še bolj neugoden žreb (dobrih nasprotnikov v pokalu UEFA ne manjka) in da bi bila oba izločena, tako pa bo v četrtfinalu zagotovo vsaj eden. Milanski Inter je menda naletel na enega najšibkejših nasprotnikov, čeprav seveda Avstrijcev ne gre podcenjevati, saj so na čelu svojega prvenstva (pred Sturmom iz Gradca in mestnim tekmecem Rapidom) in so v osmih tekmah petkrat zmagali in zabili kar 31 golov. Austria je v prvih dveh pokalnih tekmah izločila skromne Luksemburžane Aris Bonne-voieja in Francoze Lavala. Proti le-tem so doma zmagali z 2:0, v Fran ciji pa so izenačili s 3:3. Najnevarnejši igralec je Madžar Nylasi, ki je tudi izbrani strelec avstrijskega prvenstva (11 zadetkov). Stenmark le gledalec? Vodja jugoslovanske smučarske reprezentance Tone Vogrinec meni, da b° švedski as Stenmark prišel na olimpijske igre v Sarajevo, a le kot gledal®0' Vogrinec dvomi, da bi Šved nastopil tudi v primeru, da bi mu kot sedanje*110 profesionalcu mednarodna smučarska zveza dovolila tekmovati Tudi včeraj na račun Interja Nizozemci vztrajajo pri hudih obtožbah Pred drevišnjim gostovanjem Jadrana v Ravenni Andrej Vremec: «Doslej smo le v Vidmu uspeli uresničiti svoj koncept igre> Inter dolžijo podkupovanja in jemanja poživil - V Milanu vse Odločno zanikajo AMSTERDAM — Obtožbe vodstva (ki so jo izgubili s 5:1) ali po njej, kar nizozemskega nogometnega kluba, da je seveda bistveno različno. je milanski Inter pred povratnim srečanjem šestnajstine finala pokaa UEi FA skušal podkupiti njihovega trener ja, se širijo kot naftni madež na molju in jih nizozemski športni tisk objavlja z velikim poudarkom. Predsednik nizozemskega kluba De Vries je izjavil, da je nizozemski dr žavljan Koniynenburg, ki živi v Italiji in je baje Interjev posrednik, ponudil trenerju Groningena 50 milijonov lir, da bi «o ajšal» zmago Interja, ki je v prvi tekmi doživel poraz z 2:0. Vod sivo Groningena je že vložilo protest pri predstavniku UEFA, ni pa še [*> vsem jasno, ali so Nizozemci vso zadevo prijavili pred povratno lekmo Vodstvo Interja je odločno demantiralo obtožbe in je rezko zavrnilo, da 'gre za običajne izmišljotine kluba, ki ne zna športno prenesti poraza. Še boj kot vest o domnevnem pod kupovanju pa bode v oči druga obtož ba Groningena in sicer, da naj bi bi la igralca Interja Bagni in Miiller med tekmo pod očitnim vplivom poživil. Zdravnik nizozemskega moštva, ki je tekmi sledil ob robu igrišča, zagotavlja, da so se Bagni ju med polčasom celo cedile sline in da je bil vse preveč evforičen in zbegan. Kakorkoli že, je jasno, da bo treba zadevo razčistiti in edini forum, ki je za to pristojen, je seveda UEFA. Srečanje proti Basketu Ravenna se bo pričelo ob 21.15 Jadranovi košarkarji bodo drevi gostovali v Ravenni, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjim moštvom Basket Ravenna. Ekipa iz Ravenne ima na razpredelnici isto število točk kot jadranovci (dosegla je dve zmagi in utrpela tri poraze). Več o tem moštvu pa ne bi znali povedati, saj je letos prvič, da nastopa v isti skupini kot Jadran. Nedvomno se Žagarjevi varovanci trenutno nahajajo v krizi, kot je bilo razvidno tudi v zadnjem domačem prvenstvenem nastopu proti Trevisu. Mladi Jadranov košarkar Andrej Vremec nam je povedal svoje mnenje s tem v zvezi: «Doslej smo samo en krat uspeli uresničiti