1 GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 9 l junij 2020 l {tevilka 2 Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ junij 2020, {tevilka 2, letnik 9 ISSN 1848–4360 Reka, junuj 2020 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni~ glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Vesna Ro`man Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz Zveze slovenskih društev na Hrvaškem 4 Iz društva 6 Ustvarjalni COVID 9 Iz pouka DPS 18 Literarni koti~ek 20 Si-T 21 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 slovenskidom@bazovica.hr Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr J J unijska številka Sopotij je v znamenju koronavirusa, ki je nasploh zaznamoval zadnje mesece in v kratkem ~asu korenito posegel tudi v naša ž ivljenja ter med drugim zaustavil, preložil ali prepre~il veliko na~rtovanega. V društvu dogodkov ni bilo, okrnjena dejavnost je potekala na daljavo, izleti so bili odpovedani. Ni bilo pri~akovati, da bo gradiva za Sopotja dovolj, ~e sploh, morda le za septembrsko številko. A prva je dvom o tem izrazila grafi~na urednica Vesna Rožman, prepri~ana, da bodo ljudje gotovo pisali, pa~ ustrezno razmeram, medtem ko je vodja planinske skupine Darko Mohar k sodelovanju pozval tudi prijateljska planinska društva na Hrvaškem in v Sloveniji. Odziv je bil nepri~akovan, kar nekaj gradiva se je nabralo tudi za naslednjo številko! Sicer pa sta prispevke poslali tudi u~iteljici Ksenija Klovar Lukari}, ki pou~uje slovenski jezik po modelu C v OŠ Kozala na Reki in Vida Srdo~, ki pou~uje dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v KPD Bazovica. Na daljavo je potekala tudi dejavnost likovne skupine, objavljamo pa tudi zapis o tem, kako je koronavirus zaustavil vaje in nastope plesalcev folklorne skupine. Omejitveni ukrepi pa niso zaustavili vodstva Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki je neutrudno nadaljevalo prizadevanja za uvedbo slovenš~ine na ve~ ravni, se udeležilo webinarja v okviru projekta za mlade Mreža Alpe-Jadran (M. A. J.), na daljavo uspešno organiziralo redno letno skupš~ino in se sre~alo tudi z novo ministrico, pristojno za Slovence v sosednjih državah in po svetu, dr. Heleno Jaklitsch. Tudi v tokratni rubriki Literarni koti~ek gostuje Marija Šenk, ki se dotakne aktualnega "sovražnika". Rubrika Si-T spremlja dejavnost Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške (RH), Dragica Jakseti~ pa se v Pogledu z onkraj Snežnika ozre na zlorabe oblasti, tudi v Sloveniji navzo~e v kriznem ~asu. Rubrika Sre~anja tokrat predstavlja Zdenko Kallan Verbanac, v društvu vsestransko dejavno, od planinske, likovne in recitatorske do skupine za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila, predvsem pa pevke v glasbeni skupini Mimo ritma, ki s svojimi nastopi vedno prinaša dobro razpoloženje. V upanju, da se bodo razmere zaradi koronavirusa v dolo~eni meri uredile, vam želimo prijetno poletje in vas hkrati znova vabimo k sodelovanju in soustvarjanju Sopotij v besedi in sliki. y Uredništvo OBVESTILO Zveza slovenskih društev na Hrvaškem k sodelovanju vabi mlade Z Z veza slovenskih društev v okviru mednarodnega projekta za mlade Mreža Alpe-Jadran (M. A. J.) vabi k sodelovanju in zbira podatke o zainteresiranih za morebitno vklju~itev. Zaželeni so stiki predvsem s slovensko govore~o mladino na obmo~ju Hrvaške, od dijakov zadnjih razredov srednje šole do mladih, starih do 30 let, vseh narodnosti. Krovna organizacija jih želi obveš~ati o dogajanjih na projektu, poteku spletnih seminarjev in sre~anj ter jim pomagati pri vzpostavitvi mednarodnega sodelovanja s slovensko mladino v obmejnem prostoru držav Italije, Avstrije in Madžarske. Namen projekta je tudi vzpostaviti bazo podatkov o slovenskih obrtnikih in podjetnikih s tega obmo~ja ter njihovo medsebojno sodelovanje. Vsi zainteresirani se lahko javijo na naslov naslednje e-pošte: zveza@slovenci.hr. Ve~ na straneh www.slovenci.hr in www.facebook.com/Zveza.Slovenci.HR. Uvodnik IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 1. februar Zveza slovenskih društev zaposlila tajnico V V odstvo Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je v prizadevanju za vzpostavitev rednega in širšega delovanja krovne organizacije sklenilo odpreti delovno mesto tajnice. Na javni razpis za zaposlitev je prispelo ve~ kot trideset prijav. Po pogovorih z vsemi kandidatkami, ki so se lahko odzvale, se je vodstvo odlo~ilo za izbor diplomirane ekonomistke Saše Kernjak Zubovi}. Zaposlena je od februarja in delo redno poteka, a po uveljavitvi kriznih ukrepov predvsem po telefonu in elektronski poti. Vse pomembne novosti so objavljene na Facebook strani krovne organizacije, medtem ko stik s ~lani, društvi in ustanovami poteka ve~inoma po elektronski pošti. 11. marec Otroški vrtec Pjerina Verbanac, Labin je sešla z ravnateljico vrtca Pjerine Verbanac Ivano Š kopac. Predlog o uvedbi slovenš~ ine je ravnateljica sprejela z naklonjenostjo ter napovedala preverjanje zanimanja in pripravljenost nadaljevati korake za uresni~itev pobude. Barbara Riman pa se je glede uvedbe slovenš~ine po modelu C s posebnim dopisom obrnila tudi na pristojno hrvaško ministrstvo, ki na~eloma mo~no podpira izobraževanje v manjšinskih jezikih na vseh ravneh. Ministrstvo je v odgovoru med drugim odobrilo njen predlog in krovni organizaciji dovolilo imenovanje zunanjega sodelavca za slovenski jezik in oblikovanje pristojne delovne skupine Barbara Riman, foto: na državni ravni. To je pomembna no- Marjana Mirkovi} vost, ki je doslej ni bilo, z ministrstva pa so tudi izrazili ž eljo po sre~anju z vodstvom Zveze slovenskih društev po ukinitvi kriznih razmer. y Marjana Mirkovi} 19. marec Krizne razmere zaradi koronavirusa omejile delovanje RH je zaradi pandemije bolezni Covid-19 razglasila zaporo in tako je Zveza slovenskih društev, enako tudi ~lanice, delo prenesla na opravljanje dela zdoma. Na~rtovane dejavnosti in projekti so se nadaljevali v okviru možnega. M M ed temi je tudi mednarodni projekt Mreža Alpe Jadran (M. A. J.), v katerega se je Zveza slovenskih društev vklju~ila lani, namenjen pa je mladim iz sosednjih držav Slovenije – Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Sooblikujejo ga Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta, Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca, in Razvojna agencija Slovenska krajina (RASK) iz Monoštra. Cilj projekta je povezovati mlade na omenjenem obmo~ju in jih spodbujati k prepoznavanju pomena slovenskega jezika kot prednosti za nadaljnje izobraževanje, zaposlitev ali iskanje priložnosti v podjetništvu. Letos so bila na~rtovana štiri sre~anja, a dogovori o tem so, kot siceršnja dejavnost krovne organizacije, potekali v virtualni obliki, prek aplikacije Zoom. Novim razmeram so organizatorji prilagodili tudi dogodka, predvidena 23. aprila in 14. maja, v Podjuni (Avstrija, gost Niko Klanšek) in Trstu (Italija). Prvi je že uspešno potekal v obliki spletnega seminarja (tako imenovani webinar), zelo zanimivo predstavitev in pogovor z vsestransko uspešnim V V okviru prizadevanja za uvedbo u~enja slovenš~ine, zlasti na predšolski ravni kot celodnevno bivanje, je predsednica Zve- ze slovenskih društev Barbara Riman med drugim zaprosila za pogovor tudi z vodstvom vrtca v Labinu. V sodelovanju s tamkaj- šnjim Društvom Slovencev in predsednico Silvo Šutar Vuji~i} se Saša Kernjak Zubovi}, foto: Marjana Mirkovi} Pogovor z ministrico RS, pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Heleno Jaklitsch P P redsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman se je udeležila videokonference z ministrico RS, pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch in državnim sekretarjem dr. Dejanom Valentin~i~em. Predstavila jima je delovanje krovne organizacije, položaj društev in pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem, dejavnosti na podro~ju povezovanja slovenskih kulturnih društev ter nove zamisli krovne organizacije in predvidene pristope za njihovo uresni~evanje. Barbara Riman je v pogovoru med drugim opozorila na izzive, s katerimi se sre~ujejo ~lani slovenskih društev IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 5 Nikom Klanškom pa si je mogo~e ogledati tudi na Facebook strani krovne organizacije. Dve sre~anji sta napovedani še jeseni, septembra na Reki in novembra v Ljubljani ali na Bledu. Velja dodati, da projekt med drugim predvideva obetajo~e novosti, med drugim odprtje spletne trgovine z izdelki slovenskih obrtnikov z obmo~ja Alpe-Jadran. Zveza slovenskih društev na svoji spletni in Facebook strani redno objavlja vse informacije o poteku projekta M. A. J., za zbiranje podatkov o mladih, ki bi se lahko vklju~ili v ta projekt, pa je zaprosila tudi 4. maj Redna letna skupš~ina Agata Klinar Medakovi} je predsednica NO krovne organizacije, foto: Marjana Mirkovi} L L etošnja redna letna skupš~ina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je v izrednih razmerah zaradi pandemije koronavirusa in s tem omejitve potovanj in zbiranja ve~jega števila oseb (še vedno so ukrepi povezani z delovanjem v zaprtih prostorih) potekala nekoliko druga~e. Vodstvo krovne organizacije je s predsedniki društev predhodno preverilo, kako naj bi skupš~ina potekala in ve~ina izmed njih se je odlo~ila za elektronsko izvedbo. Pred tem je nadzorni odbor (NO) na elektronski seji 7. aprila pregledal in soglasno sprejel poro~ilo o