AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 220 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 20, 1937 LETO XL — VOL. XL, Vlada Zedinjenih držav zaplenila pete lisle onim, ki so se Mil na Španskem. Zgubili so ves kredit in stage priviSegiJ© državljanom Važnost primarnih volitev 28. sept Rusija v strahu pred Italijo in Japonsko. Italija namerava skleniti vojaško mm i Japonci in Nemci proti sovjetski Rusiji Washington, 18. septembra. Vlada Zedinjženih držav je potom državnega oddelka zaplemba potne liste nad 50 ameriškim državljanom, ker so se borili na španski fronti. To je nov korak Postopanja ameriške vlade na-j Pram ameriškim državljanom, Enako se bo zgodilo z vsemij drugimi državljani, ki se bodo; vrnili iz Španije in ki so se borili na eni ali drugi fronti. To je za kazen, ker niso poslušali svarila Zed. držav, ki pravi, da ameriški državljani ne smejo v Španijo. Sicer so pa vsi ameriški državljani, ki so šli v Španijo, dobili potne liste pod napačno pretvezo. Amerika je kmalu potem, ko je v Španiji izbruhnila revolucija, izdala c;5r* Jbo, da noben ameriški državljan ne sme v Španijo. Potne liste za Španijo ameri-šla vlada ni več izdajala. Toda gotovi ljudje so ukanili vlado s tem, da so pod prisego izjavili, da ne gredo v Španijo, nakar so dobili potni list, na katerem je bilo tiskano: "neveljaven za potovanje v Španiji." Kakor hitro so imeli dotični te potne liste v rokah, so se odpeljali v Španijo in odšli na fronto, dasi so prisegli, da ne bodo potovali po Španiji. Vsi ti judje v bodoče ne morejo več dobiti ameriških potnih listov. Mladinski zbori so želi veliko priznanje Nekaj nad tisoč ljudi se je zbralo včeraj popoldne v S. N. Domu, da prisostvujejo pevskemu koncertu, katerega so podali naši mladini zbranih v petih različnih pevskih skupinah. Otroci &o naravnost sijajno peli, tako v skupnem nastopu kot v posameznih zborih. V dvorani je bilo nad sto zunanjih gostov, ki so Prišli iz raznih družin, nie-i :i; kar čudili nastopu malčkov. Da, kaj takega je samo v Clevelan-du mogoče, so govorili, ker pri vas še vedno prevladuje slovenska zavest. Kar se pa tiče točnosti, pa nismo bili zadovoljni. Koncert, napovedan za tretjo uro, se je začel nekoliko pred četrto. In vmes pa je bilo stlačenih pet, precej dolgih govorov, kar bi lahko vse odpadlo. En sam Sovor, izrazit in primeren za pomen koncerta, bi zadostoval. Ljudje, ki so prišli v dvorano že kmalu po drugi uri, so odhajali šele ob sedmih zvečer. Koncert Sam je bil sijajen uspeh, toda ma-več točnosti bi vsi močno želeli. -o- Nova WPA dela Lasi je bilo pretekli teden v Clevelandu odslovljenih '957 delavcev, pa je dobil ravnatelj WPA urada v Clevelandu zagotovilo iz Washingtona, so tam pripravili nadaljnih $3.000,000 za javna dela v Cle-Velandu in okolifci, kar pomeni, da bo v kratkem 4,300 delavcev ^Prejetih k raznim WPA projektom. Za popravo šol bodo najeli 800 delavcev, za popravo Cest pa 3,500. Z raznimi deli se h° takoj začelo. Povabljen v Chicago Mr. Jože Grdina je prejel iz Chicaga vabilo odbora, ki ima v *°kah slavnostno praznovanje stoletnice obstoja mesta Chica-ga, da pride tja in predstavi ži-Vo sliko škofa Barage. Ista živa slika Baraga je bila predstavljena leta 1934 na svetovni razsta-^ v Chicagu. Ljudem je slika ko ugajala, da so sklenili, da slika ponovno predstavi ob stoletnici mesta. Naznanilo kegljačicam . Kegljaški klub društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ Prične v torek večer 21. sept.. s ®glanjem na Youngovem keg-o^sču na St. Clair Ave. Pričetek . 7:30 zvečer. Vsak torek v te-znu se bo keglalo. članice, ki se ^mmate, naj pridejo v torek Cer na označeni prostor. Zvezni uradniki člani Kn Khiksarjey? Washington, 18. septembra. Kongresman Hamilton Fish iz države New York je včeraj izjavil, da je prepričan, da je več kongresmanov članov Ku Kluk-sarske organizacije, s katero so združeni na ta ali oni način. Kongresman Fish je tudi pozval sodnika Blacka, da resignira. Nadalje je Fish izrazil dvom, da Uiiil^ji^a.itduik poslanske zbornice, Bankhead, ki tudi prihaja iz Alabame, popolnoma prost Kluksarskih vezi. Ameriško časopisje prinaša tudi opis poteka neke Kluksarske konvencije v j Alabami, kjer sta bila -navzoča1 tudi Hugo Black in Bibb Graves, j governer države Alabame. V visokih uradnih krogih pa so mnenja, da se sodnika Blacka ne more prisiliti, da bi resigniral. Niti predsednik, niti kongres nimata te moči sedaj, ko je Black že zaprisežen. Edina pot iz zagate bi bila, da se Black prostovoljno cdpove. -o- Smrtna kosa Včeraj zjutraj je ob 6. uril preminul star naseljenec Andrej Kikelj, ki je bival v Ameriki nad 45 let. Ranjki je bil doma iz Sadinje vasi, fara žužemberk. Pred dvema mesecema se je podal Andrej k svoji hčeri Agnes Vidmar v Hudson, Ohio, na farme, da si utrdi zrahl j ano zdrav j e. Tam je v nedeljo zjutraj umrl. Družina Kikelj stanuje na 1177 E. 60th St. Poleg soproge Ane zapušča ranjki tudi hčer Agnes Vidmar, sina Josepha in hčer Ano. Truplo pokojnega ostane do pogreba v kapeli A. Grdina in Sinovi. Pogreb se vrši v cerkev sv. Vida v sredo ob 9. uri in potem na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Iskreno sožalje sorodnikom! V spomin Masariku Čehi in Slovaki v Clevelandu nameravajo prirediti v spomin umrlemu "očetu čehoslovaške re. publike," Tomažu Masariku spominski večer. V tozadevni odbor J so izvoljeni zastopniki vseh če-hoslovaških organizacij v Clevelandu. Spominski večer se vrši v mestnem avditoriju. Povabljeni so tudi javni uradniki. Pozdravi Iz New Yorka pošiljata pozdrave Mr. in Mrs. Math, in Ana Poturich. Mrs. Poturich dekliško ime je bilo Ana Grame. Lepa hvala za1 pozdrave. Še dober teden dni pa bo stopilo 376,000 registriranih volivcev v Clevelandu v svoje' volivne koče ter bodo oddali svoj glas za županske kandidate, za kandidate za mestno zbornico, za mestne sodnike in za več sprememb k mestnemu čarterju. V torek 28. septembra, se vršijo takozvane — primarne volitve. Mnogo tisoč jih je, ki še danes ne razumejo pomen primarnih volitev. Te vrste volitve so bile vpeljane v namenu, da narod izbira svoje kandidate. Vsak volivec, ki dobi 3;000 podpisov lahko pri primarnih volitvah kandidira za župana, brez ozira na stranko. In vsak državljan, ki dobi 250 podpisov, lahko kandidira za councilmana. če bi samo politične stranke izbirale kandidate, tedaj bi imeli samo enega kandidata od vsake stranke. Ker se pa kandidati sami postavljajo, mora narod med njimi izbirati, in to so — primarne volitve, ko narod izbira kandidate. Sedem kandidatov za župana 'mamo. Samo dva prideta v po-štev, namreč McWilliams, ki je 1 uradni kandidat demokratske | stranke, in Burton, uradni kan-1 didat republikanske stranke, j Ostali kandidati vsi skupaj ne j bodo dobili 25,000 glasov, j, Naše -slovanske državljane zla- sti opominjamo, da je McWilliams, sedanji okrajni inženir,, uradni kandidat i demokratske stranke, kot je /bil svoječasno Ray Miller. Drugega ni potrebno, kot da naredite križ pred njegovim imenom in pomagali boste, da pride v\ poštev demokrat, ki je loj ale p. predsedniku Rcoseveltu. Ostali kandidatji so: Winter, komunist, Dullea,i socialist, O'-Donnell, neodvise|, Kohler lastnik nočnih klubov; Hubbell, znan politični zgagar y Clevelandu. Kako malo so ljudje poučeni o kandidatih, priča fsledeče: j Več državljanov so vprašali, koga bodo volili za župana. Odgovorili so: "Oh, Kohler kandidira! Ta je bil dc?ber župan, pa ga bomo zopet volili. Ti državljani ne vedo, da je bivši župan Kohler že šest let -mrtev, in da kandidira neki drugi Kohler, ki nima z bivšim županom nič skupnega. Drugi državljani so zopet rekli : "Burton? Da, Burton, on je | za Roosevelta, pa" bomo volili za ! njega'/" Tudi ti he vedo, da je Burton lansko leto strastno agi-tiral za Landona in napadal Rcosveelta. Kdor želi, da bo. prihodnji žu-; pan Cleveland,8 iskren demokrat, ki ha delai r«ko vn-Pki-z Roose- veltom, ta naj voli za pravega demokrata John McWilliamsa. | Naši ljudje so od nekdaj po ogromni večini demokrati in bodo tudi ostali demokrati in zvesti pristaši Roosevelta. Volite za McWilliamsa! Kar se tiče volitev za council-mane, smo že povedali, da se "Ameriška Domovina" tekom primarnih volitev ne bo vtikala v agitacijo za nobenega. Vaša dolžnost je, da preštudirate delo sedanjih naših slovenskih coun-cilmanov in volite po svoji vesti. Zato so pa primarne volitve, da narod izbira med stoterimi kandidati za councilmane! Pri primarnih volitvah bosta izbrana izmed vseh županskih kandidatov dva, ki gresta potem na glavne volitve 2. novembra. Izmed 220 councilmanskih kandidatov bosta tudi izbrana v vsaki vardi dva, o katerih se bo volilo novembra meseca. Tedaj pa se bemo že primerno pogovorili z našimi državljani. Pomnite le to, da so primarne volitve največje važnosti. Ako jih zamudite, vam sploh ne bo treba veliti v novembru, kajti 'vaš kandidat lahko propade že j 28. sept. Predvsem pa pomnite: ■John McWilliams, je uradni kan-' didat demokratske stranke za župana! Van Sweringen je zapustil $80,000,000 dolga 1 Cleveland.