koncept igre. To je bilo v Vidmu, kjer smo tudi glad ko zmagali. Ne vem, zakaj imamo letos toliko težav pri izvajanju svoje i- Andrej Vremec gre. Zdi se mi, da je vsaka tekma Pj novitev prejšnje. Dober začetek, P°rl nost desetih točk, nato pa kriza. sebnejši moramo biti v fazi nadifP", vanja nasprotnika in skušati čimpH pridobiti tolikšno prednost, da tak stremo odpor nasprotnikov, kot s*11 delali včasih.» Srečanje med moštvom Basket venna in Jadranom bo v Ravenni pričetkom ob 21.15. (Cancia) Moser v Mehiki CIUDAD DE MEXICO — B‘Vco svetovni kolesarski prvak Franc*v Moser je včeraj dopotoval v Meh kjer bo opravil vrsto tehničnih zdravniških pregledov pred P0/1j som, da popravi svetovni rekr0. Eddyja Merckxa v teku na eno , Na najmočnejšem šahovskem turnirju zadnjih let v zamejstvu Božidar Filipovič pred Pertotom in D. Jelinčičem Drugi sezonski šahovski brzoturnir ZSŠDI, ki je bil sinoči v Gregorči Cevi dvorani v Trstu, se je izkazal kot najbolj kakovosten zamejski šahovski turnir v zadnjih letih. Poleg «običajnih gostova se je tega turnirja udeležila še cela vrsta odličnih šahistov, kot sta npr. mojstrski kan didat Koloman Madtžarič, ki je spa dal med najmočnejše avstralske ša histe (!) ter Karel Bajc, ki se bolj redko udeležuje turnirjev zaradi delovnih obveznosti. Skupno se je brzo-turnirja ZSŠDI udeležilo 15 šahistov vseh jakostnih lestvic, pa tudi starosti. Tako bi npr. omenili komaj 10- letnega Marka Debeljuha in pa 11- letnega Toma Hmeljaka, ki se izkazuje kot talentirani šahist. Turnir je namreč osvojil zastavonoša zamejskega šaha, mojster Božidar Filipovič, ki je v neposrednem spopadu za prvo mesto premagal državnega prvokategornika, 22-letnega Egona Pertota. Skupno je Filipovič izgubil je pol točke s presenetljivim Brunom Jankovičem, ki se je vrnil k šahu po presledku nekaj let. Če ni Pertot prvi, je pač drugi (v zadnjih šestih brzoturnirjih ZSŠDI je skupno osvojil kar štiri prva mesta!), saj je izgubil le neposredni dvoboj z zmagovalcem. Tretje mesto je tudi tokrat osvojil državni drugokategomik Dušan Jelin čič, ki je očitno na to mesto «naro-čen». Izgubil je partiji s prvouvršče-nima (še to za čas!), nato p>a še s Filibertom Benedetičem, ki je na koncu osvojil sedmo mesto. Četrto mesto je osvojil mojstrski kandidat Madtžarič, peto pa Bajc, ki je v zamejskih krogih znan kot zelo briljanten šahist. Popolna končna lestvica je sledeča: B. Filipovič 13,5 točke; E. Pertot 13; D. Jelinčič 11; K. Madtžarič 10,5; K. Bajc 9,5; P. Rudež 9; F. Bene detič 8; B. Jankovič 7,5; Z. Jelinčič in V. Attanasi 6; T. Hmeljak in P. Hrovatin 4; M. Petaras 2; S. Hrovatin 1, M. Debel juh 0 točk. (Na sliki; udeleženci predzadnjega brzupoteznega turnirja ZSŠDI). Preslepili so ju z denarjem... BERLIN — Poklicni managerji RN so z visokimi denarnimi z" pj. pritegnili nogometaša berlinskega i . nama Fa ka Goetza in Dirka t*' , gla, ki sta pred pokalno tekmo s tizanom v Beogradu zapustila in f?: v la svoje moštvo, so uradno spor0C Berlinu. To je vse, kar so sredstva °P.\nerii nja NDR objavila o tem nepriF1 ^ primeru. Goetz in Schwegel sta o_ tovala v Beograd z ekipo Ih' vendar se v sredo nista po.ia V' -p), stadionu na srečanju s Parti*1^ • GIUSEPPE GALDERISI je no še vedno na 1. mestu .P0Tjce*1’ lestvice «Bravo», namenjene F ,\-op; pod 24. letom, ki nastopajo v F^jsi skih nogometnih pokalih. Ga* pic pa bo verjetno kaj kmalu sv»J . je sto prepustil komu drugemu, saj \i-njegova Verona v zadnjem ko pi padla. Lestvica je Lika: L Ga }. 