Štev. 173.
T Ljubljani, v ponedeljek, 31. Jnllla »II.
Leto XXXIX.
n Velja po pošti: m
Za celo lato upre] . K 28-— n pol leti „ . „ 13-— n četrt leta „ . „ 6-50 m en meseo „ . „ 2-20 sa Renčijo celoletno „ 29-— ta ostalo inozemstvo „ 35*—
V Ljubljani na dom:
Za eelo leto naprej .	K 24'—
sa pol leta „ .	„ 12'—
sa četrt leta „ .	„ B'—
sa en meseo „ .	,, i —
V opravi prejjmao neseOno K t*so
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja:;
vsak dan, isvsemil nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
K2~ Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; noirankirana pisma se ne m* sprejemajo. — Uredniškega tolefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona Št. 188.
EJ^* Današnja številka obJejja 4 strani. '•C
S prilogo »Naša Gospodinja«.
Končno imum urivneio
1M.
Dunaj, 30. julija 1911.
Draginja,
Trikrat so včeraj ;.".). t. in. pogoreli soc demokrati, ki so našemljeni s krinkami »ljudskih osrečevateljcv«. Sicer vsak berač svojo malho hvali, toda kar počenjajo soc. demokrati in njih židovski prijatelji, Zenker, Reumann c tutti quant,i, presega žc vse meje političnih komediantov. Sploh je /.nano, da razvajenim želodcem nc ugaja lojevo argentinsko meso, ki so ga morali oddajati v Švico in celo na Angleško, in vendar že leto dni ne slišimo drugega, nego: Lač-ni smo, dajte nam argentinskega mesa! In draginjski odsek je šol res na Jim In z večino glasov pritrdil predlogu soc. demokrata Rcumanna, naj vlada brez Dzira na pogodbo z Ogri dovoli neomejen uvoz argentinskega mesa.
Včeraj pa je takoj začetkom soje Vstal min. predsednik baron ti a u t s c h In z vso odočnosljo zavrnil ptičarje Blažiče, ki draginjo nesramno izrabljajo v svoje politične namene. Rekel je med drugim: Odkrilo in jasno ponavljam svojo izjavo, cla vlada nc bode prelomila pogodbe z Ogri. N o b ena vlada b i v tem slučaju ne postopala. drugače, kakor sedanja. In Če zbornica tudi sprejme predlagano resolucijo, je vlada nc more izvršiti. Vlada hoče sicer vse storiti zoper draginjo, toda dovoliti ne more, da bi se uvažale neomejene množine argentinskega mesa in živa živina z Balkana. Vlada mora varovati tudi domačo živinorejo, da se okrepi in more s časom zadoščati domačini potrebam. Vlada ne bode nikdar dovolila, da bi bila Avstrija odvisna od argentinskih tru-stov.
Ta izjava jo seveda strašno razburila soc. demokrate in njih zaveznike, obenem pa odločila izid glasovanja. Reumannov predlog jc zbornica odklonila z 251 glasovi proti 174. Samo člani Slovensko-hrvatskega kluba so na desnici glasovali enotno proti predlogu. Vse druge stranke so bile razcepljene. Ko je predsednik proglasil izid glasovanja, so češki in nekateri drugi agrarci živahno ploskali. To jo seveda še bolj razkačilo soc. demokrate. Divji indijanski krik pa so zagnali, ko je zbornica s
TiDolopčeva Mi.
Bretonska povesi, A. Le Braz.
(Dalje.)
Mešanica nemira in občudovanja, ki jo je vzbudil v meni, mu gotovo ni ostala skrita, toda z nekim viteštvom, za. katero sem mu bil v svoji notranjosti hvaležen, ni na nikak način pokazal, da jo je zapazil.
»Z vašimi predniki sem živel vedno v najboljšem soglasju,« je dejal, ko mi je. dal roko, ki jo biia obdržala vkljub žuljem in zarezani, s katerimi jo je bilo zaznamovalo delo, svojo ari-stokratično zunanjost. »Nikdar niso prišli v ta kraj svojega področja, da bi me ne bili počastili s svojim obiskom. Jaz živim tu s svojimi ljudmi popolnoma patriarha lično življenje, toda vaš "podčastnik Vam lahko potrdi, da izkazujemo tu ravno tako presrčno kakor preprosto gostoljubje in da je vino, ki ga pijete tu v Treztčlu, ravno tako ne-ponarejeno, kakor srca prebivalcev.«
To je povedal počasi, kratko in jasno naglašeno z glasom, ki jc bil najbrž manj navajen govoriti uljudnosti, kakor pa zapovedovati. Jaz sem odgovoril, kakor sem vedel in znal, in po-
191 proti 182 glasovom odklonila tudi Stdlzlov predlog, naj vlada dovoli uvoz mesa po potrebi. Tudi tistim, ki so glasovali proti predlogu, zdelo se je čudno, da. predlog ni obveljal. Nastal je ropot v zbornici, da ni bilo mogoče nikogar razumeti. Predsednik dr. Sylve-ster jc že hotel odrediti drugo glasovanje, toda vslccl burnih ugovorov jo prekinil sejo, da se posvetuje z načelniki klubov. Ti pa tudi niso bili edini, in tako jc zbornica vsled smešne demagogijo raznih političnih koštrunov razveljavila celo lanski sklep z dne 1. grudna 1910. Vlada sme torej, čc hoče, zapreti mejo tudi argentinskemu mesu. To pa so zakrivili ravno isti, ki najbolj kriče o draginji. Bili so po glasovanju kakor z ledeno vodo politi cucki. Zbornica je konečno sprejela, predlog, naj vlada proti primernim koncesijam dovoli Srbiji, da sme uvažati več mesa, nogo doslej. Odklonjen pa je bil predlog, da bi so smela iz Srbijo uvažati tudi živa živina zaradi mogoče živinske kuge.
Drug poraz.
Takoj po volitvah so bobnali soc. demokratje da bodo zatožili prejšnjo vlado, ker je s S IV. kršila, ustavo. Baron Bienerth si jo s S 14. podaljšal drž. proračun do konca leta, dovolil je vojaške novince, deželi kranjski posojilo 10 milijonov K, razdelil kontingent žganja med tovarnarje, dovolil več podpor iz melioracijskega zaklada in v zmislu državnega, zakona iz leta 1906 več olajšav za rentne domove v Galiciji. To so torej sfva.ri, ki ne nalagajo državi nobenih bremen in jih jo prejšnja vlada po starem običaju mogla uveljaviti s § štirnajstim.
Soc. demokrat Seitz je utemeljeval obtožbo uprav kot francoski petroler. Navajal jc iz govora sedanjega pravosodnega ministra dr. Mochenbur-g e r j a , ki je leta 1897 utemeljeval enako obtožbo Badenijeve vlade: »Prekletstvo na. l-ušitelje ustave, ki posnemajo roparje bank, kateri ponoči udirajo v banke in izlivajo petrolej, da izbrišejo vse sledove. Take ljudi, ki kršijo ustavo, jc treba obesiti na svetilke!« (Nepopisen krik med soc. demokrati, ki za-ničljivo kličejo: »I-Ieil Hochenburger!«) Oglasil se je zopet baron G a u t s c h, ki je odločno zavračal poslanca Seitza in njegovo izzivanje, cla morajo razne stranke glasovati za njegov predlog. Ukazovati si ne sme pustiti nobena stranka. Kdor hoče tukaj ukazovati, ta zanikuje bistvo splošne in enake volilne pravice. (Skaret: »Ali ste Vi jerob te zbornice ?«) N i s e m j e r o b, a m p a k prijatelj t c zbornice. Prejšnja
tem smo šli skupaj skozi obokani vhod, ki je bil ves preprežen z zelenjem.
Bili smo sedaj v prostornem tlakovanem dvorišču, ki so ga obdajali zidovi, debeli kakor trdnjavski nasipi, lupa tam pretrgani s strelnimi linami, ki so se odpirale ven na suho in na morje. Na desno in levo pa so sc dvigali hlevi in skednji. Nad vsakim so bile velikanske kaščo, od katerih jc imela vsaka vrata, ki so bila obenem okno, in pri katerih jc bil postrani pah s kolesom, da sc jc olajšalo shranjevanje žita. Skozi hlevska okna si lahko videl svetle vrste konj. ki so jih obsevali poslednji večerni žarki. Med sle-bri, ki so podpirali skednje, so dvigali v zrak po vrst i svoja ojesa lahki vozovi, postavljeni kakor za parado, in težke dvokolnice. Na celi kmetiji jc vladal skoraj vojaški red. Ko sem izrazil svojemu gostitelju nad tem svojo začudenje, je jircletel njegovo obličje lahek nasmeh veselja.