—Glasom zapisnika na probatni sodniji v Clevelandu je zapustil pokojni železniški magnat O. P. Van Sweringen nič manj kot $80,733,750.00 dolga in raznih obveznosti. V omenjeni svoti niso vštete obresti od dolgov, ki znašajo tudi nekaj milijonov. Nejvečji upnik pokojnega je John P. Morgan Co., ki zahteva nekaj nad $46,000,000 iz zapuščine. Bivša Union Trust banka v Clevelandu ima za tir-jati $12,500,000. Zapuščinsko sodišče je priznalo tirjatve v svoti do $51,000,000 za upravičene, dočim je vse dru^e zavrgla. -o- Vatikan pošlje oster protest Hitlerju Rim, 18. septembra. Papežev državni tajnik je naročil katoliškemu nunciju v Berlinu, da predloži Hitlerju oster protest radi najnovejših napadov v ' nemškem brežbožnem časopisju na katoliško vero. Napadi so take vsebine, da tvorijo največjo nevarnost, da pride do ostrega spora med Vatikanom in Berlinom in do končnega preloma medsebojnih odnošajev. ---o—»- Z zrakoplovom v New York Včeraj popoldne se je z zrakoplovom odpeljal v New York Mr. August Kollander. V New Yorku ostane nekaj dni, da odpravi nekatere potnike v domovino, uredi nekatere posle, ki jih ! zadnji teden radi pomanjkanja č^isa ni opravil in prevzame svoj avtomobil, ki pride s parnikom La Fayette v torek v New York. Kot sporoča g. Kollander ima v avtomobilu mnogo pisem in raznih pošiljk, ki bodo rojakom na razpolago od petka naprej. Pozdrav Iz Butte, Mont., pošilja pozdrave Mr. Joseph Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. Lepa hvala! Vojne grozote Hendaye, Francija, 18. sept. španska civilna vojna divja z vso f uri j o na mnogih frontah. Armade na obeh straneh želijo dobiti najbolj ugodne postojanke, predno nastopi zima. Madrid je bil včeraj bombardiran, Valencia napadena. V Aragonu je bila včeraj madridska armada temeljito poražena. -o—-- Sovjetska Rusija poseduje 6,000 zrakoplovov London, 17. septembra.—Rusija lastuje danesi nad 6000 prvovrstnih letal. V petih poletih lahko ta zračna armada izstreli 1800 ton bomb nad sovražnika. Armadi je prideljenih tudi 8000 tankov. --o-- Pokojna Angela Jakovich V soboto zjutraj je nagloma preminula Angela Jakovich, rojena Berdar, stara 46 let, rodom Hrvatica. Poleg žalujočega soproga zapušča štiri sinove, John, William, George in Peter, ter tri hčere, Sister Mary Angelica, od reda sv. Dominika, ki se nahaja v Chicagu, in Helen ter Pauline. Pogreb' itanjke se vrši iz hiše žalosti na 3624 E. 81st St. v terek zjutraj ob 8:30 pod vodstvom Louis Ferfolia. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja. Preostali družini naše sožalje! Seja direktorija V pondeljek ob 8. uri zvečer se vrši seja direktorija Slovenske zadružne zveze v navadnih prostorih. Seja staršev Nocoj 20. septembra se vrši ob 8 uri seja staršev Mladinskega pevskega zbora iz Waterloo Rd. Seja članov se pa vrši isti večer ob 5:30. — Tajnica. Listnica uredništva Mrs Jenie Bartol. Prosimo, da se glede "Zahvale" zglasite v našem uradu, ker .sicer zahvale ne moremo priobčiti. Nepristranska preiskava sodnika Blacka Washington, 17. septembra.-— Senator Wheeler iz Montane, je včeraj v nekem govoru v Heleni, Mont., zahteval, da predsednik imenuje nepristranski odbor, ki naj preišče, koliko je res-' 1 nice na trditvah, da je Hugo Black, novo imenovani sodnik najvišje sodnije, v resnici član Ku Klux organizacije. Ako so trditve resnične, tedaj mora Hugo Black nemudoma resignirati. Ako obdelžitve niso resnične, tedaj se mora nastopiti, da se kaznuje one, ki kradejo čast in poštenje sodniku Blacku. -o- Senator Black pomagal katolikom in zamorcem Washington, 18. septembra. Senator Hugo Black, katerega je predsednik Roosevelt imenoval za sodnika najvišje sodnije, je pripomogel mnogim katoličanom in zamorcem do javnih služb, česar gotovo ne bi storil, ako bi bil član Ku Klux organizacije. Tako zatrjujejo njegovi prijatelji v Washingtonu, katerim so na razpolago tozadevni uradni zapisniki. Mr. Black se še vedno nahaja v Angliji in do-sedaj ni podal še nobene izjave, da pobije obdolžitve nasprotnikov. številni roparski napadi Od petka večer do pondeljka smo imeli v Clevelandu nič manj kot 18 roparskih napadov in 11 roparskih vlomov. V treh slučajih so se napadeni branili, toda so bili od roparjev obstre-ljeni. Mestna vlada trdi, da nima dovolj policije na razpolago, da bi bili povsod navzoči. Čudno je le, kako je vedno dovolj policistov, kadar je treba stra-Žiti razne tovarne, kjer se vrši štrajk. Nedolžne ljudi je seveda laglje napadati kot pa roparje, ki so oboroženi. Moskva, 18. septembra. Ruska sovjetska vlada je zadnje čase nekako razburjena, ker se vedno več govori o bližajoči se laško-I japonski pogodbi, ki je vojaškega značaja. Nemčija ima že ena-i ko pogodbo z Japonci, i Sovjetski časopis "Pravda" i danes obširno razpravlja o bli-I žajočem se paktu med Italijo in | Japonsko. Iz članka je razvidno, | da se Rusija nič kaj dobro ne i počuti pri svojih sosedih. "Pravda" radi lepšega sicer piše, da je laško-japonska pogodba, do katere gotovo pride, v prvi vrsti naperjena proti Angliji, toda oprezno pristavlja, da mora biti tudi Rusija pripravljena za vsak slučaj, i —__——-- Dočim je javnosti še malo znanega glede bližajoče se laško-ja-ponske pogodbe, pa bo gotovo o tem se vršil daljši, razgovor dne 25. septembra, ko pride Mussolini v Berlin, kjer se sestane s Hitlerjem. Mussolini na visak način želi, .da ustvari močan blok proti širjenju boljševizma iz Rusije. Sovjetske oblasti so zaenkrat sicer prepričane, da je precej blu f a v vsej zadevi, toda iz blu-t'a nastane resnica in akcija, ako nasprotnik vidi, da je njegov sosed prestrašen. Rusija se dela mirno, toda vseeno se ne počuti ugodno, ko se sklepajo vojaške 'pogodbe proti njej. O-------- Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po Številnih naselbinah V Hemfield, Pa., kandidira za davčnega kolektorja rojak Frank J. Nemec. V Greensburgu, Pa., je pa mirovni sodnik rojak Fr. Komatz. V Milwaukee, Wis., je preminula vzorna slovenska žena Mrs., Johana Bartel, stara komaj 40 let, mati treh nepreskrbljenih otrek. Doma je bila iz Vinavasi pri Podgradu na Dolenjskem. Gostilničar Martin Hudaj v Milwaukee je položil $1,200.00 v gotovini v železno blagajno in se podal k počitku, ne da bi blagajno zaklenil. Ko se je spomnil r.a to, je vstal in šel pogledat, pa je opazil, da si je medtem nekdo "izposodil" $85.00. Druzega se , ni dotaknil. Gostilničar je sumil nekega stalnega obiskovalca, "katerega je policija prijela in dobila pri njem $78.00. če je pravi ali ne, bodo dognali na sodniji- Rojak John ček, Smithon, Pa., ki je delal v premogovniku, se je po naključju dotaknil električne i žice z močnim tokom. Tok je bil tako močan, da je bil rojak nemudoma ubit. Rojak je bil doma nekje od Postojne. Zapušča ženo, sina, hčer in več sorodnikov. V Jolietu je umrla rojakinja Ana Slejko, stara 47 let, rojena Fine, doma iz vasi Koželjevec pri Višnji gori. Zapušča moža in šest otrok. V okrajni bolnišnici v Milwaukee je umrl rojak John Vo-devnik, star 49 let in doma iz Nazarjev v Savinjski dolini. Bil je samec in je živel v Ameriki 'okoli 30 let. V Port Washington, Wis., je umrla Agnes Rajer, rojena Sedlar, stara naseljenka, ki zapušča šest sinov in hčer. V Chicagu je umrl rojak Ludvik Jakoš, star 25 let, rojen v Št. Janžu na Dolenjskem. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Cleveland. V Corwin bolnišnici v Pueblo, ! Colo., se nahaja rojak Peter To-' mič, ki se je težko ponesrečil v avtomobilski nesreči. Istotam se nahaja Anton Novak z zlomljeno hrbtenic.0 in Nick Cuič, ki je bolan v grlu. Nadalje sta bolna Anten Virant in Mary Mauer. V McKinleyu je pred kratkim umrla rojakinja L. žitnik, doma iz Dobrepolja na Dolenjskem. Okoli 40 let je živela v Ameriki. Posvojeni možu se je pisala škoda. Zapušča moža in odrasle sinove in hčere. Mnogo slovenskih fantov in leklet v Minnesoti se je letos /pisalo v višje šole po raznih era jih. Nekateri so odšli celo v Washington, D. C., drugi pa v Kolorado. V Burgettstown, Pa., je umrl •ojak John Tavčar, star 60 let in •ojen.v Hotavlju nad Škof jo. Loco. Podlegel je operaciji na že-odcu. V Ameriki je živel 48 let. Kontrola za Burtona Walter O'Donnell, neodvisen kandidat za župana, je včeraj silovito napadal sedanjega župana Burtona, kateremu je oči-al, da se nahaja pod kontrolo "skritih interesov." Vsi privilegirani plutokratični baroni in Trgovska zbornica delujejo za izvolitev Burtona. "Ali je župan Burton pozabil, da je pod kontrolo George Benderja, M. Evansa in po naslednikih Maurice Masehketa? Ali je pozabil, da mora delati tako, kot mu narekujejo ti sovražniki Roosevelta, dočim se Burton ponaša v javnosti, kaj je Roosevelt naredil za Cleveland? Zakaj se ode-va s pavovim perjem? Zakaj sam ne pokaže, kaj zna in kaj je naredil? Vzrok je, ker sam ničesar naredil ni in mora kli • cati predsednika Roosevelta, katerega je lansko leto tako napadal, na pomoč, da natrese peska državljanom v oči!" --o—-- Državljanska šola S poukom v ameriškem državljanstvu se začne v četrtek 30. septembra v veliki dvorani javne knjižnice na St. Clair Ave. in 55. cesta. Pričetek ob 7. zvečer. Prinesite s seboj prve papirje, žene pa, ki so poročene in so možje državljani, naj prinesejo s seboj državljanske pa-'pirje svojih mož. Vse druge po-Idrobnosti boste zvedeli direktno v šoli. Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je preminula Betty Gribbons (Grebene), stara 24 let. Njeno dekliško ime je bilo Decker. Stanovala je na 1412 E. 93rd St. Ranjka zapušča soproga Viktorja in sinčka starega štiri tedne, starše, brata in sestro. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja. Izredna seja V torek večer se vrši izredna seja podružnice št. 14 SŽZ in sicer pri predsednici. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME »117 St Olalr Avenue Published dally except Sundays and Holidays 8LOVENIAN DAILY NEWSPAPEK Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto, »5.50; pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8 00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0.8. and Canada, »3.00 tor 6 months; Cleveland, by mall, »3.50 for 8 month«. Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for 8 months. European subscription, »8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187® >88 No. 22®, Mon„ Sept. 20, 1937 Zguba za Roosevelta Odkar je nastopil predsednik Roosevelt administracijo pa vse do danes se je poslovilo iz raznih uradov mnogo odličnih mož, katerim je Roosevelt poveril nalogo ustvariti bolj zdrave razmere za ameriški narod in javnost. Toda nikogar ni in ne bo predsednik Roosevelt bolj pogrešal kot pravkar odstoplega vladnega pomožnega delavskega tajnika Edwarda McGradya. Zadnja štiri leta je bil Mr. McGrady glavna opora delavskega oddelka vlade, in vsakdo dobro ve, kako je bil delavski oddelek vlade zaposlen, odkar je Roosevelt prišel na krmilo. Roosevelt se je zanašal na McCradya kot na samega sebe, zaupal mu je do skrajnosti. Kjerkoli so bili delavski nemiri, tja so poslali McGradya. Tekom svojega uradnega poslovanja in delovanja je McGrady prepotoval 165,000 milj samo v zrakoplovih. Bliskoma urno se je podal na odkazano mu mesto, kjer je posredoval, prosil, rotil, se kregal in prijateljsko govoril, dokler ni dosegel zaželjeni uspeh in je nastal mir med delavci. McGrady je deloval v vseh mogočih industrijah in pri vsakovrstnih delavskih sporih. Znal je posredovati pri ženskih delavkah ki so izdelovale igle, govriti je znal z delavci, ki gradijo ogromne oklopnice, ta teden se je mudil v premogovnikih, drugi teden v jeklarskih tovarnah, sedaj je govoril s štrajkujočimi natakarji, drugič zopet z voditelji pristaniških delavcev. McGrady je delal neprestano, počitka ni poznal, kajti delal je v noč, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Njegove edine počitnice tekom Štirih let poslovanja so znašale pet dni, ko se je s svojim sinom, ki se je v šoli med vsemi odlikoval in dobil častno diplomo, odpeljal na morje. In enako kot je bil McGrady deloven, pa je bil tudi pri-prost, zmeren in poln spoštovanja do svoje predstojnice, delavske tajnice Frances Perkins, katero je s svojim razumom, taktom in sposobnostjo daleč nadkriljeval. Oni, ki dobro poznajo delavsko tajnico Miss Perkins, vedo, kako silno težko je z njo občevati ali jo zadovoljiti. Miss Perkins je nekaka tajinstvena oseba, silno rada sumniči in je nad; vse ljubosumna na svojo uradno odličnost. Ko je bila od predsednika imenovana za načelnico delavskega urada vlade, se je mesece in mesece upirala predsedniku, da ni imenoval McGradya za njenega pomočnika. V svojem srcu je diobro znala, da jo McGrady visoko nadkriljuje po razumu. Šele potem, ko je nekdanji administrator general Johnson imenoval McGradya za delavskega svetovalca pri NRA, in je McGrady z največjim uspehom poravnal mnogo štraj-kov, o katerih so mislili, da se sploh ne morejo poravnati, se je Miss Perkins podala in prosila predsednika, da imenuje McGradya za njenega pomočnika. Mnogokrat so minuli tedni, ko Miss Perkins in Mr. McGrady nista izmenjala niti ene besede medsebojno. Miss Perkins je večkrat skušala sama poseči v delavske konflikte in preprečila, da ni prišel McGrady zraven, ker je bila ljubosumna na njega radi njegovih uspehov. Toda kadarkoli se je Miss Perkins lotila kake poravnave, tedaj je vselej vlekla kratki konec in morala se je umakniti McGradyu. Toda kljub temu zapostavljanju ni McGrady nikdar zinil žal besede o Miss Perkins, nikdar ni zgubil potrpežljivosti, nikdar ni; govoril o sebi, da, niti kredita za poravnave sporov ni dajal sebi, pač pa svoji predpostavljeni. Ko je nekoč McGrady na nasvet enega izmed predsedniških svetovalcev nekaj predlagal Miss Perkins, ga je ona skoro ošabno zavrnila. Tedaj so kolegi McGradya slednjemu svetovali, naj vendar naredi temu konec, toda McGrady je molčal. "Jaz delam za Franklina Roosevelta in za nikogar dru-zega," je bilo vse, kar je McGrady zinil. "Tudi predsednik jih dobi dosti pod nos in mora marsikaj pretrpeti in zakaj jaz ne bi enako delal?" Kot pomožni delavski tajnik je imel McGrady $8,000' plače na leto. Že lansko leto mu je neka privatna družba ponujala $15,000. McGrady je zavrnil ponudbo, češ, da tekom volitev ne bo zapustil predsednika. McGrady je ostal na delu. Ko so bile volitve končane, je McGrady zopet dobil ponudbo za $25,000 letne plače pri neki kompaniji. Šel je k predsedniku in mu izjavil, da resignira radi svoje družine, kateri je dolžan vse. Roosevelt pa mu je dejal: "Eddie, bolj te potrebujem danes kot kdaj prej, toda tvojemu argumentu ne morem nasprotovati. Le prosim te, da ostani v uradu vsaj toliko časa, dokler kongres ne konča z zborovanjem, kajti imam toliko in takega dela, katerega ne bi nikomur drugemu zaupal kot tebi," je rekel Roosevelt. Vzor mož McGrady je ostal pri predsedniku, toda ko je kongres zaključil zborovanje je odšel v privatno službo. Ameriško delavstvo se ga bo za vselej z največjo hvaležnostjo spominjalo. *»«»»»»«—«—.—.—•—•—..»«»»..—.—.—.—.—.—i -|> BESEDA IZ RARODA Kaj pravile! Človek, ki je hotel naglo zabogateti, se je s taka silo zagnal za bežečim dolarjem, da se je znašel za vrati ječe, predno se je tega zavedel. Slovenski narodni dom v Maple Heights Maple Heights, O. — Bliža se otvoritev Slovenskega narodnega doma, ki se bo vršila dne 3. oktobra. Zato sem se namenil opisati nekoliko naše lično mestece Maple Heights. Kot ena najnovejših naselbin in najbolj na jugu mesta Clevelanda, je prav lepe lege in ima več prav lepih cest, ki peljejo skozi to predmet je. Seve, kakor vse no. ve vasi v početku, vsega manjka, pa sčasoma se bo vse izboljšalo. Prvi naseljenci so bili Morav-ci že pred stoletjem in še sedaj stoji stara luteranska cerkev, kjer še vedno poučujejo nemščino ob prostih urah otroke. Med temi pa dobiš tudi do osemdeset let stare ljudi, ki so bili rojeni v Maple Heightsu oziroma je bil takrat tukaj še sam gozd, katerega so potem sčistili za farme. Prvi Slovenci so se začeli naseljevati pred leti iz bližnje naselbine Newburg. Napravili so si male koče, katere so si od leta do leta popravili in dodelali kakor je družina pač rasla, da je bila hiša za večjo udobnnost družine. Tako so prišli do prav lepih domov. Ta čas ni bilo drugega kot plevel in hosta, po ho-sti pa so