finan~nem poslovanju 12. maj vsa društva. Poziv v tej zvezi je objavljen tudi na 3. strani te šte vilke Sopotij. Zveza slovenskih društev se je prijavila tudi na razpis hrvaškega ministrstva za znanost in izobraževanje v okviru posebnih programov za narodne manjšine, in sicer za tri sklope: sofinanciranje strokovnega izpopolnjevanja u~iteljev, ki pou~ujejo slovenski jezik v osnovnih in srednjih š olah na Hrvaškem (predvideno je enodnevno izobraževanje s predavanjem, delavnico in razpravo), literarno tekmovanje u~encev in dijakov v teh šolah ter izdajo tiskovin, ki prispevajo k promociji jezika in so namenjene izobraževanju v osnovni in srednji šoli (predviden je izid pou~ne abecedne pobarvanke – kot pomo~ pri u~enju slovenskega jezika v prvem in drugem razredu osnovne šole, uporabne pa tudi pri pouku v slovenskih društvih). y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} Zveze slovenskih društev v letu 2019 ter njeno delovanje in porabo sredstev ocenil za skladno s predpisi in opravljeno v duhu dobrega gospodarja. Skupš~ina je v elektronski obliki oziroma prek e-pošte potekala od 17. aprila do 4. maja, na dnevnem redu pa so bili poro~ilo NO za leto 2019, povzetek lanske dejavnosti in na~rti za letos, opredeljeni tudi finan~no, in razno. Društva so poimensko udeležbo delegatov skupš~ine sporo~ila na potrjenih poverilnicah, vsi delegati so glasovali o vseh to~kah dnevnega reda in svoje odlo~itve posredovali na podpisanem glasovalnem listu. Na skupš~ini je sodelovalo triintrideset delegatov iz petnajstih društev, ki so soglasno sprejeli vse to~ke dnevnega reda. Žal takšna izvedba ni omogo~ila konstruktivne razprave, gotovo pa bo v prihodnje še dovolj priložnosti za izmenjavo mnenj. Nadejamo se, da bodo nadaljnje skupš~ine lahko izvedene na na~in, kot smo ga vajeni sicer. Takoj ko bodo razmere to omogo~ale, je predviden tudi sestanek predsednikov slovenskih društev na sedežu krovne organizacije na Reki, namenjenem predvsem dogovoru o izvedbi letošnjega sre~anja vseh slovenskih društev na Hrvaškem oktobra, ~e sploh, ker verjetno covid- 19 žal ne bo dopustil sre~anja v ve~jem številu. Vseeno pa se moramo zavedati, da so tista prava pot v prihodnost povezava med društvi, strpnost, upoštevanje razli~nih mnenj in dialog. Prepri~ani smo, da se bomo kljub temu, da nam trenutno covid-19 kroji naša življenja, znašli in naše slovenstvo še naprej prenašali mlajšim generacijam. y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEMIZ DRU[TVA 6 (prostorska stiska, težave slovenske skupnosti v Zagrebu po potresu, pomanjkanje ustreznih kadrov in njihove zaposlitve, nezadostno financiranje društev na Hrvaškem, ki jih RS šteje za izseljenska). Posebno pozornost je Barbara Riman namenila tudi u~enju slovenš~ine na Hrvaškem, zlasti po modelu C, in težavam pri uvedbi jezika na predšolsko raven. Ministrica in državni sekretar sta se pri tem strinjala, da je treba izkoristiti vse dane možnosti in pouk slovenš~ine razširiti. Barbara Riman je sogovornika seznanila tudi s težavami prebivalcev na obmejnem obmo~ju, nastalimi zaradi aktualnega mejnega režima (dnevni migranti, karantena itn.). Napovedala je še na~rtovano usmerjenost krovne organizacije na podro~je gospodarstva in razširitev delovanja, kot je na primer pridobivanje sredstev, tudi evropskih, v okviru razli~nih projektov. Sogovornika sta med drugim izrazila zadovoljstvo nad izboljšavo zdravstvenih razmer, prejela pa sta tudi vabilo na obisk slovenske skupnosti na Hrvaškem, ko bo to mogo~e. Dr. Helena Jaklitsch, foto: www.gov.si y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} 20. maj Kandidatura za parlamentarne volitve Z Z veza slovenskih društev je poslala poziv vsem slovenskim organizacijam in predstavnikom slovenske narodne manjšine za iskanje osebe, pripravljenih kandidirati na parlamentarnih volitvah na Hrvaškem v 12. volilni enoti, v kateri se volijo predstavniki narodnih manjšin. Kot je znano, ima slovenska manjšina pravico zaradi (ne)števil~nosti, sicer bolj formalno, voliti svoj sedež v parlamentu skupaj s štirimi drugimi manjšinami (albansko, bošnjaško, ~rnogorsko in makedonsko). Pred~asno razpisane volitve za 5. julij so kljub temu, da je bila to tema že na sre~anju novembra lani, dolo~eno presene~enje, in ker slovenska manjšina še vedno nima morebitnega kandidata, je vodstvo krovne organizacije poslalo omenjeni poziv. Poslanka v zadnjem mandatu Ermina Lekaj Prljaskaj, izvoljena iz vrst albanske narodne manjšine, sloven- ski narodni manjšini ni namenjala pozornosti in ta sploh ni omenjena v Operativnih programih za narodne manjšine za obdobje 2017–2020. Dejavnost Ermine Lekaj Prljaskaj v saboru tudi ni prinesla nobene izboljšave za slovensko narodno manjšino. Potrditev pa~, da se mora slovenska narodna skupnost za izboljšanje svojega položaja bolj potruditi sama, in edinstvena priložnost za to so parlamentarne volitve. y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} 28. februar Dom na Sviš~akih gostil ob~ni zbor PD Snežnik K K ot vsako leto je tudi letos ob~ni zbor PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, katerega kolektivni ~lan je tudi PS KPD Bazovica, potekal v planinskem domu na Sviš~akih. Udeležence so pri~akali na novo asfaltirana cesta do doma, skoraj v celoti obnovljen dom in zimska idila s petimi centimetri novozapadlega snega. Na ob~nem zboru se je po š tirinajstih letih pridnega dela od vodenja poslovila dosedanja predsednica Darinka Dekleva. Planinci KPD Bazovica so z njo izpeljali veliko skupnih projektov: štirinajst sre~anj Prijateljstvo brez meje, proslave stoletnice in 110. obletnice delovanja PD Snežnik ter 10. in 15. obletnico delovanja PS KPD Bazovica, ve~ skupnih izletov, znamenito Trilogijo ob proslavi desetletnice reške PS in še marsikaj bi se dalo našteti. Skupnih sre~anj bo še veliko, z odstopom z vodilnega mesta se namre~ ni prenehalo Darinkino druženje z gorami. V imenu KPD Bazovica ji izrekamo veliko zahvalo za dobro sodelovanje in marsikateri lep trenutek. PD Snežnik bo do volilnega ob~nega zbora vodil Domen Strle. y Darko Mohar Domen Strel in Darinka Dekleva, foto: Milan Grlica 6. marec, Državni arhiv Reka Korajža je ženskega spola, razstava IZ DRU[TVA P P S KPD Bazovica je v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem (SPM) iz Mojstrane organizirala razstavo o najuspešnejših slovenskih alpinistkah. Pripravila jo je avtorica Saša Mesec, kustosinja SPM. Gostovanje razstave na Reki je plod ve~letnega dobrega sodelovanja SPM in PS KPD Bazovica. V izvirni postavitvi ima razstava š tiri dele: prvi govori o za~etkih ženskega alpinizma v Sloveniji, drugi predstavlja dvajset alpinistk, tretji s š tevilnimi fotografijami in osebnimi predmeti prikazuje njihovo ž ivljenje ob alpinizmu, medtem ko je ~etrti del namenjen ra~unalniški aplikaciji Baza, ki je bila na Reki na vpogled samo ob odprtju razstave. Obstaja š e peti del, v katerem so v tiskani obliki podani odgovori alpinistk na ve~ osebnih vprašanj – knjižica se imenuje Na štiri o~i. V sodelovanju s Hrvaško planinsko zvezo (HPZ) pa je bila razstava na Reki razširjena s panojema o razvoju ženskega alpinizma na Hrvaškem. Ta del razstave je hkrati pri~a tudi zelo dobrega sodelovanja planincev in planinskih zvez Slovenije in Hrvaške. O hrvaškem ž enskem alpinizmu je na odprtju spregovorila osvajalka gore Cho Oyu, visoke ve~ kot 8.200 metrov, reška novinarka Vedrana Simi~evi}. Na predavanju pa je svojo alpinisti~no in ž ivljenjsko pot predstavila Marija Štremfelj, osvajalka štirih osemtiso~akov, z možem Andrejem pa sta kot prvi zakonski par stala tudi na vrhu najvišje gore sveta, Mount Everestu. Kulturni program ob razstavi je izpolnil nastop mešanega pevskega zbora KPD Bazovica, ki ga je tokrat vodil Igor Vlajni}, povezovalka pa je bila Eva Ciglar. Razstava je bila odprta dva dni pred 8. marcem, dnevom, ko se praznuje za~etek ženske borbe za enakopravnost z moškimi. Ta enakopravnost ni dosežena niti do današnjega dne. Zato je bila razstava posve~ena tudi tem prizadevanjem, z dodatno dimenzijo spodbude vsem ženskam, da zberejo dovolj mo~i za premagovanje vseh previsnih sten in Himalaj, ki jim v resni~nem življenju prepre~ujejo izraziti vse svoje vrednote. y Darko Mohar IZLETI PLANINSKE SKUPINE KPD BAZOVICA 7. marec, Ženske v hribe in sprehod po kastavskem gozdu U U spešno je izpeljan še en tradicionalni izlet. Koliko smo moški ~lani PS dobri za ženski del skupine, lahko povedo samo one. No, vsaj enkrat na leto se spoštuje tradicija skupnega, lažjega izleta v naravo in druženja po njem. Seveda z obvezno vrtnico kot majhnim znamenjem zahvale in pozornosti. Letos je bil pohod izpeljan po kastavskih gozdovih Lužina in Loza, neverjetnem koti~ku narave v bližini š tevilnih in ve~jih naselij. Pohod je potekal po izredno dobro ozna~enih poteh in stezah kraškega gozda. Ob lepem vremenu in številnih znakih pomladi je bilo tudi vzdušje med udeleženci izredno. Deset kilometrov poti, nekaj manj kot dvesto metrov skupnega vzpona, tri ure lahkotne hoje. In nato vzpon na lep razgledni vrh Stani}, visok 465 m, s katerega je razgled na ves Kvarner, U~ko in ]i}arijo ter Z razstave, v ospredju Andrej in Marija Štremfelj, foto: Lidija Tuškan Mohar Snežnik na severu. Številni ostanki rapalske meje in prijeten oddih na Spin~i}evem bregu so popestrili izlet. Zaklju~ek je bil zdaj že tradicionalno v gostilni na Grobniškem polju – malo glasbe in plesa, veliko