»Kajne,« je dejal »za kmetijo, ki naj gre navzdol, ne izgleda vse lo pre-žalostno? Povabil bi vas, da greste z menoj pogledat vse moje posestvo, lo-da prej se morate nekoliko okrepčati.«
S temi besedami naju jo peljal proti grajščini, ki se jo dvigala s svojim ostrim, tuintani z renesančnimi motivi okrašenim pročeljem nasproti nam na
zbornica 71- vladnih predlog ni rešila, vlada pa je izdala samo šest naredb s § 14. To vendar ni izdajalstvo zato naj zbornica odkloni predlog. (Burno pritrjevanje.)
Nato je »prosti socialist« Stark neusmiljeno krtačil soc. demokrate, češ, da samo varajo ljudstvo in izžema-jo svoje pristaše. Na zatožno klop bi morali priti dr. Adler in drugovi, ki izda jejo ljudske koristi kot hlapci velikega kapitala.
Dr. baron F u c h s jc zavračal napade na komisijo za državne dolgove, katere član je že 32 let. Govorili so še Malilt, Sviha in Seitz. Zbornica pa je odklonila predlog, za katerega so glasovali soc. demokratje, radikalni Čehi in Nemci Icr Rusini.
Dogodki v Drohobiču.
Danes je bila. končana, ta razprava, v kateri soc. demokrati zopet niso imeli sreče. Zahtevali so, na j poseben odsek poslancev na lici mesta izvrši preiskavo. Zbornica pa je sprejela predloge poljskega kluba, naj: 1. vlada izvrši strogo preiskavo in kaznuje krivce; 2. dovoli odškodnino prizadetim družinam; in 3. čirnpreje o tem predloži zbornici potrebno poročilo.
Trgovinska pogodba s Črnogoro.
Naša država izvaža v Črnogoro blaga na leto za 4 do 5,000.000 K Dalmatinsko občine v boki kolorski pa iz Črne-gore dobivajo meso in živino.. Da se uredc trg. razmere med državama, je bil-), sklenjena posebna jDogodba z dne 6. svečana 1911, katero je danes zbornica po kratki razpravi odobrila.
Dalje je zbornica pooblastila vlado, da sme skleniti trg. pogodbo s portugalsko državo, kamor naša država izvaža na leto za 10,000.000 K blaga.
Državne podpore.
Po kratki razpravi, v kateri sc je oglasil tudi dr. Korošec, je zbornica vse nujne predloge za državno podporo vsled elementarnih nezgod s priporočilom odkazala vladi. S tem je bilo sinoči, 29. t. m. ob 8. uri končano poletno zasedanje drugo ljudske zbornice. Siccr ni šlo vse gladko, vendar pa jc zbornica v tem kratkem času rešila vse nujne stvari. Prihodnja seja utegne biti šele sredi oktobra.
Za pravilne ljudsko Sleije v Trslu.
V soboto se je vršil pri sv. Jakobu v Trstu sijajen slovenski shod, ki je ob velikem navdušenju soglasno sprejel naslednje resolucije:
drugi strani dvorišča. Kakih deset kamnov visoke stopnjice so peljale k glavnemu vhodu, šla sva za Lčzongar-jem, ki sc jc opravičeval, ko jc sunkoma odprl hrastova vrata, cla naju mora peljati skozi kuhinjo. Mešanica glasov in glasen smeh sta napolnjevala velik prostor, ko smo vstopili. Toda komaj so nas zapazili, je nastopila nenadoma tako svečana, globoka tihota, da se je slišalo prasketanje suhih vej na ognju in brenčanje čmrlja ob malih šipah pri oknu.
Prišli smo, kakor so mi jo zdelo, ravno k obedu, kajti krog mizo bila jo dolga, kakor cola kuhinja so sedeli ljudje tesno na klopeh z naslonja-
li, prod njimi polne sklede mrzle svinjino in prekajenega mesa. Mod njimi so bile k večjemu štiri Žensko ali pot, močno prebivalke obrežja, ki so izgledalo kakor moški; ic so brale mahovite lišaje za svinje, ali pa kosilo morsko travo. Ostalih, namreč mož, jo bilo krog trideset, raznih poklicev in obrti. Bili sc; tam ribiči, rokodelci, pastirji, nekaj premožnih posestnikov iz okolice in celo krčmar, pri katerem som stanoval v Treguignecu. Zakaj so so pač zbrali vsi li ljudje tu? llišni gospodar jo prehitel moje vprašanje.
»Prihajale ravno na dan, ko smo imeli mnogo delu z nakladanjem,« je
Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu pri sv. Jakobu dne 29. julija 1911 z ozirom na dognano neresničnost ljudskega štetja za Trst in okolico glede takozvanega občevalnega jezika
zahtevajo,, da naj sc vladna revizija izvrši temeljito in podrobno do skrajnosti, brez ozira na težavnosti in morebitne ovire ali proteste,
zahtevajo, da se revizija izvrši na način, da bo zagotovljen pravilen, resničnim razmeram odgovarjajoči uspeh, potom zmožnih in pravičnih uradnikov,
zahtevajo, da se pri reviziji vzame potreben ozir na zavarovanje popolne svobode pri napovedbi občevalnega jezika kakor tudi na interese posameznikov glede delavnega časa in bivališča, da ne bo preveč zamude in škode, pozivajo vse slovenske rojake in sploh vse slovanske brate, kakor tudi vse pravične someščane, da se zavedajo pomena uvedene vladno revizije in da se dobrovoljno postavijo v služIjo važnega upravnega čina, vzdržujoč se vsake nepravilnosti,
pozivajo vlado, da z ozirom na dognano nesposobnost sedanje občinske uprave za pravilno in zakonito postopanje v stvareh, ki se tičejo narodnostnega vprašanja odvzame mestnemu magistratu take in podobne upravne čine, dokler ne bo tudi pri odločilnih faktorjih prevladalo v narodnostnem oziru spoštovanje pravice in zakona.
Sedaj pa, tržaški Slovenci, složno na delo, da se pred vso avstrijsko javnostjo razkrijejo sleparije tržaških ma-gistratovccv pri ljudskem štetju, ki so imele namen prikriti v korist laškim načrtom pravo število nelaških avstrijskih državljanov v Trstu!
Dva nova slučaja kolere v Trstu.
Trst, 30. julija.
Kakor poročajo najnovejša poročila, je bila zopet mnogo prezgodnja odredba, cla je Trst kolere prost. Obratno, opaža sc po danes javljenem slučaju, cla je kolera prav nevarno že zašla v nižje sloje prebivalstva in da li sloji poizkušajo z ozirom na zaslužke svojih rodbin te slučaje kolere oblastim zakrivati. V tem tiči največja nevarnost za razširjanje kolere. Danes javljajo o dveh novih slučajih kolere.
V Rocolu v hiši št. 382 jc predvčerajšnjem umrl jiosestnik Matej Slarnič v starosti 71 let, kakor se je prej dozdevalo vsled starosti. Obenem je njegov hlapec, imenom Germek, zbolel na znakih gastro enterite. Domačini niso tega
rekel »in v takih slučajih mi je vsaka pomoč dobrodošla. Le pomislite, da preskrbujem več kakor petdeset občin z morskim gnojem.«
Mod tem naju jc peljal v velik prostor, s temnimi ploščami obdan, katerega so delale podobe pradedov, ki so s svojimi bledimi obrazi z dvakratno smrtjo v očeh strmele iz lemnih okvirov, še mračnejšega. Ko naju je pova^ bil, naj sedeva, jc zaklical glasno, zveneče: »Včfa«!
IV.
Odkod jc prišla tako nenadoma, ona, ki jc odgovorila na lepo ime »Včfa« — bretonska okrajšava franc. Ge-novefe ? Čc bi me bili tedaj vprašali, hi vam bil najbržo odgovoril: »Ali ne vidite, cla jo prišla iz nebes?«
Da, resnično, tako je bilo, uarav-nosi od tam je morala priti in Treid—-Noaz, stari osel, ni pretiraval, ko jo je prišteval angelom, kajti bila jo poosebljena čistost in miloba. In šc dandanes vstane ob najmanjši priliki njena podoba kakor žarek nadzemeljske luči iz žalostnega mraka mojih spominov. Kakor solnčni žarek se mi je zdela tudi tedaj v temačnem polumraku stare dvorane, v katerem jo človek čutil nekako, da so mo.-u trohnobni prah pre-Icklili stoletij s sivimi sencami večernega mraka.	(Dalje.}
takoj naznanili sanitetni oblasti. Vsled ovadbe tretje osebe je bil fizikat opozorjen na ta slučaj. Tako truplo starčka, kot bolnika so takoj peljali v Magdalen-sko bolnišnico. Tudi domačini so bili seveda izolirani. Sla nič je vsak d a n z a b a .j a l na t r g i 11 tu p r 0-il a j a I zel e n j a v o. Takoj so zaplenili njegovo prodajalno mizico. Včeraj jjppoludne so konslatirali, da je tu šlo zares za kolero. Sanitetni oddelek na-mestnišiva jo izdal sledeči komunike: Dno 28. t. 111. popoldne je umrl i 1 lotili Matej Slamič. Bakteriološka preiskav« črevno vsebine ki ie dne 29. zvečer bila zaključena, .jo dognala, da je smrt nastala vsled aziatsko kolere. Istotako so jo bakteriološko ugotovilo, da jo njegov hlapec Anton (Vermek, ki jo dne 28. zjutraj zbolel in je bil popoldne prepeljan \ infekcijsko bolnišnico, bolan na koleri. Tudi hlapec jo vsak dan prodajal na trgu zelenjavo, šo mod časom, ko jc ležal stari Slamič na koleri bolan doma. Z ozirom na io sc jo zopet zelo bati novih slučajev. Vso Slamičovo rodbino so prepeljali \ izolačno bolnico. Kako razumevanje vlada v Trstu med nižjimi sloji o odredbah sanitarnih oblasti, priča ta-le slučaj: V Trstu je 25. t. m. pri neki stavbi vposlen zidar začel nenadoma bljuvati. O toni jc bila obve--ščena mostna zdravstvena komisija. Predno pa jc ta došla na lice mesla, se je bolnik, po imenu Petor Val on-t j č, že odstranil s stavbišča in pobegnil. Kljub temu, da so je vse storilo, da bi so izsledilo zidarja, sc doslej to še ni posrečilo.
