itev. 181
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 261— »a pol leta „ » 151— xa četrt leta „ „ 6 50 U en mesec „ ,, 2-7.0
V upravniStvu:
U celo leto naprej K 201— za pol leta „ ,, 10-— %t ietrt leta „ „ 5 — ga cn mesec „ „ W0
Za polil], na dom 20 h ma
V Ljubljani, o četrtek, dne 17. avgusta 1905.
Leto mm.
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 H
za dvakrat za trikrat
..i. ....
11 9 8
za ve? ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri veikratnem ob-JavlJenJu primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzVzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
f IroHništVO 1« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ureanisivo 'dvor|S^ Jd t|$karno). _ Rokopisi se
ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrcdnISkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
tlnraUništtfO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravništvu ^sprejtmra naroj.n|no, Inserate In
reklamacije.
UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Trhla nemško velesila.
V Danielovi prerokbi nam knjiga stare zaveze pripoveduje o nekem velikanskem kipu, ki ima glavo zlato, truplo srebrno, železno in bronasto, noge pa iz prsti. Iz gore se vali kamen, mal in neznaten, strč kipu trhle noge in ga zruši. Takšno je nemško cesarstvo, ki ga izkuša cesar Viljem dvigniti do prve evropske velemoči. Ni ga svetovnega dogodka, kjer ne bi segla vmes nemška roka, a pri tem maloktlo, ki se boji germanskega širokoustenja in groženj, pomisli, da je nemški strah od znotraj otel. Glasila nemškega centra, ki so dobro poučena o vsem, kar se godi za kulisami, ravnokar priobčujejo suhoparno, a zelo pomenljivo in poučno Statistiko, ki dokazuje, da je nemška velesila precej umetna in sloni vsa na slabih nogah. Izvestja, ki jih je izdalo nemško finančno ministrstvo od leta 1872. do 1905. izkazujejo za državno armado 16.475,685.351 mark izdatkov, te je torej približno 1 6 '/, miljard mark. Leta 1905. je za nemško armado 595943 395 tekočih, 80,118.196 rednih in 28,485 704 izrednih izdatkov, vsega skupaj torej 704,547.295 mark. Stroški za armado so štirikrat tako veliki, kakor je bila vojna odškodnina, ki jo je Francoska plačala Nemčiji. Deset miljard mark se je izdalo pod vlado sedanjega cesarja.
Sedaj pa poglejmo stroške za nemško mornarico! Znano je, kako nemški cesar dan na dan povdarja važnost brodovja, odreja vaje in se huduje nad socialnimi demokrati, ki jim povečanje brodovja nikakor noče v glavo. Rodoljubni Nemci so cel6 osnovali „Flottenverein", ki je z ogromnimi stroški mornariškemu ministrstvu podaril že več ladij. Za vzdrževanje te pomorske sile pa je Nemčija izdala že 3.036,899.409 mark, torej okrogle t r i m i-ljarde. Leta 1905 je za mornarico 105,046.491 tekočih, 92.152 950 rednih in 48,229.000 izrednih izdatkov, vsega skupaj
torej 245,428441 mark. Pod sedanjim cesarjem seje izdalo nad dve milijardi.
Ogromne vsote je Nemčija izdala za svoje kolonije, ki so ji najbolj pri srcu. Te vsote so najbolj važne, ker jih je treba jemati v račun tam, kjer se govori o moči nemškega kapitala v tujini. Od leta 1890 je Nemčija izdala za kolonije 193,824.079 mark. Tu pa še niso vračunani izdatki za državni, poštni in brzojavni promet, za ekspe-dicijo na Kitajsko ter za udušenje vstaje Hoten*otov v južno-zahodni Afriki. Kitajska ekspedicija in nemška posest v Kiaučiou stane Nemčijo (1900-1905) 272, 837.2 00 mark, torej mnogo več kot vse druge kolonije. Za vojsko proti golim Hotentotom, ki jih Nemci še sedaj niso ukrotili in jih — kakor kažejo vsa znamenja — še dolgo ne bodo, je Nemčija izdala že 194,975.800 mark!
če torej vse te izdatke seštejemo, dobimo ogromno vsoto nad 2 0 miljard mark! (20.183,221.839 mark.) Sedaj pa poglejmo, koliko teh stroškov je pokritih z dolgovi, kjer izdatkov za j u-gozahodno afriško vstajo še ne moremo vračunati, ker ni še dotičnega izkaza za posojila. Od svojih posojil je Nemčija porabila za armado 1 mi-ljardo in pol, za mornarico 572 milijonov mark, za kitajsko ekspedicijo pa 248,683.257 mark. Najbolj zanimivi so tu podatki o mornarici. Za nemško mornarico seje iz posojil izdalo 665 miljonov mark, po mornariškem izvestju pa znaša vrednost vse mornarice 700 miljonov mark, torej r a z u n 3 5 m i 1 j o n o v m a r k j e v s a nemška mornarica zgrajena „na puf!
To so suhoparne, resnične številke, ki bodo pač marsikomu odprle oči. Dokler bo Nemčija imela toliko sovražnikov, ki jo gledajo pri vsakem koraku, ki ga napravi, po strani, ne bo nikoli spravila skupaj ti-
stega kapitala, ki bi pokril stroške, izdane za vzdržanje nemške velesile. Kitajci go tovo ne bodo dolgo trpeli, da bi se Nemci šopirili v K i a u č i a u , Japonci bodo Kitajce brezdvomno podpirali, v Atlantskem morju Nemčija nikoli ali vsaj v nedoglednem času ne bo kos Angležem in Francozom, Maroka pa ji tudi ne bodo pustili požreti tako zlahka, kakor sanja Viljem. Sploh je sedanji mednarodni položaj za Nemčijo skrajno neugoden. Dobropoučeni nemški listi trdijo, da ustajo v jugozahodni Afriki netijo Angleži, ki se tudi ravnokar pripravljajo pokazati oholim Nemcem, da niso oni edini gospodarji severnega morja. Angleški kralj je s svojo napitnico, ki jo je držal francoskim admiralom, dokazal, da mu ni dosti do prijateljstva z Nemčijo Nas kot Slovane to le veseli. Sicer si nemški orel ne bo še tako hitro izbrusil svejih krempljev, vendar pa bodo druge velevlasti vedno skrbele za to, da germanska drevesa ne bodo zrastla do neba. Neovržno dejstvo je, da niti ena nemška ladja ni poplačana. Nemški cesar se oblastno vozi po morju, toda niti krov ladje, na kateri stoji in mogočno poveljuje, ni poplačan, niti kurivo, ki pa porabi nemška mornarica.
Rusko-joponska vojska.
Mirovno vprašanje.
Peterburg, 16. avg. Vsi ruski listi pišejo proti miru. „Nov. Vremja" pričakujejo vsak čas prekinjenja mirovnih pogajanj, kar Rusija ne bo obžalovala. Liberalni »Rus* pravi, da bo Rusija primorana nadaljevati vojsko, če Japonska ne odneha od svojih pegojev.
Portsmouth, 16. avg. Točka 6. mirovnih pogajanj, ki je sprejeta, obsega odstopitev najemninskih pogodb na polotoku Liaotun Japonski s Port Arturjem in Dalnim vred. Tudi Blonde in Elliot-otoki preidejo v japonsko last.
Točka VII. Portsmouth, 16. avgusta. Danes obravnavajo o točki 7. Ta točka se bavi z vzhodno kitajsko železnico (Prejšnja poročila, da se je že točka 3 ba
vila s tem vprašanjem, niso resnična. Točka 3 je obravnavala o kitajski upravi v Mandžuriji). Rusija smatra to železnico za last rusko kitajske banke, Japonci pa jo imajo za izključno rusko strategiško železnico. Neki vplivni japonski državnik je izjavil, da bo Japonska na vsak način vztrajala na tem stališču.
Boji v Mandžuriji in Koreji.
Peterburg, 16 avg. General L i -n e v i č poroča 14. t. m : 13. avgusta se j a-ponske torpedovke obstre ljevale Lazarevo. Njihove poizkuse izkrcati moštvo, smo odbili. V Koreji je 5. t m. neki japonski oddelek iz Kapunšana prodiral proti našemu oddelku v Cakeri, pa je bil odbit. Istodobno so Japonci napadli neki drugi oddelek, pa smo jih zapodili v beg. Sovražnik ima nekaj mrtvih. 10. t. m. je bil boj pri O n g h i. Ruski oddelek je napadel Japonce, jih pregnal v južni smeri ter zaplenil orožje in strelivo. Rusi so pozneje zasedli vas Kapunšan. Japonske torpedovke so odplule izpred Lazareva.