dobre volje in na koncu še fritule iz doma~e Lidijine kuhinje za posladek. y Darko Mohar Vrtnice za pridne ~lanice, foto: Darko Mohar IZ DRU[TVA 8 Darko Mohar in Sandra Grudeni}, foto: Marjana Mirkovi} Zapisi ene tajnice V V najve~jem viharju priprav na otvoritev velike razstave nas je zmotila vest, da se razmere zaostrujejo. Vse se za trenutek ustavi. Kaj zdaj? Nadaljujemo? Prekinemo? Pozabimo? Joj, ne! Samo to ne! Vse priprave, vsa poslana vabila, vsi napisani govori itd. bi propadli! Pa kaj je s tem virusom? Ali resno misli zmagati v naši dnevni rutini? O, pa ne bo! Telefoni zvonijo – planinski skupini je odpovedan tradicionalni izlet na Tržaško, razo~aranje je veliko. Naš zbor, ki prepeva že triinsedemdeset let, je tudi hudo žalosten, ne potujejo na nastop v Slovenijo. Pa tako pridno so vadili, tako so se veselili. Zbor je prav sr~no odpel na otvoritvi razstave Korajža je ženskega spola, a že v okrnjeni sestavi – strah se je že zavlekel med pevce. Vsi so že starejši, in to prav dobro razumem. Razstavo smo torej uspeli otvoriti slavnostno, v stilu, kot smo si ga zamislili. Vrhunsko oddelano! Nato pa je naenkrat vse zamrlo, utihnilo ... Ponedeljek, 9. marec – nenavadna tišina, tudi v lokalu, ki je na vrtu našega društva. ^udno je, hkrati pa je ta mir tako sproš~ujo~, slišim petje pti~kov na okenski polici. Danes ne bo vaj, pa tudi ne jutri in naslednje dneve. Kako ne? Ustavili smo dogajanja po navodilih epidemiologov, ustavili smo ~as in naša življenja po navodilih virusa, nove pošasti, ki pravi, da mu je ime covid-19. Moje ime je Sandra. In? Ostala sem sama v hiši društva, v kateri je zloveš~e tiho. V elektronski pošti na ekranu naredi "klink" – ah, odlo~ba o delu na domu! In spet ponovim: kaj zdaj? Kaj potrebujem do- ma? Nimam pojma, vse – dokumente, mape, klju~ek s podatki iz ra~unalnika, mi v glavi roji z veliko hitro- Namesto na~rtovanega: Tu smo, še smo! Z Z aradi pandemije koronavirusa in prepovedi gibanja so morali biti odpovedani tudi vsi na~rtovani izleti in dogajanja PS KPD Bazovica. Da Sopotja ne bi ostala brez vsebine, je vodja PS KPD Bazovica Darko Mohar pozval ~lane in prijatelje, naj pišejo, "naj bo to naš upor proti pošasti, ki trenutno obvladuje naša življenja. Pišite, kaj po~nete, o ~em razmišljate, pišite za literarni koti~ek o vsem, kakorkoli povezanem s KPD Bazovica, pišite o spominih na izlete, dogodke in vse lepo, kar smo skupaj doživeli ... Naj bodo Sopotja tokrat druga~na, naj bodo ... naj se vidi, da se vsi skupaj zmoremo in znamo postaviti pokonci. Pišite in bodite zdravi!" In res so pisali o dejavnosti v novih okoliš~inah, spominih, planinskih prijateljstvih, skoraj pozabljenih obi~ajih... V nadaljevanju objavljamo razmišljanji tajnice KPD Bazovica Sandre Grudeni} in Darka Moharja ter zapise, prejete iz folklorne in likovne skupine, pouka slovenš~ine in prijateljskih planinskih društev. Uredništvo se vsem iskreno zahvaljuje za prijazen in hiter odziv, zanimive prispevke in lepe fotografije. stjo. Vse sem skrbno ugasnila, zaprla, zaklenila, zalila rožico. Razmišljam, ali naj tudi njo odnesem domov. Obdajo me neka žalost, nemir, negotovost. O~itno gre zdaj zares. Doma razmišljam, koga in kako obvestiti o spremembi. Veliko ~lanov je dejavnih na Facebooku, tam dam objavo o trenutnem nedelovanju vseh aktivnosti. V komentarjih si želimo samo obilo zdravja in po stoti~ se ponavlja #ostanidoma. A ~utim žalost in strah v glasovih naših ~lanov, ko se pogovarjamo po telefonu. Še dobro, da imamo vse te aplikacije na ra~unalnikih in mobilnih telefonih. Za~etni strah se je s tedni po~asi obrnil na humor, objavljamo vse ve~ smešnih slikic, pesmic in vicev. Previdnost pa vseeno ostaja. Vsi hrepenijo po druženju, planinci po hribih, plesalci po plesu, igralci po smehu gledalcev, zbor po petju, pogrešamo druženja likovnikov, glasbenikov in fotografov. Sprašujemo se, kdaj nadaljujemo. To bi mogo~e še lahko napovedali, ampak kako bomo nadaljevali, nas bolj mu~i. Hm, odgovora za zdaj ni, in to vse tiš~i. Mnogi imajo sorodnike v Sloveniji, do katerih sedaj ne morejo. Veliko ljudi je že klicalo, sprašujejo, ali lahko grejo ~ez mejo. A ne morem pomagati. Tudi naši prijatelji iz Slovenije bi zelo radi prišli na obisk, na nastope, ki smo jih na~rtovali. Obžalujemo, da o~itno ne bo tako. Pa tako smo se veselili bogatega programa, ki smo ga skrbno pripravljali. Ob pisanju teh vrstic misli bežijo k vsem, ki so zboleli zaradi te pošasti, ki nas je zaklenila v naše domove. Na sre~o so naši ~lani dobro, držijo se vseh navodil. Slišim, da se kujejo na~rti za dan po tem, za dan po covidu-19. To bo dan, ko si bomo vsi skupaj nazdravili na našem son~nem in cveto~em vrtu. To bo dan, ko bomo spet zagnali naše aktivnosti, ki jih zelo pogrešamo, s polno paro. "Zagotovo danes bo sre~en dan ..." si bomo zapeli ob melodijah istoimenske pesmi Tomaža Domicelja. Mi ga ~akamo nestrpno. Kaj pa vi? y Sandra Grudeni}, tajnica Slovenskega doma KPD Bazovica, Reka IZ FOLKLORNE SKUPINE Folklora in ^rna kraljica Korona USTVARJALNI COVID T T ako neresni~no so marca zazvenele besede vodje folklorne skupine Nataše Grlica, da vaje prihodnjo sredo odpadejo, spremljal se bo položaj ... Minevale so srede, ve~ kot dva meseca, vse do danes. Zamrle so vse dejavnosti v našem društvu. ^lani so si za~eli medsebojno pošiljati sporo~ila po družbenih omrežjih, prgiš~e domislic, šale, toda prostega ~asa je bilo veliko preve~. Malo nas je sicer lahko potolažilo gledanje odli~nih repriz na televiziji, kot so folklorni nastopi skupine Lado, etno revije ali oddaje Po Lepi naši, pa listanje po svojih albumih in zgoš~enkah z nastopov. Vse to me je spomnilo na otroštvo in priljubljeno igro "^rna kraljica en, dva, tri...", ki se je igrala na naših dvoriš~ih pred obdobjem televizije, mobilnikov, družbenih omrežij. Enega izmed otrok v skupini se izbere za ^rno kraljico in ta je s hrbtom obrnjen proti drugim sodelujo~im v igri. Ko izgovori strašne besede "^rna kraljica en, dva, tri...", se naglo obrne in tedaj vsi otroci, ki so se ji približali, da bi se je dotaknili, v hipu okamnijo v dolo~enem gibu, nenavadni pozi, s ~udnim izrazom lica itd. Nam v folklorni skupini se je zgodila ^rna kraljica Korona, zastali smo v plesnem koraku Primorskega plesa, ki smo ga tako marljivo vadili. Pripravljali smo se za gostovanja in nastope v slovenskem društvu v Budimpešti, s Slovenci iz Kaknja pri nas na Reki, za sodelovanje na IZ LIKOVNE SKUPINE etno dogajanjih v San Remu itd. Kako samo je bil živahen in razburljiv dogovor o novih nošah za Primorski ples – komaj smo ugotovile, kateri izmed nas najbolje pristaja zelena, kateri pa rde~a ali modra barva. Toda vse se je zaustavilo, ^rna kraljica Korona nas je zamrznila. Sedaj dobesedno ~akamo, da se s toplimi poletnimi dnevi odmrznemo. Ni odve~ omeniti, da ta otroška igra temelji na srednjeveški legendi o ^rni kraljici, vladarici Medvedgrada. O njej govorijo razli~ne zgodbe, iz vseh pa izhaja, da je bila hudobna ženska, oble~ena v ~rno, ki je med podaniki vzbujala strah, zlasti med otroki pa se je ohranil pregovorni izrek, s katerim so strašili otroke, da jih bo vzela ^rna kraljica, ~e ne bodo pridni. No, pa ni vse tako ~rno kot kraljica iz otroške igre, prihajajo lepi dnevi in obetajo~e napovedi. V folklorni skupini pripravljeni ~akamo našo sredo in vaje. Anita, Ivica, Jasmina, Jasna, Marcella, Martina, Milena, Nataša, Nenad, Nina, Nevenka, Slavica, Stella in Zvijezdana pri~akujemo tudi harmonikarja Ivana in fante iz tamburaške skupine. y Slavica Vukovi} Ba~i} Vodja likovne skupine Tihana Karlovi} je delovala tudi v ~asu omejitve gibanja in nam poslala prispevke ~lanic. Z ustvarjanjem proti osamitvi P P andemijska š iritev enega virusa je ~ez no~ spremenila naša življenja. Pošast "korona" je ves svet pahnila v osamitev. Omejitve, ki jih do zdaj nismo doživeli, so naglo zaustavile vsa društvena dogajanja in medsebojno druženje, ostali smo zaprti med svojimi štirimi stenami. Znano je, da vsaka osamitev slabo vpliva na ~ustveno razpoloženje vsake osebe. V tem "kataklizmi~nem" ~asu je naša ma- la likovna skupina našla na~in, da se la hko zoperstavi tej pošasti in si olajša vsakdan. Povezale smo se namre~ prek omrežja Viber in se iz dneva v dan vse ve~ virtual- no družimo, rišemo, podpiramo ena drugo, se šalimo, komentiramo in vse to, za~injeno s humorjem, deluje kot blažilo v teh ~udnih ~asih. Naša Tihana vse usklajuje z velikim zanosom, kot to pa~ lahko po~ne neka mlada, vedra oseba, ki vsem nam prenaša to svojo pozitivno energijo – hvala ji za to! Humor in ustvarjalno delo sta nam gotovo v pomo~ in lajšata premagovanje te krize. Sama z veseljem komaj ~akam "cingljanje" Viberja in nove izzive. y Lidija Tuškan Mohar Z nastopa na enem izmed gostovanj, arhiv skupine. USTVARJALNI COVID 10 USTVARJALNI COVID 10 Slavica Afri} Likovna skupina ob koroni Ob ~etrtkih zaslišimo zvonjenje din, din, don, to nas naša Tihana kli~e na telefon. Vse nas je vpela v omrežje Viber, da nam virtualno zada naloge nove. Komentira naša dela, me jo pozorno poslušamo in takoj po tušu, svin~niku ali barvah posežemo. A ne mislite, da je to vse, vsak dan pred nami so izzivi novi. Izziv prvi zelenjava, izziv peti najljubši cvet ... in tako smo uspele narisati celo portret. U~i nas, da se s pogledom, nedogledom, dobi perspektiva, s ~rtico, piko in linijo pa tudi tekstura motiva. Vsakodnevno pošiljamo in komentiramo dela, ena drugi smo moralna