POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE ŠTEVILKA 8 LETO XL 22. FEBRUAR 2008 CENA 1.35 EUR STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO Jože STROŽER s.p. www.krovsho-strozer.com joze.strozer@sbl.net Commerce NOVA AKCIJA! ti&pšo zimo Ih pom®od UHO OUE dogimijo UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 0 080 22 36 www.hp-commerce.si SANACIJA STREH - POKRIVANJE S CREAT0N, ESAL, TESARSKA DEU BRAMAC IN Z VSO PLOČEVINO VSA KLEPARSKA DEU - NOVO: EKO KRITINE. odporna proti toči z neomejeno življenjsko dobo. Kasaze 69e, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714-01-00, faks: 03/714-01-01; Gsm: 041/690-023, 041/608-312 8000032 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3, Gornji Grad Zadruga mozirje tel.: 837 07 80, 83; fzgornjesa vlnJskalkrnetlJsR. jŽiŽizac/ruga',Mozirje.Z.O.O. ' Opeka modul 29x19x19 www.davidovhi 93_5.04/-505 0,57 EUR Nad 1500 kom gotovinski popust 3% Plošče KNAUF navadne 1 25 X 12.5 X 2 m Nad 40 kom (100 m2) nudimo 10% gotovinski POPUST _ UGODNE CENE: Nivedur lepila, vse za beljenje (jupoli, jubolini, vilaplani...) IZOLACIJE Stiropor, tervol in hidroizolacije -vse po starih cenah! V zalogi tudi vsi betonski izdelki: betonski bloki, H bloki, tlakovci, betonski robniki, betonske cevi, betonske plošče. VSAKODNEVNE MALICE Pizzerija fi@m Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje j @sm za naročila : 031/S9S-685 http:www.izoies.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure j 95.09. Musaka, solata 96.09. Zrezki v omaki, dušen riž, solata 97.09. Polnjene rebrce, pražen krompr, solata 90.09. Piščančji paprikaš, pudmg |0al*ce #r* 99.09. Ocvrt oslič, krompirjeva solata (g saino 3,30 €1 01.03. Hrenovka na žaru, solatna obloga Pripravljene malice: - Žrebičkov golaž, - Segedin golaž Trgovina z obutvijo Jurček 4t KOPITARNA Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZ Ef Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 Vabljeni v frizerski salon DALIA. Od pon. do pet.: od 7.00 do 19.00, sob. od 7.00 do 14.00. Tel.: 839 59 71 ZA VAS NOVI ARTIKLI V DISKONTU PO SUPER CENAH: SAMO SAMO SAMO - slivovi cmoki Aviko 500 g vrečka - panirani piščančji zrezki 1 kg - pomfri Aviko 2.50 kg vrečka - zamrznjeni jurčki celi 2.50 kg VEDNO UGODNO: - sveža jajca pak. 10/1 zavoj - losos dimljen 200 g zavoj - tirolka mini 400 g Strašek zavoj - korza sladka 340 g ploč. v zrnju - sir kosi gauda Celeia 1 kg - olje olivno exstra deviško 1 I Mantova 3.96 € 1.42 € 4.62 € 2.15 € SAMO 29.88 € 1.21 € 4.32 € 1.35 € 0.44 € 5.33 € PIJAČA - OSVEŽILNI NAPITKI: - sok fractal brik pomaranča 1 I 0.78 € - sok fractal brik jabolko 50% 1 I 0.69 € - pepsi cola 0.25I zaboj 24 st. 7.44 € Možnost plačila tudi s kreditnimi karticami! Kdor varčuje, v hramovem diskontu na Ljubnem kupuje! OD /7.7. DO 29.3.2008 - -- ! «ifiElfo TEDEN DNI LETOVANJA V TERMAH 0UMIA. PODČETRTEK ZA 4 OSEBE + korio «o bomn KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj ST VIKEND PAKET ZjffiüUÜ 'J tl V TERMAH OUMIA. PODČETRTEK ZA 4 OSEBI + korte ta bežen Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 .50 ali 051 353 783 JljBTuL:. TRIJE ZABOJI JABOLK ! SONARAVNE PRIDI IAVE ■’ÄöP. 'TOLAŽILNI NAGRADE Žrebanje 31.3.2008 na radiu BAKLA JStim •tjst.ìlt:.