Tokio, 16. avg. (Uradno.) Rusi so 14. t. m. prodirali v bližini C a n t u j a inBejnanpinena, pa so bili odbiti. Rusi so imeli 45 mrtvih, Japonci pa enega.
Ruski polki v Mandžurijo.
Peterburg, 15 avg. Na bojišče so odposlali dve bateriji s topovi, ki imajo oklepne ščite. V Mandžurijo je sedaj dospel ves 19. armadni zbor.
Mobilizacija na Ruskem.
Peterburg, 16. avgusta. Japonske pogoje smatrajo tu za nesprejemljive. Mobilizacijski oddelek glavnega štaba dela že priprave za splošno mobilizacij o. Te dni odidejo na bojišče 13. armadni zbor in dve topniški brigadi.
Japonci na Kamčatki.
London, 16. avgusta. „Daily Tele-graph" poroča iz Tokia: Zasedenje Kamčatke bo v kratkem razglašeno. Posadka na Kamčatki je štela le en bataljon in ni bila z ostalo rusko vojne silo v nobeni zvezi.
Japonske namere.
N e w Y o r k , 16. avgusta. Japonska je pri tukajšnjih tvrdkah naročila sila mnogo materijala za železnico izFuzana č r e z J a 1 u v L i a o j a n. Tu naj bi se železnica združila z vzhodnokitajsko. Iz tega sklepajo, da Japonska ne name-
LISTEK.
Dalmatinsko pismo.
Najznamenitejša novica iz Dalmacije je ta, da je obrtna vporaba ogromnega vedo-pada cetine pri Omišu v spletski okolici. Voda pada več sto metrov in vodna sila znaša nekaj stotisoč konjskih sil. Inžener Ante Deškovic, ki živi sedaj v Benetkah, se je že dlje časa trudil, da bi vzbudil zanimanje za to ogromno natorno moč. Izkušal je najprej v Dalmaciji pridobiti denarne ljudi, toda ni šlo. Obrnil se je na Francoze in Nemce. Ustanovi se delniško društvo z 10 milijoni kron osnovne glavnice. Dokler ne bode na našem jugu ljudje razumeli, da se je treba udeleževati obrtnih podjetij s privarčevanim denarjem, ne moremo gospodarske napredovati. Tujci nam polagoma poberejo izpred nosa vse zaklade, ki je ž njimi narava bogato obdarila naše dežele.
Meseca oktobra bo v Belgradu razstava perotnine. Za to priliko je izdal dr. Gj. Radie posebno knjigo »Gojenje živine", ki utegne dobro služiti tudi drugim Slovanom. Prav bi bilo, ko bi se tudi avstrijski Slovani zanimali za to razstave.
Parobrodno vpraSanje še ni rešeno.
Splitski Žid Morpurgo je srečno razbil osnovo ljubljanskega župana Hribarja, po kateri naj bi se otvorilo novo društvo, ki bi pokupilo vse parnike in uredilo dalmatinsko paro-plovbo. Financiranje bi prevzela kreditna banka v zvezi z raznimi drugimi slovanskimi denarnimi zavodi Tudi dogovor z „Lloydom" se je razbil. Zdaj se čuje, da zahteva vlada, nai se osnuje eno krepko društvo, sestavljeno iz dalmatinskih paro-brodnih društev, ki naj ga fiaancira dunaj ski kredit. Morpurgova banka ima od kredita zagotovilo, da bo posredovala v Dalmaciji vse finančno delo in pri tem seveda spravila lepo vsotico zase. To vleče Mor-purga.
Občinske volitve se vrše od konca julija po vsi Dalmaciji; završe se koncem avgusta. V laških rokah ostane edine le Za dar. Malo smešno je, če ti zaderski Lahi v tujini nastopajo kot zastopniki Dalmacije, kakor se je zgodilo o priliki zborovanja laškega politiškega društva za Trst in Istro „Associa:-ione Patria". Zaderski župan dr. Ziliotte je predsedoval. Dr. Ghiglianevich iz Zadra je pa govoril in nome della Dal-mazia, da mora biti laško vseučilišče v Trstu, ali pa nikjer. Po ti poti se !e pripravlja, da pade svoj čas tudi Zader. Misel
složnih občinskih volitev je na nekaterih mestih zmagala; tako n. p. v Splitu, kjer je je srečno padla Morpurgova vlada. Razbila se je pa tudi marsikje zlasti vsled srbskega šovinizma. Ko se je njihovi manjšini ponudil kompromis, so pa zahtevali brž polovico odbornikov, cirilico v občinski upravi in srbsko zastavo. Tako seveda ne gre. V Dubrovniku je dr. Cingrija pametne izprevidel, da narodna stranka sama ne more nikamor in pri volivnem sestanku je naravnost dejal, da se stranka Prave Crvene Hrvatske mora vpoštevati, ker je pri nji duhovstvo. Ta stranka je tudi zmagala.
Drugod tožijo, da se „Sokol" vmešava v politiške boje in služi namenom po-samnih strank. V Dalmaciji dozdaj še ni tega. Predsednik hrv. „Sokola" v Splitu dr. Majstrovic je priobčil o priliki neke polemike po listih izjavo, v kateri pravi: Odbor si je v svesti, da sokolstvo nima strankarske barve, in ni v službi nobene stranke. Ce je hrvatskemu časnikarstvu do tega, da nežno stebelce sokolstva zraste in se okrepi, naj ga varuje vihre strankarskih strasti. Kdor ljubi hrvatsko sokolstvo in umeva njegovo nalogo, ga ne sme vlačiti v naše žalostne strankarske borbe.
Deželni kulturni svet (poljedjelsko viede)
je v Dalmaciji spalo. Rajni predsednik vitez Vrankovic ni bil kos svoji nalogi. Zato je vrlo veselo, da je imenovan na njegovo mesto Hubert knez Borelli, o katerem se po pravici nadejamo, da bo povzdignil naše skrajno zanemarjeno ljudsko gospodarstvo.
V Narodnem Listu št. 57 beremo v listu iz Banovine trpko očitanje, da se hrvatski narod tako malo meni za tožne vsklike isterske šolske družbe. Temu dostavlja te-le besede: Namestu da se vpremo nevarnemu tujcu, pa gradimo spomenike. Lepo in plemenito je ovekovečiti v marmoru ali v kovini podobo narodnega velikana, toda njihove duše bi se na onem svetu ne vznemirile, ko bi to odgodili na boljši in srečnejši čas, ker nas k temu sili narodna samoobramba. — Zdaj zbirajo na Hrvatskem za Strossmayerjev, Kumičičev, Bo-rošev in Mihanovič^v (pesnika „Naša ljepa domovina") spomenik.
Vojno ministrstvo predloži bodočim delegacijam, da se v Šibeniku zgradi nova vojna luka. Vojakov in topov se nam torej še vedno obeta. Ko bi bilo tudi le še kruha za domačine!
rava zapustiti dela Mandžurije, koder bo tekla ta železnica. Pogodbe z železniškimi tvrdkami v Ameriki so vse strogo tajne.
Roždestvenski in Nebogatov.
Peterburg, 16. avg Tu pričakujejo, da pride Roždestvenski semkaj meseca septembra. Dali mu bodo neko mesto v mornariškem ministrstvu. Nebogatov je hudo bolan na živcih.
Japonci v severni Koreji.
Iz Syteze poročajo ruski listi 11. t. m.: Glasi se, da v severni Koreji predirajo redne japenske čete, da so pripravljene za slučaj nadaljevanja vojske prodirati proti Vla-divostoku.
»Slovo" poroča iz Vladivostoka: Po poročilih, ki so tu na razpolago, naš korejski oddelek Koreje ni le ne zapustil, ampak se na severokorejskem ozemlju nahajajo cele vojni zavodi, kakor n. pr. uprava. Očividno Japonci v tem kraju nimajo dosti čet. Njihovo „obkeljenje Linevičeve armade s se verne Koreje" je smatrati za popolnoma ponesrečeno.
Ruski upi na zmago.
„Birž. Vjed." poročajo, da je od generalnega adjutanta Kuropatkina prišlo pismo na nekega peterburškega prijatelja, v kateremu poveljnik prve armade sporoča, da so odstranjene zapreke, ki so doslej ovirale rusko zmago in da se sme sedaj z večjo gotovostjo ko doslej upati na zmago nad sovražnikom.
Na fronti. — Možici namestu vojakov.