podpora. Ob risbah pošiljamo tudi razli~ne fore, da bi ublažile koronske more. Ko bo korona odšla in se bomov dom vrnile me, bomo te virtualne izzive gotovo pogrešale vse. y Renata Jerkov Lidija Tu{kan Mohar Razpoloženje iz karantene N N ajtežje doživljamo fizi~no razdaljo. Ne moremo se kar pretvarjati, da nismo ob~utljive in da nam ni težko. Ženska skupinica, ki se med seboj komaj pozna, je svoja razpoloženja vsakodnevno izražala s ~rticami, linijami z vodenim tušem ali kakšno barvo (~e je to dovolila Tihana) in prek omrežja Viber vše~kala ena drugo kot podporo za vsako stvaritev. V likovni komunikaciji vsakodnevnih izzivov pa se je porajalo tisto "nekaj". In veselim se vnovi~nega sre~anja v KPD Bazovica! y Suzana Lunder Virtualno V teh težkih dneh, ko celi svet je v skrbeh, prepre~ilo ni~ ni naše Tihane, da nadaljuje z likovno skupino, enostavno, virtualno. Z veseljem ta izziv smo sprejele in ve~ kot prej zagnano ustvarjati za~ele. Kadar Viber zazvoni, pustimo vse, vzamemo v roke ~opi~ in barvice. Srce nam zaigra, to nas veseli in od ~rnih misli sprosti. Z ljubeznijo nas Tihana o umetnosti u~i in do zahtevnih tehnik spravi. V grafiki naenkrat smo se znašle, ve~krat utrujene roke so nam padle. Na koncu ponosne bile smo vse, da obvladale smo jo, mimogrede, in na svoji prvi razstavi predstavile. Polni risb so naši zvezki. In kaj je perspektiva? Izumil jo je znani arhitekt Brunelleschi, ki je projektiral tudi kupolo firenške katedrale. Matematika in geometrija osnovi sta vsega, naj bo miza, stol, kvader, krog ali vrh brega. Vsakdanji likovni izziv nas izpolnjuje in v upanju, da življenje spet se vrne v normalno, naša skupina ustvarja virtualno! y Zdenka Kallan Verbanac, maj 2020 Mirjana Katalini} Zdenka Kallan Verbanac USTVARJALNI COVID 11 Nevenka Mudri} Saltovi} USTVARJALNI COVID 12 IZ PLANINSKE SKUPINE Sedim in razmišljam S S edim pred ra~unalnikom in premišljujem. A ne kot tisti v starem vicu: "Samo sjedim." Do sedaj je naša PS v vseh osemnajstih letih vsako leto izpeljala najmanj 80–90 % za~rtanega programa. A na~rt je vedno bil velik: vsaj dve dogajanji mese~no, petindvajset do trideset izletov, pohodov, razstav, predavanj, ~istilnih akcij v Slovenskemu domu, ob~nih zborov prijateljskih društev, sodelovanj in še bi se dalo naštevati. Tu in tam je odpadel kakšen izlet zaradi slabega vremena ali premalo zanimanja, vse drugo je šlo teko~e. In kaj je sedaj prišlo na ta svet? Leto smo za~eli odli~no, s stoodstotno izvedbo na~rta za januar in februar – Novoletna U~ka, Neznana Istra, Slovenski Kras, Te~aj hoje v zimskih razmerah, Maškaradna U~ka itd. Potem se je za~elo: najprej smo na boljše ~ase do nadaljnjega preložili sre~anje z bistriškimi in tržaškimi planinci, Prijateljstvo brez meje, razstavo Korajža je ženskega spola smo uspešno odprli in jo po desetih dnevih hitro zaprli, saj se je stanje slabšalo iz dneva v dan. Še sre~a, da jo je mo~ videti v virtualni postavitvi prek ra~unalnika. Odpovedali smo sre~anje s planinci PD RTV Ljubljana na Krku, pa tradicionalni Krk 2020, aprilski izlet v Hrvaško Zagorje na Ravno goro. Odpovedani bodo, kot kaže, tudi majski in junijski izleti, saj je epidemija po svetu komaj na za~etku, Zahodna Evropa jo je do~akala popolnoma nepripravljena za tak pomor, iz Amerike prihajajo novice o strašnih številkah okuženih in umrlih. "^u~im ku}i", poslušam in se držim navodil štaba, stožera, se- dim za ra~unalnikom in komuniciram virtualno s planinskimi in vsemi drugimi prijatelji. Pišem. Z materjo se slišim telefonsko, obiskati je ne morem. Še sre~a, da imam vrt ter neskon~no idej in nalog, ki so bile do sedaj pometene pod preprogo. ^e bi mi kdo prinesel zbrkan arhiv naše PS, je sedaj pravi ~as za njegovo ureditev. Jaz pa ne morem iz Mavrincev niti do trgovskih Sopotja T T am na sopotjih se sre~ujemo, brez njih bi bil svet manj lep, ne bi nastajale mnoge zgodbe, ki dajejo ž ivljenju globlji smisel in pomen. Ne vem, koliko let je minilo, toda ~e ne bi bilo takratnega sre~anja, tistega zdaj ž e davnega sopotja na Dovjem, bi bila s Francko, mojo ženo, prikrajšana za mnoga neprecenljiva, na novo rojena znanstva in sr~na prijateljstva, za iskrice veselja v o~eh, za prej neznana pota in z njimi povezana doživetja. Bilo je na Dovjem v Zgornjesavski dolini, tam, kjer se, ko stojiš visoko nad Savo in njenimi belimi prodi dale~ spodaj v dolini, spogleduješ s Triglavom in njegovo soseš~ino. To je kraj, ki se mu zares poda Cankarjeva poeti~na misel, ki jo poznamo vsi: "In potem mu je ostalo polno prgiš~e lepote ..." Prav tam je vaški ž upnik Aljaž sanjal in snoval svoje melodije za gorjansko samozavest in na~rtoval svoja domoljubna pota na Triglav, tam so neko~ davno prvi doma~ini ustvarili svoje "dolge njive" – Dovje in se od nekdaj spogledovali z gorami. Darko Mohar, foto: Anita Hromin središ~ brez dovolilnice, ker so ta na terenu druge ob~ine, ob~ine Bakar. Prihajajo son~ni dnevi, gore vabijo, tudi morje postaja vse bolj spomladansko modro, življenje se v telesu prebuja in iš~e akcijo. Sedim naprej in še razmišljam. Ali je planet s tem ~loveštvu pokazal rumeni karton? Ali ga resni~no toliko izkoriš~amo, uni~ujemo, svinjamo, da ne more ve~ trpeti? Ali rumenemu kartonu, ~e se ne popravimo – in siguren sem, da se, ko bo pošast mimo, ne bomo izboljšali in da bomo še z ve~jo vnemo udarili po našem planetu –, sledi rde~i karton? Ali veste, kaj pomeni rde~i karton v nogometu? Marš ven iz igre!!! "Ajde, Mohar, dosta je bilo, budi kao onaj iz vica, ne razmišljaj, samo sjedi!" y Darko Mohar Prebivalci Dovjega so Dovžani in najbližji sosedje smo jim Mojstran~ani, ki pozimi prezebamo v mrzli dolini spodaj ob Savi, iz katere se kadi sopara, ko se Dovje koplje v soncu. Tudi midva s Francko sva že lep ~as Mojstran~ana, toda ~eprav smo Dovžanom vsi skupaj nevoš~ljivi, živimo od nekdaj z njimi v dobrem, prijaznem sosedstvu. Zgodilo se je tudi že, da se je katero dekle z Dovjega omožilo v Mojstrano in tudi kakšen fant iz Mojstrane se je ž e priženil na Dovje. Res pa je tudi, da imata vasi vsaka svoje gasilsko društvo, toda le eno, skupno turisti~no društvo. Tako je neko~, zdaj tega žal ve~ ne delamo, omenjeno društvo pripravljalo prijetne tedenske vaške ve~ere za go ste, obiskovalce obeh krajev, in mene so pri tem nagovorili, da sem na tistih ve~erih predaval s svojimi diapozitivi. Prav ste prebrali, z diapozitivi, ker takrat digitalne tehnike še nismo uporabljali. Na enem izmed tistih sre~anj sva se spoznala z Darkom, ki je bil takrat v gosteh pri svojem prijatelju v Mojstrani. Vem, da vam ni treba posebej povedati, kateri Darko je bil to. Koga drugega bi ~lovek sre~al sredi tistih hribov, ~e ne Darka Moharja. Beseda je dala besedo in nastajati so za~eli na~rti. Prvi med temi na~rti je predvideval ponovitev mojega takratnega predavanja na Reki, seveda za ~lane PS v slovenskem društvu. Naj povem, ~eprav mi je glede na mojo hribovsko preteklost nerodno, da sva s Francko tistega dne na Reki doživela tudi najino prvo U~ko. No, besedo bom vzel nazaj. Ni~ mi ni nerodno! Od tistega dne je U~ka ena izmed mojih (najinih) najljubših gora. Prav ni~ me ne moti, ~e je ob kakšnem obisku zavita v meglo, da ne vidiš prsta pred nosom in je najlepši razgled, kakor v~asih re~emo, v nahrbtnik, kadar se v njem skriva kaj dobrega. Meglenih dni sem imel na U~ki na sre~o malo, zato pa ve~ daljnih, son~nih morskih razgledov in zvezdnatih no~i nad sijo~o Reko in Opatijo. Naj povem, da naša zgodba s tistim predavanjem na Reki ni bila kon~ana. Še eno predavanje sem imel, ne vem ve~, o ~em, in ponovno je nastopila U~ka, da bi dodala svoje ~are tistemu dnevu, toda z menoj in s Francko sta prišla še dva, ki ju zdaj že dolgo uvrš~ava med svoje najbolj še prijatelje, Breda in njen mož Vilko. To seveda ni bilo naklju~je, kajti onadva sta prijatelja z Darkom, njegovo družino in društvom že zelo dolgo. Naj dodam, da je takrat nastala ena izmed triperesnih deteljic, kakršne rastejo na vseh koncih in krajih, ne le na travnikih in seveda tudi v tej druš~ini, vse do zadnje pa pomenijo trdno prijateljstvo. Tri je najpogostejše ljudsko število in ima v naravi nesluteno mo~. Takrat, pod vplivom in dobrohotnostjo te deteljice, sva s Francko izvedela za vsakoletne izlete v neznano, vselej v Istro in vselej takoj po novem letu. Kako nama je bilo žal, ~e sva morala katerega izpustiti. ^eprav tudi sama že od mladih nog poleti zahajava v Istro, sva jo z "izleti v neznano" za~ela spoznavati ~isto na novo, predvsem pa v druš~ini, ki ji ni para. In potem sva izvedela za Krk. V tem primeru seveda ne gre za ~isto navaden Krk, sicer zelo lep otok v Jadranu, ki sva ga doslej le bežno poznala. To je "Krk za prijatelje"! Verjeli ali ne, toda prav zaradi "Krka za prijatelje" sva v Baški preživela medeni teden po petdesetih letih najinega zakona. Francko sem namre~ spoznal kot odli~no in tudi zelo lepo, simpati~no mlado alpinistko, ki je že takrat zmogla najtežje smeri v naših stenah. Kot nalaš~ je bil prvi gorski vrh, na katerem sva stala skupaj, prav Stenar, ki sleherni dan, dan za dnem gleda dol v našo Mojstrano. Najina prva skupna plezalna smer je bila v sosednjem Triglavu, tako da sem se mu šel ravno pravi ~as poklonit in ga mimogrede ponižno vprašat, ~e bi mi dovolil zasnubiti njegovo mlado ~astilko. Imela sva torej tisti ~as pred mnogimi leti veliko lepega, le denarja ni~, zato sva si privoš~ila najin medeni teden šele ob zlati poroki na Krku. Ker