- Z Viusi/ hi 'm Vtisi Zemlje za setev (asef, klassman, piantela...) zemlja 701 že za 5,98 € Vrtna semena že od 0,79 € Vrtno orodje ter pripompiki za sadjarje jg* vinogradnike Čebulice begonij, lilij, dalij in gladiol -Čebuljček0,5 kg ( že od 1,70 € - Šalotka 0,5 kg že od 1,70 € mogrcna, Organik, biosol Bioorganik 20 kg že za 8,65 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas 1 knjižnica —CEU £ Tretja stran! »Čista lopata« Ob nedavnih racijah, ki so jih kriminalisti izvedli v nekaterih slovenskih gradbenih podjetjih, se mi je zazdelo, da živim v Ameriki. Pa ne zaradi tega, ker bi imeli tako poceni bencin kot Američani, ampak zato, ker smo lahko na televiziji videli policijske akcije, kakršnim smo bili dotlej priča le v ameriških medijih: policisti so spektakularno vstopili v sedeže in podružnice treh gradbenih podjetij in začeli obsežno preiskavo, ki je čez dan pripeljala do pridržanja sedmih osumljencev. Razen enega so danes vsi osumljeni sicer na prostosti, toda zgodba se je pravzaprav šele začela in se, kot kaže, ne bo odvijala le na gospodarskem pač pa tudi na političnem parketu. Če so Ivan Zidar (SCT), Dušan Črnigoj (Primorje) in Hilda Tovšak (Vegrad) osumljeni dajanja podkupnin, je moral biti na drugi strani tudi nekdo, ki je te domnevne podkupnine sprejemal. Zaenkrat je priprt le član razpisne komisije javnega podjetja Kontrola zračnega prometa Tomaž Žibert, videli pa bomo, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Vsekakor nihče ne dvomi, da akcija »Čista lopata« nima neposredne povezave z bojem proti tajkunom, ki ga je sredi novembra napovedal premier Janez Janša. V prvih komentarjih, ki smo jih lahko zasledili po omenjenih dogodkih, so se poznavalci spraševali, ali se je Janša v polni meri zavedal, v kaj se spušča. Kajti če se je omenjena akcija, podkrepljena z medijsko spremljavo, res zgodila v kontekstu napovedanega boja proti tajkunom, je vodja desnega političnega bloka manj kot leto pred volitvami začel igro na vse ali nič. Če zmaga, bo nacionalni junak, če pa sum gospodarskega kriminala ne bo dokazan, in to zelo hitro, bo izpadel kot velik poraženec, s tem pa verjetno tudi njegova stranka. Da stvari ne bodo tekle gladko, dokazujejo vse ostrejša trenja znotraj koalicije med SDS in SLS. Predsednik ljudske stranke Bojan Šrot je v minulih dneh ponovil svoje stališče do racije v gradbenem lobiju in poudaril, da »politika nima pravice in ne sme komentirati dela policije in tožilstva, čeprav je en del politike to komentiral, kar je glavni razlog, da je zadeva dobila politično konotacijo. Zlasti če se nekdo razglasi, da je edini primeren za boj proti kriminalu ali tajkunom ali komur koli drugemu. To ni videti samo malce smešno, ampak je v nasprotju s temelji vsake pravne države,« je še dodal Šrot. Prepričan sem, da tako vroče predvolilne kampanje, kot nas čaka letos, še nismo imeli. /&r IZ VSEBINE: s Aktualno: Akcija proti goljufom ali spektakel za ljudstvo?..............4 Glin Žagarstvo v stečaju: Izigrani in upravičeno ogorčeni delavci.5 Rečica ob Savinji: Največji poudarek na investicijah...6 Intervju: Darko Repenšek, sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport... 8 Center starejših Gornji Grad: Blagoslov domske kapele............11 Športna dvorana Mozirje: Koncertu Eroike sledijo številne privlačne