Iz Harbina poročajo 11. t. m. ruski listi: Vsled silnega deževja zadnjih dni so imeli posestniki odprtih skladišč ob Sunga-riju veliko škodo. Zdravstvena komisija je odredila, da se uničijo velike zaloge moke in rži, ki so že začele gniti. Povelje so iz vršili. Intendantura gradi nekaj novih skladišč. Neki zasebnik je dobil dovoljenje za zgradbe električne železnice v Harbinu.
Kitajci pripovedujejo, da skrivajo Japonci svojo slabost s tem, da v jarkih postavljajo za vojake napravljene možice. Zadnje dni o položaju ni bilo bistvenih iz-prememb; male praske med egledniškimi patruljami se vrše vedno.
Vzroki ruskih porazov.
Ruski častnik, vrnivši se iz japonskega ujetništva, poroča v nekem peterburškem listu, kaj je slišal o vojski od japonskega častnika.
Vprašal sem, kako je bilo pri Ljao-
janu.
»Grozno", je odvrnil japonski častnik. „Ojama in Kuropatkin sta oba ob istem času dala povelje za umikanje. Rusi so pre hitro povelje izvršili in Japonci so zavzeli njih mesta ter so tako ostali gospodarji bojišča".
.Bilo je z vami res tako zlo?"
„Bilo je res in mi smo se že hoteli priznati za poražene, ko so nas Rusi prehiteli z umikanjem".
,A kako je bilo v januvarju pri San-depu? Ste li tam imeli veliko vojsko?"
.Peščico, okrog ene divizije. Se en vaš napad in mi bi bili morali Sandepu zapu stiti in to tem hitrejše, ker se nas Rusi že obšli od desne strani".
.Rusko umikanje je tedaj za vas bilo presenečenje ?"
»Popolnoma! Dano je bilo povelje, da se na našem levem krilu reserve pojače, ko so tu odstopili naši".
.Kako razlagate naše poraze?"
»Premalo inicijative, premalo odločnosti pri izvrševanju določenega načrta in premala svežost armade".
Vsi ti nedostatki se dajo odpraviti po toliko bridkih izkušnjah in tako ogromnih škodah.
Peti splošni avstrijski katoliški shod.
Sklicatelji za peti avstrijski katoliški katoliški shod, ki se vrši meseca novembra, so poslali sv očetu adreso, v kateri navajajo vzroke, zakaj sklicujejo shod. Odbor pravi: »Preteklo je že več let, kar se je vršil zadnji shod avstrijskih katoličanov. A ravno zdaj je potrebno, da nastopijo skupno vsi zvesti sinovi sv cerkve. Le se ozremo nazaj in si predočimo sedanji položa] cerkve v paši državi, se živo spominjamo besed Iz-veličarjevih, s katerimi je naznanil stisko Jeruzalema: »Prišli bodo dnevi, ko te bodo od vseh stranij obkolili sovražniki." Od vseh stranij in na razne načine, zdaj tajno, zdaj zopet javno, napadajo ceikev. „Proč od Rima", ki se je vršilo več let med inteligenco, so zanesli socialistični voditelji tudi med delavstvo. Nezaslišanim ponovnim na padom na zakrament presv. Resniega telesa je sledila javna agitaciji v časopisju proti nelodljivosti zakona. Ustanovili so novo društvo, središče vseh sovražnikov cerkve »Svobodna šola", ki ima namen, da se bori proti zahtevam katoličanov za krščansko šolo. Nedotakljivost in svobodo ljudskih zastopnikov izrabljajo, da morejo nekaznovani
j sramotiti in obrekovati cerkev, njen nauk ! in njene služabnike. Vedno bolj se bore za trdno organizacijo, ki naj povzroči, d« ss vsi ljudski sloji oklenejo cerkvi sovražnh idej!
Sestanek hrvaških poslancev.
Dubrovnik. Včeraj je bil tu se• stanek . dalmatinskih narodnih zastopnikov. Dogovorili so se, da skličejo na Reki sestanek vseh hrvaških opozicionalnih poslancev.
Ogrska kriza.
Kakor poroča opozicionalni »Fuggetlen Magyar Orszag" namerava Fejervaiy še enkrat pričeti pogajanja s koalicijo, da prevzame vlade. Ce se pogajanja razbijejo, nastopi Fejervary z novim programom, ki zahteva splošno volivno pravico in odpravo fidejkomisov. Razpustiti namerava tudi zbornico. Tisza je izjavil, da ni liberalna stranka v nikaki zvezi s sedanjo vlade. Potrebno je, da se liberalna stranka ne razdruži. Ce prične koalicija, ali saj njen zmerni del pogajanja, se ji lahko pridružijo liberalci. Ako pa prevzame koalicija vlado, prestopi stranka v uspešno opoziciio. Tisza namerava pregovoriti one poslance, ki žele izstopiti iz stranke, naj tega ne store. Višj' župani, pristaši Tisze, so nagovarjali liberalne poslance, naj ne izstopijo iz stranke. O sklepih včerajšnjega ministrskega sveta ni znano ničesar, poročali so le uradno, da so vsi ministri reševali tekoče posle. Vlada namerava baje odpustiti uporne občinske in stoliške uradnike. Prvi suspendirani uradnik bo podžupan peštanske stolice Beniezky.
Srbska skupščina
je včeraj odobrila po daljši razpravi volitev v okraju Morava. Stari radikalec Mostič je očital nacionalistom in liberalcem, da so se združili z vladno stranko proti starim ra-dikalcem.
Napad na kitajsko cesarico.
.Frank. Ztg." poroča iz Tjencina, da je bila kitajska cesarica na potu v poletno palačo napadena. Napadalec je bil preoblečen v vojaka. Usmrtil ga je z bajonetom neki vojak. Cesarica ni bila ranjena.
Preganjanje kristjanov v Tibetu.
„Daily Telegraph" poroča iz Tokia: V Pekin so došla poročila o krvavem klanju francoskih misijonarjev v Tibetu. Podaniki Dalaj Lame so razrušili več katoliških mi-sijonov in pomorili veliko število francoskih misijonarjev. Posredovalo bo francosko poslaništvo.
Balkan.
Carigrad, 16. avg. Hilmi paša je zapovedal vjeti albanska roparja Izlam Rue in Sčukrija iz Debre v monastirskem vila-jetu. Vojaki so osvobodili tri Kucovlahe in dva Bolgara, ki so jih albanski razbojniki imeli zaprte.
Sestanek angleškega kralja z našim cesarjem.
O sestanku obeh v'adarjev pišejo, da je bil jako prisrčen. Vladarja sta se dvakrat razgovarjala nad eno uro in pol. Prvič sta govorila vladarja v salonskem vozu na potu iz Gmundena v Išl. Zatopljena sta bila tako v razgovor, da sta, ko sta izsti pila v Išlu, prezrla si pustiti predstaviti spremstvo. Sestanek je bil brez dvoibe velike politične važnosti, dasi hoče to »Vossische Zeitung" zakriti. Piše namreč, da ostane zveza med Avstrijo in Nemčijo še nadalje trdna in da sestanek ne bo imel političnih posledic. £nano je, da si je angleški kralj zastavil nalogo, osumiti Nemčijo, in gotovo je poizkušal to tudi pri našem vladarju. Vladarja sta sama jako veliko govorila brez prič in ni izključeno, da je našemu cesarju kralj Edvard obrazložil vsenemške namene in spletke.
Nove volitve na Španskem.
Juti i priobči madridski uradni list kraljev dekret, ki razpušča španski državni zbor. Nove volitve se vrše meseca septem bra, in sicer za zbornico 10, za senat pa 24 septembra. Prva seja se vrši dne 11. oktobra.
Rusija.
O nemirih v B j a 1 o s t o k u se še poroča : Nemiri so se pričeli, ker je neki policaj povodom demonstracije ustrelil nekega mladega moža. Ke je bila vržena bomba, je pričelo vojaštvo kar slepo streljati v množico Ustreljenih je bilo 42 oseb, neštevilno oseb je ranjenih. Boji so trajali do noči. Kroglje so švigale v stanovanja in ' ubile mnogo oseb.
Ustava. V ljudsko zastopstvo bodo smeli voliti kmetje za poslance le kmete. Posl. bo 520, med njimi 90 kmetov. Ustavo razglase baje jutri. Carju so predložili osem načrtov za oklic s katerim se skliče državna duma. Car je odobril načrt, ki ga je sestavil Pobjedonoscev.
Krvavi boji v Rigi. _Lokal-anzeiger" poroča : V Rigi so povzročili
1 vs'aši 14 t. m. prekucijsko demonstracijo. Met vojaki in oboroženimi delavci je prišlo do boja. Ubitih je bilo 52, ranjenih pa 117 dcU>cev. Delavci so ubili enega kazaškega častnik« in 7 kazakov.