triperesna deteljica prinaša sre~o! Toda ne zamerite, ker prehitevam dogodke. Najina tokratna Baška je bila šele zadnji obisk, namenjen otoku. Raziskovati Krk v druš~ini prijateljev, predvsem pa poznavalcev, je nekaj ~isto drugega, zelo posebnega. Tudi ~as za vsakoletni "Krk za prijatelje" je vselej tak, ~as, ko so visoke gore še na debelo zasute s snegom, ko Gorenjci obi~ajno še ne mislimo na morje, ko še ni zares konec dolge zime. Žal bomo letos zaradi pošasti, ki se je pritihotapila v našo bližino in nam grozi, ponovno odšli na Krk kot prijatelji veliko kasneje. Toda te izjemne USTVARJALNI COVID 13 Foto: Joža Miheli~ USTVARJALNI COVID tradicije si ne bomo dovolili vzeti, ~eprav bomo na skupnem izletu morda le najzvestejši. ^e se ozrem na vsa dosedanja prijateljska pota po Krku, jih lahko ozna~im le s presežno besedo – prelepo! V resnici bi moral uporabiti mo~nejši izraz, recimo tujko "super", pa mi v tem primeru ne zveni prav, ~eprav jo je neko~ na koncu pridige o Božjem kraljestvu uporabil srenjski župnik v Bohinju in zaklju~il: "Božje kraljestvo je enostavno nekaj super!" Kaj pa ve~dnevna skupna pota po Velebitu, Hvaru, Bra~u, Pelješcu in Kor~uli, mnoge ture na ta ali oni gorski vrh po zanimivih krajih, ob rekah in jezerih ter celo sre~anja ob sijajnih dramskih nastopih, ki jih je ta skupina sposobna pripraviti? Ne poznam društva, ki bi zmoglo kaj takega, v takem obsegu in vse po vrsti tako kakovostno. No, za velik denar morda že, toda najboljše stvari na tem svetu so zastonj. Predvsem pa so trdne, resni~ne prijateljske vezi nekaj, ~esar se ne da kupiti. Ta misel me je spomnila na Seattla, velikega poglavarja Sujev, in njegovo pismo predsedniku ZDA: "Kako naj vam prodamo modrino neba ..." Nebo in prijateljstvo nista nikjer na tem svetu naprodaj in tudi nikjer drugje ni nebo tako sinjemodro kot nad Jadranom, skupne prijateljske poti niso nikjer lepše in prijetnejše. Ne kupovati ali jemati, najlepše, najvrednejše in najbolj plemenito je dajati. Ne bom veliko zgrešil, ~e napišem, da je to tiho vodilo naše planinske druš~ine in seveda osebno Darkovo vodilo. Biti ~lan te druš~ine je velik privilegij. y Joža Miheli~ Da ne bodo Sopotja prazna: Moji spomini na PS Bazovica spominskem pohodu bazoviških junakov. Natan~no vem, da sem z Darkom Moharjem prvi~ spregovorila na prekrasni razgledni poti nad dolino Glinš~ice. Kdaj je bilo to?! To je težje vprašanje ... Pa saj imam fotografije! Tako za~nem iskati po svojem bogatem fotoarhivu. A prav tega, kar iš~em, ni. Kot obi~ajno, se jezim sama pri sebi. A kdor iš~e, ta tudi najde! Razveselim se obeh najdenih posnetkov in spomin mi seže vse do našega prvega sre~anja. Ko sem v koloni planincev zaslišala "kastavš~ino" ali nekaj podobnega, radovedna in "klepetuljasta" kot sem, hitro povprašam, ali so oni ~lani PD Kamenjak ali Platak z Reke, in se hitro pohvalim, da poznam nekaj njihovih ~lanov, ker smo neko~, v skupni državi, bistriški in tudi koprski planinci veliko sodelovali. Glej ga zlomka, nisem bila dale~ od resnice! Razkrijejo mi, da so tudi oni formalno ~lani PD Snežnik Ilirska Z enega od izletov, Za dežjem pride sonce – vedno. Zdaj imamo sonca v izobilju, foto: Maruška Lenar~i~ Bistrica, da so sicer z Reke, Slovenci, pla a ~akamo na tisto pravo, po koroni, ko se bomo spet družininci, združeni v PS pri Slovenskem do- li, skupaj hodili po poteh v sijo~i, na novo ozeleneli naravi. mu Bazovica. To mi je bila prva vest o tej Za zdaj nam ostajajo le samotne poti ter razmišljanja in razgla zanimivi skupini. Moj promocijski duh je bljanja ob mnogoštevilnih spominih. Neomejeno se lahko pota takoj ugotovil, da mora o tem izvedeti pljamo v preteklost in prikli~emo mnoge lepe in prijazne ves vesoljni planinski svet. Zato sem spomine. Misel nam uide na naše drage, ki jih ni ve~ med nami, Darka za~ela nagovarjati, naj o njihovi pa na bližnje prijatelje, ki jih pokli~emo, poklepetamo z njimi, skupini in delovanju kaj napiše na spletskupaj obujamo spomine. Ti so zdaj še kako dragoceni. no stran Gore-ljudje, pa v Primorske no- Misli mi najpogosteje zaidejo med trenutke, preživete na poteh vice v takratno prilogo Rekreacija. Med v naravi, po hribih in gorah. Od tu presko~ijo na številne prija-nadaljevanjem poti sem izvedela š e, da telje in znance, s katerimi sem doživljala to neprecenljivo lepo-se tega pohoda udeležijo vsako leto, saj to, pa tudi na vse tiste, ki sem jih spoznala prav tam, v meni nosijo ime Bazovica v spomin na bazonajljubših koti~kih. Mednje spadajo in med njimi zasedajo po-viške junake – simbol upora in antifašizmembno mesto prav planinci PS Bazovica. Dobro sem si zapo-ma. Seveda sem bila navdušena nad mnila: moje prvo sre~anje z njimi se je zgodilo na tradicionalnem povedanim. To je bilo nekaj za mojo pri morsko dušo, ki so ji starši vcepili antifašizem že v rani mladosti, saj so ga dodobra spoznali v svojih najmlajših letih. Kmalu se je pojavil med nami še glavni organizator pohoda Viktor Stopar in nastala sta dva posnetka, ki mi predstavljata neprecenljivo dragocenost – to je bilo v nedeljo, 6. septembra 2009. Od takrat pa vse do zdaj se me reški planinci niso rešili. Prevzela me je njihova odprtost, pripravljenost na povezovanje in sodelovanje. To so ljudje odkritega duha, ljudje s srcem, ki jih moraš imeti rad. Stkali smo mo~ne vezi, najprej osebne, nato tudi društvene. Že naslednjo leto sem se jim pridružila na enotedenskem spoznavanju otoka Lastovo. ^e je le mogo~e, se udeležujem tudi njihovih zanimivih pohodov. Sproš~enost slovenskih planincev z Reke in njihovih somišljenikov, svobodno razmišljanje, podobni pogledi in vrednote, predvsem pa pristna navezanost na naravo in solidarnost, pa spoštovanje zgodovinske in kulturne dediš~ine ter tradicije, vse to me še danes navdušuje in ohranja mojo naklonjenost skupini. A ni ostalo le pri osebni povezanosti, naše sodelovanje smo razširili tudi na celotno Obalno PD Koper. Skupina je dobila ob zamejskem Slovenskem PD Trst, s katerim so že vseskozi povezani, tudi pomembno mesto v Meddruštvenem odboru Pri morske. Koliko lepih trenutkov na skupnih poteh smo doživeli povsod, kamorkoli smo se odpravili! Naštevanje bi bilo predolgo, a prav vsi dogodki so se nam globoko vtisnili v spomin. Eden drugega se vedno razveselimo in naša stalnica je skupno na~rtovanje vedno novih doživetij. Koliko idej smo uresni~ili tudi s planinsko-kulturnimi dogodki: razstave, predavanja, tekmovanja. O vsem tem obveš~ate tudi v vaših Sopotjih. In vse to vzdržuje naše prijateljske vezi – pomembno vrednoto, ki je ne smemo zavre~i niti v prihajajo~em ~asu, za katerega še nismo povsem prepri~ani, kaj nam prinaša. Sprašujem se, kako bomo zakorakali v prihodnost, kakšna družba nas ~aka po vsem tem, ko smo vsi (vsaj upam) ugotovili, kako krhka in ranljiva je naša civilizacija. Sama verjamem v dobre spremembe, s sodelovanjem nas vseh. Le tako se bo lahko v družbi zgodilo prevrednotenje vrednot. Verjamem v reševanje okoljske problematike, v zmanjšanje hlastanja po bogastvu, v skromnejšo potrošnjo prav vsakega posameznika, v manj vrtoglavega hitenja ... Morda bo vendarle narejen prvi korak v pravi~nejši svet. Rada bi verjela v za~etek neke nove civilizacije (nekje sem prebrala ekocivilizacije), ki bo skrbela za bolj pošteno porazdelitev kapitala in uravnoteženo izrabo naravnih dobrin, ob pametni uporabi moderne tehnologije. Vesela bom, ~e se bo sedanja konkuren~nost v družbi prelevila v solidarnost in so~utnost. Najbliže pa smo resnici, ko že zdaj vemo: ko bo konec tega prostovoljnega resni~nostnega šova, bomo najbolj veseli ponovnega sre~anja, druženja in uživanja v naravi. y Maruška Lenar~i~, v Kopru, 20. aprila 2020 USTVARJALNI COVID Sre~anja s planinci KPD Bazovica Že pred ve~ leti – težko bi rekla to~no številko, saj mi vsako leto hitreje mine – sem na ob~nem zboru PD RTV sedela pri mizi za goste. Za isto mizo je bil tudi prijazen gospod in izmenjala sva nekaj vljudnostnih stavkov. Na dnevnem redu je bila tudi to~ka Pozdravi gostov. Takrat sva pravzaprav ugotovila, kdo sva. Darko Mohar je bil vodja pohodništva v KPD Bazovica, jaz pa predsednica Meddruštvenega odbora PD Ljubljane. Po formalnem delu ob~nega zbora sva v prijetnem klepetu ugotavljala, kaj v planinstvu in za planinstvo delava. Darko je bil poln idej, kaj bodo še naredili in organizirali, pa tudi poro~anja, kaj so že naredili. Naslednje leto sva se zopet sre~ala. Ko mi je pripovedoval, da na~rtuje planinarjenje po Lastovu, mi je zatrepetalo srce. Že dolgo sem si želela od bliže spoznati ta otok oziroma arhipelag šestinštiridesetih oto~kov in ~eri. Z Marijanom naju je povabil, da se lahko pridruživa planincem z Reke. Vesela sem bila sporo~ila, da je v avtobusu še prostor. Nato so se pri meni za~eli pojavljati dvomi, kako bo. Nisva ve~ rosno mlada in tokrat sva šla v neznane kraje z neznanimi ljudmi. Poznala sem le Darka. Datum odhoda se je bližal in dobila sem navodilo, kam naj se pripeljem, da bom parkirala kar pred blokom, kjer živi Darko. Smola pa taka. V temi sem zgrešila in nato nekaj ~asa "lutala" in spraševala o pravi poti vsakogar, ki je bil ob 23.30 še na cesti. Kon~no se je našla prijazna gospa, ki je sedla v svoj avto in rekla, naj ji sledim. Z Marijanom sva tako še pravo~asno prišla na zborno mesto. To, da sem se oglašala, Darku ni ni~ pomagalo, saj nisem znala povedati, kje sva. Slab za~etek, dober konec. Upala sem, da bo ta rek držal. Na no~ni vožnji smo ve~ ali manj spali, v Splitu pa smo se za~eli spoznavati. Planinci z Reke so naju lepo sprejeli medse. Vsi štirje dnevi so prehitro minili. Bilo je nepozabno doživetje: prijetni planinci, krasna narava in dobro vodenje. Povzpeli smo se na najvišji vrh Hum, na razgledni Sožanj in trdnjavo Kaš}el. Sprehodili smo se po uli~icah mesteca Lastovo, ob~udovali zna~ilne dimnike, fumare, se z ladjico peljali na enega od oto~kov ter opazovali valjenje galebov in jedli odli~no spe~ene ribe. Ob povratku smo si pri Splitu še ogledali zanimivo trdnjavo Klis. Naslednje leto sva se z Marijanom zopet "pustila" povabiti na planinarjenje po otoku Bra~. Tokrat nisem imela strahov, kako se bova ujela s skupino, saj smo se ve~inoma že poznali z La USTVARJALNI COVID 16 stova. Otok Bra~ smo si dodobra ogledali. Povzpeli smo se na Vidovo goro, najvišji vrh na otokih Jadrana, si ogledali Bol in Zlatni rat, se podali na ogled znamenite Zmajeve jame, obiskali veliko vinsko klet in še marsikaj. Tudi ti dnevi so prehitro minili. Kasneje je Darko organiziral še nekaj atraktivnih izletov, a se jih midva zaradi mojih planinskih obveznosti – sem planinska vodnica – nisva mogla udeležiti. Nekajkrat smo se posamezniki po naklju~ju sre~ali na Pohorju, na parkiriš~u pri vasici Osp in še kje. Po~asi sem za~ela dobivati slab ob~utek, ~eš da le jemljem in ni~ ne dajem. Spomnila sem se, da sem z mojih trekingov in potovanj vedno pripravila predavanje za naše društvo in tudi druga širom Slovenije. Darku sem ponudila katero izmed njih. Kar hitro sva se dogovorila. Ker hodiva z Marijanom pozimi v Opatijo na krajši oddih, bi lahko ob taki priložnosti prišla tudi v Slovenski dom. Dogovorili smo se in tako smo se v nekaj zaporednih letih skupaj potepali po Maleziji in se na otoku Borneo povzpeli na najvišji vrh jugovzhodne Azije, na Mt. Kinabalu. Spoznavali smo življenje Masajev pod najvišjo goro Afrike, Kilimandjarom, hodili po dolinah pod himalajskimi vršaci in opazovali življenje doma~inov. Prehodili in prevozili smo Južni in Severni otok Nove Zelandije ter ob~udovali gore Patagonije – Fitz Roy in Cerro Torre na argentinski strani ter Torres de Paine na ~ilenski strani. Pogledali smo še Ognjeno zemljo na skrajnem jugu Južne Amerike. V posebno ~ast mi je bilo, ko sta se Lidija in Darko priklju~ila planincem PD RTV na potepanju po Kreti, ki sem jo organizirala prav za njih. Bili smo sicer majhna, a zelo heterogena skupina. Uspeli smo realizirati na~rt, ~eprav je v~asih kdo na kakšnem izletu tudi manjkal. Upam, da sta bila kljub temu zadovoljna. Ali bomo imeli še kakšna sre~anja? Morda bo Darko organiziral kaj zanimivega? Jaz lahko pripravim še kakšno predavanje, morda o planinarjenju po Kubi, Skandinaviji in še kje. Seveda mora najprej izginiti ta mala nevidna zoprna nadlega, ki ji strokovnjaki pravijo koronavirus. y Marinka Koželj Stepic Everest, foto: Marinka Koželj Stepic USTVARJALNI COVID 17 V študijskih letih, ko v mladih ljudeh energija kar kipi, se pogosto stkejo prijateljstva, ki potem trajajo še desetletja. Tako je bilo tudi v mojem primeru. V študijskih letih, tam nekje v daljnih sedemdesetih, sem veliko študijskega in prostega ~asa preživel z Darkom Moharjem in Ivom Maruši~em. Ta prijateljstva so okronana s tem, da je Ivo poro~na pri~a tako Darku kot meni. Bilo je govora, da bi jaz bil poro~na pri~a Ivu, a je moja vojaška suknja to prepre~ila. V dveh naslednjih desetletjih so nas življenjske poti lo~ile. Neko~ mo~ne prijateljske vezi so ostale le v mislih, dejansko pa so se zreducirale na izmenjavo novoletnih voš~ilnic. Prišla so devetdeseta leta. Nekega dne je pri meni v službi zazvonil telefon. Klical je Darko: "Kje si? Kaj delaš? Ali imaš ~as za eno kavo?" Sinova Darka in Iva sta prišla na študij v Ljubljano in jima je na za~etku pomo~ bivših ljubljanskih študentov bila v veliko pomo~. Z Darkom sva se pogovarjala o temi "kaj delaš, ko ni~ ne delaš". Jaz sem se pohvalil, da hodim jadrat. Darko se je pohvalil, da vodi planinsko sekcijo v Bazovici. Izrazil je željo, da bi z mano šel jadrat, jaz sem izrazil željo, da bi se mu pridružil na planinskih izletih. Lep primer pozitivnega navzkrižja interesov. Naslednji planinski izlet, ki naj bi ga PS Bazovica organizirala, naj bi bil na Nanos. Padla je pobuda, da se odpravi iz Bazovice pridruži ekipa iz Ljubljane. Tako so po dveh desetletjih stiki bili znova vzpostavljeni. Darko se nam je pridružil na prvem naslednjem jadranju na Vis in nato še na Lastovo. Že na Visu je Darko metal poglede proti notranjosti otoka. Ko smo vpluli v zaliv Ubli na Lastovu, pa je Darko gledal proti hribom, ki so obkrožali zaliv, in tiho sebi v brado zamrmral: "Tole bi bilo treba prehoditi." Že lepo, a ko si enkrat na najeti in drago pla~ani jadrnici, je nekako škoda imeti jadrnico privezano ob obali in cel dan hoditi naokoli v gojzarjih. Po prvem jadralnem izletu se mi je Darko priklju~il še na veliko jadranjih: Mljet, Elafiti, Kornati, Olib, Premuda itd. Darko je ob pristajanju vedno mrmral v brado in gledal proti notranjosti otoka. Vse, kar smo objadrali, smo prej ali slej prehodili v gojzarjih. Še posebej mi je ostalo v spominu jadranje na Mljet. Zjutraj, ko smo se zbudili, od Darka ni bilo ne duha ne sluha. Pa je ~ez nekaj ~asa prisopihal moker in rekel: "Bil sem tam gori, Mljet bo definitivno treba prehoditi!" In je držal besedo! Na dnevni red v Bazovici je prišel izlet na Kornate. Veliko Kornatov! Že leta sem z zanimanjem gledal Magazinovo škrilo, ki je pod vrhom Metlina. Mislil sem si, da je to za jadralce nedostopen kraj, ker je za takšen planinski izlet treba porabiti en jadralni dan. Zato sem se z veseljem priklju~il izletu z Bazovico. Ko je ladjica pristala v zalivu Kravlja~ica, smo se napotili navkreber. Pri hoji navzgor, po s soncem obsijanem pobo~ju, se je kolona po~asi vzpenjala. Ker smo bili ~asovno omejeni, zadnji v koloni pa so bili šele napol poti do vrha, ni bilo možno, da bi vsi udeleženci stopili do škrile. Marjan je rekel: "Zlatko, to je zdaj ali nikoli!" Darko je privolil, da smo trije stopili do Magazinove škrile. 9000 kvadratnih metrov kot sneg bele ploskve me je tako prevzelo, da sem pozneje bil tam še nekajkrat. Je pa zadnjih nekaj sto metrov najbolj nevaren del pohoda: strmo leže~e, majave škrile, med katerimi iz pol metra globokih špranj raste trava, terjajo pazljivo tehtanje vsakega koraka. Navdušen nad tem izletom sem se priklju~il Bazovici še na izletih na Lastovo, Mljet, Bra~, Vis, Kor~ulo, Pelješac itd. Kot jadralec sem te otoke poznal le nekaj deset metrov od obale, do prve gostilne ali trgovine. Z Bazovico pa sem spoznal notranjost številnih jadranskih otokov. Obut v gojzarje. Mene na Jadranu z lepoto posebej navdušujeta dva kraja. Na eni strani so to Kornati, ki navdušujejo s kamnito pokrajino, bolj podobno površini Lune kot kraju v Mediteranu. Njihovo popolno nasprotje so Elafiti, kjer borov gozd raste na pol metra od morja. Morda mi je ravno zato v lepem spominu ostal prejšnji (zanalaš~ ne bom uporabil besede "zadnji") izlet z Bazovico v okolico Dubrovnika in na Elafite. Kaj pa se da v gojzarjih prehoditi na Elafitih? Izziva ni težko najti. Sredi belega dne, ko sonce najbolj žge, smo se povzpeli na vrh Šipana. Ura na cerkvi je ravno odbijala dvanajstico. Doma~in, ki smo ga ravno takrat povprašali za pot, ni mogel verjeti, da se bomo "ob zvizdanu" napotili navkreber. A se je motil. Zvedavo gledam v prihodnost. Pri~akujem, da bo Bazovica (ali raje re~em kar Darko) organizirala naslednji izlet po jadranskih otokih. Program me niti ne zanima, ker vem, da bo lepo. Vrhunsko, ~udovito in nepozabno! y Zlatko Mati~ Kako sem z Bazovico v gojzarjih spoznaval jadranske otoke Sožanj, Lastovo, foto: Marinka Koželj Stepic IZ POUKA DPS 1818 Kriznim razmeram je bil prilagojen tudi pouk slovenskega jezika in kulture v šolah (model C) in društvih (DPS) ter organiziran na daljavo. Ksenija Klovar Lukari}, u~iteljica pouka slovenš~ine po modelu C na osnovni šoli Kozala na Reki nam je poslala ve~ odzivov u~encev, za vse se najlepše zahvaljujemo. U~enka 6. b. Dora Franki je pesem napisala v hrvaš~ini in jo sama prevedla: Zaprta v hiši Zaprta v hiši gledam ven skozi okno, kjer korona zunaj divja. Pomlad je tu, zunaj pred mojim nosom. Vse tu zeleni, drevesa in rastline in trava, prekrita z roso. Ob~udujem naravo in ma~ki svoji, ko sedim tu za laptopom, ker se korone bojim. Dora Franki Moja soba, Vita Oprešnik, 2.b. Vida Srdo~, ki pou~uje DPS v društvih KPD Bazovica na Reki ter SKD Istra v Pulju in SKD Ajda v Umagu, nam je poslala ve~ prispevkov, tokrat objavljamo tri iz društva na Reki, skupaj z risbami osnovnošolcev iz OŠ Kozala. Korona v mojem življenju K K o sem prvi~ slišala za korono, sem mislila, da je to nekakšna oddaljena težava, ki se bo dogajala le na Kitajskem. ^eprav sem brala novice o tem, sem mislila, da mediji pretiravajo. Motila sem se, ker je virus kmalu prišel tudi na Hrvaško. Na delu sem za~ela nositi varnostno obleko in o~ala, število pacientov pa se je zelo zmanjšalo, ker nobeden, ki mu pregled ni bil nujen, ni smel priti na pregled. ^ez nekaj dni so me mentorji poslali domov in mi rekli, da moram biti v pripravljenosti. ^e bi nekdo od njih zbolel, bi se jaz morala vrniti na delo. Na koncu sem bila doma okoli mesec dni. Na za~etku me to ni motilo – ni mi bilo dolg~as. Ukvarjala sem se s stvarmi, za katere dolgo nisem imela ~asa. Brala sem knjige, pisala, risala in pletla