prireditve..............12 Pokaži kaj znaš: Frajtonarica, pesem in še kaj.......15 Dvoranska atletika: Mihalinčeva popravila državni rekord.21 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 8,22. februar 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkosneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 GOSPODARSKI KRIMINAL Akcija proti goljufom ali spektakel za ljudstvo? Verjetno ga ni Slovenca, ki ne bi prejšnji teden vsaj delno spremljal obsežno akcijo kriminalistov, ki so prvič v zgodovini samostojne Slovenije tako odločno in obsežno pristopili k preganjanju gospodarskega kriminala in posegli v vrh najvplivnejših gospodarskih lobijev. Sedaj se večji del javnosti poleg ugibanja, ali bomo katerega izmed osumljenih vplivnežev dejansko videli v zaporu, sprašuje, zakaj pravzaprav gre? Za dobro opravljeno delo policije in resnično za preganjanje kriminalcev ali pa so zadaj globlji, politični motivi vladajoče struje? VSI NAJVPLIVNEJŠI OSUMUENCI NA PROSTOSTI V preiskavi s področja gospodarskega kriminala, ki je prejšnji torek po večmesečnem skritem zbiranju obremenilnih dokazov spektakularno prešla iz "ilegale" v "legalo", so kriminalisti kaznivih dejanj osumili več vplivnih gospodarstvenikov. Prostost je bila začasno odvzeta celo "največjim"; predsednici uprave Vegrada Hildi Tovšak, predsedniku uprave SCT Ivanu Zidarju in predsedniku uprave Primorja Dušanu Črnigoju. Sloje za sum nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril pri postopku javnega naročanja pri določenem poslu, gradnji kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika. Na javnem razpisuje najbolj ugodno ponudbo oddal Vegrad, vendar naj bi obstajal sum, da je šlo med podjetji, ki so pod drobnogledom kriminalistov, za kartelni dogovor, saj naj bi se njihove cene le malo razlikovale, vse pa naj bi bile očitno previsoke. Pri tem naj bi ključno vlogo odigral Tomaž Žibert, svetovalec v podjetju Kontrola zračnega prometa, sicer član strokovne komisije za izbor najboljšega ponudnika. V zameno za finančne koristi je svoje storitve ponudil tako SCT in Primorju, ki sta nastopila s skupno ponudbo, kot tudi Vegradu. Čeprav je prve dni kazalo, da so v enaki zagati tako Tovšakova, Zidar kot Črnigoj, se stvari že obračajo. Medtem ko Hildo Tovšak in Dušana Črnigoja kriminalisti po zadnjih podatkih sumijo "le" storitve kaznivega dejanja nedo- voljenega dajanja daril, naj bi bil Ivan Zidar osumljen več hujših kaznivih dejanj. Gre za zlorabe položaja ali pravic, povezanih z domnevnim prelivanjem denarja od SCT kZidar- Naša anketa Medijski linč ali objektivno poročanje? V teh dneh je v obsežni akciji zoper gospodarski kriminal policija aretirala več oseb. Osumljeni so davčnih utaj, pranja denarja, kartelnega dogovarjanja in podkupovanja. Aretacije so bile spektakularne. Po mnenju številnih opazovalcev se je zgodil medijski linč, saj so bile osebe javno privedene. Mnogim se poraja vprašanje, kakšen bo sodni epilog teh priporov. Poznavalci že svarijo pred odškodninskimi tožbami zoper državo, ki bodo zagotovo sledile, če bo postopek padel ali bodo osumljenci oproščeni. V tem primeru bodo skoraj brez dvoma od države zahtevali odškodnino, ki jo bomo plačali davkoplačevalci. Franc Zamernik, Ljubno ob Savinji Prav je, da smo ljudje seznanjeni