Slaba letina na Ruskem. Za Rusijo je letos nesrečno leto. Nesreči na bojišču in vstaji v državi grozi zdaj še tretji sovražnik : lakota. V 26 gubernijah je bila slaba letina. Popolnoma je ponesrečila letina v tulski guberniji, tej zakladnici za rusko žito. V odeški guberniji prosijo že zdaj pomoči. Tudi ob Donu se bojč lakote. Sodijo, da nastopi letos hujša lakota, kakor leta 1891, ko je bila slaba letina v 20 gubernijah.
Goreče mesto. Stavkujoči delavci so zažgali mesto Kremečug na južnem Ruskem Del mesta je že pogorel. Iz sosednih mest so se pripeljali gasilci s posebnimi vlaki. Na cestah so bili grozni prizori.
Napad na učitelja. V Varšavi je nekdo napadel z bodalcem realčnega učitelja pl. Oborskega, ki je v službi tajne policije. Oborski je smrtno nevarno ranjen, napadalec je pa uše*. Pretekli teden je policija zaprla 15 realcev.
Italijansko vojno brodovje.
Prihodnji mesec spuste v Neapolju v morje novo zgrajeno oklopnico prvega reda, »N a p o 1 i*. Ni izključeno, da bo ta oklop niča zadnja ladja te vrste ki bo zgrajena za italijansko mornarico. Kajti v mornariškem ministrstvu so vsled japonskih zmag bolj zavzeti za oklepne križarke, ki so se v dosedanji vejski bolje izkazale, ko velike oklopnice. V Castellmare je že ena oklopna križarka v toliko dograjena, da jo bodo drugo leto lahko spustili v morje. Drugo začno takoj gladiti v Neapelju ; gotova bo leta 1907. Tem slede še druge, tako da bo — seveda po mnenju italijanskih mornari ških krogov — Italija v 5—6 letih imela lepo število oklopnih križark. Vprašanje je le, či bodo italijanske finance dopuščale, da bi se izvršili vsi ti načrti.
Napad na sultana.
Iz Carigrada poročajo, da je Belgijec Jeris priznal napad na sultana Ce bi se bil napad posrečil, bi padle tudi v drugih krajih mesta bombe, da bi nastopila panika in bi bila potrebna intervencija velesil.
Štajerske novice.
š Iz Vidma. (Občinska volite v.) V dopis o obč. volitvah na Vidmu se je vrinila tolika pomota, da je postal celo nerazumljiv. Ne med volitvijo v III. razredu ampak v II. razredu je prišel g. okr. glavar v volilno sobano ter ustavil nadaljno volitev. Zakaj je to storil? Po našem zakonu mora znašati število volilcev v I. razredu vsaj dvakrat toliko, kolikor se voli odbornikov in namestnikov. Na Vidmu je pa bilo volilcev I razreda (ki plačajo tretjino direktnih davkov) 18, med tem, ko se je imelo izvoliti 8 odbornikov in 4 namestniki. Po zakonu bi se moralo torej v zapisnik sprejeti še prvih 6 volilcev iz II. razreda in se jih postaviti v I. razred. Ko je župan Ban dobil zapisnik volilcev iz davkarije, gre vprašat g okrajnega glavarja, ali ne bo treba iz II. volilnega razreda 6 volilcev vzeti ter jih zapisati med volilce I razreda. G. okr. glavar mu reče: .Tega ni treba". Na to besedo je torej ostalo 18 volilcev v
I.	razredu, kakor je napravila davkarija zapisnik. Ob času reklamacije se tudi nihče ni zglasil pri reklamacijski komisiji, ki bi bil to zahteval. Še le po preteku r e-klamacijske dobe, tekem zadnjih 8 dni pred volitvijo, ko se po postavi več ne sme izpreminjati zapisnik volilcev, pride neka pritožba potom okr. glavarstva na občino Videm, naj v navedeni zadevi potrebno vkrene. Kaj hoče zdaj vkre-niti župan? Glavar mu je naročil, da naj ostane zapisnik takšen, kakršnega je sestavila davkarija (torej 18 volilcev v I razre du); zraven je davno pretekla reklamacijska doba in se zadnjih 8 dni ni smelo nič več popravljati v zapisniku volilcev. Po razsodbi župana je bil zapisnik volilcev pravomočen Tu pa zahteva potem, ko se je volitev v III. razredu že izvršila, in se že vršila volitev v II. razredu okrajni glavar, da se mora volitev ustaviti. Kakšne razmere so to? Glavar je ob pravem času imel za pisnik volilcev v rokah Zikaj ni županu takrat naročil, da mora 6 volilcev iz II razreda prestaviti v I razred? se ve tudi primerno število volilcev iz III razreda v
II.	razred? Zupan bi bil rad to storil, ker je sam najbolj želel, naj bi bila ta volitev popolnoma postavna. Kajti grozno mučno je, vedno in vedno ponavljati te volitve in razburjati občane. A glavar mu tega ni.na-svetoval, temveč dejal, naj ostane zapisnik, kakršen js bil sestavljen od davkarije Ka kor je zmagala slovenska stranka v III, bi bila zmagala tud< v JJ r»7redu
š Iz „nemških(( Braslovč. P.še se nam \i Bi-islo«0: Ko po dolgem potu š'rom Slovenije dospem zopet v pri jazne Braslovče, Aitam v trgu na neki hiši — nomina sunt odiosa — sledeče: Samstag,
den 12. August 1905 WohHhatigkeitskonzert Stadtheater Cilli, Baron Cnoblach". Kaj ne kako imenitno in kako duhovito?! Svoji® očem nisem verjel. Ves začuden kakor v sanjah vprašam mimo idočega znanca izza davnih, kje sem pravzaprav, imam li še daleč do Braslovč. Presenečen me pogleda; »I lejte si no, saj so to Braslovče.« — To? Kaj pa te pomeni? — »I, no, nič ne veste tukajšnji g. baron imajo v .teatru" v Celju' nekšen koncert v prid tamošnjim veteran-cem (g. baron je menda pokrovitelj tega društva) in v — svoj, da pokrijejo (čujte) stro-ške za popravo razvalin. Polovico vzamejo g baron, polovico veteranci. Prihodnji teden, na cesarjev rojstni dan menda, pridejo ti veteranci v Braslovče (čujte in strmite!) in prirede koncert na popravljenih razva-linah starega gradu." — Aha, hvala lepa! Z Bogom! — Vedel sem dovolj. Torej tako daleč smo prišli, da nadlegujejo celjski nem-škutarji cele oddaljene Braslovče in vznemirjajo mirne duhove slovenskih deželanov, — Neki tukajšnji, sicer jako ugledni go-stilničar — ime takrat zamolčimo, a pri-hodnjič brez pardona — misli baje prirediti tej deputaciji celjskih malharjev kavalirski vsprejem in jih pogostiti v svoji gostilni s pivom iz nemške tovarne (čujte!) Kaj bo pa z našimi cenjenimi vsakdanjimi gosti? S frazo: »Hsute sind wir teuč" ne bodo za dovoljm. A škandal ostane škandal, če se to zgodi. Ne, ne, gospodje! V Braslovčah ni tal za nemčurstvo. To so spoznali že mnogi in se stisnili pod klop. Spoznate tudi vi! Braslovče so slovenske... Pokažimo z dejanjem, da tudi ostanejo slovenske. Društva prirerajte veselice, ki naj vzbujajo še zaspane Braslovčane in dramijo speče duhove k delu. Braslovška »Ciril Metodova podružnica" na noge. Pozno je že. Žs stoji solnce visoko, že bije enajsta ura, kmalu bo treba dati račun.----Vseznalec.
š V Muro je skočila in utopila pri Gradcu stotnikeva vdo»ra gospa Ida pl. K o n t s e k.