šal. Vendar je tako bilo le dva tedna. Živim sama in hitro sem postala osamljena, saj se nisem smela videvati s prijatelji in z družino. Zadnji tedni karantene so zame bili grozni in sem si samo želela, da se vse vrne v normalno stanje. Pred tremi tedni sem se vrnila na delo v bolnišnico, in to mi to zelo vše~. Spoznala sem, kako rada imam svoje navadno življenje. Zdi se mi, da je bila Hrvaška manj prizadeta s korono, in upam, da ne bo prišel nov val virusa. y Irena Dragi~evi}, udeleženka pouka slovenš~ine v KPD Bazovica Moje obla~ilo, Linda Kosti} Kako sem preživela korono N N a za~etku naj re~em, da bi mi zdaj pisanje spisa "Kako sem preživela pomladne po~itnice", ki ga nisem rada pisala v osnovni šoli, bilo zelo vše~. Želela bi danes pisati brez korone v naslovu, ampak to ni mogo~e, ker je korona zaznamovala zadnje tri mesece našega življenja. Menim, da sem korono preživela zelo aktivno, bolj kot sem upala. Prva dva tedna, ko se je v marcu vse za~elo, sem hodila v službo vsak dan. Vsak od sodelavcev je imel svojo osebno teorijo o pandemiji. Z nekaterimi sem se strinjala in z nekaterimi, ponavadi s teorijami zarote, pa nisem ter sem jih ignorirala. ^eprav ni bilo lahko vsak dan poslušati š tevilk o novih obolelih in delati v laboratoriju s krvjo, za katero ne veste, ~e je okužena. Vsak dan sem klicala starše, dedka, enega in drugega brata in ponavljala ista vprašanja: "Kako se po~utiš?, Kako se po~utijo sosedi, sodelavci in njihove družine?, S kom si bil?, Kam si šel? in Zakaj si šel???". Seveda, njim so bili moji klici že tretji dan dolgo~asni, ampak nisem nehala, ker sem jih tako imela pod "virtualnim" nadzorom. Po dveh tednih so me poslali na dopust, kar mi ni bilo vše~. Pa sem se dva tedna u~ila slovenš~ino na sto na~inov (brala sem slovenske novice o koroni, gledala sem slovenske jutuberke, kako se li~ijo in nakupujejo na spletu – nisem ponosna na to, poslušala pravljice v slovenš~ini in delala razli~ne vaje), hodila sem v hribe, kolesarila po mestu in se ob petkih družila s prijateljicami na spletu. Bila sem navzo~a tudi na dekliški no~i na spletu. ^e ne štejem tednov korone, bi hotela še re~i, da prvi~ nisem bila z družino za veliko no~, da sem prvi~ ~akala v vrsti za kruh, prvi~ sem (po teroristi~nem napadu v Barceloni leta 2017) videla strah v o~eh ljudi in prvi~ ob~utila, da se nikoli ne ve, kaj je pravilno misliti in narediti ter kaj je narobe. Odlo~ila sem se, da si bom ta ~as izolacije dobro zapomnila, ker sem spoznala, da je moja organizacija dela slaba, da imam nekatere ljudi bolj rada, kot sem menila, in kako rada hodim v gledališ~e, na koncerte in v kino z ljudmi, ki sem jih izbrala za svoje prijatelje in prijateljice. y Klara Fran~i} IZ POUKA DPS Kako smo preživeli korono Pridno so risali tudi Karlo Manfreda iz 4. a. ter Antonio Panev in Vid Frani} iz 2. b. OŠKozala. N N a za~etku karantene sem bila zelo presene~ena in prestrašena, ko so nas vsak dan bombardirali s številnimi informacijami iz sveta o epidemiji. Gledala sem po televiziji polne bolnišnice hudo bolnih in veliko mrtvih ljudi. Prazne ulice in trge, metroje in letališ~a okrog sveta. Vse je bilo tako grozno in apokalipti~no. Hkrati sem spremljala dogodke v naši deželi, v naši regiji, in sem bila prestrašena pri vsaki novi informaciji. Potem pa sem nehala gledati program o koroni. Poiskala sem veliko dokumentarnih oddaj o naravi, živalih. Z možem sva naredila generalko v garaži in v shrambi. Tudi stanovanje sem natan~no uredila. Pomivala okna, veliko kuhala in pekla doma~i kruh, brala knjige. Veliko sem se pogovarajala po telefonu z družino in s prijatelji in komaj ~akala, da se ta grozota neha. V trgovino sem odhajala samo po najnujnejših opravkih enkrat tedensko. Korona nas je spravila v hiše kot miške v luknje. Po enem mescu zaprtosti v stanovanju sem bila zelo sre~na, ko sva šla na sprehod v naravo. Vsak dan sva nadeljevala s sprehodi okrog našega naselja. Pri srcu mi je malo odleglo. Delala sem tudi doma~o nalogo iz slovenš~ine, risala za likovno sekcijo. Komaj sem ~akala, da sre~am svoje starše in otroke. In na koncu, po dveh mesecih, se po~utimo bolj sproš~eni. Verjamem, da bomo to nesre~no izkušnjo ~im prej pozabili. y Ksenija Mrkela LITERARNI KOTI^EK 20 Sovražnik Sovražnika ni dobro imeti. Ko se pojavi, ga moramo trpeti. Nismo ga želeli, tukaj je. Sovražnik, a koronavirus mu je ime. Vsilil se je vsepovsod, nam je pa zaprl pot. V izolaciji moramo biti, ker nas covid-19 želi pobiti. Spremenil nam je življenje, za~asno ukradel veselje. Nekatere je že tudi vzel, s to namero je prišel. Da ga premagamo, uprimo mu se, z veliko discipline, druga~e ne gre. Ko se bomo te zgage rešili, se bomo spet lahko veselili. Reka, 20. aprila 2020 y Marija Šenk Rossi Tako maj~kena je bila, v eno roko se je stisnila. Tisto no~ nepri~akovano k nam je prišla, rde~kasto-rumena ma~ka. Ravno v pravem ~asu, saj žalovali smo za našo staro ma~ko. Širok rep z belo piko, iz ušes štrlele so ji kocine, naša drob~kana "Miss" izgledala je kot miniaturen ris. Luka je pravil, da je tako mo~no jokala in nekje brez matere ostala. Ni bilo drugo, pohiteli smo ji kupit dudo. Kako jo bomo klicali, smo se vprašali? Rde~kasta je, naj bo Rossi! S~asoma zrasla je in vsako jutro je prišla zbudit moj’ga moža, da jesti ji da, in ~e on takoj pokonci bil ni, od jeze za~ela metati je stvari. Z njo sem pela in plesala, s ta~ko k igri je vabila, s smr~kom mojega nosa se dotaknila. Sosednjega ma~ka Nora za partnerja je imela, kakor mož in žena sta bila, se ljubila in se šavsala. Ponosno je prinesla pokazat ujete martin~ke in miši, radost in veselje je bilo pri naši hiši. O, danes že sedem dni je ni, sedem dni ~akamo jo vsi, da od nekod se pojavi. Le kaj se je zgodilo ji? Vse dala bi, da vrne se in visoko na vrata sko~i, tudi ~e bilo bi pozno pono~i. Na žival tako mo~no navežeš se, in ko še upaš, ~akaš, se ~as izteka, trpiš in jo~eš, kot da izgubil si ~loveka. 4. marec 2020 y Zdenka Kallan Verbanac Rossi, foto: Lucijan Verbanac Si-T 21 9. marec, obisk SE 8. in 21. april, seja Svet za narodne manjšine RH je na telefonski seji 8. aprila soglasno sprejel poro~ilo o porabi prora~unskih sred stev za uresni~evanje kulturne avtonomije narodnih manjšin v letu 2019 (skupno 36.460.157 kun), na seji 21. aprila pa Predlog Sklepa o razporeditvi prora~unskih sredstev za ta namen za letos (43.395.000 kun). Za Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem oziroma osem ~lanic, prijavljenih na ta razpis za leto 2020, je predviden nekoliko višji znesek (897.000 kun) kot lani (763.500 kun). Za sredstva so zaprosila društva KPD Bazovica z Reke (odobrenih 270.000 kun, lani 210.000 kun), KPD Slovenski dom iz Zagreba (193.000 kun, lani 185.000 kun), SKD Triglav iz Splita (208.000 kun, lani 186.000 kun), SKD Istra iz Pulja (110.000 kun, lani 80.000 kun), SKD Ajda iz Umaga (35.000 kun, lani 24.500 kun), SKD Snežnik iz Lovrana (33.000 kun, lani 30.000 kun), SKD Lipa iz Zadra (28.000 kun, lani 30.000 kun) in SKD Nagelj iz Varaždina (20.000 kun, lani 18.000 kun). V imenu vodstva Sveta za narodne manjšine RH, katerega ~lan iz vrst slovenske skupnosti je tudi v petem mandatu predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb Darko Šonc, je Aleksandar Tolnauer sprejel predstavnike Svetovalnega odbora (SO) Sveta Evrope (SE) za Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin (OKVNM). Obisk na Hrvaškem je potekal v okviru Petega cikla spremljanja uresni~evanja tega pomembnega dokumenta. Na dnevnem redu so bila vprašanja s podro~ja narodnih manjšin po sprejemu petega poro~ila RH o uresni~evanju OKVNM za petletno obdobje. To poro~ilo je bilo sprejeto na seji hrvaške vlade 28. marca lani, posebna pozornost pa je bila namenjena uresni~evanju manjšinskih pravic s podro~ja uporabe jezika in pisave, medijski zastopanosti in poteku ljudskega štetja ter delu svetov in predstav nikov na - rodnih manjšin v enotah lokalne in obmo~ ne (regionalne) samouprave. Svet za narodne manjšine je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo z napredkom v okviru dosedanjega uresni~evanja operativnih programov, ki potekajo v sodelovanju z Vlado RH (slovenska narodna manjšina v tem dokumentu ni posebej omenjena, op. ur.), in tudi z višino sredstev, ki jih je hrvaška vlada za letos namenila programom kulturne avtonomije narodnih manjšin. y Marjana Mirkovi} Slovenska društva iz Pore~a, Labina, Buzeta, Karlovca, Osijeka, Dubrovnika in ^abra se na razpis lani in letos niso prijavila. Ve~ na: www.savjet.nacionalne-manjine.info y Marjana Mirkovi} Obisk mednarodnih predstavnikov, foto: www.savjet. nacionalne-manjine. info Svet za narodne manjšine RH na eni izmed sej, foto: www. savjet.nacionalne-manjine. info POGLED Z ONKRAJ SNE@NIK Upor pred dnevom osvoboditve Dragica Jakseti~ D D anes je (bil) 11. maj. Narava je zdaj najlepša, Slovenija, odkar spet smemo ~ez ob~inske meje, še lepša, kot je bila. Ma ne, saj se hecam. Narava je zdaj res najlepša, sveže zelena, dolgi son~ni dnevi so polni vonjav po rožah. Slovenija pa je takšna, kot je bila, preden so nam zaprli ob~inske meje. Še vedno ujetnica nekaj sto ljudi v omrežju mo~i, ki že leta obvladujejo vso dr žavo. Niti mask za zaš~ ito državljanov pred okužbo v deželi na son~ ni strani Alp nismo zmogli nabaviti, ne da bi se tovarišija na oblasti v skrbi za blagor ljudstva spet šla malverzacije, mahinacije po doma~e, in to tako, kot znamo mi. V skrbi za