135 točk; 2. Righetti (Roma Falcao (Tottenham) in Ma> a) (Barcelona) 56; 5. Rush (Iff? 48; Sokol (Dinamo Minsk) 42, rena (Inter). Sklicani «azzurri» za tekmo na Reki RIM — V italijansko državno nogometno reprezentanco, ki se bo v okviru kvalifikacij za nastop na o-limpijskih igrah v Los Angelesu v sredo pomerila z Jugoslavijo, so bili sklicani naslednji igralci: Bagni in Sabato (Inter), Baresi, Battistini, Tassotti (Milan), Briaschi (Genoa), Contratto, Galli, Massaro, Monelli (Fiorentina), Fanna, Iorio, Sacchetti (Verona), Marchetti (Udinese), Nela, Righetti, Tancredi (Roma), Viercho-vvod (Sampdoria). Igralci se bodo sestali v nedeljo v Milanu, po koncu prvenstvenih srečanj. V ponedeljek bodo z letalom odpotovali v Ronke, od koder bodo z avtobusom nadaljeval; pot do Opatije. Kot znano, bo tekma v sredo 9. t.m. na Reki. Domači šport Danes SOBOTA, 5. NOVEMBRA 1983 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.(K) v Repnu: Kras - Stetan Neapelj KOŠARKA C 1 LIGA 21.15 v Ravenni: Basket Ravenna -Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.30 na «1. maju»: Bdr Radenska Libertas TS; 17.30 na Kontovelu: Kontovel - Pol. Barcolana; 18.00 v Kulturnem domu v Gorici: Dom - E dera GO ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Moglianu Venetu: Polispor-tiva Mogliano Veneto Meblo ŽENSKA C-l LIGA 20.45 v Dolini: Breg - Bor; 21.15 v Krtninu: Libertas Club Krmin - Sloga DEKLICE 15.30 pri Banih: Sloga - Breg NOGOMET CICIBANI 15.30 pri Domiu: Domio - Breg; 15.00 na Proseku: Primorje - Chiar-bola B; 14.30 na igrišču Straccis v Gorici: Azzurra A Juventina MLAJŠI CICIBANI 14.30 v Čarboli: Chiarbola - Breg ' Jutri NEDELJA, 6. NOVEMBRA 1983 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 12.00 v Miljah: Edera Gasa del Fri go - Polet NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - S. Canzian 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Libertas; 14.30 v Bazovici: Zarja - Čampi Eli-si Prisco; 14.30 v Miljah: Fortitudo - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Be- gliano; 14.30 v Doberdobu: Mladost Poggio; 14.30 pri Kampanelah: Cam-panelle - Gaja; 14.30 v Sovodnjah: So-vodnje - Visco; 14.30 v Štandrežu: Juventina Fossalon; 14.30 v Dolini: Breg - GMT NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - S. Andrca; 10.30 v Dolini: Breg - Zaule; 10.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Italcantieri NAJMLAJŠI uola. 9.00 v Dolini: Breg - chul 10.3° 8.45 v Križu: Vesna - Primorec, v Repnu: Kras - Opicina ZAČETNIKI Rreg 11.45 v Miljah: Fortitudo NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA n(0\f 10.00 v Repnu: Kras - Du°m re Treviso. • GIANNI OCLEPPO je v d^jT' kolu mednarodnega teniškega ja v Stockholmu s 7:6, 6:4 P ^ p* Američana G. Mayerja. IzPf)1[iatta' je drugi Italijan, Claudio ki je s 6:1, 6:4 zgubil pr*** Gomesu (Ekvador). • ANGLEŽ NIGEL MANSE^n* tudi v prihodnji sezoni f° j.upaj tekmoval na vozilih lotus * Italijanom Eliom De AngellS0' Drevi v Repnu ob 18. uri odločilen dvoboj v namiznoteniški A ligi PROTI STETANU KRASOVKE NA VSE ALI NIČ Zmagovalec srečanja bo postal najnevarnejši