rasle maline, katere so nabirali. To mi pripovedujejo, da niti na svojih vrtovih sedaj ne pridelajo boljših malin. Kjer stoje sedaj hiše naših rojakov, je bil vsejan krompir in koruza nekega nemškega kmeta po imenu Freund (prijatelj). Pota ni bilo, le klanci in steze. Newburčani so klicali te naseljence: farmarji iz Bedforda. Imeli pa so lepe vrtove, posejane z vsakovrstnim domači™ pridelkom, sočivjem " in" drugim. Slovenke so se tedaj kosale, katera bo prva, ki nabere domačo solato za svojo družino. To je bila nekaka tekma za čast. Redili so tudi prašiče, krave in kokoši. Tega se tukaj ne vidi več na milje okrog radi zdravstvenih ozirov. Pa vseeno nimamo nič manj bolnih ljudi. Takrat, ko se je ustanovil Maple Heights in se organiziral Villagei of Maple Heights, so bili skoro vsi mestni uradniki nemške narodnosti. Zatem so se začeli bolj pogosto naseljevati Čehi in Slovenci. Čehi so Slovence prekosili in sedaj tvorijo največjo grupo po narodnosti in skoro vsi mestni uradi so zasedeni s Čehi. Značilno pa je, da skoro vsi so v Ameriki rojeni Čehi in kadar greš na češke prireditve, skoro ni slišati češke govorice. Slišiš pa češko godbo, valčke in polke. So zelo zaveden narod ter si pomagajo med seboj, bolj kot pa mi. Mi si mnogokrat predstavljamo, da so samo tisti Slovenci, ki govorijo slovensko ne glede na značaj, dober ali slab. Pozabimo pa, da se moramo mi obrniti po deželi in ne dežela za nami. Dežela, kjer imamo boljšo svobodo, kakor v svoji rojstni deželi, ni pod nobenim zasedenim ozemljem, kjer bi ne bilo dovoljeno prepevati mile slovenske pesmi. V Ameriki imamo svobodo, katero moramo čislati in ji izkazovati svojo iskrenost in zvestobo, saj smo se tu za stalno naselili. Vseeno, v kakem času nas pa ne prekaša nihče. Vsi hitimo snažiti in nabijati vinsko posodo. Večkrat ti zadiši že na ulico vonj lepo rumene kapljice. Izgubila pa je svojo vrednost pred pivom in ko zaideš v slovensko gostilno, ne slišiš drugega kot: pir pa šnops! Slovenci v Maple Heights prihajajo po večini iz lepe Dolenjske. Drugi so pa mešanica iz vse Slovenije. Nad 70 odstotkov jih je v Ameriki rojenih. In vsi so prav zavedni rojaki. Dana pa ■.jim ni zadostna prilika za slovensko izobrazbo. Upam, da se bo temu odpomoglo v našem novem narodnem hramu, katerega sedaj gradimo. Tukaj bodo nova pot za napredek vseh nas in da si pomagamo ob hudih in težkih časih, kadar bomo potrebovali pomoči. Saj nesreči in potrebi smo vsi podvrženi, ne samo eden. Zato je dobro, da delujemo skupno, da se spoštujemo in si ne zavidamo. Zavid-nost naj izgine iz naše srede, čim prej, tem boljše. Bliža se otvoritev Slovenskega narodnega doma. želje in sanje so se nam uresničile. Sedaj imamo prazne stene in ako bi sam zahajal v to praznoto, ne vem, kako bi se počutil. Zato moramo zgraditi družabno življenje, kjer se bomo shajali ter prišli po ukrepanju do boljših zaključkov, boljšega uspeha in napredka, da bo v čast naselbini. Še eno željo imam ter želim, da bi se enkrat uresničila. To je, da bi se ustanovilo bralno društvo, kjer bi se lahko dobilo vse slovenske časopise iz Slovenije in od tukaj, pa dobre ameriške revije. To bi ne bilo samo v prid nam, bilo v prid naši mladini, našemu naraščaju. Nikar ne smemo pozabiti, da so naši slovenski naseljenci pomagali in gradili mesto Maple Heights od vsega početka sem. Dajmo se pokazati na 3. oktobra, da smo tudi mi dobri državljani tega mesta ter da hočemo delovati za napredek Maple Heights-a. Naj bo naš Slovenski narodni dom spomenik, katerega postavlja naš slovensko rod. Naj to služi kot vpis v ameriško zgodovino. Torej ne pozabite priti v nedeljo 3. oktobra v Maple Heights ! Fre4 Filips, tajnik. -—O- Potopisni spomini iz Lemonta K Tebi na lemontski trati, pozdrav pošiljam, ljuba Mati. Prav težko sem pričakovala srečnega dne, da bi odpotovala z našimi Slovenkami k Mariji Pomagaj na ameriške Brezje. Kako sem hrepenela poklekniti pred njen prestol! Naj sedaj, ko so še sveži spomini na srečne dni potovanja, opišem skromno moje vtise, kateri so prav redki v življenski kroniki. Prvo pohvalno omenjam, da je človek dvakrat zadovoljen v družbi, kjer je v najlepšem tonu harmonija srca, trdna vez edinosti in ljubezni. Vse to je lastovala naša romarska skupina. Srečne romarice! Brez vseh neprilik smo se znašle na elevelandski postaji ter se udobno naslonile v komodnem kupeju, da odbrzi vlak z nami proti Chicagu. Prilšle smo iz vročega Clevelanda, prav lahko oblečene v mrzel Chicago. Cela dva dni jo razsajal vihar, le dežja ni bilo, katerega so že dva meseca prosili in želeli, a nas je pa zeblo. Naša družba se je ločila v Chicagu. Z Mrs. Cook sva se želeli oglasiti pri čč. šolskih sestrah, pri sv. Štefanu, želeč pozdraviti naše dobre znanke, pa našega č. g. Aleksandra, ki je iz mariborskega paradiža naš dobri znanec. Povsod sva bili prijazno sprejeti ter sva bili tam ob enajstih pri poročni sv. maši. Ganil me je hip, ko je srečna nevesta poklonila poroko šopek presv. Devici in pokleknila pred njem oltar. Bog daj našemu slovenskemu narodu še mnogo takih ne- j vest, katere bi bile goreče častil- j ke presv. Device vso mladost ter prisegale do smrti zvestobo naši dobri nebeški Mamici. Potem se ni bati za usodo slovenskega j naroda. I Tam pod zvonikom sv. Štefana sva še našli nakrat našo blago Slovensko, Mrs, Kogov-šek z otroci ter smo bile vse srečne komplimenta, častne vožnje v Lemont. čč. sestram in čč. duhovščini pošiljam tem potom za vse srčno zahvalo in pozdrav. Odpeljali smo se naravnost k znanemu "Finžgarju," kjer go-spodinijo daleč znana Mrs. Ko-balova ter smo se priporočile toplo njenemu varstvu. Oče Kobal se sicer bolj tih, redkobeseden mož in velik sovražnik avtomobilov, pri tem pa zelo do-vtipen. Oba sta zelo prijazna in postrežljiva, le oglasite se pri njih, kadar vas tam nanese. V nedeljo sva bili pri sv. maši pri čč. šolskih sestrah. Do solz me je ganilo Ičpo slovensko petje. Vsaka beseda mi je segla v srce, posebno zadnja z verzi: Saj moj zaklad si Jezus Ti. . . . V pcndeljek 6. septembra sem se odpeljala s č. s. Otilijo in pa mojo blago Mrs. Cook ter Mrs. Martič iskat tje v Joliet mojo drago hčerko, sestro Sebastija-no. Kmalu smo se znašle v samostanu ter smo se prisrčno pozdravile. Pozdravila sem tam tudi dobro znanko, prednico Lio. Bog plačaj vse! Iz samostana smo telefonično pozdravile urad KSKJ, ki nam je bil 'izvanredno naklonjen. V samostan se je pripeljal sam g. pomožni gl. tajnik, Steve Vertin z lepim avtom, pa nas je zapeljal do jednotinega urada, v cerkev sv. Jožefa in pa na postajo. V gl. uradu so nam razkazali vse in smo videli, kako vzorno tam gospodari v tesnih prostorih naš neprekosljivi in veleza-služni glavni tajnik, Joseph Za-lar. Za vso izkazano prijaznost in dobroto vam vsem skupaj izrekamo : Bog plačaj! Ne bomo pozabile, kaj ste vse dobrega storili za članice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Prisrčno pozdravljeni g. Zalar in g. Vertin. Ko smč še vrnile v Lemont, je krožila tam vest, da pride naš dobro znani odlični Slovenec g. Rakar pogledat in pozdravljat svoje dobre lemontske prijatelje. Naj še pripomnim, da zasluži g. Rakar vse priznanje in smo Clevelandčani jako ponosni nanj in vse njegove pevce in pevke v našem Collinwoodu. Bog vas živi! G. Rakar je res.nenadoma vstopil, prišel je pravočasno, da je "kontrefiral" naše collinwoodske perice ter posnel še več krasnih slik na lemontski trati. Z njim je v tej obrti sijajno tekmovala naša Mrs. Ko-govšek ter v teh slikah lahko obnavljamo lepe, srečne spomine. Pohvalila bi rada vse tiste korenjake, ki grade tam nov bule-vard k Mariji na gričku. Kako vrše sijajno povsod svoje delo, to mora človek le videti. Pohvaliti moram tudi lepo petje, posebno pa bi rada pohvalila brata Arkurzija, ki skrbi za vse lačne v Lemontu. Videli smo ga, kako zna kmetovati, kako nalagati otavo, kočirati s konjički itd. V četrtek večer pa se naglo razširi vest, da se zopet vrne iz sanatorija naš najuglednejši Slovenec, dr. Hugo Bren. Vsi smo ; bili veseli. Drugo jutro je že j maševal. Bog in presv. Devica nnj Vam, preč, g. dr. Hugo da zdravja do skrajnih mej, tam v Vašem lemontskem raju. še mnogo bi rada napisala, a bojim se g. urednika, da sem pregostobesedna. še nekaj pa moram povedati. Tisti dan, ko sem šla jaz v Joliet, takrat so imele romarice od collinwoodske skupine tam pri Finžgarju medeni piknik. Rev. John je takrat postregel z lemontskimi dobrinami. Kako bahato