Z ozirom na nevarnost, da bi sc kolera zanegla iz Trsta v Ljubljano, je kranjska deželna vlada, kakor čujemo, p r c pove d a l a izlet t r ž a š k i li s o c. demokratov iz T r s t a v Ljubljano. Tržaški soc. demokrati so nameravali priti s posebnim vlakom prihodnjo nedeljo iz Trsta v Ljubljano.
Krvava nedelja v Znojmu.
(Brzojavno poročilo »Slovencu«.)
Za včeraj dopoldne so sklicali nemški radikalci v Znojmu shod, na katerem naj bi protestirali proti češkim prireditvam. Cehi so namreč napovedali za včeraj v Znojmu sokolski zlet; istočasno pa so hoteli tudi socialni demokrati položiti temeljni kamen svojemu društvenemu domu. Okrajno glavarstvo je vse tri prireditve prepovedalo in jih dovolilo v zadnjem trenutku pod pogojem, da Nemci ne zborujejo pod milim nebom in da se Čehi zavežejo, da ne bodo nosili nobenih društvenih znakov. Nemci so zborovali v nemškem društvenem domu ter so na njihovem shodu govorili znojmski župan Homma, poslanec Teufel in več nemških deželnih poslancev. Komaj 300 korakov od nemškega društvenega doma so polagali češki socialni demokrati temeljni kamen svoji društveni hiši in v bližnji češki Besedi sc jc vršilo neko češko dijaško zborovanje. Na obeh čeških shodih so govorili češki državni poslanci. Naenkrat so Nemci prekinili svoje zborovanje, češ, da so bili nekateri izmed njih na poti na shod napadeni od čeških socialistov, ter so odkorakali skupno pred prostore so-cialnodemokraške slavnosti, kjer je ravno govoril poslanec Stcjskal. Med nemškimi radikalci in češkimi socialnimi demokrati se je kmalu razvil ve-likansk pretep, ki ga policija ni mogla preprečiti. Nasprotniki so metali drug v drugega kamenje in opeko ter sc bili s palicami. V malo trenotkih je bilo okoli sto oseb ranjenih. Pretep jc trajal precej časa. dokler ni prišlo orožništvo, ki jo ločilo sovražna tabora in potisnilo nemške radikalce nazaj. Nemški radikalci so odšli nato zopet na svojo zborovališče. kjer so nadaljevali zborovanje. Po končanem nemškem shodu je došlo na cesti zopet do spopadov med nemškimi radikalci in socialnimi demokrati ter Sokoli. Popoldne ni bilo Izgredov, ker so orožniki zasedli prostore nemškega doma, kakor tudi češke Besede in socialnodemokraškega stavbišča, kakor tudi gostilniške prostore, kjer so je vršila češka veselica. Zvečer so bile orožniške straže ojače-ne, ker so se v mesto vračali z nekega izleta češki dijaki. V večernih urah pa je na kolodvoru došlo do ponovnih pretepov med nemškimi in češkimi dijaki.
izpred sodišča.
Obizzi (porotnik): Izpovejte; to hočemo vedeti.
Lenassi: No bom nikogar izdajal.
Forccssini (porotnik): Gospod Lenassi že v drugič grozi z odkritji. Čas bi žo bil, da izpove, kar ve.
Lenassi: Ker žc hočete, bom odkril vse tc zmešnjave.
Pričel som sumiti, ko jc dr. Luz-zatto skrival na svojem domu zapisnike o pogodbi s Colletom, namesto da bi bil lc-to deponiral pri banki v vpogled vsem upravnim svetnikom. Komaj ko jo interveniral komisar tlasser in na opetovaue prošnje jo lo zapisnike prinesel v banko. Tudi menice Wasser-mana jo držal Luzzato doma. O toni jaz nisem ničesar vedel. Collo je igral, prav z namenom škodovati banki. Skrival je korespondenco, falsificiral. registre in jo ponarejal menice z imeni Widmar in Slokar. Ponaredil jc drugo menico in jo žirirul in je ponaredil podpise Sa-vorgnanija in Venutija. Vse to bom dokazal z dejstvi in dokumenti.
Lenassi trdi. da ni dvignil, ko je grozil polom, vso svoje depozite in tudi da ni poskril in odtegnil izvršbi svojega premoženja.
Državni pravdnik pravi, da se bo o tem govorilo v drugem procesu.
Dr. Bader vzdržuje vse svoje izpovedi in trdi, da jo Lenassi skušal poskrili. kar je mogel, ker da eksekucije pri njem so bile brezuspešne.
Zelo dvomljivo da je, da bi bile hišo in pohištvo lastnina Lonassijevo soproge.
Lenassi na tc besede razburjeno protestira in se v ostrih besedah zaganja v pričo.
Državni pravdnik zahteva od sodnega dvora, naj nc dopušča, da bi obtoženci insultirali priče.
POLOŽAJ V ALBANIJI,
V dobro poučenih diplomatičnih krogih se trdi, da je nevarnost, da bi prišlo med Turčijo in Črnogoro do vojske, odstranjena. Turški poslanik v Cetinju Saadr Eddin se pogaja z Mali-sori, da nehajo vstajo. Obenem bo Turčija Črnigori v tej ali oni obliki plačala stroške za vzdrževanje malisorskih beguncev. Kljub temu pa se Turčija oba-rožuje dalje.
Došle so še naslednje brzojavke:
C a r i g r a d , 29. julija. Vstaši v Albaniji so večkrat napadli turške čete v Boja in Selce, a so bili odbiti.
Carigrad, 29. julija. Vojni minister je naročil nakup 2000 konj za artiljerijo. Konji so nakupijo na Ogrskem in na Uuskcm. 1500 konj za ježo nakupijo v Arabiji in v Anatoliji.
Ca r i g r a d , 29. julija. V soboto jc na koleri obolelo 11 oseb, umrlo 15.
S o 1 u 11, 31. julija. K o r so k o -I c r a v A 1 b a n i j i v o d no bolj širi. jc tudi Mitrovica obdana od sanitetnega kordona.
S o 1 u u. 31. julija. Vladna pomika »Moka« in »Konia«, ki sta dospela semkaj z vojaštvom za Albanijo, sta od-plula po vkrcanju topov, municljo in konj dalje proti San Giovanni di Medna.
S r e d e c, 31. julija. Bulgarski poslanik v Carigradu, Saratov, jc na željo vlacte došel v Sredec. Njegovo vpokli-canjc jc v zvezi z vprašanjem turško-bolgarske trgovinsko pogodbo in drugimi važnimi balkanskimi zadevami.
MAROŠKO VPRAŠANJE.
Maroško vprašanje je stopilo v odločilen stadij. Zdi so. da so bosta Francija in Nemčija sporazumeli in da Francoska Nemčiji odstopi dol svojega teritorija v Gabunu (to jc severna polovica obrežja francoskega Konga,) Nemčija P« pusti Francoski vso svobodo v Maroku. »Echo de Pariš« poroča, da se gre za te-lc tri točke: L Vojaška in administrativna pogodba glede Maroka, na podlagi katere bi se pripoznala Franciji hegemonija v onem delu Maroka. ki je žo zdaj od nje zaseden, Španiji pa v severnem delu dežele. 2. Garancije za gospodarske in trgovske interese velevlasli, ki so podpisale algeci-raško pogodbo, zlasti Nemčije. 3. Izmenjava francoskih in nemških teritorijev v zahodni Afriki.
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE V URUGUAY-U.