tudi z nečednimi posli tako velikih živin, kot so direktorji. Zato se mi ne zdi, da bi se zgodil medijski linč. Upam, da bodo, če so nezakonito delali, za to tudi odgovarjali. Sodni postopki se bodo vlekli nekaj časa, vendar ne verjamem, da jim bodo uspeli krivdo tudi dokazati. Zato ne dvomim, da bodo morebitne tožbe oškodovancev, katerih odškodnino bomo plačali prav davkoplačevalci. Vse skupaj se mi zdi le nabiranje političnih točk. Ana Mavrič, Nazarje Mediji še premalo pišejo o nepravilnostih v naši državi. Tako se mi tudi te aretacije in izpostavljanje ljudi ne zdi medijski linč. Toda za vsa dejanja, ki so jim očitana ne bodo odgovarjali. Dogodki bodo sicer dobili epilog na sodišču, vendar bo ta za davkoplačevalce negativen. Prepričana sem, da bomo davkoplačevalci celo plačali vse stroške, ki sojih organi pregona imeli z akcijami v zvezi z osumljenci. Breda Bider, Dol-Suha Vsak ima pravico do zasebnosti, ne glede na I kakšnem delovnem položaju je. Sicer pa že v Sve-M tem pismu piše: »Daj cesarju, kar je cesarjevega, S in bogu, kar je božjega.« Jaz bom morala plačati kÄ %J davek ne glede na to, ali bo sodišče zadostilo pravi-ci ali ne. Oni pa bodo tudi morali odgovarjati za svojo vest pred bogom, ne glede na to, ali jih bodo na sodišču spoznali za krive ali ne. Peter Breznik, Radegunda Pravje, da so ljudje seznanjeni z vsemi dogodki. Zato se mi te racije ne zdijo medijski linč, saj so to javne osebnosti. Če so zagrešili kaznivo dejanje, naj zanj tudi odgovarjajo. Vendar dvomim, da jim bodo sume tudi dokazani. Odšli bodo sicer na sodišče, a bodo zaradi dobre obrambe verjetno tudi oproščeni. Vse skupaj pa bomo plačevali vsi davkoplačevalci. Marinka Gaber, Šmihel Organi pregona so dobro opravili svoje delo. Mediji so o vsem tem objektivno poročali, zato se mi ne zdi, da bi se zgodil medijski linč ali da bi bila to gonja proti direktorjem. Sedaj upam, da bo zadeva dobila pravi sodni epilog in bo osumljencem krivda tudi dokazana. Jože Marovt, Nazarje Že davno prej bi morali začeti raziskovati take stvari. Prepričan sem, da morajo biti ljudje obveščeni o tem, kaj se dogaja, zato se mi ne zdi, da seje zgodil medijski linč. Janša bi boj proti tajkunom moral začeti že prej. Upam, da bo vse skupaj dobilo pravi epilog na sodišču. Če temu ne bo tako, se mi zdi, daje bilo vse delo zaman in pravna država ne funkcionira. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem da gre za prenapihnjeno poročanje medijev. Pravzaprav le-ti precej glasno namigujejo, da gre za pretirano predstavo policijskega organa, ki ga zadaj spretno manevrira politika. Res je težko verjeti trditvi premierja Janeza Janše, da o vsej stvari ne ve nič več kot sleherni državljan, v isti sapi pa zagotavlja, da so tri gradbena podjetja, ki so sedaj v primežu policije, goljufala davkoplačevalce tudi pri gradnji avtoceste. Goljufom, ki Slovence in slovenska podjetja prinašajo okoli za milijonske zneske, je vsekakor treba stopiti na prste. Hkrati vlada ne sme pozabiti, da gre za velika in uspešna slovenska podjetja, ki skupaj zaposlujejo več kot 7.000 delavcev. Ljudi, ki zaradi nepoštenosti vodilnih ne smejo utrpeti škode. Tatiana Golob Ciril Rose, župan občine Luče: »Obnova regionalne ceste od Ljubnega do Luč se je pričela kmalu po katastrofalnih poplavah