se žari slika, kjer se kaže izvrstna Rev. Johnova dobrota, želela bi, da bi Čebelice nanosile cele stote sladkega, medu, da bi ga bilo dovolj za splošni medeni piknik. Pozdravljeni, naš slavni čebelar, Rev. John, in njegove čebelice. Le to naj še pristavim, da se hvaležna zahvalim blagi Mrs. Cook za materino skrb, s katero so zame skrbeli. Lepi spomini na naše romanje pa ostanejo gotovo vsem neizbrisni, globoko zarisani v srčni globini. Iz dragega nam Collinwooda pošiljamo vsem dobrim znancem, vse prav srčne in iskrene pozdrave. K Tebi, Mati, tja na griček tihi, k Tebi v Lemont nazaj! Spomini sveži, srčni vzdihi. mudijo se pri Tebi zdaj. —Marija Kurnik. IZ DOMOVINE —V Kamniku je umrla gdč. Betka Smolnikar, utelešena skromnost, ponižnost, pa tudi delavnost, V neznatni zunanjosti so bile velike duševne sile, katere je porabila za globoko pobožnost, v delu za prospeh Marijine kongrega.cije ter drugih cerkvenih organizacij, posebno v ženskih odsekih Vincen-cijeve konference. I z r e d n o marljiva je bila zlasti pri agitaciji za katoliški tisk in misi-jonstvo. Bila je tudi članica kamniškega francoskega krožka in je govorila tudi angleščino in nemščino. —V Ljubljani je umrl g. Franc Avbelj, star 71 let. —Kača je zlezla skozi grlo v želodec- 13 letnemu dečku Dra-gotin Kuklišu iz čitluka pri Hrvatski Kostanjici, ko je na paši zaspal. Zadnje čase se je v teh krajih pojavilo izredno mnogo kač. Deček ni niti zapazil, da mu je kača zlezla v želodec, šele doma je nenadoma občutil težje bolečine v trebuhu. Ker so postajale vse hujše, so morali poklicati zdravnika, ki je ugotovil, da ima dečko v trebuhu kačo. Dosedaj kače še niso priklicali n?.| dan. Zdravnik pravi, da se bo to morda posrečilo še-I? kakih dni. Ojoj! —21. avgusta, je umrl v ljubljanski bolnišnici Matej Kos, župnik v Leskovici nad škof j o Loko. Pokojni se je rodil v Št. Janžu na Dolenjskem dne 14. avgusta 1867 in je torej pred tednom dopolnil 70 let. V maš-nika je bil posvečen dne 23. julija 1892. Kot kaplan je služboval v Starem trgu pri Ložu, v Škocjanu pri Mokronogu, v Cerkljah pri Kranju, kjer je bil tudi župni upravitelj, in na Do-bovi. Leta 1906 je prišel za upravitelja v župnijo Leskovi-ca, kjer je bil leta 1936 na to župnijo umeščen kot župnik. —V Mastah v Ljubljani je umrl Karel Karpe, posestnik in zvaničnik drž. žel. v p. —V Ljubljani je umrl Viktor Herksel, star šele 45 let. —Na Bledu je v 62. letu starosti umrla Eva Triller roj. Leš. —V Črnomlju je umrl Jakob Sinkovič, posestnik, gostilničar in mesar. —V Ljubljani je umrl Franc Jurjevčič, železničar v pokoju. — Na Bled je dopotoval ban savske banovine dr. Viktor Ru-žič. Naselil se je v hotelu Pe-tran. Podbarf se je namenil, da ostane dalj časa na Bledu. —V Zagret* je prispela sestra bančnika Pierponta Morgana. Odpotovala j,e na Plitvička jezera, od tam se bo vrnila v Zagreb in od tod odpotovala za en dan na Bled. —Tu se mudi, na Bledu, zagrebški župan dr. Teodor Per-čič. Zagrebški župan se je naselil v hotelu Toplice in namerava dalj časa ostati pri nas. —Smrten skok iz tretjega nadstropja umobolnice.—Nedavno je skočil 34-letni brezposelni ključavničar Anton Zupane iz Štor, ki se je zdravil v umobolnici v Novem Celju, iz tretjega nadstropja in obležal na zemlji z zlomljenima obema nogama in hudimi notranjimi poškodbami. Zupanca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. iz mimm —Pod naslovom "Le massaie rurali di Barcola al roduna di Rovia" prinaša 'Popolo di Trieste" lepo fotografijo naših bar-kovljanskih narodnih noš, ki so bile v Rimu. Kakor je že znano se vrši vsako leto ali vsako drugo leto nekako kongres ali prav za prav parada pred Mussolini-jem za katero se zberejo reprezentance vseh žena iz Italije. Te pridejo pač v nošnjah posameznih pokrajin. Tako so prišle tudi iz Julijske Krajine žene in dekleta, ki so nosila pristno našo narodno nošo. Ena taka skupina je bila tudi iz Barkovelj, ki je nosila tako imenovano oko-ličansko narodno nošo. —Zopet dve smrtni žrtvi zaradi granat. — V Panovcu pri Gorici je 25 letni škerl Alojz nabiral staro železo, ko je naletel na granato in jo nesel domov. S kladivom jo je hotel odpreti in granata je eksplodirala ter škerla smrtnonevarno ranila da je po štirih urah umrl v goriški bolnici. Druga nesreča ki je zopet zahtevala smrtno žrtev, se je pripetila blizu Kala nad Kanalom. 14 letni Mirko Kumar iz Kala je odpiral pro-jektil, ki mu se je razpočil in ga težko ranil. Ker je kraj nesreče precej oddaljen, je prišla pomoč, toda kljub temu ne bi ubogi Kumar prenesel zadobljenih ran. Proti večeru istega dne je umrl v goriški bolnici. —22 letnemu Vincencu švari iz Ricmanj je nenadoma prišlo slabo, ko se je kopal v kopališču pri Sv. Soboti v Trstu in so ga komaj rešili, ko se je že potapljal. Rešili so ga z umetnim dihanjem in nato so ga poslali v bolnico, kjer je njegovo stanje še vedno zelo nevarno. —Iz Sušaka je prispelo v Gorico 500 Čehov, da si ogledajo bojne poljane. —Pri Plaveh je rešil pogumni Gregorat Ivan 17-letnega Kraševiča iz deroče Soče. —Goriški prefekt je v Mus-solinijevem imenu nagradil Amalijo Klančič por. Pahor iz Opatjaga sela in Pahorja Srečka iz Temenice, vsakega z 800 liramo zaradi dvojčkov moškega spola. —Na Lazu pri Tolminu bodo zgradili novo ljudsko šolo. Poleg šolskih sob bo imela zgradba stanovanje za učitelja, jedilnico in telovadnico. Stala bo 158,000 lir. —Goriškemu sodišču so bili predani, ker so kuhali žganje brez dovoljenja: Kozina Leopold, Besednjak Ivan., čotar Lovrenc, Gomišček Franc, čebokli Franc, Kodermac Evgenija, Mi-heli Roza, Maraš Alojz, Vidmar ' Marija, Marušič Kazimir i" Gorjan Viktorija. —Na 50 lir pogojno je bil obsojen 23 letni Ludvig Remec iz Kromberka, ker je prekopa val na državnem zemljišču v svrho nabiranja starega* železa. —V zadnjih treh mesecih j« promet v Postojni silno narastel. Posten j sko jamo je obiskalo v tem času 95,362 tujcev, to je za 134,16 odst. več kakor lansko leto ob istem času. Dotok italijanskih turistov se je zvečal za 47 odstotkov. Verjamete al' pa iS Neka bogata ameriška gospa si je prišla ogledat Kitajsko deželo. Vse jo je zanimalo, P0' sebno pa kitajski kuliji (težaki), ki z vozički prepeljavajo ljudi po ulicah. Ko pride domov, pripoveduje svojem p.nja-teljicam: "Kitajska je res čudovita dežela ! Konji so tam popolnoma podobni ljudem." Mama kara svojega sinkota-"Tonček, ali veš kaj se zgodi z dečki, ki se lažejo?" "Ja, za polovično ceno se v ~ zijo po ulični železnici." 1937 SEPT. 1937 |Su||Mo|[Ta We| Th| Fr| Saj pirn 1 f2 r3 [4] L5JL6JUJ 8 9 10 iT L15J [22 16! 23 171 Ž4 HI 25] f26if27"i[28 29l[ 30[ 3 TAV-tt KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV SEPTEMBER 25—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma. 26.—Oltarno društvo fare sv. Vida, banket v cerkveni dvorani. 26.—"Confetti" ples Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave. 26.—Velik ples narodnostnih orkestrov WGAR radio postaje v S. N. Domu na St. Clair Ave. OKTOBER 2.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 3.—Kadetinje podružnice št. 41 SŽZ priredijo plesno zabavo v dvorani George Turek na Waterloo Rd. 9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 9.—Slovenska dekleta v Maple Heights priredijo ples in vinsko trgatev v Maple Heights narodnem domu. 10.—Koncert "Kanarčkov" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D. 17. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, igra s programom in plesom v Knau-sovi dvorani. 23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, ples in zabava v spodnji dvorani S. N. Doma. 24.—Ples Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu v Slovenski društveni dvorani. 24.—Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ priredijo plesno veselico v Slovenskem delavskem domu. 30.—Društvo Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma. 30.—Prvi ples Frances Susel kadetinj od podružnice št. 10 SŽZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 31.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 6.—Klub slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem ^omu na Holmes Ave. 7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko zabavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 14.—-Martinov večer društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v cerkveni dvorani fare sv. Kristine. 54.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti. 14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma. 20.