š Izžrebani porotniki celj. skega porotnega sodičča za prihodnje zasedanje so sledeči: Andr. Antloga, Zaloge; Maks Senitza, Celje; Lovrenc Potočnik, Slatina; Adalbert Geis, Žalec; Franc Skaza; Kosmos Rakusch, Rogatec; Martin Frece, Bizelj; Franc Pecolez, Legen; Alojzij But, Gor. Kostrivnica; Mih. Balon; Anton Schuk, Slovenji Gradec; Mih. Kumer, Šoštanj; Ulrih Lager, Velenje; Jožef Pauer, Braslovče; Ludovik vitez pl Matthen, Franc Gračner, Mišjidol; Jožef Sosterič, Teharje; Ivan Rup, Slovenji Gradec; Jožef Berliig, Rogatec; Franc Piki, St. Pavel; dr. Karol Leuschner, Brežice; Ivan Koničnik, Verhe; Hans Zottl, Konjice; Ivan Jezernik, Brezova; Rajmund Braternič, Luče; Jožef Podgeršek, Vrbno; Franc Kukalu, Gomilsko; Mih. Tuj-mik, Drožmirje; Franc Pachiaffo, Celje; Anton Chiba, Celje; Franc Marčič, Slovenji Gradec; Jožef Skaza, Velenje; Anton Elen-der, Mozirje; dr. Jožet Rakiz, Smarije; Jožef Mikuš, Gornji grad; Anton Gajšek, Celje; dr. Aug. Schurbi, Celje; Vincenc Uzen, Sp Gružovlje; Adalb. Globočnik, Žalec; Jožef Krell, Celje; dr. Eug. Hegri, Celje; Leopold Warmbrechtsamer, dr. Anton Schwab, Jakob Krestnik, Celje; Mihael Wakonigy, Celje.
š Ogenj. Dne 14. t. m. ob 2 uri ponoči je pričelo goreti v vasi Brezula pri Račjem. Zgorelo je sedem poslopij dvema posestnikoma. Rešili so le eno gospodarsko poslopje in eno hišo. Manjkalo je vode.
Dnevne novice.
Občni zbor »Katol. tiskovnega društva" se je vršil danes ob 10. dopoldne. Predsednik kan K a 1 a n je omenil, da se društvo vsestransko razvija. G. tajnik Smolnikar je poročal o posameznih podjetjih, v katerih je uslužbenih sedaj 114 oseb. Društveni izdatki so bili v pritšli triletni dobi izredno veliki, ker je društvo moralo poleg moderne opreme ljubljanske tiskarne izdati velike vsoto za nakup tiskarne v Postojni in prezidavo tiskarne v Novem mestu. OJstopivšemu odboru se je izrekla na predlog g. kan. Kar-1 i n a zahvala za požrtvovalno delovanje. Izvoljen je bil sledeči odbor: Cekal Ferdinand dr., F 1 i s Janez, Gruden Jožefdr., Janežič Janez dr., Ka-lan Andrej, Kolar M*tija, Kr-žič Anton, Lampe Evgen dr., Novak Janez, Smolnikar Luka, oušnik Janez, Žitnik Ignaci dr., Ušeničnik Aleš dr., Ušeničnik Franc dr.
Vzgled našim trgovcem. Iz Prage poročajo: Zastopniki čeških trgovskih zbornic so sklenili pozvati češke trgovce, naj se odslej pri svojem občevanju z raznimi tvrdkami v Avstriji poslužujejo le češč ne posebno pri občevanju s tvrdkami
„a Nižje Avstrijskem. Ce bi naši trgovci več korespondirali slovenski, bi bilo to njim v čast, mnogim Slovencem pa bi pripomogli do službe korespondentov. Sledimo češkemu vzgledu!
Vse v Ameriki! Med 1700 rezerv-niki dež. brambovskega polka št. 27 v Ljubljani, ki so bili te dni poklicani pod orožje, jih je došlo samo 700. Vsi ostali so odsotni, večinoma v Ameriki. Izselniško vprašanje vedno bolj sili k resnemu studiranju in odpomeči, ker vedno bolj kaže svoje občutne posledice za našo državo.
Glas s Štajerskega o prireditvi Prešernove slavnosti. „Siid-steierische Presse" piše: Pri odkritju Prešernovega spomenika je poverjen slavnostni govor vodji liberalne stranke g. dr. Ivanu Tavčarju. To odredbo so z velikim obžalovanjem začuli vsi, ki so si Prešernovo slavnost predstavljali kot pravo narodno slavnost, pri kateri ne bi smelo priti niti do strankarskih, niti do stanovskih razlik, kajti pri agresivni bojeviti naravi slavnostnega govornika ni izključeno, da pride de neljubih prizorov.
Naša delavska organizacija. Nedeljska delavska slavnost v Kostanjevici na Krasu je izborno uspela. Dopoldne so govorili na delavskem shodu, ki mu je pred sedoval g. dr. Lampe, Zakrajšek, dr. Lampe, Moškerc, dr. Pavlica, C o t i č, P e t e r T r e b e 1 j. Popoldne je blagoslovil zastavo .Katol. dela v. izobraževalnegi društva" dr. Pavlica, cerkven govor je govoril dr. Lampe; kumica blag. gospa Drufovka. Blago-slevljenju je sledila ogromno obiskana veselica, pri kateri so govorili Zakrajšek, Jakopič, dr. Lampe. Slavlja se je udeležila „Slov. kršč. soc. zveza v Ljubljani" z zastavo, vsa goriška delavska društva in mnogo deputacij z Goriškega. Podrobno poročilo sledi.
Hrvaški sabor. Listi pišejo, da bo hrvaški sabor razpuščen. Vlada se hoče ogniti predlogi opozicije za združenje Dalmacije s Hrvaško. Vlada namerava pri novih volitvah, ki bodo baje koncem oktobra ali začetkom novembra, najostrejše nastopiti proti opoziciji. Sirijo se tudi glasovi da bo ban Pejačevic odstopil, ker se smatra za ponižanega, kajti za kulisami aranžira vso vladno hrvaško politiko še vedno grof Khuen.
Begunje pri Cerknici — žup nija in šola. Naučno ministrstvo je 4. julija t. I. Begunje pri Cerknici potrdilo kot samostojno župnijo. Tudi zidanje nove štiri-,razredne šole lepo napreduje.
—	Gorski vodniki. Osrednji odbor „Slov. plan. društva" je sklenil gorsko vodništvo v naših planinah bolje urediti oziroma popolniti. V to svrho bo imenovani odbor že prihodnjo zimo priredil prvi tečaj za gorske vodnike, na katerem bodo priznani veščaki podučevali in vežbali mla-denče, ki imajo za ta posel sposobnosti in veselje, v vseh vedah, katere mora gorski vodnik znati. Odbor se je s posebnim dopisom obrnil na razne merodajne faktorje s prošnjo, da mu sporoče imena mladenčev, ki bi se nameravali gori nevedenega tečaja udeležiti, da bo odbor potem izmed njih izbral potrebno število gojencev iz raznih planinskih krajev.
—	Iz Toplio na Dolu se nam poroča, da je obisk kopališča povoljen, čeprav ne tak kakor bi bilo želeti. Miliarija je mnogo škodila in v damskih krogih po Ljubljani baje še vedno strah vlada pred njo. Prav po nepotrebnem. Miliarije smo pognali na vrt Gorjancev. Zadnji teden je prišlo z nova več gostov iz raznih krajev, vmes celo en knez iz Varšave Konstantin Lubomirsky s spremstvom, ki v Krki prav pridno ribari. Počastil nas je tudi sodrug Kopač, ki mu bomo v daljšem dopisu posvetili. Ako bo toplo vreme, priča kujemo še prav mnogo topli čar jev.
—	Slavnost ognjegasnega društva v Gor. Logatcu se ]e dobro obnesla. Bila je nekaj impozantnega. Zjutraj okrog 9. ure so se zbrali domači in sosedni ognjegasci pri Riharju. Vseh je bilo nekaj nad 100. Zastopana so bila sledeča ognjegasna društva: gorenje- in dolenjelo-gaško, idrijsko, vrhniško, planinsko in po-stojinsko. Tudi iz nekaterih drugih notranj skih občin so došle male deputacije. Iz Postojne je došel gospod P e t r i č , načelnik notranjskih ognjegascev, iz Ljubljane gosp. A h č i n , vrhovni vodja kranjskega »gnje-gastva Ob 10. uri so se vsi udeležili službe božie na Tabru. Ker je cerkvica premajhna, so stali okrog. Takoj po maši je blagoslo-
vil gospod župnik ob asistenci gospoda kaplana novo brizgalnice, največjo na Kranjskem. V par besedah je pojasnil pomen bla goslovljenja in izrekel željo, naj bi se pri tej brizgalnici nihče ne ponesrečil. Nato so vsi ognjegasci defilirali mimo gospodov Ahčina, Petriča, župnika in gospe kumice Puppisove. Opoldne je bil banket pri g. Lenassiju. Po litanijah se je vršila veselica na grajskem vrtu. Več šotorov je bilo postavljenih, v enem je bila slaščičarna, v drugem pivovarna, v tretjem kavarna, šotor z jestvinami, potem »raznotero" in nazadnje „muzej". Napise je lepo izdelal g. Leopold P u p p i s. Sploh ima on veliko zaslugo pri tej prireditvi. — 3olj tam v stran so pekli na drogu ko-štruna. Ves čas so hodili gostje gledat, kdaj bodo začeli rezati, pa je bilo treba dolgo čakati. V ospredju šotorov je bil prostor za ples, še bolj spredaj za tombolo. Tablic se je veliko razprodalo. .Tombole" so bile te-lica, prešič in menda en koštrun. Igrala je godba 27. pešpolka, 20 mož. Tudi nekaj častnikov z Rakeka je bil® tu. Gostov je bilo veliko iz Vrhnike, blizu 100, potem iz Idrije in Postojne. Tudi mlajev je bilo lepo število. Posebno mogočna sta bila med Ipav-cem in župniščem, potem med Štajercem in Puppisom. Veselje je bilo splošno, zabava čisto prosta, vendar ne izpodtakljiva. Inte-resantni so bili kostumi prodajalk, samih domačih gospic in gospa, ki so se res z velikim zatajevanjem žrtvovale splošni koristi. Vse se je vršilo v redu Bog daj, da bi tudi blagajna našega ognjegasnega društva imela kaj koristi od lepega dneva.