tekmec bocenskega Recoara li kolu ženske namiznoteniške A ka Kras drevi ob 18. uri v ob-1 sk' telovadnici v Repnu izredno po-m^l>na Preizkušnja. V goste prihaja vjnreč ekipa Stetan iz Neaplja, ki tovJa Za '3neSa najresnejših kandida-stvi Za osv?iitev prvega mesta na le-c'- Tudi Neapeljčanke so podobno con i'rasovke doživele poraz proti bo-višn'emu K°c°aru in od izida dre-k: i*-ie >-ekme bo odvisno kakšne am Ve 1® lahko gojijo v letošnjem pr-kin uU' "^etan je zelo homogena e-pa Orez šibkih točk in vsaj «na pa-Rep * rnorala biti celo boljša od vrst°afa Ketos je prestopila v njene četrt -Ud' odlična Mauriellova, ki je Drori l m.ed prvokategornicami, kar ga • av*ia veliko okrepitev. Kot dru-kat o®ra >a :'1astopa prav tako pevcih gornica Massini, za tretjo igrah tepn -Do Padla izbira med drugoka-ranarnflc.arna Condorellijevo in Car hear^i- 'evo' P° vsei verjetnosti se bo Poljski trener odločil za mlado Condorellijevo, ki je pred kratkim premagala Sedmakovo na državnem turnirju. V Krasovem taboru mrzlično pričakujejo to preizkušnjo. «Dekleta so v dobri formi, morala je dobra in od- ločno startamo na zmago,» nam je dejala trenerka Sonja Miličeva. «Bo pa to izredno težka tekma in si ne smemo privoščiti spodrsljaja, če hočemo ostati v ožjem krogu kandidatov za državni naslov. Svoja dekle- ta sem podvrgla specifični pripravi, da se bodo lažje prilagodile igri nasprotnic, posebno Massinijeve, ki u-porablja lopar s travnato oblogo. ’Na papirju’ sta si ekipi dokaj enakovredni, vsekakor pa smo optimisti glede končnega izida.» (B. S.) MOŠKA C LIGA V moški C ligi bo Kras jutri ob 10. uri gostil V Repnu moštvo Duomo-folgore iz Trevisa. Krašovci bodo tokrat nastopili s popolno postavo in računajo na prvo prvenstveno zrna go. Bole je v dobri formi in je doslej povsem zadovoljil. Tudi Colja je v dosedanjih nastopih pokazal dobro i gro, večino tekem pa je izgubil z minimalno razliko na 19 ali na 20, kar pomeni, da mu manjka le še malo izkušenosti. Štoka pa igra nekoliko pod svojimi sposobnostmi, ker ima proble me z naduho, vendar se pa njegovo zdravstveno stanje izboljšuje. (B. S.) ŠZ Sloga — Planinski odsek organizira v nedeljo, 13. t.m., vzpon na Slavnik in veselo martinovanje v Markovščini. Vabljeni člani in prijatelji vesele družbe. Vsa pojasnila dobite pri odbornikih našega združenja. Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 10. novembra, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. V skladu z dogovorom naj predstavniki posameznih šol in včlanjenih društev prinesejo na sejo imena kandidatov za novi odbor. Športna šola Trst sklicuje v četrtek, 24. novembra, REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Gre gorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, s prvim sklicem ob 19.30 in z drugim ob 20. uri. ŠD Mladina obvešča, da se predsmučarska telovadba redno nadaljuje ob torkih in petkih od 19.30 do 20.30 v Ljudskem domu v Križu. Športna šola - Sv. Ivan telovadba za osnovnošolske otroke je ob torkih in petkih in sicer: od 15. do 16. ure za prvi in drugi razred, za višje razrede pa od 16. do 17. ure. Gostovanje odbojkaric Mebla v Moglianu Venetu Predvsem zanimiva preizkušnja V nogometnem prvenstvu mlajših cicibanov Brežani zopet uspešni bo ,i Uzena odbojkarska ekipa Meblo giian eYl °k 18. uri gostovala v