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 21.—PeVsko društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D. 21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave. 27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 1938 JANUAR 1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. --o----- Srce pretresujoca zgodba Največkrat so žrtve razmer otroci, ki so premajhni, da bi mogli sami sebi pomagati, Toda najbolj žalostna je zgodba malega Ronnie Percy Davis, ki ni živel, da bi praznoval svoje četrto rojstno leto in njegovega bratca, 19 mesecev starega Kennetha, doma iz Ashton, Anglija. Oče in mati teh otročičev sta se sprla in v jezi vsak pri sebi sklenila, da gresta od hiše, ne da bi o tem kaj črhnila drug drugemu. Noben njiju ni pričakoval, da bo tudi drugi zapustil hišo, česar posledica je bila, da ostala otroka sama doma in umrla od glada. Bilo je sicer dovolj živeža v hiši, toda otroka sta bila premajhna, da bi mogla do njega. Sosedna hiša je bila blizu, toda tam niso vedeli, da sta otroka sama. čudno naključje je hotelo, da sta se starša vrnila čez par tednov, oba ob istem1 času. Odprla sta hišna vrata skupno in našla oba otroka mrtva. Trupelce Ronalda je bilo za vrati na tleh. Videlo se je, da je s svojimi prstki praskal ob vrata, da so mu prsti krvaveli. Mlajši bratec pa je ležal mrtev pod posteljo. Vrata niso bila zaklenjena, toda ker je bila ključavnica previsoko, je otroka nista mogla doseči, da bi odprla vrata. Kake štiri palce višje, pa bi bil starejši bratec odprl vrata in ostala bi bila pri življenju oba ter ušla počasni in strašni smrti od glada, da človeka strese, če misli na to. Kot so zdravniki pronašli na mrtvih telescih, je mlajši otrok umrl osem dni zatem, ko sta starša zapustila hišo. Starejši pa je umrl deveti dan. Strašen je bil prizor za starše na mrtva otroka, katerih smrt sta sama zakrivila. Zagovarjati se bosta morala na sodni ju radi umora svojih otrok. Starša, 31 letni Percy Davis in njegova 23 letna žena sta se neprestano prepirala. Hotela sta se ločiti, toda prišlo je vprašanje, kdo bo skrbel za otroka. Mož je rekel ženi, naj gre od hiše in naj vzame mlajšega otroka s seboj, za starejšega bo pa on skrbel. Nekega dile je vzkipelo. Zjutraj je prinesel mož ženi na posteljo čaj in rekel, da ga do večera ne bo domov, ali pa da bo najbrže prišel šele. prav pozno. žena mu ,je-odvrnila, da če pn hodi lahko po zabavah; bo tudi ona. Mož je šel zdoma in žena je ostala sama z otrokoma. Proti večeru, ko moža ni bilo domov, je dela otroka spat, potem pa napisala i za moža listek sledeče vsebine: "Zdaj grem proč. Nikar me ne išči!" Mislila je, da bo prišel mož ponoči dornov in bo že kako skrbel za otroka. Seve, ni pa vedela, da je mož že zjutraj odšel zdoma z namenom, da ga ne bo več nazaj, žena je šla k svoji omoženi sestri, rpož pa si je najel sobo v nekem hotelu. Otroka sta pa ostala sama. žena je rekla, da, jo je sicer skrbelo, kako bo mož skrbel za otroka, toda naj mu bo to v pouk za bodoče. Mož si je pa mislil, da bo ostal od doma par tednov, potem bo pa prišel nazaj in vse bo dobro. Niti sanjalo se jima ni, v kako strašnem položaju sta pustila svoja otroka. Toda v dveh tednih se je obema jeza shladila in sta se odločila, da gresta zopet domov. Naključje je naneslo, da sta oba prišla istočasno do vrat, seve, ne vedoč, da sta bila oba odsotna več kot dva tedna. Ko sta videla, kaj sta zakrivila, sta si pulila lase in vila roke, toda bilo je prepozno. Uboga otročička sta umrla počasne in strašne smrti od glada, medtem ko sta oče in mati kuhala jezo vsak na drugem koncu mesta. -o- V Fort Wayne, Ind. so imeli nedavno dvojčki iz vseh Zed. držav svojo konvencijo. In na sliki vidite enega iz mnogih zanimivih prizorov. Dvojčki Jeanette in Genevieve Dumas iz Chi-caga, peljete v vozičku dvojčici Joann in Rosann McCarthy iz Fort Wayne, ki pa nista prav nič zadovoljni s svojima, strežajkama, kot se vidi po njiju obrazih. DNEVNE VEST! Socialistom vzet carter Socialistična stranka v Cleve-landu in v državi Ohio je zopet doživela oster notranji spor o raznih problemih, in sicer se ne morejo sporazumeti glede Leona Trotzkya, glede newyorške županske kampanje, o španski civilni vojni in o svobodi govora v svoji lastni stranki. Posledica teh sporov je, da je generalni eksekutivni odbor socialistične stranke suspendiral čarter socialistične stranke v državi Ohio, in da je umaknil svojo podporo socialističnemu županskemu kandidatu Dullea v Clevelandu. V socialistični stranki se nahaja f akcij a, ki nasprotuje Trotzkyu, ki podpira ponovno izvolitev republikanca župana La-Guardia v New Yorku, ki daje politično podporo "popularni fronti" na španskem in ki je mnenja, da v stranki ne bi smelo biti političnih razprav. Obe fakciji v socialistični stranki sta podali izjavo, v kateri se imenujeti "prava socialistična stranka." Ena fakcija trdi o drugi, da ni socialistična. Norman Thomas, načelnik narodnega odbora socialistične stranke in socialistični kandidat za predsednika, je na strani anti-Trotzkistov. Malo bo stranka naredila za mesto, ako je sama v sebi razprta v kardinalnih vprašanjih in kateri gredo po glavi Trotzky, španski anarhisti in newyorški LaGuardia. Kot da v Clevelandu ne bi imeli svojih lastnih težav in potreb, za katere se je treba v prvi vrsti brigati! --o.- Učite se! Šolski odbor v Clevelandu je tudi za letos pripravil poučne tečaje za odrasle ljudi, ki se lahko marsičesa naučijo in to popolnoma brezplačno. S poukom v raznih šolah se bo začelo v pondeljek 4. oktobra. Vpišite se v eno ali v drugo šolo, da se naučine angleščine, čita-nja, pisanja in govorice. Poleg tega pa vam nudi šolski odbor tudi poseben pouk v trgovskih zadevah in celo akademska izobrazba je zastonj. Lansko leto KRIŽEM PO JUTROVEM Po »mikm lsvlraltak K. Miti "Gospod, trga me po rokah in ramenih." "In tale vrelec pomaga zoper žganje?" "Da." "Kje pa si dobila to bolezen?" "Effendi, zeliščarica sem. Otroke in sebe živim s tem delom. Zdravilna zelišča nabiram P° gorah in jih prodajam v lekarni. Pa sem ob vsakem vremenu v hribih in gozdih, včasi tudi v dežju in megli, od ranega Juti"a do noči. Prehladila sem in zato me trga po rokah, da ■P h skoraj geniti ne morem. Ze-losem bolna." "Nisi šla k zdravniku?" "šla sem. Pa nobeden mi ni h°tel pomagati." "Ni hotel pomagati? Zakaj ne?" Otožno je povedala: "Ker nimam denarja." "Kaj pa lekarnar, ki za njega Obiraš zelišča ? Vsaj tisti bi ti m°ral pomagati! Saj si zbolela vnjegovi službi!" , "Dal mi je zdravilo, pa ni nič Pomagalo. In to ga je tako uje-2ilo, da ne smem več k njemu." "To je seveda hudo. Ampak """-ali ne živi v Strumici človek, ki ozdravi vse bolečine?" "Muebareka misliš?" "Da. Si bila pri njem?" "Bila sem. Pa nagnal me je. Jezen je name, sovraži me." "Si ga razžalila?" "Nikdar ne!" "Zaka.j pa te je nagnal?" "Zato ker sem—" Umolknila je in pokazala po Cesti, odkoder smo prišli. "Glej, tamle prihaja!" Obrnil sem se. Počasi in dostojanstveno je Shajal po cesti dolg, suh člo-Že med pogovorom sem ga opazil, ko sem se nekajkrati slučajno ozrl po okolici, pa se ni-sem zmenil za njega. Tudi tovariši so se obrnil'. "Da, tisti je Muebarek!" je Potrdil Turek. "Effendi, dobro siSa poglej!" "Že nekaj časa ga opazujem. Pa kje je bil berač? "Mnogo denarja je zaslužil od tebe!" "Denar sem mu zdajal za zdravila." "Svetnik," je prišel do nas. Počasi, zelo počasi je stopal, oči je imel še vedno uprte v tla, še pogledal nas ni. ženski sta spoštljivo stopili na stran, Turek Ibarek je dvignil roko v pozdrav, mi drugi pa smo se naredili, kot da se ne zmenimo za njega, jaz sem se celo napol obrnil v stran, pa ga kljub temu ostro opazoval. In opazil sem, da izpod pove-šenih obrvi gleda na nas. Njegova zamišljenost je bila le krinka. Ali mu je bilo v navadi? Ali pa je namenoma škilil po nas? Oblečen je bil, kakor mi ga je opisal Ibarek. Bos je bil, kos sukna je imel oviteka okrog glave v obliki turbana, na golem telesu je nosil star kuftan, širok in raztrgan, šala ni bilo videti, kuftan je visel črez, njega. Strašno suh je bil, globoko vdrte oči je imel, prav kakor berač Busra. Njegov obraz je bil koščen in rjav ko zemlja. Ličnice so mu močno izstopale, usta so bila vdrta. Zobov vsekakor res ni imel več, kakor je omenil tudi Ibarek. Koničasta brada je molela naprej, nos je bil oster in koščen. i Tak je bil torej slavni "svetnik," ki mu je Allah naklonil dar