konec leta 1990. Preden bodo dela na regionalki do Luč zaključena (po vsej verjetnosti s tunelom skozi Breznico in nato naprej ob Savinji navzgor s prečkanjem ceste čez Prode in navezavo na obstoječo cesto), bo gotovo minilo celi dve desetletji od njihovega pričetka. Dvajset let za 10 km rekonstruirane ceste je gotovo preveč. Resje, da so bili določeni odseki z gradbenega in finančnega vidika zelo zahtevni. Zahtevni in včasih nerazumljivi pa so bili in so še tudi birokratski postopki, ki vodijo do točke, ko lahko gradbinci zakopajo lopato in vključijo stroje. Občutekje, kot da včasih ni bilo tudi prave politične volje. Ko pa je bilo že vse nekako usklajeno, seje ugotovilo, daje določen objekt pod spomeniškim varstvom. In cela procedura se zopet ponovi, kar v praksi pomeni spet nekaj izgubljenih mesecev in mogoče tudi let. Investicija obnove regionalne ceste je bila v celoti na plečih države. Država oziroma pristojno ministrstvo je namreč investitor obnove državnih cest. Včasih oddaljenost centrov odločanja da misliti, da bi vse skupaj potekalo hitreje, če bi imela lokalna skupnost škarje in platno v svojih rokah. Občina je pri vsem skupaj lahko le "aktiven statist". S pogostim telefonskim in pisnim nadlegovanjem, do kje so prišli postopki, kdaj se bo rekonstrukcija ponovno pričela, kako lahko aktivno vplivamo na izbiro trase, da bodo upoštevani tudi občinski interesi ipd.... smo mogoče zadevo skrajšali za kakšen mesec, več pa si mogočen in zabetoniran "institut potrebnih postopkov" ne da vzeti. Koliko in če so bili v zamudo vpleteni tudi "mogočni" cestarski lobiji, kot župan težko sodim. Kajti, kot že prej rečeno, so se vsi postopki vodili direktno na ministrstvu. Od projektiranja, izbire izvajalca, odobritve morebitnih dodatnih del, nadzora... Kar pa se tiče gradbenih del, ki so se v minulih letih opravljala za našo občino, je po moje najbolj učinkovit recept proti morebitnem tihem dogovoru ponudnikov, da se na javnem razpisu za oddajo gradbenih del (kottudi za ostale razpise) poskuša pridobiti čim širši nabor neodvisnih ponudnikov.« TG ju. Že dva dni po obsežni akciji je bila Tovšakova znova na svojem delovnem mestu, konec tedna so bili na prostosti že vsi priprti, razen Tomaža Žiberta. SKEPTIČNOST NA VSEH STRANEH Med ljudmi že pregovorno vlada prepričanje, da vsi (pre)bogati podjetniki tako ali drugače sklepajo nepoštene posle, kjer nekaj denarja kane tudi v njihove žepe. Zato v javnosti prevladuje pozitivno prepričanje v delo kriminalistov. A ravno toliko, kotje pritrjevanja, daje tudi velikim goljufom treba stopiti na prste, je v ljudeh tudi dvoma, ali gre res le za to. Več znanih in vplivnih slovenskih gospodarstvenikov je ta dvom tudi javno izrazilo, poleg tega pa obsodilo spektakel, kije nastal na podlagi dogodkov. Atokrat bi težko govorili, DELAVCI GLIN ŽAGARSTVA V STEČAJU BREZ PLAČANIH PRISPEVKOV ZA POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Izigrani in upravičeno ogorčeni delavci Po mnenju sekretarja velenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Kranjca je bil stečaj Glin Žagarstva programiran, zato je prva naloga delavcev, da s pomočjo sindikalnega odvetnika Mirana Jeromla prijavijo vse terjatve do delodajalca v stečajno maso. Ob tem se postavlja povsem realno vprašanje, če