-- Kupčija za Iffirnsko graščino med gosp. univ prof Šnedelnom in gospo Hočevarjevo še ni sklenjena dtfiai tivno. Baje se gospod Škedel sedaj pogaja na Dunaju z nekim češkim konsorcijem, da mu ta odkupi premogovnik, ki je graščinska last. Dobiva se tu le rjavi premog, kojega morajo biti po izjavi strokovnjakov v tem kraiu velike množine.
—	Shod sodalitatis SS. Cor-dis za kamniško dekanijo bo v torek, dne 22. avgusta, ob pol 10. uri v N e v 1 j a h.
—	Utonil je pri kopanju dne 15. avgusta v Bregu cerkniškega jezera 191etni Ernest Jurjevčič iz Laz, župnije starotrške
—	Koralni kurz v Sekovi.
Predstojništvo benediktinskega samostana v Sekovi je radevolje ugodilo prošnji za koralni kurz, ki bo od 28" avgusta do 3 septembra. Najprimernejše bo, da gremo iz Ljubljane v ponedeljek 28 avgusta z vlakom zjutraj ob 7 05 Izstopiti moramo na postaji Knittelfeld, odkoder je še približno dve uri do Sekove. Glede stano vanja in hrane se mi je sporočilo tole Štirje gospodje lahko dobe stanovanje in hrano v samostanu za 3 K. drugi gospodje pa dobe stanovanje po 80 h na dan, hrano pa kakršno bodo hoteli v gostilni, ki je prav zraven samostana. Cene za hrano so zelo zmerne. Vož ija stane semintje iz Lesec samo 14 K. Vsega skupaj bo trajal kurz štiri dni, zakaj v soboto bomo že zopet doma, rjfzun če bo hotel kateri gospo dov dlje tamkaj ostati. Gospodje, ki nameravajo iti, naj mi, če mogoče, zatrdno spo roče, da vem vsaj približno natančno sporočiti samostanskemu vodstvu število ude ležencev. Dobro bi bilo, da bi gospodje že prej preštudirali vsaj kako manjšo knjigo o koralu, n. pr. Btrkle: „Katekismus des Koralgesanges". Naroči se v Katoliški Bukvami.
Frančišek Kimovec. — Gg. duhovnike iz Ljubljane in dežele, Ki se udeleže nedeljske slavnosti
službo božio (nb 10 ur) in pri napitnici dež predsedn ka med slavnostnim obedom, vsakokrat po 24 strelov iz topov v btiž n» mestne topniške vojašnice.
lj Budnioa. L ubljanska društvena godba priredi jutri zjutraj ob 6. o priliki rojstnega dne cesarjevega b u d n i c o.
lj Primarij g. dr. Vinko Gre-gorič se je vrnil s svojega dopusta ter danes zopet pričel ordinirati.
lj Domobranski pešpolk
št. 27 odšel je danes zjutraj iz Ljubljane k vaiam v dvehjjoddelkih ss posebnimi vojaškimi vlaki in sicer proti St. Ptt u prvi ob 1 uri 16 min. in drugi ob 4 uri 15 min. Polk se vrne šele po končanih vajah okrog 10. septembra.
lj Sara ga je bila zapustila. Posestnik Ivo Murgaš iz Gradovaca pri Belovarju je pogrešal pred kakimi štirimi tedni, ko je prišel zvečer domov, svoj« drago ženico Saro, ž njo pa tudi precej obleke in 400 kron denarja. Ker se Sara le ni povrnila, je začel Ivo za njo poizvedovati in je končno dognal, da Sara živi srečno z nekim moškim v Ljubljani. Zapuščeni mož se je takoj podal na pot in danes je zalotil svojo ljubljeno ženico v električnem vozu. Zgrabil je na cesti ležeči kamen in v tre-notku je sedel Ivo poleg svoje sare v elek tričnem vozu, ki je takoj čutila močno moževo roko. Zgodilo bi se bilo še kaj, ko bi ne bila posegla vmes izprevodnikova in stražnikova roka. Pri policiji je Sara izpovedala, da nikakor ne gre z možem domov,
vajale, ali vsaj ne s toliko preciznostjo. Tudi ostale točke: jokejska vežba bratov Koagot, spretne vežbe gdč. Helene Deike na vrvi, elegantni »grad pas de deux gracieuse", katerega sta jahala na dveh konjih brata in sestra Webb, šolska jahalka gdč. Olga, ru-munski žongler Webb, trostrokno tekmovanje v voltegu, jahale dame Armanda, Ger-truda in Jeanne, irski konj skakač „Prae-ciosa" so zelo ugajali in želi odobravanje zadovoljnega občinstva Tudi klovn Merkel je dober. Med odmorom si je občinstvo ogledovalo najmanjšega konja na svetu, črno kobilico „Colibri" z otoka Java Kobilica je 72 cm. visoka. Cirkus nudi res veliko zanimivosti in bo s tako dobrimi predstavami gotovo vzbudil občo pozornost ljubljanskega občinstva. Predstave se prično vsak večer ob 8 uri
lj Volitve v pridobninsko komisijo za III razred so se vršile včeraj. Izvoljena sta trgovska kandidata gg. K o -r e n č a n (član) in K o s t e v c (namestnik) z 21 glasovi. Kandidata gostilničarjev gg. Maček in Fric Novak sta dobila po 19 glasov. Danes pa je volil IV. razred. Izvoljeni so z 62 glasovi gg. Ig. C a m e r -n i k, kamnosek in Josip G 1 o b e 1 n i k , krojač (člana), Oblak Mat., čevljar in Tome Ivan. pozlatar (namestnika). Kandi-datje gr>silničarjev so d' bili po 51 glasov.
lj Pivovarnar Dreher ni opustil svoje ljubljansKe zaloge, ampak je izpreme-njena le dosedanja tvrdka v tvrdko: „Anton Dreyerjeve pivovarne akcijska družba."
3C01etnice „Mar.
družb", prosimo, da pri-in biretom v uršulinsko
dejo z roketom cerkev.
—	Napad na gorenjsko ie leznico. V noči na 11. t mes. se je izvršil napad na železniško progo med Hru šico in Dovjem. Na tir je bilo položene deblo in železo. Vlak je vrgel ovire s tira, ne da bi bil trpel kaj škode. O storilcih ni sledu.
—	Umrl je v Celovcu umirovljeni polkovnik Karol B a r 11 pl. B o 1 d o g-f a 1 v a.
—	Na Bregu je umrla gdč. Marija Česen, stara 26 let.