nevidnosti in še mnoge druge čudovite zmožnosti. šel je mimo nas kakor kak da-laj lama, ki so za njega drugi ljudje tako malo vredni, da jih niti pogleda ne. In ko sem, gledal za njim, se mi je, prav kakor prej pri beraču, na mah zazdelo, da sem tudi njega že nekje videl, pa v okoliščinah, ki zame niso bile prijetne. čudno! Da bi bil oba že videl? Obenem—? Slutnje so mi vstajale, meglene in nerazločne. Pa nisem se jim utegnil vdajati. Zgodilo se je namreč nekaj posebnega. Svetnik je bil že mimo nas, pa se je nenadoma obrnil in nas bodeče pogledal. In nato je povedal s hreščečim glasom: "Nebatja!" Pokazal je s prstom pred sebe na tla, prav kakor gospodar pokliče psa, ki mu je namenil palico. Počasi in boječe je stopila ze-iečarica k njemu. Mubarek ja je ostro in grozeče pogledal, kot bi jo hotel pre-bosti. "Kako dolgo je že tvoj mož mrtev?" je zahreščal. "Tri leta." "Si molila za njegovo dušo?" "Dnevno molim." "Ni bil učenec našega slavnega preroka, ki je njegovo ime presveto, da bi ga imenoval pred teboj. Nusrani je bil, pristaš nevernikov. Kristjan je bil, eden tistih, ki sami ne vejo, kaj naj verujejo, zato pa so razcepljeni v ločinke in se prepirajo mod seboj. Toda Allah je v svojem usmiljenju sklenil, da smejo priti v nebesa, pa le do tretjih nebes. Tvoj mož pa gori v ognju džehenne!" Čakal je, menda na odgovor, ženska pa mu ni odgovorila. "Si cula?" "Da." "Mi verjameš?" Molčala je. "Moraš mi verjeti! Sam, sem ga videl. Sinoči me je odpeljal Allahov angel z zemlje in me povedel k zveličanim. Globoko ped menoj je ležala džehenna s svojimi plamenečimi prepadi. In tam sem videl med mnogimi drugimi tudi trojega moža. K skali je bil priklenjen. Peklenski mrčes je glodal njegovo telo in plameni so lizali njegov obraz. (Dalje prihodnjič) 2 mesta, kjer smo stali, se je v>delo po vsej cesti, tudi h lca-menu, na katerem smo našli berača. Berača pa ni bilo nikjer. Kam je izginil? Pokrajina za mestom je bila ravna in gola. Le blizu kamena, na katerem je sedel be-rač, je bil bombažev nasad. Rastje so bile komaj za meter vi-s°ke in redko so rastle. Za njimi berač ni mogel skriti, razen Ce bi bil legel. Lečj pa ni smel,-ker bi ne bil mogel več vstati. Tani ga torej ni bilo. Drugje ga ni bilo videti. - Ali je odšel v mesto? Videl bi ga bil, saj sem se večkrat 02rl po cesti. In povrh je bil be-ruč pohabljen človek "brez hrbtna mozga," ki je po berglah 0ftiaj lezel. Berač je izginil na nerazum-J'v način. Počasi je prihajal Mubarek. .Wo je klonil globoko na prsi v tla je gledal. Mislil sem, da Je v mesto namenjen. Pa pri ln'vih kočah je prav kakor mi krenil na stran in narav-n°st k nam. Zmotil se menda ni, sodil, najbrž je bil res k udencu namenjen. ''K nam prihaja!" je pravil Turek/ ga vsaj od blizu vide-1 ^ sem menil. k vDobro poslušaj, effendi. Čul kako mu šklepetajo kosti." ^ 'Radoveden sem, c;e je nes. j, °rebiti pa se nam na ljubo na-§e tudi nevidnega?" ((če hoče, pa se bo." ( Reci mu!" 'Si ne upam." , ^akaj ne?" ^ameril bi mi." Raj še! Saj te pozna!" v "eeno bi zameril!' ' je pohajalo te šole 22,566 odraslih oseb, ki so mnogo pridobile in kar jim zelo hasne, kadar iščejo boljše delo. Ves pouk, ki se vrši v elementarnih šolah, je popolnoma zastonj, za pouk v višjih šolah pa se plača samo $5 za en tečaj. Ze naše ljudi pridejo zlasti sledeče šole vpoštev: Collinwood High, pouk vsak pondeljek in vsako sredo ; East High, vsak torek in četrtek ; Glenville High, vsak pondeljek in sredo. Pouk v teh šolah se vrši zvečer od 7. do 9. ure. Vpišite se in povejte, česa bi se radi učili. Popoldanski pouk se pa vrši v sledečih šolah: Memorial School, vsak torek in četrtek; St. Clair Library, vsak torek in četrtek; Doan šola, vsak pondeljek in sredo. Pouk v- teh šolah se vrši od 2. do 4. ure popoldne. -o—--• Mussolini in Hitler se sni-deta 25. septembra Berlin, 17. septembra.—Iz dobrih virov se poroča, da dospe Benito Mussolini dne 25. septembra v Monakovo na obisk k nemškemu diktatorju Hitlerju. V omenjenem bavarskem mestu ga bo Hitler že pričakoval. Vršila se bo naj prvo ogromna vojaška parada, nakar odpotuje Mussolini v Berlin. Prihodnji dan bo imel Mussolini pomemben govor v berlinskem stadionu. --o- Japonska je naletela na nove težave London, 18. septembra. Angleške banke so prenehale s hono-riranjem japonskih računov, če tudi so slednji izstavljeni v angleških funtih. Aftglija namerava s tem se maščevati nad Japonsko, ki ne odgovarja na angleške nete, ali pa le z ošabnim tonom. Tudi se Japonska ni zadostno opravičila za napade na razne angleške dostojanstvenike na Kitajskem. -o- Španski lojalistični mornarji so pobegnili Falmouth, Anglija, 18. septembra. španska vladna torpe-dovka Jose Diez, ki je prispela v to pristanišče v svrho popravil, bo morala ostati v pristanišču za nedoločen čas, kajti vsa posadka torpedovke, po številu 60 mož, je pobegnila. Pozneje je policija polovila dezerterje, toda jih ni izročila poveljniku torpedovke, pač pa bo angleška vlada odločila, kaj se zgodi z njimi, španska torpedovka je bila poškodovana od bemb iz nacionalističnih letal. —:-o- Velik štrajk preti pa podzemski železnici New York, 18. septembra. Unija uslužbencev podzemske železnice, ki vozi med New Yorkom in Brooklynom, je zagrozila s splošnim štrajkom, ako kompanija ne ugodi njeni zahtevi po zvišanih plačah. Uslužbenci, ki so člani C. I. O. organizacije, zahtevajo 12 centov več na uro. Vodstvo železnice izjavlja, da je nemogoče to plačati, ne da bi šla kompanija v bankrot. Uslužbenci, katerih je 15,000, pretijo s štrajkom. Župan La Guardia je izjavil, da bo prepovedal štrajk. MALI OGLASI V najem se da pet r.a novo dekoriranih sob. Kopališče in vse ugodnosti. Vprašajte na 1281 E. 55th St. ___(221) DR. ŽUPNIK Zobozdravnik 6131 St. Clair Ave. Uradne ure: 9 A. M. do 9 P. M. (Sept. 20. 22.) Stanovanje se odda 4 sobe, lasten furnez, kopališče. Najraje se odda novoporo-čencem. Cena je $20 mesečno. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (220) LOUIS OBLAK \ TRGOVINA 3 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrsbifine za dom. 6812 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Dcmu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE WOLFF H E A T I M G CO. GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnace DO 3 LETA 7,A PLACANJE Postavite si grelni sistem in začnite plačevati v septembru Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik GLenville 9218 715 East 103rd Street Vabijo se tudi naročniki izven mesta Grace Phelan iz Etna, Pa., je dosegla svetovno prvenstvo 'v tipkanju na pisalni stroj, ko je natipkala 129 besed v eni minuti. Tekma se je vršila v Toronto, Kanada. Anglež Sir Malcolm Campbell je dosegel s svojim) motornim čolnom svetovni rekord v hitrosti. Vozil je po švicarskim jezeru Mag g tore v- hitrostjo 126.677 milj na uro Dosedanji rekord je bil 124.86 milj na uro. 3. januarja 1985 sta se odpeljala Miguel Divo in Paco Delcasty iz Buenos Airesa proti New Yorku na avtomobilu, ki ga viditd na sliki. Slika je bila vzeta v Neiv Orleansu in sta v tem času že prepotovala 22,000 milj. Potovala sta pa krajih, kjer bo nekoč tekla cesta, ki bo vezala 'Severno in Južno Ameriko. Včasih sta prišla v talce kraje, da sta morala vzeti avta narazen in ga v delih, prenesti čez pečine in druge neprehodne kraje. Filmska igralka Shirley Temple je za enkrat spremenila vlogo in sama jemala slike raznih zanimivosti, kG je bila na počitnicah na llavaju. Navadno je ona tarča fotografskih aparatov. Zaupanje MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V Rokoborec Tommy Farr, levo, in zamorec Joe Louis desno. Prizor iz zadnje borbe med svetovnim prvakom Louisom in Angležem Farrom. Zmdgalec je ostal Joe Louis, dasi s6 je Farr dobro držal. Večina ljudi je želela zmago Angležu, ker jih boli, da je zamorec svetovni prvak v rolco-borstvu. Ameriški Domovini c najstarejšem slovenskem časopisu v Cleveland« 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Nordmeer, orjaško nemško letalo, ki ga rabijo Nemci za prekooceanske polete. Parnik Sivabenland je letalo odpeljal 25 milj na morje, kjer se je dvignilo vi zrak in odletelo proti Azorskim otokom in od tam q Nemčijo. "Zvečer istega dne pa se je dotaknil predmeta sam od sebe. "Sir Henry, dančs zjutraj nisem mogel povsem razumeti smotra vašega povpraševanja," je rekel. "Upam, da tista vprašanja niso pomenila, da sem storil kaj, s čimer bi bil izgubil vaše zaupanje." Sir Henry