Mo-zel,. "onetu. Test je za naše igralke ožji Kani,ri** * * * v' saj sodijo domačinke v V favoritov za napredovanje aarovo.7?0' eePrav bo Mogliano, po krnjen k Soded’ nastopil nekoliko o-Sreg '. “o torej moč po drevišnjem Zcb-u- noljše oceniti, ali lahko naša ko m, f. ekipa letos računa na viso- Da V' ki si j° nadeja, z ]y; Pl. se boljše pripravil na tekmo odiEl.a| an?m jo Meblo med tednom skim h f>r'iateljsko tekmo s sloven-1 r^oligašem Koprom. Po daljši 'klali i 1 zaradi bolezni je spet za-kar y.,,i Jla Legiša, tako da je tudi, spletna3 Fodajačev' ekiPi sedaJ bolj gre eu,an.i°. v Moglianu seveda še ne V kot odločilnega pomena. n0 0sv d. ,u je namreč predvsem važ-in jL, en° izmed treh prvih mest tretji vswn°, ali si prvi ali pa dothači n ma Je kvečjemu važna za kile ■, m ki so v prvem kolu že izgubila zm erves°. Vsekakor velja, da bi ihana n.^ za varovanke trenerja Jurijem 1, , e spodbudna, saj jih v derbi čaka predvideno lažji točkami UMA, tako da bi s šestimi gleda]; V tekmah lahko mirneje na nadaljevanje prvenstva. v prvenstvu c-i lige k Dolini derbi Breg - Bor Pini karna •**?’ da 'marn° v podsku-krajine ■ 'Sl'*1r' šesterke iz naše po-Frvih df>T.kar tri slovenske bo v derbi if>,, se''h tekmah kar dvanajst ^ teh 6 slovenskih. Prvi Dolini m°i v "bčinski telovadnici v porom G.ed domačim Bregom in Mo (j0 jdnd tema društvoma ni pri- • r se .:-eposrednih spopadov (vsaj rila) Prvenstev državnega me-rvršzfln n aam poraz (1:0 proti j f^teh n-1 .eMpi Gradese, vendar h16 sev” zmagala. Navijači V v .zrnati m, upai°' da tudi jutri i v kr».ai ,saj tudi tradicija g |'akrat ‘st Vesne. Lani so namr H in 3 ?agaJi Križani, 1:0 v g ri a imai„ do!na- Gostje, ki kot V u*1' tokemProkdeme z napadom (s (Križ, ■, ' f^t golov), bodo pri: ii k°- Voe,fmenom’ da odnesejo ei ^"Meek °a Pa racUllu na celot -i^ATERSKA LIGA nasprotniku Krasa se v tem začetnem delu prvenstva precej govori. Libertas je v sedmih nastopih doživel en sam poraz in si cer v prvem kolu (1:0 Domio), nato pa je izsilil šest zaporednih remijev. To jasno dokazuje, da imajo tržačanj svojevrsten način igre, ki zmede nasprotnika. Kras bo zato moral igrati zelo agresivno in ne puščati pobude Tržačanom, ki bi gotovo umirili tempo igre, se zaprli v obrambo in skušali izsiliti nov remi. Ta pa ne bi zadovoljil Krasa, ki računa na tretjo zaporedno zmago na domačih tleh, kljub temu da tokrat ne bo igral Peter Terčon, ki je bil prejšnjo nedeljo izključen. ZARJA - ČAMPI ELISI Bazovci bodo pred težkim izpitom. Zarja v gosteh dosega odlične rezultate, na domačih tleh pa kljub prizadevanju ji ne gre. Nogometaši Zarje bi se verjetno otresli bojazni poraza na domačih tleh le s prepričljivo zmago. Jutrišnji nasprot nik pa bo težka ovira za zarjane, kljub temu, da je na spodnjem delu lestvice. Ekipa Čampi Elisi je startala med favoriti, saj ima v svoji sredi precej slavnih imen. Začela pa je slabo in sedaj, ko si je opomogla, skuša nadoknaditi zamujeno, kar pomeni, da juriša na zmago. Zarjani torej le pogumno in brez napak, posebno v obrambi! Tudi doma treba igrati bolj zaprto in pozitivni izidi ne bodo izostali. FORTITUDO — PRIMORJE Če pogledamo na lestvico ugotovimo, da kar pet točk deli zadnje-uvrščenega Primorja od Fortituda, ki je na četrtem mestu, tudi če primerjamo igro, ki sta jo predvajali ekipi v tem začetnem delu prvenstva, bi lahko rekli, da je usoda proseške enajsterice že zapečatena. Fortitudo ima zelo prodoren napad, kjer nad vsemi izstopa Fontanot, ki je bil že štirikrat uspešen. Primorje pa ima svojo največjo hibo prav v napadu. V primeru torej, da Fortitudo pride do gola, postane vsako skrito upanje navijačev Primorja .brezupno. Bo branilcem Primorja u- spelo zdržati masovni pritisk Fortituda? 