Iz Rima poročajo: V Urugauy-u je zopet došla na krmilo radikalna vlada, ki so pripravlja, izvesti ločitev Cerkve od države, pri čemur hoče tudi proglasiti za katoliške duhovnike obligatorič-no vojaško službo. Ker nadškof v Mon-tevideu šc ni imenovan in ker tudi vsled izpremembe vlade ne moro biti v kratkem, jc izdal škof Isasa na prebivalstvo protest proti ločitveni postavi, ki jc v mnogih točkah naravnost nasilna. Poznavalci razmer trdijo že se-daj, da sc sedanja vlada ne bo dolgo zdržala na krmilu in da bodo potem zo-
(

■> iT
. , . j > -
' mY/	/ o«
Un
(T'
OBTOŽENCI PROPADLE »BANKE POPOLARE GORIZIANA« SE OBTOŽUJEJO SAMI MED SEBOJ.
V soboto je bil v tej razpravi pred goriškimi porotniki jako zanimiv prizor. Obtoženi Lenassi se jc razburil in pričel kričati, da pove vse, če mu priče ne dajo mir.
NA CARIGRAJSKEM POGORIŠČU.
Velikanski požar v Carigradu jc ugasnil 111 mogoče jo žc sedaj pregledati ogromno škodo, ki jo je povzročil. Naša današnja slika kaže prizor s pogorišča. Kljub veliki in grozni nesreči so prebivalci prizadetih mestnih delov Carigrada uda 11 i s pristnim orientalskim fatalizmom v svojo usodo. Razen nekaterih tatov, ki kopljejo med razvalinami za dragocenostmi, se maloka-teri človek briga za veliko pogorišče, na katerem se še posamezni kupi kade in tlo. V napol pogorelih trgovinah in povsod oh periferiji pogorišča sc ba-ranta živahno kot po navadi. Akftrav-no je minulo šole nekaj dni po požaru /.gleda vendar življenje ob pogorišču, kot da bi minuli po katastrofi že meseci. Z ozirom na to, da tri lcla stara
pogorišča v čirčiru še danes niso pozidana, bodo gotovo tudi sedaj pogoreli mestni deli Carigrada šc dolgo časa v razvalinah, kajti civilna mestna uprava Carigrada se je žc mnogokrat izkazala kot. popolnoma nezmožna. Tudi pri omejitvi požara se je izkazala kot taka, ravnotako kakor požarna bramba, ki nima nobenih denarnih sredstev. Vsled teh vzrokov nameravajo menda prizadelo mestne dele postaviti pod vojaško upravo.
Končna statistika o požaru izkazuje. Pogorelo je v Stambulu 8600 hiš, škode je 80 milijonov kron, 18 oseb je zgorelo, 75 oseb je bilo aretiranih, ker -o na sumu. da so zažigale, V Galati jc pogorelo 3000 liiš.
pet nastale, normalne razmore med Cerkvijo in državo v Uruguay-u.
PORTUGALSKA, Madrid, 31. julija. Semkaj je došel norlugabki časnikar J lomen Christo, ki jc izjavil zastopniku lista Imperial«, da je edjn namen njegovega, potovanja, svariti "časopisje v Madridu pred ten-deiicioznimi brzojavkami iz Portugalske. Republikanska vlada zapleni ali pa ponareja vsa poročila, ki pojasnujejo pravi položaj dežele. Povdarjal je, da z monorhislj ni v nobeni.zvozi ter tudi ne veruje \ uspeli monarhislov.
FRANCOSKA OBOROŽEVANJA.
Romski »Intelligenz Blatt« poroča, do je Francoska odredila obširne vojaške odredbo. Vsak dan prihajajo v Bel« forl trije vojaški vlaki z orožjem in mu-nicijo. Vsi francoski rezervisti, ki žive v francoskem delu Švice, so bili zaupno obveščeni, naj bodo pripravljeni za slu-čaj, da bodo vpoklicani k vojakom.
novice.
+ Možje na svojem mestu. Libfe-i
ralni in socialnodcmokraški listi divje napadajo poslance Slovenske Ljudske Stranke in istrsko zastopnike, ker so so v zbornici najbolj postavili za na-, šega kmeta in žigosali komedijantstvo sodrugov, ki slepijo ljudstvo z ai^gen« tinskem mesom. Ti napadi pričajo, dat so poslanci S. L. S. in zastopniki Istre v polni meri storili svojo dolžnost in' čuvali koristi slovenskega in hrvaškega kmečkega ljudstva, ki bi ga liberalci radi spravili na beraško palico, Čast našim poslancem!
Iz deželnega odbora. V okrajni cestni odbor trebanjski sta imenovana Franc Slak v Knežji vasi in Fr, B i z j a k na Skovcu. — Za sekundarija v deželni bolnišnici jc imenovan dr, B' r a 11 P r i m š a r. Izstopi iz deželne službe dr. O b r a d M a k s i m o v i č. —« Akademičnemu kiparju Iv. Urbani« j i na Dunaju se dovoli podpora, d& vlije v mavec svoj umotvor »Dobrotna moč«. — Za napravo občinske poti Starava s-Troščine sc dovoli podpora 2000 kron. Po toči prizadetim vinograd« nikom na Dolenjskem se dovoli podpo« ra, za nakup modre galice.
-f- Dr. Smodlaka o Hrvaško-sloven« skem klubu. Vodja dalmatinske svobo« domiselne Demokratične stranke, dr. Smodlaka, priobčuje v »Agramer TagT blattu«, ki je prinesel tudi izjave prof. Spinčiča in dr. Šusteršiča, članek o Hrvaško-slovcnskem klubu. Po dobro znanem receptu natolcuje mož dr. Šusteršiča in skuša oprati sebe in svoje liberalne kolege očitka," da ne poznajo jugoslovanske solidarnosti. Pravi, da liberalec nc more pristopiti klubu, v, katerem vlada »klerikalna« večina. Končno izjavlja, da bi bil možen skupen jugoslovanski klub le pod temi pogoji: Iz klubovoga delokroga bi morala biti izključena vsa gospodarska in kulturna vprašanja; v klubov program naj bi se sprejela le vprašanja, o katerih je razvidno, da sc bo lahko doseglo edin-stvo; klub bi moral biti razdeljen v liberalno in »klerikalno« kurijo, ki bi bili popolnoma enakopravni in bi bilo treba pritrdila obeh za vsak sklep; ime kluba bi bilo izpremehiti tako. da bi mogli vstopiti tudi Srbi. To se pravi, dr. Smodlaka hoče imeti klub, ki bi bil v sredi votel, ob straneh bi ga pa nič ne bilo.
-j- češki katoliški shod v Olomuctt
bo, kakor smo javili. 12., 13., 14. in 15. avgusta. Za slavnostni sprevod, ki bo 13. avgusta, jc žc doslej oglašenih deset godb. Ob tej priliki se vrši v Olo-uiucu tudi shod češkega katoliškega dijaštva.
-f Državnozborski poročevalec »Slov. Naroda« Albert Kramar «e je
drznil, v zadnjem poročilu o seji dr* žavnega zbora nagromaditi toliko neresnic o naših poslancih, da se je čuditi njegovi iznajdljivosti in zlobnosti. Spravil se jo nad poslanec Jarca, Korošca, Hladnika in Brenčiča, posebno pa je na piko vzel dr. Benkoviča. Kot rojaku terboveljskemu sc mu ni čuditi, saj ne more pozabiti, da vsa njegova agitacija pri državnozborskih volitvah ni nič. zalegla. Sedaj sc je ta mož podal na pot obrekovanja. V Ljubljano je telefoniral, da se je pri glasovanju o uvozu argentinskega mesa pri dr. Benkoviču konstatiralo, da je rezultat glasovanja* falzificiral. To je seveda brezmejno podla laž, kajti podpredsednik Pogačnik in poslanec in zapisnikar Schuhnioier sta konstatirala, da je v dr. Bonkovičevem oddelku vse bilo v redu: dr. Benkoviču tudi nikdo ni ničesar očital, pač pa sc je izkazalo in jc bilo na prvi pogled jasno, da se jc poslanec Burival zmotil pri štetju v svojem oddelku. Kramaf si je bajko o Benkoviču na lepem izmislil; saj tudi noben drugi list, tega ni priobčil. Kra-
marju svetujemo, da naj opusti take izbruhe, kajti nagi poslanci bodo lepe-ga dne z njim tako obračunali, kakor sc spodobi takemu časnikarju. Za sedaj naj hvali Boga, da jc bilo zasedanje isti dan končano, ko jc svojo, laž spustil v svet.
-i- Papež je izdal glede izvedbe motupropria o izpremembi praznikov nove odredbe, ki povečujejo slavnostni značaj onih praznikov, ki bi se po novem dekretu imeli praznovati na nedeljo. .