državljane in državo so za pomo~ pri nabavi mask prosili pri podjetjih svojih mam, h~era, prijateljev. Pri podjetjih, za ka tera ni še nih~e slišal, da se ukvarjajo s kirurškimi maskami, pri podjetjih, za katera še nih~e sploh ni slišal. Na razpis za dobavo mask se je prijavilo ve~ kot 700 podjetij! Si predstavljate izbrati najugodnejšega ponudnika med 700 podjetji? Ampak mi to znamo! Transparentno objavimo javni razpis, nato pa po telefonu pokli~emo nekaj naših najljubših dobaviteljev. Ampak za te "nepomembnosti" sredi tako hude krize smo izvedeli šele, ko je nastopila prava pomlad. Do takrat sta se dva ministra vsak dan nastavljala kame- ram pri tovornjakih in kartonskih škatlah, polnih mask, in ob podjetniku Jocu Pe~e~niku, ki je maske za nas moral dobesedno ukrasti, kakor se je izpovedal pred kamero nacionalne televizije. Tudi zadolžili so nas za nekaj milijard evrov, da ne bi propadli, da bi preživeli, da ne bi izgubili služb in dobi~kov. Celo upokojenci so dobili koronadodatek (morda vi veste, zakaj?), pa študenti tudi! Dogajajo se pravi ~udeži, saj v normalnih razmerah nikoli ni denarja, ne za penzije ne za štipendije. Hm, ampak brez služb je vsak dan ve~ ljudi in moja frizerka je svojo storitev podražila za 15 odstotkov, ena cveta~a že stane štiri evre itd. Ne vprašajte, zakaj. Hm, komaj ~a-kam, da izvem, kdo ni propadel, koga smo rešili, kdo je lahko ohranil delo, ker smo njegovemu delodajalcu davkopla~evalci pomagali s kreditom, ki ga bomo vra~ali naslednjih ... koliko let? Še ko narava ni bila tako lepa, kot je te prve majske dneve, smo bili v Sloveniji pridni, zelo pridni. Vse smo ubogali. Karkoli so nam rekli, smo oziroma nismo storili. Starši z majhnimi otroki brez varstva zanje so lahko ostali doma. Imam tri sodelavke s po tremi majhnimi pred-in šolskimi otroki. Seveda niso vse izgubile službe, delajo še vedno od doma (na ra~unalniku in ves ~as s telefonom na ušesih), medtem ko so pri pouku (za istim ra~unalnikom in pri zvezkih) z dvema in v doma~em vrtcu s tretjim, na štedilniku pa se kuha kosilo še za stare starše. Ne, niso dobile dodatka. Tudi matere z otroki s posebnimi potrebami ne. Pa tudi na dopust niso mogle ne one ne te, ker v številnih današnjih službah enostavno ne moreš na dopust, kadar ho~eš ali bi moral, da se ti ne zmeša. Bili smo pridni. Nismo hodili v trgovino ob urah, ki niso bile dolo~ene za nas. Nismo hodili naokrog brez mask, ~eprav so se predsednik države in njegovi sodelavci, tudi notranji minister, brez njih družno sprehajali ob meji v Beli krajini. Saj ne bi vedeli, ~e ne bi videli na televiziji. Pridno smo se razkuževali, si sami šivali maske, dokler jih na primer naš rešitelj Joc Pe~e~nik ni dobesedno ukradel za nas! Nismo prehajali ob~inskih meja, dva meseca nismo videli svojih staršev, ki so bili zaprti v domovih za starejše. A prve rože so zacvetele in razcvetela se je pomlad, na nacionalni televiziji pa se je zgodila oddaja, v kateri je žviž ga~ iz zavoda za državne blagovne rezerve pel o tem, kako so se nabavljale maske, kako so zvonili telefoni, kako je minister dajal navodila, ~igave maske je treba odkupiti – in kako imamo zdaj v Sloveniji mask, ~e bi se nam zgodil italijanski koronascenarij, za leto in pol. Vam to zveni, kot da nas je koronaepidemija stresla, streznila in ~esa nau~ila? To smo še marca upali. Vam to zveni kot neka država? To ne bi bila nikakršna država, ~e se ji ne bi zgodili njeni državljani. Sedli so na kolesa z maskami ~ez obraz, s transparenti na hrbtih in se kljub grožnjam varuhov javnega reda in miru podali na kolesarjenje po ulicah mest, poldrugi meter narazen, da bi izrazili svoj upor zoper lopove, ki so izkoristili preve~ pridne, preve~ ubogljive ljudi in njihovo upanje in vero, da nas bo nevarnost, virus, ki ne lo~i med majhnimi in velikimi, belimi in ~rnimi, vse spametovala. Dan pred dnevom osvoboditve, 9. majem, jih je po Ljubljani kolesarilo deset tiso~. In zdaj so za~eli mrcvariti organizatorje in iskati stranke, ki naj bi jim ti kolesarji pripadali ali jim nasedli. A ni je stranke v Sloveniji, zaradi katere bi vsak petek pedala poganjalo ve~ kolesarjev. Samo sprenevedajo se. Za upor gre. Spontani. In tak je najmo~nejši. y Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com SRE^ANJA 23 Zdenka Kallan Verbanac: Glasba je moja prva ljubezen Z Z denka Kallan Verbanac je med ~lani KPD Bazovica, ki so dejavni na ve~ podro~jih, sodeluje tudi v delu slovenskega manjšinskega sveta, bralcem Sopotij pa je med drugim znana predvsem po sodelovanju v rubriki Literarni koti~ek in glasbenih nastopih. V društvo sta se skupaj z možem Lucijanom vklju~ila pred ve~ kot desetimi leti: "Po naklju~ju sva se spoznala z Metko Košuta, ki nama je predlagala vpis v planinsko skupino in mi ob prejemu knjižice vanjo zapisala verze Janeza Menarta iz pesmi Vzpon: In sre~a je, da je pred mano pot, in to da vem, da slast je v tem, da grem. Verjetno je na to malo vplivala tudi žilica po mojem o~etu, znanem reškem športnem delavcu Zlatku Kallanu. Tako sem odkrila svojo drugo ljubezen, prva je bila in tudi ostaja glasba." Zdenka Kallan Verbanac ima slovenske korenine po materini strani in zanimivo družinsko zgodovino: "Mati je bila Slovenka, iz družine na Tržaškem, tja je njen o~e Vinko Engelman, rojen 1881 v Starem trgu ob Kolpi, prišel leta 1905. Poleg uspešnega pedagoškega dela je bil tudi izjemno prizadeven v številnih slovenskih organizacijah, spomin nanj se ohranja še danes. Oba z ženo Marijo, tudi u~iteljico s priznanim prosvetnim poslanstvom in delom v ženskih društvih, sta omenjena tudi v slovenskem in primorskem biografskem leksikonu. Mati Duša, zdravnica, je še pred rojstvom prvega otroka leta 1947 ostala vdova po prvem možu dr. Arnoldu Bidovcu, ki je mlad umrl za tuberkulozo kot posledico fašisti~nega ujetništva. Mati se je zato odlo~ila za specializacijo in doktorat s podro~ja pulmologije. Del profesionalne kariere je preživela na Reki, sklenila pa v Mariboru. Ko sem kon~ala drugi razred takratne reške gimnazije, je mati namre~ zamenjala službo, jaz pa sem šolanje nadaljevala v Ljubljani, živela pri teti in maturirala na Š ubi~evi gi mnaziji. Vrnila sem se na Reko, se vpisala na fakulteto za hotelirstvo, vendar je ob ukvarjanju z glasbo za študij zmanjkalo ~asa: "Pojem, odkar pomnim, menda sem prej pela kot govorila. Nastopala sem kot otrok, tudi v Sloveniji, pri dvanajstih letih v oddaji RTV Slovenija Otroški tobogan in v ljubljanskih Križankah, na festivalu Moj prvi uspeh v Krapini pa prejela prvo nagrado strokovne žirije. Pri šestnajstih so me zaradi zelo dobrega imitiranja italijanske pevke Rite Pavone k sodelovanju povabili iz skupine Opatijski suvenirji, ki so nastopali na terasi nekdanjega hotela Zagreb v Opatiji, in tako se je za~ela moja glasbena pot. Prva skupina so bili Horizonti, zatem je prišlo moje najlepše obdobje, osem let v skupini Blue Adria z Josipom Forenbacherjem Pepijem, zame prava glasbena šola in dragoceno izkustvo. S filmsko glasbo in zimzelenimi uspešnicami smo poleti ve~ sezon zapored nastopali tudi v Rabcu, kjer sem spoznala moža in se poro~ila, ve~ let živela v Labinu, s petjem pa zaradi zdravstvenih težav sredi devetdesetih let prekinila. Vse dokler se nisem v društvu Bazovica znova našla v glasbeni skupini Mimo ritma. In znova, zanimivo, v družbi Ivana Hareja Harryja, ki je to skupino postavil na noge. On je odli~en basist, mojster za ton in lu~, izvrsten organizator, tudi na snemanjih v studiu, zelo razgledan in veseli me njegov trud v društvu. Zanimivo, z njim je povezan tudi za~etek moje glasbene poti v skupini Horizonti. Glasba je moj svet in resni~no sem prav sre~na, da v društvu deluje tudi ta skupina." Zdenka Kallan Verbanac dodaja, da se je za glasbeno pot odlo~il tudi sin Zdenka Kallan Verbanac, foto: Lucijan Verbanac Luka, ki na ljubljanski akademiji za glasbo nadaljuje študij na drugi stopnji in pou~uje na ve~ šolah, kot srednješolec pa se je ve~krat predstavil tudi na odru KPD Bazovica. In kako se je pred leti znašla še v recitatorski vlogi? "Za eno izmed prireditev so v društvu iskali osebo, ki bi prebrala neko besedilo, in me našli pri pouku slovenš~ ine. Obiskovala sem ga, ker sem želela izboljšati svoje znanje jezika, takratna u~iteljica Dragica Motik pa nas je vse mo~no spodbujala k nastopom na odru in pisanju. Tako so med drugim nastale tudi pesmi za Sopotja. S tremi udeleženkami pouka, Glorio Segnan, Liljano ^argonja in Gordano Pecirep, smo pozneje nadaljevale spoznavanje jezika in kulture ter se v društvu povezale v skupino za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila (SRSKI)." To pa še ni vse, Zdenka Kallan Verbanac sodeluje namre~ tudi v likovni skupini pod vodstvom Tihane Karlovi}: "Vklju~ila sem se nedavno, ustreza mi duh ustvarjalnosti. Vodja skupine nas spoznava z umetnostjo na zelo sprejemljiv in zanimiv na~in, vezi pa smo ~lanice utrdile predvsem v ~asu protikoronskih omejitev, ko smo se vsakodnevno sre~evale na daljavo. Nova in lepa izkušnja, pa še razstava v Ilirski Bistrici bo sledila! Moram re~i, da mi dejavnost v društvu zdaj pomeni vse moje življenje, rada imam to raznovrstnost in živahen utrip. Edina škoda je, da ni ve~ mladih, ki bi prinesli nove mo~i in energijo ter bi bili obet za prihodnost. Sama bom dejavna, dokler bom lahko, to mi ohranja živost, in upajmo, da nas koronavirus ne bo povsem zaustavil!" y Marjana Mirkovi} FOTO KOTI^EK Vse foto: Jo`a Miheli~