3. AMATERSKA LIGA PRIMOREC — BEGL1ANO Po delnem spodrsljaju s S. Mar- coni Trebenci računajo na celotni iz kupiček, s katerim bi na lestvici prehiteli nedeljskega nasprotnika, ki i-ma le točko več od Primorca. Samo z zmago bi namreč Trebenci ostali v skupini, ki se bori za napredovanje. CAMPANELLE — GAJA Težka naloga čaka Gajo, saj je prav Campanelle eden izmed kandidatov za prestop v višjo ligo. Trža čani, ki niso še doživeli poraza, so prav prejšnjo nedeljo potrdili, da so v dobri formi, ko so z visokim 3:0 v gosteh premagali tržiško Romano. BREG - GMT Brežani na domačih tleh ne bi smeli razočarati, kljub temu da v nogometaše tem delu prvenstva niso blesteli. Jutri imajo v gosteh ekipo, ki je v prvih dveh kolih izsilila dva remija, nato pa doživela tri zaporedne poraze. To jasno dokazuje, da so Brežani jutri nesporni favoriti. (B.R.) MLADOST — POGGIO Doberdobci bodo jutri skušali doseči svojo prvo prvenstveno zmago, ki bi jim vsekakor vlila novega in potrebnega poguma za bodočnost. Sicer bo nasprotnik Kraševcev precej trd oreh. SOVODNJE — VISCO Sovodenjci bodo na domačem igrišču srečali ekipo iz Visca, ki je na zadnjem mestu lestvice brez točke. .Martsoni 1 im varovancem se torej obeta druga prvenstvena zmaga. Treba bo le igrati odločno. MEDEA — JUVENTINA Štandrežci bodo gostovali proti nevarni Medei, ki je dokaj uspešno pričela prvenstvo. Po neuspehih, ki jih je Juventina dosegla doslej, bo naloga proti furlanski ekipi izredno zahtevna. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst član italijanske | /veze časopisni založnikov FIEG f>. novembra 19»:$ Prejšnjo noč v Crotoneju Silovit požar terjal življenje treh otrok CROTONE — Ogenj je spet povzročil nove žrtve na jugu Italije. Tokrat pa je treba smiii pripisati tudi izredno slabim pogojem bivanja, kateremu so podvržene prenekatere družine na tem delu države. V požaru, ki se je prejšnjo noč razplamtel v neki stavbi v Crotoneju, so umrli trije otroci, stari 12, 9 in šest let. Gre za Pasqualeja, Tereso in Dc-misa Sacconija. katere so plameni presenetili v spanju. Preiskovalci so ugotovili, da se je ogenj vnel nekaj minut po polnoči v prostoru, ki je bil v stanovanju Sacconijevih dodeljen za kuhinjo. Mati Gaetana Crigliano je skupaj s petimi sinovi in 19-letno nečakinjo spala v eni manjši sobi, ko jo je zbudil gost dim. Uspelo ji je rešiti enoletno hčerko Angelo in enega sina. Trem manjšim otrokom pa ni bilo več pomoči in ko so na kraj dogod ka prispeli gasilci in rdeči križ so lahko le ugotovili njihovo smrt. Stanovanje, kjer se je vnel požar, se nahaja v strogem središču Croto-neja. Narejeno je bilo iz tanjših lesenih desk, ki so ga ločevale od dru gih podobnih stanovanj. Les se je kaj hitro vnel in zalo so se plameni tako hitro razplamteli. Vzroki nesreče pa še niso povsem pojasnjeni, čeprav preiskovalci izključujejo možnost, da bi kdo podtaknil ogenj. Najbrž