-f Občutljivi liberalci. »Slov. Narod« se jezi nad »Edinostjo«, ker je imenovala slovensko »Narodovo« kliko »ostudni frankovski liberalizem«. »Narod« je to hudo zbodlo in pravi, da »tega ne bo več prenašal« in obeta Trža-ganom zavoljo tega izraza kar »vojsko«. Tako se čuti »Narod« razžaljenega, če mu kdo pravi, da je »ostuden«, V isti »Narodovi« številki pa je objavljena notica, v kateri so imenujejo pristaši S. L. S. »klerikalni goljufi in svi-njarji«. — To je res čudno, da tak list »ne prenese«, če mu kdo drugi vrača z isto mero.
-I- 3000 Sokolov je napovedal šent-pclerski Sokol ob prireditvi idrijske sokolske župe v Ši. Petru na Krasu dne 30. julija.-Prišlo pa jih jo celih 224 z Sokolicami, plačanipii godci in raznimi ognjegasci. Drugih ljudi je bilo komaj okoli 350. Telovadilo jih je pa manj nego 60. Odlikovali so se posebno oni, ki so po končani telovadbi z glavo kimali na levo in desno in tako sami izražali nezadovoljnost nad svojo izborilo telovadilo. Slovenski mladenič so teh ljudi gotoyo ne bo nikoli oklenil, ker predobro pozna njih namene in nakane.
r Revizija ljudskega štetja!? No-franje ministrstvo je baje privolilo v to, da se izvrši revizija ljudskega štetja v Trstu. čc bo tam, jc potrebna istotako v Gorici. Vlada bi storila s tem le svojo dolžnost in pokazala svojo pravičnost, ako privoli v revizijo ljudskega štetja.v Trstu in v Gorici.
+ Oče Masaryk izjavlja, da ni res, kar je »Jutro« o njem pisalo, češ, da je rekel, da mu je spričo vstopa dr. Gre-gorina in dr. Bybafa v Hrvatsko-slO-venski klub žal, da se je sploh kdaj potegoval za. Jugoslovane. Torej celo oče Masarvk je, »Jutro« zapustil, »Jutru« pa se je zopet dokazala laž. Ros, na najnižji stopnji mora stati list, ki meni nič tebi nič podtikuje ljudem, česar nikoli niso rekli. Če se je »Jutro« celo o Masa-ryku zlagalo, kako se mora šele lagati o drugih! Ni čuda, da ga zato ljudje poštenih misli povsod odklanjajo.
-j- Konferenco S-arčevičeve stran* ke prava sklicuje dr. Mile Starčevič za 10. avgust pod naslednjim dnevnim redom: i. Vsepravaška skupna akcija v vseh hrvaških pokrajinah, 2. odnošaj Starčevičeve stranke prava nasproti stranki prava v banovini, 3. volilna kooperacija z ostalimi strankami.
-K Gosposka zbornica ima sejo v četrtek 3. avgusta.
—	Odkup kmetov v Bosni. Za predstojnika urada, ki ima izvesti zakon o odkupu kmetov v frosni-Hercogovini, jo imenovan dosedanji načelnik deželno-vladnega predsedstva, Gjuro Grassl. Na njegovo mesto pride okrajni glavar v Brčkem, baron Riidt. Urad začne poslovati najkasneje do i. novembra lotos.
—	Žrtve Krke, V Novem mestu je dne 29. t. m., zvečer, okolu 9. ure utonil frančiškanski brat U r b a n Žele, ki se je bil šel iz samostana v roko Krko kopat. Ponesrečeni je bil — kakor se posname iz občne govorice — podvržen krčni bolezni, in ga je skoro gotovo, ko je stopil v vodo. prijel krč. Precej časa so ga včeraj, v nedeljo dopoldne, 30. t. m. iskali po Krki. Iskal ga. je neki po-setnik, po imenu Fisclier, ki se pri taki ti rečeh prav dobro spozna, a ga ni mogel najti. Kp je pa ob desnem bregu Krke pri veslala neka gospodična ter sc potem nekoliko nad Seidlovim jezom obrnila na levi breg ter je veslala proti železnemu moštu, jo zagledala v globo-5}ni Krke neko človeško truplo. Bil je jrat Urban. '-- Pokojni je bil precej let v novomeškem samostanu; hodil je pa tudi veliko po inozemstvu, po Kitajskem, kjer je »)ii na koleri bolan. Bil je zelo priljubljen in prijazen človek. — Krka ima do 20 stopinj Celzija topline, zato ima obilno kopalcev obojega spola, predvsem pa mladine. V petek bi bilo tudi kmalu zopet dvoje žrtev kopanja. Komaj so še rešili hčerko čevljarskega mojstra g. Pieelja, katero so potegnili že nezavestno z drogom iz Krko. V ena-1 ki nevarnosti jo bila tudi hčerka gosp. Ivana Kastelca, katera, je padla iz Čolna v vodo. Hitra pomoč jo tudi to otela' gotove smrti.
—	Porotno sodišče v Novem mestu. Za tret jo porotno sezono, ki se bo vršila pri obtožnem sodišču v Novem mestu koncem meseca avgusta t. 1., bodo nastopili sledeči gg. porotniki: Franc Božič, posestnik iz Gornjes-a Suhodola;
Frane G ril, posestnik in svinjski trgovec iz Poljan; Štefan Pirnat, trgovec v Višnjigori; Jernej Turk, posestnik iz Loke, občinu Orejioviea; Mihael Grabi rijan, posestnik iz Adlešičev; Jakob Humck, posestnik iz Obrežje, občina Velika Dolina; Andrej Pire, posestnik v Ravnem, občina Krško; Zupančič Ivan, posestnik iz Dobrave, občina Dobrniče; Jakob lvanetič, posestnik iz Metliko; Ivan Mežnaršič: posestnik iz Metlike; Klepec Miku, posestnik in občinski predstojnik iz Krasiniee, občina Podzemelj; Anton Hočele, posestnik iz Gor. Hriba; Matija š male olj ml., posestnik iz Draga tuša :•• Franc Zupančič, posest* nik iz Mirne poči; Andrej Pirnat, posestnik iz Višhjegore; Franc Košak, posestnik v Gabrovki; Franc Bakše, posestnik in mesar v Št. Jerneju; Recelj Ivan, posestnik v Št. Jerneju; Gregorčič Ignac, posestnik in krčmar na Gomili pri Mirni; Anton Fajdiga, posestnik v Temenici; Tomaž Prijatelj, posestnik na Rakovniku pri Št. Rupertu; Franc Kresal. posestnik iz Kala. občina Dobrniče; Jožef Kodrič, posestnik in oštir v Krški vaši; Jožef IPehani, oštir v Žužemberku; Franc Rebolj, krčmar iz Gmajne pri Krki; Ignac Mcrhar, posestnik in občinski predstojnik iz Prigorice pri Ribnici; Ivan Arkar, posestnik (Triebsdorn), občina Dvor; Anton Za-vodnik, trgovec v Višnjigori; Zavodnik Ivan, mlinar in trgovec v Grintovcu pri Ambrusu; Peter Rauli, posestnik v Adlešičih; Ivan Keglevič, posestnik iz Dol. Polja pri Št. Jerneju; Avgust Ju-vanc, posestnik v Ribnici; Jožef Škufca, gostilničar na Peščinjoku; Ivan Dular, posestnik in mlinar na Krtini pri Vel. Loki; Ivan Kocei posestnik in trgovec v Starem trgu; Martin Malnerič, posestnik in trgovec v Črnomlju. — Nadomestni so pa. sledeči gg.: Ivan Koklič, hotelir; FerličTvan, posestnik in gostilničar; Jurij Picok, trgovec; Franc For-šek,- pekarski mojšter in posestnik, vsi v Rudolfovem: Martin Mišič, posestnik in opekamar v Coščicasi; Anton Sedlar. posestnik in kolarski mojster v Kandiji; Franc šmole v Zalogu pri Prečni; Dular Jožef, posestnik in mlinar v Vavtivasi in Franc Kozoglav, posestnik iz Težke. vode..
;— VojaStva v Gorici so našteli prt letošnjem ljudskem štetju 2642. Slovencev samo 971. Vsi pa vemo, da je slovenskih vojakov v Gorici mnogo več. Res ne vemo, čemu tudi pri vojaštvu pri ljudskem štetju ne more veljati pravica in resnica. Pri 47. pešpolku jc tretjina, vojakov Slovencev, pri dragon-cih, pri topničarjih, pri lovcih polno Slovencev, brez dvoma nad 971. Ali pri vojakih tako radi podtaknejo Slovencem nemščino. Povsod je Slovenec dober, da_ pomaga k časti in veljavi drugim! Častniki so vpisani vsi za Nemce, k e r rubriko o o b -č e v a 1 n e m jeziku dobijo že izpolnjeno: •d e u t s c h !