Ljubljanske novice.
lj Cesarjev rojstni dan praz nuje vojaštvo v Ljubljani po sledečem vspo redu: ob 10. uri v petek je v stolni cerkvi slovesna sveta
maša in „Te Deum", katere se ude leže vsi višji častniki, ki so še v Ljubljani navzoči, ter vse moštvo, ki ni v službi. — Slavnostni banket je ta dan ob pol 1. uri v restavraciji „Friedl" za vse častnike in vojaške uradnike; dalje službu joči podčastniki pa prirede s K u p e n obed v hotelu .Ilirija" ob 1. uri popoldne. — E^a baterija ravno tu navzočega divizijskega topniškega polka št. 8 oddala bo ob budnici zjutraj (ob 6. uri), med
ker bi bila večkrat tako „plava" po obrazu, kakor je danes. Zaradi „plavega obraza" se bodeta Ivo in Sara poravnala pri deželnem
sodišču.
lj Sir jim je dišal. Včeraj popoldne je opazilo več mladih dečkov, da ima Ivan Petelen v čolnu, ki je ležal v Ljubljanici ob Trnovskem pristanu sir. Začele so se jim cediti sline in niso si mogli kaj, da ne bi poskakali v čoln. Pojedli so ga za 2 K 70 h, in ko so bili gotovi, so jo popihali vsak na svoj dom.
lj Ljubljanske društv. godbe koncert za člane se vrši jutri, v petek, v hotelu „Južni kolodvor" (Lor ber). Začetek ob 8. uri. — Vstop za člane prost, za nečlane 40 h.
lj Predavanje. Opozarjamo na predavanje, ki se vrši danes ob pol 7. uri zvečer v prostorih »Slovenske krščansko socialne zveze", Frančiškanske ulice. Predava član „Slovenske dijaške zveze" : g. Zupin. K obilni udeležbi vabijo sklicatelji.
lj Neusmiljeni kolesar. Na državni cesti med Trojano in Vranskem je dne 13. t. m. podrl na tla neki kolesar 80-letnega starčka Ivana Eibensteinerja iz Blagovice Starček se je pri padcu tako poškodoval, da je ob ežal na cesti ves krvav, neusmiljeni kolesar 'o je pa, mesto da bi mu bil na kak način pomagal, odkuril. Upati je, da bodo oblastva tega kolesarja izsledila.
lj Pazite na otroke! Ko je včeraj popoldne peljal z oprežen>m vozom hlapec Anton Krajšek po Radecktga cesti je pritekel dveletni Franc Ogorelec iz neke veže in padel pod voz. Ako bi bil hlapec nepreviden, bi se bila lahko zgodila nesreča, tako se je pa deček na levi nogi samo ne koliko opraskal.
lj Tatvini. Dne 13 t. mes. je bila hlapcu Alojziju Bergboldu ukradena iz zaklenjene sobe goldin ura s srebrno verižico, vredna 20 K in 9 K denarja Osumljeni je znan. — Včeraj je bil zaspal sluga nemškega športnega društva Jožef Starki za Bežigradom. Med spanjem se je priplazil do njega nek neznani tat in mu ukradel iz telovnika srebrno uro z dvema krovoma, vredno 24 K.
lj Čegav je denar? Ko se je pe ljala dne 8. t. m. posestnica Marija Dobrav-čeva iz Podbrda pri Ztljimljah domov, je zapazila v svoji ročni torbici denarnico, v katvri je bila srednja vsota denarja. Kako je prišla denarnica v košaro, je zagonetno. Najbrže je pa kdo v kaki prodajalni vrgel denarnico v košaro Dobratševe, misleč, da je je vrgel v svojo. Denar se dobi pri mest nem magistratu.
lj Cirkus Lipot se je včeraj ob deseti uri dopoldne pripeljal v Ljubljane. Cirkus je vse priprave za šotore in notranjo opravo pripeljal seboj. Opoldne so precej obširni cirkm pričeli postavljati, zvečer se je pa že vršila v njem predstava. Cirkus je sedaj v mrtvi sezoni Ljubljančanom dobro došel. Pri včerajšnji prvi predstavi je bil cirkus, v katerem je prostora 2a 700 oseb, natlačeno poln. Predstava je občinstvu vsled svoje točnosti in izredn h animivosti vrlo ugajala. C rkus razpolaga s krasnimi konji, katerih dresuro je občinstvo uprav občudovalo in burno ploskalo g Lip6tu ml. Posebno je ugajal konj. ki ugasuje luči. Nekaj posebnegi je bil Merklov trio s svojim melange vežbanjem, splošno pozornost pa sta vzbudila Mr. Kittel in sin s svojimi vratolomnimi vaiami. res prvaka elastičnosti se je pokazal Mons. Sandroso, psi skakači res zaslužijo dostavek fc-nomenalni. Vse to so točke, katere se v Ljubljani še niso »z-
Razne stvari. Najnovejše.
Nezgoda na vojaški vaji. Pri vojaški vaji na Južnem Tirolskem je padel en top s šestimi konji in tremi top-ničarji 30 metrov globoko. Nekaj konj je ubitih, vojaki so pa le lahko poškodovani.
Oporoka zobozdravnika. Neki angleški zobozdravnik, ki je 50 let ruval zobe, je zapustil oporoko, da naj pokopljejo ž njim vse zobe, katere je v svoji praksi poruval. 300000 zob so izpustili ž njim v greb.
Osem poizkušenih umorov na policijske uslužbence je bilo pretekli petek v Varšavi.
Književnost In umetnost.
* Slava Mariji ob 300tetnici prve Marijine družbe na Slovenskem, 60 strani v osmerki broječa brošurica, je ravnokar izšla v založbi osrednjega vodstva Marijinih družb ljublj škrfijo, in se dobiva od danes dalje v .Katol. bukvami" in prodajalni „Kat. tisk. društva". Knjižica, ki jo krasi četvero lepih podob, je namenjena v prvi vrsti za spomin na prihodnjo nedeljsko slavnost v Ljubljani, segle pa naj bi po njej tudi vse Marijine družbe po Slovenskem in naj bi ne bilo člana ozir. članice, ki bi mu ne bila znana njena vsebina: Zgodovina, razvoj ter natančen pregled vseh Marij družb. Broširan izvod stane 40 vin., po pošti 13 v. več. Na 10 izvodov se da eden zastonj. Na dan slavnosti dne 20. avg. se bo dobivala tudi v Križankih in Rokodelskem domu.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Trst, 17. avgusta. BPiccolo1' priobčuje klavern članek o laškem vseučiliškem vprašanju. Huduje se nad meščani v Roveretu, ki ne soglašajo z izjavo mestne delegacije, ki se je izjavila za Trst. Prijema pa tudi laški parlamentarni klub, posebno pa poslanca Delugana, ki Valflorianu dejal: „Odkrito izvijam, da semodločno na-
a 1 i nič da je napaka u — „Pircolo" sam kenstatuje, da niso samo klerikalci* nasprotni vseučilišču v Trstu, ampak da je laški parlamentarni klub razdeljen v dve stranki i n d a j e p o p e 1 n o m a ne-e d i n. „Piccolo" pravi, da je zahteva »Trst ali nič" enkrat za vselej kompromitirana.
Trst, 17. avgusta. Vsled preiskave g. dr. Feruccia Cimadori je namestništvo e d -pustilo vse uradnike tržaške okrožne bolniške blagajne za mesec oktober.
Budimpešta, 17. julija. Danes se vrši konferenca poslancev, ki so se odločili izstopiti iz liberalne stranke in ki so pred tedni sklenili, da se liberalna stranka razpusti. Na današnjem sestanku je bilo predloženih več resolucij v tem smislu.
Budimpešta, 17. avgusta. Izvrše-valni - dbor ogrske soc. demokracije je iz-d*l na tisoče letakov, v katerem Košuta imenuje „izdajico domovine", ker ni izpol-
je v
j a
sproten sklepu: Trst ker sem prepričan sklep res velika
1
t a
nil obljube, da bo njegova stranka takoj šla na delo za rešitev socialnih problemov.
Peterburg, 17. avgusta. Ustavni načrt se proglasi že vsoboto, 19. t. mes., na praznik Gospodovega preobra-zenje, in bo obenem obsegal pomiloščenje za nekatere politiške in verske kaznjence. Ustavni načrt so sestavili Pobjedonoscev, Starinski, Uexkiill in Manubin. — „Novoje Vremja" poroča, da bo ustanovljena tudi kurija za kazake. Na 300 000 ljudi pride po en poslanec. Po prestolnih mestih bodo imeli volivno pravico meščani, ki plačajo vsaj 1320 rubljev stanarine na leto. Dan 19. avgusta bo za vedno proglašen kot narodni praznik.
Hlagdeburg, 17. avgusta. „Magde-burger Zeitung" poroča, da je car včeraj, ko je sprejel ministra notranjih zadev in vojnega ministra, podpisal ukaz splošne mobilizacije v celi Rusiji. Ukaz stopi v veljavo dne 1. septembra, če do tedaj ne bo sklenjen mir.
Bielostok, 17. avgusta. Tu so bili zopet novi nemiri. Židje se oboroženi bra nijo proti množici, ki pleni. Pri pogrebu 40 žrtev zadnjih nemirov so bili krvavi boji, več oseb je obležalo mrtvih, mnogo ranjenih. Vsi tovarniški delavci stavkajo.
Varšava, 17. avgusta. Na neko tajno obvestilo je policija v Varšavi obkolila hišo neke vdove. Prebivalci so pričeli na policijo streljati in ustrelili so tri policaja. Po hudem boju se je policiji posrečilo vdreti v hišo, kjer je našla veliko zalogo orožja in veliko revolucijonarnih proklamacij. Tri ranjene zarotnike so policaji uklenili in odpeljali v zapor.