je šlo za golo naključje. Policija, ki je na tančno pregledala kraj požara, je u gotovila, da je bila v kuhinji prižgana sveča, kot pač veleva star običaj, da pred fotografijami umrlih brli v teh dneh lučka. In prav luminček naj bi povzročil tragedijo, v kateri so iz gubili življenje trije otroci. Dodatnih podrobnosti o tem ni, kajti preiskoval ci niso mogli zaslišati matere □ VARŠAVA — Lech Walesa je včeraj sporočil, da ne bo odpotoval v Oslo po nobelovo nagrado za mir in da bosta priznanje dvignila njegova žena in najstarejši sin. Vodja razpuščenega sindikata Solidarnost je tudi predlagal, da bi njegove svojce spremljal v Oslo direktor tednika »Solidarnosc« Tadeusz Mazowiecki, ki je v zaporu. Po več tednih dela so sovjetski ledolomilci vendarle prebili ledeni oklep, ki je uklcnil več trgovskih ladij v morju Čuk®* ske. Na sliki: ena zadnjih ladij, ki je bila osvobojena iz ledenih klešč, zapušča Čukolsko morje v spremstvu ledol»nU‘ (Telefoto Ar; Ledeni oklep je delno popustil Kompjuterski tatič LOS ANGELES Kalifornijska policija je včeraj aretirala 19 letnega študenta Ronalda Marka Austina z obtožbo vohunstva. Austin se je nam-reč s svojim osebnim kompjuterjem «infiltriral» v kompjutersko mrežo, ki povezuje ameriške zvezne urade z univerzami in drugimi zasebnimi raziskovalnimi ustanovami. Baje se je fantu posrečilo, da je prišel tudi do «zelo delikatnih» informacij. Po izjavah preiskovalcev Ronald Mark Austin ni bil posebej vešč v uporabi kompjuterjev, saj je o e lektronskih računalnikih vedel pri bližno to, kar ve poprečen ameri ški študent njegovih let. Kljub temu se mu je z malim «personal kompiu terjem» s črnobelim televizijskim sprejemnikom in s telefonom posrečilo, da se je «vrinil» v programe okoli 200 kompjuterjev, med kate rimi so bili računalniki ustanov kot «Naval Research Laboratory» iz Wa shingtona ali «Telecommmunication Administration», ki ima sedež na Norveškem. Gre za ustanove, ki pri pravljajo vrsto raziskovalnih projek tov za ameriško vlado «Infiltracija» v kompjuterje pa je, kot kaže, postala neke vrste zabava ameriške mladine. Pred dobrim te dnom so na primer agenti zaplenili kompjuterje skupini, ki se je «vtiho tapila» v kompjuterske sisteme večjih bank. Za zaščito kengurujev Na znanem stopnišču španskega trga v Rimu je v četrtek popoldne za nekaj ur kraljevala «Joanna», napihljiv plastični kenguiu, ki opozarja na nevarnost, da bi njeni živi «bratje» lahko bili iztrebljeni (Telefoto AP) Usoda argentinskih političnih jetnikov BUENOS AIRES — Konec vojaškega režima je v Argentini prinesel svobodo mnogim političnim jetnikom, tako da skoraj ne mine dan, da ne bi koga izpustili iz zapora. Očitno je, da si vojaške oblasti prizadevajo, da do dneva, ko bodo prevzeli oblast civi listi, ne bi bilo v zaporu niti enega «političnega zločinca« več. Kajti dogajalo se je celo, da so nekatere osebe presedele v celicah tudi po devet let, ne da bi jim dokazali najmanjše krivde, kaj šele, da bi prišlo do sodne obravnave, A trdijo, da je v Argentini še bolj tragičnih usod — v nekaterih krajih po državi se še skrivajo ljudje, ki jih ima država za de-saparecidose, a so še živi in zdravi, čeprav so «uradno» mrtvi. Primer Rojasa Nestorja Alberta bi bil lahko v tem prikazu značilen. Tega političnega jetnika, ki se ima za pripadnika