bo stečajna masa sploh ustvarjena, čeprav Kranjc ne dvomi, da bo sodišče kontroliralo stečajnega upravitelja Tomaža Kosa pri ustvarjanju stečajne mase. Za Kranjca je nedopustno, da stečajni upravitelj pred objavo stečaja ni obvestil sindikat podjetja in od njega ni pridobil mnenja o možnostih prezaposlitve v drugo podjetje. V podjetju Glin IPP jim je bilo sicer obljubljeno, da bo večina dobila zaposlitev. V tem času je 40 zaposlenih s tem podjetjem oziroma podjetjem TON že podpisalo pogodbo za en mesec. »Poudaril bi, da se morajo vsi, ki so izgubili zaposlitev, v roku enega meseca prijaviti na zavodu za zaposlovanje. Če bodo oziroma so dobili zaposlitev za določen čas, jim pravica na zavodu za to obdobje leto dni niso imeli plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Te mora v stečajno maso priglasiti Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V kolikor do tega ne bo prišlo, se po mnenju odvetnika Mirana Jeromla lahko zgodi, da delavci za to obdobje ne bodo imeli priznane delovne dobe. Predsednica sindikata v podjetju Glin Žagarstvo Ana Mavrič je sicer prepričana, da bo sredstva za pokojninsko zavarovanje zagotovila država, tako naj bi bilo tolmačenje delovne inšpekcije. Do nedavnega delavci niso imeli možnosti preveriti, če so bili prispevki plačani, čeprav so bili na plačilni listi prikazani. Sprememba zakona to možnost sicer odpira, kar pa v konkretnem primeru ne pomaga veliko, Delavci Glin Žagarstva so ostali brez plačanih pokojninskih prispevkov, vendar s paketi pomoči, ki jih je prispeval Rdeči križ (foto: EMS) miruje. Morda bi bilo pametno, da bi se delavci, ki so pogodbe podpisali prej, posvetovali s sindikalno pravno službo,« razlaga sekretar velenjske območne organizacije, prepričan, da bi morali delavci pred podpisom enomesečne pogodbe preučiti svoje pravice in dolžnosti. Po stečaju je tudi pricurljalo v javnost, da delavci Glin Žagarstva zato so člani sindikata na skupnem sestanku izrazili precejšnje ogorčenje do bivše uprave. V kolikor se bodo odločili za kazensko ovadbo, jim bo po zagotovilih Andreja Kranjca sindikalna centrala nudila vso potrebno pomoč. Čeprav to, tudi v primeru dokazane krivde, prispevkov ne bo plačalo. Savinjčan N 5 v___/ OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Nojvečji poudarek na investicijah V najmlajši zgornjesavinjski občini imajo letos prvič opravka z lastnim proračunom, v katerem planirajo za 1,8 milijona evrov prihodkov in dva milijona evrov odhodkov. Svetniki so v prvem branju potrdili proračunski dokument znotraj katerega največ sredstev namenjajo izgradnji kanalizacije Varpolje-Spodnja Rečica, s sofinanciranjem iz sredstev kohezijskega sklada Evropske unije, državnega proračuna in prihodkov iz okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Želja je, je poudaril župan Vinko Jeraj, da z razpoložljivimi sredstvi zagotovijo uravnotežen razvoj vseh zaselkov, svetnik Janko Prislan je opozoril, daje ob delnem povišanju na investicijskem delu manj sredstev za redno delovanje gasilskih društev. Na to se je odzval podžupan Milan Cajner in jasno povedal, da popolnoma podpira dejavnosti društev, vendar je po njegovem smiselno sredstva namenjati za investicijska vlaganja, pri katerih društva vložen denar krepko oplemenitijo. Po Cajnerjevem