mu je zatrdil, da mu temu ni tako, in da ga končno potolažil, mu je podaril nekaj svoje obleke, ker med tem so bila prispela iz Londona njegova naročena nova oblačila. Mrs. Barrymore vzbuja moje zanimanje. Je to močno solidna žena, nekako sama vase zaprta, vse spoštovanje vzbujajoča in puritanska. Težko si morete predstavljati kako manj čustveno osebo. In vendar sem vam že sporočil, da sem jo slišal v prvi noči svojega prihoda sem bridko jokati, pa tudi potem sem še često opazil sledove solz na njenih licih. Na njenem srcu gloda neka globoka žalost. Včasih se/ čudim, da-li ima slabo vest, ki jo preganja, včasih pa spet ugibam, če ni njen mož morda domači tiran. Vedno sem čutil, da mora biti nekaj izrednega in svojevrstnega v karakterju tega moža, po dogodku zadnje noči pa mi je postal še bolj sumljiv. In vendar se utegne zdeti ta stvar sama po sebf nezriatnaJ Znano vam je, da jaz nimam posebno trdnega spanca, tu pa, kjer sem na straži, pa je moj spanec še mnogo bolj rahel kakor navadno. Sinočno noč, okoli dveh zjutraj, so me zbudili tapljajoči koraki mimo moje sobe. Vstal sem, odprl narahlo vrata za špranjo ter pokukal ven. Dol po koridoru je stopala dolga, temna senca. To senco je metala postava moža, ki je sto-j pal previdno in tapljaje po koridorju s svečo v rokah. Oblečen ( je bil v hlačah in srajci in bos. Dasi sem videl komaj obris te postave, sem vendar vedel po ljeni višini, da je to Barrymore. Korakal je zelo počasi in previdno in v vsem njegovem premikanju je bilo nekaj, kar je dalo sklepati na njegovo krivdo. Povedal sem vam že, da je koridor prekinjen po balkonu, ki je speljan okoli dvorane, da se pa na oni strani spet nadaljuje. Počakal sem, da mi je izginil iz vidika, nato pa sem se odpravil za njim. Ko sem prispel okoli balkona, je on pravkar dosegel konec hodnika in iz plapolanja njegove sveče sem i-z-previdel, da je odprl koncem koridorja neka vrata ter vstopil! v eno izmed sob. Vse tiste sobe pa so neopremljene in neoblju-dene, vsled česar mi je postala njegova ekspedicija še bolj tajin-3'tvena kakor mi je bila prej. Luč je gorela stalno, kakor da bi stal na mestu. Splazil sem se dalje po koridorju kolikor mogoče brezslišno ter pokukal od strani v sobo. Barrymore je čepel ob oknu, s svečo ob šipi. Profil njegovega obraza je bil obrnjen napol proti meni in zdelo se mi je, da je njegov obraz skoraj trd od pričakovanja, ko je strmel tja ven na barje. Tako je čepel in strmel nepremično nekaj minut. Nato pa je globoko vzdihnil ter z gesto nestrpnosti upihnil svečo. Jaz sem se nemudoma odpravil nazaj v svojo sobo in kmalu zatem sem čul zopet one tapljajoče korake zunaj na hodniku, ko se je vračal. Dolgo potem, ko sem bil med tem rahlo zaspal, sem slišal, kakp se je nekje v nekih vratih obrnil ključ, vendar pa si nisem bil na jasnem, kje. Kaj vse to pomeni ne vem, vem pa toliko, da se v tej hiši otožja in tajinstvenosti nekaj čudnega dogaja, čemer bomo prej ali slej prišli do dna. Opazili boste, da vas ne trapim s svojimi teorijami, ker naročili ste mi, naj vas obvestim o dej-! stvih, ne teorijah. Davi sem1 imel dolg razgovor s Sirom Hen-. ryjem in naredila sva, na pod-' lagi mojih sinočnjih opazovanj, načrt, po katerem se bova ravnala. O tem načrtu ne bom zdaj še govoril, zagotavljem vam pa, da bo tvorilo zanimivo branje v mojem prihodnjem pismu. OSMO POGLAVJE Drugo poročilo dr. Watsona , Baskerville Hali, 15. oktobra. Moj dragi Holmes: Dasi' sem vas pustil v prvih dneh svoje misije brez posebnih poročil, pa morate priznati, da skušam zdaj to nadomestiti, zakaj dejstva se kar na debelo kupičijoi drugo na drugo. V svojem zadnjem pismu sem končal z Barrymorom pri oknu, zdaj pa imam tozadevno že toliko materiala, da boste presenečeni. Stvari so se obrnile tako, kakor nisem pričakoval. Po eni strani so se v zadnjih osem in štiridesetih urah mnogo bolj razjasnile, po drugi strani pa so postale še bolj komplicirane. Toda povedal vam bom o vsem, vi pa sami sodite. Pred zajtrkom v jutru, ki je sledilo moji avanturi, sem sto-Ipil dol po koridorju ter si ogle-lal sobo, v kateri je bil prejšnjo noč Barymore. Zapadno okno, skozi katero je tako intenzivno j bolščal ima, kakor sem opazil, | to posebnost, da je skozi to okno najkrajši in najboljši razgled na barje. Pred okni je drevje in baš pred tem oknom je dvoje dreves, med katerih vejevjem je toliko praznine, da se skoznjo natančno vidi na barje, dočim se vam nudi skozi vsa druga okna le nejasen, oddaljen pogled preko drevja. Iz tega sledi, da je moral Barrymore gledati po nekom na barju. Noč pa je bila zelo temna, zato sem se čudoma čudil, kako je mogel upati, da bo kaj videl. Nemudoma se mi je zazdelo, da se tu plete neka zarota. To se je dalo sklepati tudi po njegovem tihotapljenju žene. Kakor sem vam že prej in po negotovosti in zmedenosti sporočil, je mož izredno lep človek, od narave prav dobro opremljen, da ukrade srce kake vaške lepotice. Tisto odpiranje vrat, o kate- rem sem vam poročal, da sem ga slišal, ko sem že zaspal, je j morda pomenilo, da je šel ta-ikrat ven, da se sestane s svojo I ljubico. Tako sem sklepal naslednjega jutra in p vljseh teh svojih sumničenjih in sklepih vam poročam, čeprav boste videli, kako so neutemljeni. Toda naj bodo Barrymorovi nameni že taki ali taki, čutil srn, da tistega odkritja nikakor ne morem več držati sam zase. Po zajtrku sem imel s Sirom Henryjem razgovor v njegovi delovni sobi in ob tej priliki sem mu povedal vse, kar sem videl prejšnjo noč. On je bil manj presenečen kot sem pričakoval. "Vem, da Barrymore hodi ponoči okrog in že nekajkrat sem se namenil govoriti radi tega ž njim," je dejal, "že dvakrat' ali trikrat sem slišal njegove stopinje na hodniku in prav ob tisti uri, kakor vi pravite." "Potemtakem hodi morda vsako noč k onemu oknu?" sem dejal. "Morda, če je tako, bova oprezala za njim in dognala, kaj ima prav za prav. Rad bi vedel, kaj bi storil v tem slučaju vaš prijatelj Holmes, če bi bil tu." "Menim, da bi storil prav to, kar pravite vi, da bova midva storila," sem odgovoril. "Sledil bi mu, da dožene, kaj je.' "Torej bova midva storila to nocoj skupno." "Bojim se le, da naju bo slišal." "Ne verjamem. Mož je precej naglušen, na vsak način pa morava tvegati. Ostala bova nocoj v moji sobi ter čakala, da sliši-va spet njegove korake." Sir Henry si je zadovoljno pomel roke in videl sem, da mu je ta predstoječa nočna avantura dobrodošla v vsakdanji monotonosti življenja na barju. Mladi gospodar je bil zdaj v dogovorih i arhitektom, ki je naredil načrte Siru Charlesu, in z nekim podjetnikom iz Londona, tako da je bilo razvidno, da se bo kmalu pričelo z velikimi gradnjami in prezidavanjem. Naročeni so bili tudi dekoratorji iz Plymoutha, ki naj bi tudi znotraj povsem prenovili hišo. Ko bo hiša enkrat prenovljena in nanovo opremljena, bo vse, kar ;o še potreboval, mlada žena, in katero si bo izbral, ni težko uganiti, kajti resnici na ljubo ■"Cram povedati, da »skoraj še nisem videl moža, ki bi bil bolj zaljubljen, kakor je zaljubljen Sir Henry v našo lepo sosedo, Miss Stapletonovo. Znano vam! je pa, da prava ljubezen nikoli gladko ne potega, in tako se je tudi tukaj primeril mal incident, ki je povzročil najinemu prijatelju dokaj razburjenja. Po onem pogovoru glede Bar-rymora, .je Sir Henry vzel klobuk ter se pripravil, da odide ven. Jaz sem storil seveda isto. "Mar mislite iti tudi vi z menoj, Watson?" me je vprašal začudeno. "Well, to je pač odvisno od tega, če nameravate iti na barje,' sem odvrnil. "Da tja grem." "Well, saj veste, kakšna na- vodila imam. žal mi je, ako vam bom morda nadležen, toda sami ste slišali, kako resno mi je Holmes priporočal, naj vas ne pustim nikoli samega ven, posebno na barje." Sir; Henry mi je smehljaje položil roko na ramo. "Moj dragi prijatelj," je rekel. "Pri vsej svoji modrosti ni mogel Holmes predvidevati stanja stvari, ki so se prigodile, odkar sem na barju. Saj me razumete? Prepričan sem, da ste vi zadnji mož na svetu, ki bi se hotel tu vtikati vmes. Zato mo- ram sam oditi." To me je spravilo v kočljiv položaj. Sam nisem vedel, kaj naj/ storim in kaj naj mu odgovorim, in preden sem se odločil, je že vzel svoj klobuk in palico ter odšel. Toda, ko sem začel o stvari natančneje razmišljati, mi je začela vest očitati, da sem mu dovolil, da mi je izginil izpred oči. | Morda še ni prepozno, da ga I doidem? Zato sem se takoj na-! potil v smeri proti Stapletonovi hiši. (Dalje prihodnjič.)