marksistično-leninistič-ne argentinske partije, je policija aretirala leta 1975. Agenti so pri njem našli nekaj »zločinskega« materiala, kar je bilo dovolj, da so ga stlačili v avtomobilski prtljažnik in mu na glavo nataknili kapuco, da ne bi videl kam ga peljejo, niti kdo so njegovi mučitelji. Dva tedna so ga vlačili iz kraja v kraj in ga mučili, za obla t pa je bil «pogrešan» vse do tak ^ ko so ga njegovi «varuhi» spustil" se je javil na komisariatu v La r1 2 kjer je bil njegov primer *^e^aire-ran«. In od takrat ni bil več «P°? e šani», ampak politični jetnik, >° r bil obsojen na osem let zapora' je «napadel« policijsko izvidnic0' prav tega niso mogli nikoli doka V zaporu mučenja niso prenehala-služevali so se vseh metod, da bi storja uničili kot človeka, da bi ^ odvzeli ves «možganski potencial*-te dni, ko je politični jetnik spet . gledal sonce, je takoj začel z n ljevanjem svoje politične borbe. hi- Ko je zapustil zapor, je Nestor di prvič v življenju videl svojega^] na Victora Hugoja, ki se je ;e malo po aretaciji očeta. Nesto ^ sinu dal imeni svojih tovarišev, uj. je policija leta 1975 neusmiljen0 ^ la. Mali fantek nosi sedaj v sv ^ imenu spomin na tiste ljudi, ki s°v0. takrat z orožjem v roki borili za..j v je ideale, kajti politični boj j® tor. tistem času nemogoč, pravi Ne ko primerja takratni položaj z šnjim, ko je Argentina zakoraka pot demokracije. Železniška nesreča v Indiji: 25 mrtvih NOVI DELHI — Eksplozija dveh vagonov cistern je ubila 25 potnikov v severozahodnem predelu Indije. V nesreči je bilo sto ljudi ranjenih. Vzrok eksplozije, do katere je prišlo na postaji Dhurabari, ni še znan. Zaradi nesreče je bila proga osem ur zavrta prometu. Skušali so prodati otroka: aretirani MARŠALA — Karabinjerji z Maršale so na ukaz državnega ložilstva aretirali štiri ljudi, ki so obtoženi, da so prodali dojenčka premožnemu paru iz kraja Mazzara -del Vailo. Gre za babico Mario Maršala, Paola Laudicina, Giuseppa Curta :n Antonino Piccolo, ki so prepričali revno mater, naj otroka proda petičnima zakoncema Asaro, ki nista mogla meti otrok. Zaradi kupčije pa se tudi Asarova bosta morala zagovarjati pred sodiščem, čeprav jima trenutno :ii treba v zapor. Operacija z žepnim nožem OTTAWA — Skupina kanadskih zdravnikov je včeraj s hladnokrvnim in prisebnim posegom rešila življenje 19 letnemu fantu, ki so mu zobčasta kolesa tovornjaka zdrobila noge. Zdravniki so fanta operirali kar z žepnim nožem, da bi ga z masažo srca obudili k življenju. Nesrečnež, Števen Bednas, je bil zaposlen kot smetar pri občinskem podjetju v Ottawi. Med delom je njegov kolega pomotoma sprožil mehanizem, ki v smetarskem tovornjaku drobi odpadke in ki je Stevenu zdrobil nogi. Fant bi nedvomno izkrvavel, če bi mu ne priskočila na pomoč skupina zdravnikov, ki je šla po naključju mimo parkirišča smetarske službe. Zdravniki so improvizirali operacijsko sobo kar na ulici in z improviziranimi pri pravami amputirali fantu noge, nato pa mu z žepnim nožem odprli prsni koš, da bi ga z masažo srca obudili k življenju. Po operaciji in ko je bil že izven nevarnosti, so Stevena prepeljali v občinsko bolnico. iZdravniki so opravili izreden poseg še zlasti če upošte varno, v kakšnih okoliščinah so operirali,» je pozneje izjavil novinarjem glasnik bolnice. Miki Muster: Gusarji