—	Umrli so v Trstu vsled silne vročine na solnčarici brivec Angelo Vi-viani, Peter Valente in mehanik Anton Ca stol lan,
—	Občni zbor čevljarske zadruge za ljubljansko okolico. Včeraj, v nedeljo popoldne ob 2. uri se je vršil občni zbor čevljarske zadruge za ljubljansko okolico v gostilni pri »Ančenku« v Šiški. Zadruga je povabila tudi zastopnike deželnega, obrtno - pospeševalnega urada, ki jc bil zastopan na. občnem zboru po predsedniku Kregarju in ravnatelju Remcu. Zborovanje je otvoril načelnik g. Kranjc. Poročal je o delovanju zadrugo. Zapisnik zadnjega občnega zbora se jo prebral, ravno tako računski sklep, ki sta so: Odobrila. Koncem leta je ostalo v blagajni 42 K 40 vin. gotovine. Nato je prišla na vrsto točka dnevnega reda: Koliko naj mojstri prispevajo letno v podporni sklad, še predno je bil Občni zbor otvorjen, kazalo so je opozicij ona I no stališče, češ, čemu je potrebna zadruga. Pri tej točki pa, ko se je šlo za določitev vsoto prispevka, pokazala so jo nevolja v polni mčri in do malega vsi člani so izjavili, da ne prispevajo in cla odstopijo ocl zadruge. Načelnik zadruge se je trudil z vso silo, da pomiri razburjene duhove, vendar zaman. Govoril je o pomenu obrtniških zadrug tudi predsednik obrt no-pospeševalnega- urada g. Kregar. ter priporočal najožjo organizacijo obrtnikom, ker le na ta način je mogoče obrtnikom doseči kaj pozitivnega. Poudarjal je, da jc napaka zadruge to, ker ima prevelik delokrog, kar pa je treba, preurediti. Ravnatelj g. Romee je govoril v istem smislu, češ, lažje je delati z skupnimi organizacijami, nego s posameznikom. Vendar vse to ni pomagalo, navzoči so predlagali, da se naj zadruga razpusti. G. Beninger je govoril, kako da se jo osnovala v Ljubljani zadružna prodajalna, ki naj ima namen prodajati tzdelke mojstrov, no pa tovarniških. Tako pa se danes v tej prodajalni prodaja večina tovarniških izdelkov kar ni nrav. Zadrutra. kn-
koršna je, nič ne koristi, zato je bolje, da se jo opusti. Načelnik je dal nato na glasovanje predlog, da sc zadruga razpusti, kar je bilo z večino glasov sprejeto]. Nato se je zborovanje zaključilo.
—	Vročina. V Gorici je bilo 27. t. mi na Travniku ob 4. uri popoldne v sonci 42 stopinj C., dne 28. t. m. ob 2. uri popoldne pa v »Ljudskem vrtu« 47 stopinj. Iz Hodinezo-Vasarhely na Ogrskem poročajo z clne 31. julija: Tu ima temperatura 44° Celzija. Vsled solnčarica: je ena oseba umrla; več jih je obolelo. V komitatu Szatmar, dalje V okrajih Hajdu-Boszormeny in Kapos. var je več oseb vsled solnčaricc umrlo, Iz Szolnoka poročajo: V soboto popoldne jo bila tu huda nevihta s točo. Vihar je ruvai drevesa ter prevrnil več dimnikov. V mestih Als6-Kubin, Nagv-Szombat, Tiszafoldvar in Veszprim so bile v soboto popoldne hude nevihte. — V Trstu so vsled izredne vročine umrlo tri osebe. — V Zagrebu je vročine 34 do 37 stopinj. Vodnjaki so se posušili, nedostaja ledu, promet je silno oviran, železniški vlaki so skoro popolnoma prazni. V Berolinu je umrlo v soboto radi vročino enajst oseb! Zaloga mineralnih vod je v Budimpešti skoro popolnoma pošla. Meteorologi v B e r o 1 i n u j a v 1 j a j o , da bo vročina še r a- s t i a in da bo dalje trajal a.
—	Toča. S Polšnika nam poročajo: Dne 29. julija je toča napravila veliko škode na polju in po vinogradih, ki so skoraj uničeni.
—	Izgubila se je krava na Bistriški planini pri Tržiču. Pogrešili so jo v ponedeljek 24, t. m. Krava jo zagorelo rdeča, pol leta stara. Kdor bi jo našel, ali veclei kaj povedati o njej, se prosi, cla nemudoma to naznani lastniku živali Franc .Brejcu (Kušter), posestniku v Tržiču št. 13-.
—	Za župana v Bistrici v Rožu je bil izvoljen dr. Kamillo Klimbacher.
-- Zblaznel je na Reki pomorski kapitan Fran Kušar.
—	Pri okrajnem glavarstvu v Gorici bo vodil posle goriškega političnega okraja okr. komisar dr. Viljem Baltič, „ dokler ne bo imenovan nov okrajtii glavar...
—	Postranska opravila državnih uradnikov. Upravno sodišče je izreklo ta-le načela: Uradniku se ne more kratiti pravice, da razpolaga s svojim prostim časom, ki mu preostaje od službenih dolžnosti; izvzeta so le postavno nedovoljena postranska opravila. (Najvišji odlok z dne 16. julija 1885.) O za-brani kakega postranskega opravila, vsled katerega se zanemarjajo službene dolžnosti, se more sklepati le disciplinarnim potom. Isto velja o zabrani postranskega opravila, ki jemlje uradniku svobodnost px*i izvrševanju uradnih poslov.
—	Novinci bodo letos vpoklicani
0.	oktobra, prostovoljci in pomorščaki
1.	oktobra, nadomestni rezervisti 3. oktobra.
KOLERA.
V soboto je v Moravski Ostravi obolela delavka Katarina Inhatzki z znaki kolere. Vsled zdravniške preiskave se jo je takoj preneslo v izolačno bolnico ter izoliralo tudi 11 drugih oseb, ki so bile ž njo v dotiki. Njene odpadke so poslali v bakteriološko preiskavo v Brno.
Ljubljanske novice.
lj Seja glavnega odbora za katoliški. shod jugoslovanske mladine se vrši danes točno ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Gre se za jako važne s t v a r i, zato je potrebno, da se seje vsi gg. odborniki gotovo udeleže.
lj Zbor »Ljubljane« prične z ozirom na vladajočo vročino z vajami prihodnji teden in sicer ženski prihodnji ponedeljek, 7. avgusta t. 1,. moški pa v sredo 9. avgusta ob običajnih večernih urah.
lj Glasbeno odrnštvo »Ljubljana« razpošlje tekom toga tedna note za kompozicijo »Slovenska zemlja«, vsem onim, ki so se doslej priglasili. Skladba je namenoma tako lahko izvedljiva, da jo vsak količkaj rutiniran pevec brez težav obvlada. Društva in posamezniki se opozarjajo, da shranijo note in jih seboj prineso ter pesem po možnosti na-študirajo, ker bota pred nastopom komaj dve skupni vaji tu v Ljubljani mogoči. Natančneje glecle teh vaj objavimo pravočasno.
I j Občni zbor zadruge kovinskih obrtov vršil se jc včeraj, v nedeljo, dno 30. t .m., dopoldne ob 10. uri v vrtnem salonu g. Krischa. Zborovanje jo vodil načelnik g. Kregar. Navzoč je bil tudi mvnc! j obrt uo-pospošovaluoga zavoda g." Homec. Poročilo načelnika se je odobrilo ' soglasno, ravno tako so je odobril zapisnik zadnjega;občnega zbo-
ra, Dohodkov je imela zadruga v preteklem letu 541 K 18 vin., stroškov pa 414 K 40 vin. Gotovine je imela zadruga koncem leta 688 K 20 vin. V imenu revizorjev je poročal g. Leben, da so vse knjige v najlepšem redu. Predlagal je naj sc računski zaključek odobri in naj se načelniku izreče zahvala za vestno ij» redno delovanje. G. Hlebš je predlagal še absolutorij celemu načelstvu. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Pri tretji točki dnevnega reda, ali naj ostane zadruga kovinskih obrtov še nadalje članica Zveze obrtnih zadrug, so je razvila kratka debata, katere so se udeležili gg. Kurntler, Lonček in Hlebš. Vsi govorniki so poudarjali, da dosedaj Zveza še ni pokazala nobenega pozitivnega dola, zato je pametneje, da se tisti letni prispevek prihrani. Ako pa bo Zveza v dogledneni času pokazala pozitivno delo, lahko zadruga zopet pristopi. Predlog, da se odstopi od Zvezo obrtnih zadrug, je bil soglasno sprejet.; Sprejet je bil nato tudi predlog, da se prispeva k stroškom obrtno-nadalje-valne šole za vsakega vajenca po eno krono. Razgovor je bil nato o konkurenci, ki jo delajo nekateri ljudje kovinski obrti, no cla bi imeli pravico obrt izvrševati, zlasti še mehaniko. Nadalje so je naročilo načelniku, naj se pismeno obrne do vseh članov zadruge, da izjavijo svoje mnenje glede skupne udeležbo rokodelske razstave v Celovcu. Ravnatelj g. Remec je potem gpvoril o pomenu obrtno-pospeševalnega urada in njegovi važnosti za malega obrtnika, zlasti rokodelca. Govornik je nadalje naznanil, da se bo deželni obrtno-po-speSovalni urad z vso silo zavzel, da dobimo v Ljubljani vajeniški dom, o katerih pomenu je g. ravnatelj tudi nadalje govoril ter priporočal mojstrom, naj sc tudi za to stvar brigajo in zanimajo.
lj Na naslov Kranjske hranilnica.