Kovno, 17 avg. Pred nekaj dnevi je več pijanih vojakov ustrelilo nekega moža in neko ženo, ki sta nehote zašla med množico delavcev. Včeraj se ie vršil pogreb teh žrtev. Delavci so prisili tovarnarje in trgovce, da so zaprli svoja podjetja. Tudi guvernerja so prisilili, da je dal zapreti vojake, ki so ustrelili nedolžne osebe. Delavska zveza strahuje celo mesto in guvernerja samega.
Peterburg, 17. avgusta. V vzhodno-morskih pokrajinah se vlačijo teroristiške tolpe od mesta do mesta, od posestva do posestva in uganjajo strahovitosti, demolirajo cela posestva, onečaščajo žene, tepo duhovnike. Tolpe ne puste žeti žita, sežigajo žetev in pobijajo ljudi.
Peterburg, 17. avg. Za vzhodno-morske pokrajine bo car imenoval nove guvernerje.
Carigrad, 17. avgusta. Bolgarske vstaške čete so zažgale samostan Lidolaj pri Monastiru, ter so pobile nekaj srbskih menihov. Četa 100 Grkov je prišla v Klo-dorlodice in ubila 17 pristašev eksarhata ter plenila v selu. V Kumanicih so grški vstaši napadli nekega popa in dve drugi osebi ter jih ranili.
Katania, 17. avgusta. V Granmichelu na Siciliji so se vršili hudi izgredi. Ob priliki nekega delavskega obhoda je nahuj-skana množica napadla magistrat, zanetila v njem ogenj in razbila vrata. Napadeni vojaki so morali po dolgem obotavljanju streljati. Ubili se šest demonstrantov in jih več ranili. Tudi nekaj vojakov, med njimi kara-binijerski maršal, je ranjenih cele z noži.
Peterburg, 17. avgusta. Zadnje rusko poročilo trdi, da na bojišču ni posebnih izprememb. Ojama počasi izpreminja razpoložbo svojih čet tako, da se število korejske armade povečuje na škodo man-džurski. Črta Cabovtun - Cantufu - Sahedd-Mančendzi je jako močno utrjena. Ves kraj od Cantafu do Tjelina je nepretrgana vrsta tesno med seboj zvezanih trdnjav, ki so oborožene z mnogimi trdnjavskimi topovi.
Portsmouth, 7. avgusta. V včerajšnji seji mirovne konference sta bili točki VII. in VIII. odobreni. Razprava o točki VII. je včeraj trajala do 1. ure popoldne ter se je nadaljevala od 3. ure pop. do pol 7. ure zvečer.
Zahvala.
Povodom smrti in pogreba najine prelj ubij ene, edine hčerke
Minice
došlo nama je toliko iskrenih izrazov pravega sočutja, da si štejeva v dolžnost najtoplejšo zahvalo izreči vsem, ki so nama v teh težkih urah lajšali najino bol in spremljali nepozabno pokojnico k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo morava tudi izreči na tem mestu obema gg. duhovnikoma za lepo spremstvo v cerkev in na pokopališče.	1647
Hrenovice, 13. avgusta 1905.
Ivan in Nežka Papler.
1648 1-1
Zahvala.
Podpisani je imel svojo hišo in gospodarsko poslopje zavarovano pri c kr. priv. zavarovalni družbi „Avstr. Feniks" za 900 K. Oboje je dnčlO. avgusta 1.1. pogorelo in že naslednji dan, 11. avgusta mi je zastopnik družbe izplačal vso svoto brez odbitka.
Prav iskreno se c. kr. priv. zavarovalni družbi „Avstr. Feniks" zahvaljujem za tako hitro izplačilo in jo vsakemu priporočam v v zavarovanje.
V Meukšu, 12. avgusta 1905
1649 i-i Jakob Lipovec I. r.
Jan Žumer 1. r., priča; Martin Jan 1. r., priča. Potrdi: Županstvo v Gorjah, okraj Radoljica.
Žumer 1. r.
Za našo tovarno se išče soliden, izurjen
hlapec
ki ima dobra izpričevala in govori tudi nemško.
Dolsko-videmska tovarna za barve I. M. Fink-ov zet v Dolu p. Ljubljana.
(
1644 (U6tel Klembas) 3
v Brežicah "i
se odda takoj na račun.
Natančneje pogoje pove oskrbništvo „Narodnega doma" v Brežicah.
Učenec
primerne šolske izobrazbe
sprejme se takoj v uk v trgovino z železnino
1653 3-i Valentin Golob Ljubljana, Mestni trg št. 10.
Hhiša
na lepem prostoru pri glavni cesti poleg farne cerkve, z vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi, poldrugo uro oddaljena od mesta, kjer se sleherni dan strži 60—80 kron, ob nedeljah in praznikih črez 200 K, posebno pripravna za takega, ki je bil v Ameriki, se proda vsled rodbinskih razmer.
Kje pove upravništvo »Slovenca".
IT Gospod
se sprejme x
na hrano in stanovanje
na sv. Petra cesti 58, I.
1635 3—2
—— %
I XX. letni tečaj | | XX. letni te6aj | Oblastveno priznano
aeiko odjojeualiSče Kujlmayr
v Gorici >526 8
sprejema učence, kateri obiskiyejo srednje šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo.
Kuharica
dobi takoj službo v mestnem župniščn. Plača 20 kron.
1629 3—3 Naslov pove upravništvo.
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! K 500 komadov £
1641 3—1
Za gld. 1-95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnja t mošojiček za denar, l žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. V95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Okolu 500 M. vina
dobrega, domačega iz lastnih vinogradov ima naprodaj po ceni 16— 18 kr. liter VINKO VANIC, Krapina, i435 i4_14
Vzorce pošljem na zahtevanje.
Skandinavski cirkus K. Lipot
Ljubljana, Lattermanov drevored.
Danes in vsak dan zvečer ob 8. uri
velika briljantna predstava.
V nedeljo popoldne ob 4. tiri in zvečer ob 8. uri
! 2 predstavi 2 !
Vsaka predstava z bogatim menjajočlnt se velikim programom.
Cene prostorom: Sedež v loži K 3 -, zaprti sedeži K 2 —, I. prostor K 1'50, II. prostor K 1-—.. Galerija 50 vin. Vojaki niže od narednika in otroci pod 10. leti plačajo pri popoldanskih predstavah 1. mesto 80 vin., II. mesto 50 vin. Galerija 30 vin... sicer polne cene. Vstopnice se prodajajo (He da bi bilo plačati pristojbino za predznambo) v tobačni trafiki g. Sešarka: v Šelenburgovi ulici. 1646 1
Razglas.
Ker prvi občni zbor „Kmet. društva v Dol. Dobravi, registr. zadruge z omejeno zavezo", kateri se je sklical na dan 30. julija t. I. ni bil sklepčen, vršil se bode
v torek, dne 5. septembra 1905
ob V2II. uri dopoldne
Y društvenih prostorih na Dol. Dobravi št, 13
drugi občni zbor
s sledeeim dneVnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1.1904.
3.	Sklepanje o razdružbi zadruge.
4.	Eventuelna volitev likvidatorja.
5.	„	„ načelstva.
6.	„	„ nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ta občni zbor bode sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev.
K obilni udeležbi vabi člane
1651 i-i	načelstvo.
Blagajnicarko
sprejme takoj neka trgovina v Ljubljani. 1639 2 Naslov pove upravništvo.
1633 3-2
Razpis.
Pri Mestni hranilnici ljubljanski je oddati služba hišnika zajedno kurjača, kateremu se določi plača letnih 700 K, in ki bo imel prosto stanovanje, kur avo in luč
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje z dokazili o domovinstvu, starosti, neoma-deževanem življenju, krepkem zdravju, znanju slovenskega jezika v govoru in pisavi in o dosedanjem službovanju opremljene, lastnoročno pisane prošnje podpisanemu ravnateljstvu
do 30. avgusta 1.1.
Pri podelitvi službe se bo v prvi vrsti oziralo na one prosilce, ki so vsaj nekoliko izurjeni v mizarstvu ali v ključarstvu ali sploh v mehaniki, in ki znajo opravljati centralno kurjavo.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1905.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
se še oddajo na Selu, pošta Žirovnica, Gorenjsko pri Egidiju Jegliču.
1634 2-2
Velecenjene gospodinje!
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino le spodaj
označene.
1045 26—14

IfUBLJANSKE TESTENINE
ripoznano najboljše!
•V Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd.
Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna ivršitev naročil na borzi.
99
Menjarična delniška družba
JIEU C U R
66
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
SW Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—88