Ravnokar se renovira pročelje Kranjske hranilnice. Pri tej priliki odpade
—	kakor čujemo — sedaj nepotrebni napis »Pfandamt«. če vodstvo Kranjske hranilnice pomisli in upošteva, koliko slovenskega denarja je ondi naloženega, smemo pač z gotovostjo pričakovati, da se naposled vendarle pokaž« na obnovljeni fagadi tudi Slovenski napis! Upamo, da bo načelstvo Kranj« ske hranilnice to tudi uvaževalo.
I j V Savi je utonil v soboto okolu 5. ure popoldne pri Medvodah bančni pro-kurist v Ljubljani, g. Avgust K a t z, rodom iz Spodnje Štajerske. Šel se je kopat v Savo. Skočil je v vodo, ne da bi se bil prej ohladil ter ga je zato zadela v vodi kap.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Rož-* nik, e. kr. sodni pristav v p., 88 let. —^ Ana Virant, hči železniškega premika-ča, 10 mesecev. Franja Novak, hči tovarniškega delavca, 4 mesece. — Ivan Ložar, sin dež. bolnice sluge, 6 dni. —i Valerija Rus, kontoristova hči, 2 leti. —, Uršula Majcen, hišna posestnica, 75 let, —- Janko Vclkovrh, zasebnik, 27 let. —< Franja Muck. hišna posestnica. 81 let.
—	Eleonora Cirnstein, hči namest. strojevodje, 6 mesecev. — Janez Erjavec, posestnik, 31 let. — Anton Omerzel, sin pekovskega pomočnika, 1 mesec.
lj Dobrota je sirota. Neki izkuliarici je 141etna nečakinja Frančiška Dekle-va, katero je imela pri sebi brezplačno, v presledkih kradla denar in ga dajala neki prijateljici. Ko jo teta. prišla tatvini na sled, je dekle odkrito priznalo tatvino in povedalo, cla jo je v to nagovarjala neka prijateljica, katera je z ukradenim denarjem kupovala sebi in svojemu ljubimcu obleko. Zadeva pride pred sodišče.
lj Neprevidna vožnja. Hlapec Miha Aguš je vozil v soboto tako neprevidno po Bleiweisovi cesti, da jo pri Naroda nem domu zadel v voziček, za smeti. Sunek je bil tako močan, da se je voziček dvakrat prevrnil in zadel poleg stoječega osemletnega dečka tako, da je odletel na kraj ceste in padel na trebuh. pri čemur jo dobil precejšnje poškodbe.
lj Med najemščeki. 'Pred južnim kolodvorom sta se bila sprla najem-ščeka Josip Kranjc in Franc Zakotnik, Beseda jo dala. besedo, nazadnje jo je pa dobil Kranjc z nožem po glavi. Pobotala se bosta pred sodiščem.
I j Žepna tatvina. Zasebrticj Neži Cimpormanovi je bila v soboto dopoL dne na trgu, ko je kupovala razne potrebščino, ukradena iz žepa denarnica, v kateri jc imela okoli 15 K denarja.'
ZRAKOPLOVNI POLET PETER. BURG — MOSKVA.
Dva aviatika mrtva, eden težko ranjea.
Velika zrakoplovna tekma med Peterburgom in Moskvo se Je končalo pretekli toden. Edpn prvih jo bi! aviatik de Lerchoion, ki je dobil častni pokal mesta Novgorod. ker Je prvi dospel tjakaj, a se um jc pri spuščanju na
zemljo pripetila nezgoda ter se je moral odreči nadaljnemu poletu. Za njim sta sledila aviatika Vasiljev in Jankov-ski. Končno je v Moskvo edini dospel zrakoplovec Vasiljev, vsi drugi so ostali med potjo. Zrakoplovec Utopkin se je ubil. Vzroki slabih uspehov so v slabi organizaciji poleta, zlasti pa v tem, ker se je s pripravami preveč hitelo. Nekateri aviatiki so dobili svoje letalne stroje šele par dni pred poletom. Aviatik Sljusarenko, ki se mu je takoj v začetku pokvaril letalni stroj, se jc dvignil potem v zrak z Farmano-vim biplanom, ki mu ga je dal na razpolago odbor za prireditve. Imel je s seboj mladega aviatika Šimanskega. Blizu Carskega sela pa mu je odpovedal motor, skušal se je spustiti na zemljo, a v višini 60 metrov se je aparat prevrnil in padel na tla. Šimanski je bil na mestu mrtev, Sljusarenka pa so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, a je malo upanja, da okreva.
Razne stvori.
Sredstvo proti koleri. »Corriere del-la Sera« poroča iz Rima, da je znani kemik iznašel neko sredstvo proti koleri, ki se bo prodajalo pod imenom »Vibri-olisin« in ki je v številnih slučajih imelo presenetljive uspehe. Italijanska vlada bo z novim sredstvom pustila nadaljevati poizkuse.
trtve vročine. V Dusseldorfu je bilo v soboto 19 slučajev solnčarice. Med smrtnimi žrtvami sta dva dečka in 14 žensk. Pri kopanju je utonilo 14 oseb. —■ V Duisburgu so utonile pri kopanju štiri osebe, kot poročajo iz Esscna. — V Hannau-u je v soboto umrlo vsled solnčarice nič manj kot 30 otrok. — V Parizu je preteklo soboto umrlo vsled solnčarice 10 oseb. V Seini plavajo trupla mrtvih rib, ki razširjajo grozen smrad. Tudi številni kanali, ki se izlivajo v Seino, razširjajo velik smrad, in se je bati, da ne nastanejo kake epide-mične bolezni.
Vročina nekdaj in seda). Leta 627. So se posušili potoki, reke, in ljudje so mrtvi cepali na tla od — žeje. Leta 879. so bila polja tako ožgana od vročine, da niso poljedelci spravili niti bilke v svoje shrambe. Leta 993. so pogorela obsežna polja — vsled vročine. Leta 1622. so delavci na poljih padali od vročine na zemljo, kakor od strele zadeti. V Italiji so leta 1139. nastali veliki požari, ki so ©pustošili daleč naokoli gozdove, travnike, polja, in loke. Leta 1303. ste se posušili veliki reki Rena na Nemškem in Seine na Francoskem. O vročini tega leta piše neki zgodovinar, »da se je lahko meso scvrlo na solncu«. Leta. 1811. so se posušile reke. Leta 1832. je nastala strašna, vročina, katero je spremljala kolera. V Parizu je takrat bilo 30.000 žrtev za vročino in kolero.
Sin go.ipe Schratt postal baron. Listi javljajo, da je cesar sinu bivše dvorne igralke gospe Katarine Schratt legacijskemu tajniku Antonu pl. Kiszu, rojenemu 30. avg. 1880.. podelil baron-stvo. Novi baron je seda j kot tajnik v diplomatični službi pri bruseljskem poslaništvu.
Telefonska in brzojavna poročila.
VEČ NOVIH SLUČAJEV KOLERE V TRSTU.
Trst, 31. julija. Tu so se pojavili štirje novi slučaji azijske kolere.
Trst, 31. julija. Tu je več n o v i h slučajev kolere. Na azijski koleri so oboleli Katarina Selva. sedemletna Marija. P>agiacomo, ki je umrla, Avrelija Zanotti, 2 leti stara, potem oče Avrelije. Amadeo Pittori, ki je iz izolacije ušel, pa so ga potem dobili in izolirali, oziroma se je sam javil. Ušla sta iz izolacije tudi natakarja Alojzij Porzio in Viktor Benedetti. Gre se za starše Marije Fragiacomo in sorodnike Katarine Selva, katere so internirali in ki jih bodo preiskali, ali imajo kolero.
POLETI AVIATIKOV PRI TRSTU.
Trst, 31. julija. V Žavljah pri Trstu se je pričel včeraj mednarodni aviatičrii teden. Poletov so se udeleževali Francoz Leagneux. Italijan Pijemontez Manisero, Begijec Fischer in Tržačan \Vidmer. Ob 5. uri popoldne je pričel konkurenčne polete Fischer s svojim biplanom. Fischer je napravil v zraku par prav lepih krogov. Nakrat se je v zraku ustavil. Občinstvo je mislilo, da je izgubljen, a se je Ie obrnil in letel nazaj prod smeri, od katere jc prišel. Bil je v zraku tri minute. Nato se je pričela tekma za vztrajnost. Francoz Leagneu* je bil v dveh poletih v zraku 24 sekund, Manisero 36 38 sek., Fischer 4148 sek. Widmeriu se j* pri poletu, ko se je spustil na tla, prevrnil apa-
rat, ki je Wi d mer j a pokopal pod seboj. Občinstvo je .strahu vztrepetalo, a se pomirilo, ko jc - Culo, da VVidmer ni nič poškodovan. — Nato so se pričeli poleti v ivlšave. Fischer ie poletel 900 petrov visoko, Italijan Manisero 1110 metrov. Francoz Leagneus sc je pri MAviiseru informiral o vetru. Manisero mu je dejal, da se je moral z vetrom zelo boriti, kar se je pri poletu tudi opažalo. Nato se Leagneux ni dvignil, VVidmor se pa te tekme radi poškodovanega, aparata ni mogel udeležiti. V visočini je zmagal Manisero. v vztrajnosti Fischer. Wid-mer jc šele 18 let star in že jako častno nastopa. Občinstvo se je seve najbolj zanimalo zanj, ker je Tržačan.
Trst, 31. julija. Aviatika. Illnerja, ki je naznanil, da. se tržaških poletov udeleži, k poletom ni bilo.
DRŽAVNI POSLANEC REININGER UMRL.
Karlovi Vari, 31. julija. Tu je včeraj umrl državni in deželni poslanec Karel Reininger, predsednik trgovske in obrtne zbornice v Lincu.
POGORELA PREDILNICA.
Dunaj, 31. julija. Predilnica v In-tersdorfu je pogorela.
PONESREČENE PERZIJSKE PRIN-CEZINJE.
Toblach, 31. junija. Konji voza. ki je vozil včeraj na sprehod perzijski princezinji Ratih iz Kaire, so se splašili pred nekim avtomobilom. Princezinji sta s spremstvom odleteli iz voza. Ena princezinja. ima prebito črepinjo, ena si je pretresla, možgane, tretja dama in voznik sta lahko ranjena.
SOLNČARICA V TRSTU.
Trst, 31. julija. Solnčarica je zadela štiri osebe, ki so umrle.
NAGRADA ZA MOHAMED ALIJEVO GLAVO.
Teheran, 31. julija. Parlament je soglasno sprejel zakonski načrt, ki ga. je predlagala skupina poslancev, da se razpiše 100.000 tomanov za glavo Mohameda Alija in po 25.000 tomanov za glavi princa Salar cd Davleja in Šua es Saltaneja.
KOLERA V ALBANIJI.
Solun, 31. julija. V zadnjih 24 urah se je pripetilo v Ipeku 24 slučajev kolere, med njimi 8 smrtnih.
VROČINA.
Dnnaj, 31. julija. Dasi je tudi danes velika vročina, vendar je nekoliko manjša kot prejšnje dni.
Praga, 31. julija. Na solnčarici so včeraj umrle 4 osebe, 7 oseb so prepeljali v bolnico.
PONESREČENA TURISTINJA.
MOrzznschlag, 31. julija. 17 let stara Dunajčanka Ivana Pichler se jc v gorah ponesrečila. Deklica je mrtva.
NEČLOVEŠKA SESTRA.
Monakovo, 31. julija. V Neu-Ethin-gu na Bavarskem sta Frančiško Huber, ki je stanovala pri svoji sestri in njenem možu Katzenmeier, slednja dva imela v neki luknji, brez luči, 16 let privezano na postelji. Ko so odkrile oblasti to grozdejstvo, so našli Huber-jevo brez kake obleke na zgniti slami v lastnem blatu. Ubožica. se niti premikati ni mogla. 16 let je tako živela; pozimi ji niti kurili niso. Hrano so ji dajali skozi neko luknjo v vratih, ki so bila vedno zaprta. Vrv, s katero je bila privezana, je segala ravno do vrat. Ko je komisija, vrata udrla, je bruhnil vsem nasproti grozen smrad v obraz. Ko so Huberjevo prenesli iz njene ječe na svetlo, ni mogla prenesti niti dnevne svetlobe. Ko so jo izpraševali o podrobnostih, jc jecljajo odgovorila, da jo bo sestra pretepla, ako kaj pove. Ogorčeno prebivalstvo je hotelo nečloveško sestro linča.ti. Njo in njenega moža so zaprli. Zločinu so oblasti prišle na sled vsled nekega anonimnega pisma.
: Naročajte ..Slovenca".:
* šolskim vodstvom ln krajnim šolskim svetom. Ravnokar jc dotiskan nov »C e n o v n i k in naročilu i list šolskih tiskovin, učil in knjig« in je brezplačno na razpolago v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Cenovnik vsebuje poleg naj-raznovrstnejših šolskih tiskovin tudi mnogovrstna učila ter šolske in metodične knjige; ozira se na vse predmete, ki se po najnovejših predpisih poučujejo v ljudskih šolah.
2322
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
danes zjutraj ob 6. uri v 27. letu svoje starosti po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bode v torek 1. augusta popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti Komenskega ulica št. 5 na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se položi v lastno rakev.
Sv. zadušne maše se bodo brale v žu pni cerkvi pri sv. Petru.
Predragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 30. julija 1911.
Franja Velkeverh-Malljr
mati
Ivan Velkiverh
c. kr. nadpor. v pok., oče
Fran Mally, tvomičar' brat
T. slov. pogrebni zavod fosip Turk.
Izpolnjujoči s tem žalostno dolžnost, javljamo, da je naš vesten uradnik in zvest sotrndnik, gospod
Avgust Katz
dne 29. t. m. ob 5. uri popoldne nenadoma preminul.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo blagoslovili v torek dne 1. avgusta ob 10. uri dopoldne v Preski pri Ljubljani in potem prepeljali v Slovenji Gradec in tam položili k večnemu počitku v družinsko rakev.
Lj u b I j an a, 31. julija 1911.
Ravnateljstvo podružnice c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino In obrt v Ljubljani. 2323
2324
UradniStvo podružnice c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani javlja tužno vest, da njih nepozabni tovariš, gospod
Avgust Katz
dne 29. t. m. ob 5. uri popoldne nenadoma preminul.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo blagoslovili v torek I. avgusta ob 10. uri dopoldne v mrtvaSpici v Preski pri Ljubljani.
Ljubljana, 31. julija 1911.

Tužnim srcem naznanjamo vsem so-rod ni kom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljubljena in dobra soproga, mamica, stara mamica, tašča in sestra, gospa
Uršula Majcen
hišna posestnice
danes ob 5. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previdetia večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, v 78. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki preblage pokojnice se bodo slovesno blagoslovili v'torek dne 1. avg;usta t 1. ojb 5. uri pop. v Rožni ulici 13 in nato prepeljali na pokopališče k Sv. Križu ter položili v lastno grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi sv. Jakoba.
Draga pokojnica bodi priporočena v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 31. julija 1911.
Ivan Majcen
soprog.
Marija Leve roj. Majcen Mihael Majeen
hči.	sin.
Franjo Lave	Ivanka Majcen
c. kr. merosodnik, zet.	sneha.
Marije Schwerz, sestra. Mllče, Mlnke, Ellce, Gustel vnuka, vnukinji.
odpotuje do 12. septembra
Prostori a skladišče tn delavnice se takoj od-
dajo. Prešernova ul. 7
in sprelmem takoi.
J.
HI t Celovcu
«♦
se takoj proda
v večjem zelo prometnem kraju na Kranjskem. V hiši se nahaja trgovina 25 let neprenehoma. Ozira se le na resne kupce. — Cenjene ponudbe je pošiljati pod „K. M. 1911", Ljubljana poštno ležeče.	3311
99
NUISOL"
od Bergmenn & Ko., Teiln (Tetechen) ob Lebl
je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. — Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2*50 pri; Antonu Koncu, drogerija; 0. Feltleh-Frenkhelm, brivec.
Mi pomoči
sc sprejme takoj za veliko delo proti dobri plači pri 2302 R. Čebulj, krojaški mojster, Jesenice, Gor.
tt« prostori
v sredi mesta se tako) oddajo v najem. Več se Izve I Cfpricil v Idriji pri Sosp. ■«
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Z« oddati Je lepo, Krasno leteče
tudi kot poletno stanovanje. Istotam 6ta tudi naprodaj
Iva iona (1
Pojasnila pri upravnlltvu Srajžčlne Preddvor, p. Tupallče, Gorenleko.	2»
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Ženitna ponudba. *
l *
t *
*
****************
Vdovec star 40 let, hišni posestnik v Ljubljani s tremi otroki se zeli poročiti i kako gospodično ali vdovo brez otrok » starosti od 35 do 45 let. Želi se tudi nekoliko premoženja.	2306 S Le resne ponudbe naj se pošilja na upravo rSlovenca" pod šifro: ..Vdovec"
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovpmi urednik: Ivan fctele.