mnenju je proračun povečan za posebna sredstva, ki niso stabilni viri, kar pomeni, daje realna višina proračuna okoli 1,3 milijone evrov. »Zavedati se moramo, daje manj kot 20 odstotkov stabilnega proračuna namenjenega za razvoj, zato bo v naslednjih letih potrebno opredeliti razvojne potrebe in izdelati jasne kriterije financiranja,« je poudaril rečiški podžupan, ki vidi Gorenje na področju oblikovanja gospodinjskih aparatov že nekaj let ne velja več za sledilca, ampak se z estetskimi in inovativnimi prijemi uvršča med uvajalce novosti. Gorenje je oblikovanje prepoznalo kot enega ključnih dejavnikov poslovne uspešnosti. »V Sloveniji, kjer podjetja v glavnem delujejo v c— 6 ___^ največje probleme na cestnem področju. V nadaljevanju seje so svetniki županu priporočili, da v okviru finančnih možnosti proračunske rezerve pomaga delavcem Glin Žagar-stva v stečaju, ki imajo stalno prebivališče v občini Rečica ob Savinji. Glede na to, da bo sedanja vršilka dolžnosti ravnateljice osnovne šole Polona Kolenc Ozimic funkcijo opravljala samo do konca šolskega leta, bo potrebno opraviti novjavni razpis za mesto ravnatelja. Za to je pristojen svet Vzgojno izobraževalnega zavoda Mozirje, izbran ravnatelj pa naj bi delo prevzel avgusta ali septembra. Zaradi planov, ki jih mora pripraviti, bi bilo po mnenju župana Jeraja smiselno, da ta nastopi službo prvega avgusta, svetniki pa so naložili občinski upravi, da preveri zakonsko korektnost sestave sveta zavoda, v katerem je trenutno parno število članov. Savinjčan izrazito zrelih panogah, imamo fantastično možnost, da z vrhunskim oblikovanjem in inovativnostjo preidemo pot od dobrih k vrhunskim podjetjem. Tako Gorenje, kot je obljubljalo, povezuje stroko in industrijske partnerje pri svojem projektu,« je ob ustanovitvi Gorenje design studia povedal predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac. Temeljni namen družbe Gorenje design studio je ponuditi celovite storitve na področju oblikovanja -od industrijskega, arhitekturnega in grafičnega. V daljšem časovnem obdobju namerava družba delovati tudi na širšem evropskem trgu. »Pri tem ne skrivamo ambicije, da bi postali vodilni ponudnik celostnih rešitev,« je ob tej priložnosti povedal direktor družbe Gorenje design studio, Jurij Giacomelli. Gorenjevo pametno mizo Smar- Da bi spodbudili večjo rabo javnega avtobusnega prometa, je društvo za ohranjanje neokrnjene gorske narave Mountain Wilderness Slovenija (MWS) skupaj z društvom za varslvo Alp CIPRA avgusta 2007 sprožilo pobudo za oblikovanje spletnega portala, kjer bi bilo moč najti vse avtobusne vozne rede v Sloveniji. Pobudo so naslovili na ministrstvo za promet in na Slovensko turistično organizacijo (STO) toda brez konkretnega rezultata. Pred nedavnim pa je Mountain Table so medtem obiskovalci razstave Observeur 08 v Parizu med več kot 200 vrhunsko oblikovanimi inovativnimi izdelki uvrstili na drugo mesto skupaj z robotom Spykee. Največ glasov je prejelo motorno kolo na električni pogon E-Solex, ki so ga oblikovali vStudiu Pininfarina, s katerim sodeluje tudi Gorenje. Na tretje mesto so uvrstili zanimivo kolo Velib, ki si ga za krajšanje mestnih poti lahko izposodite v Parizu in nekaterih drugih evropskih mestih. Franci Kotnik Wilderness Slovenija skupaj s ponudnikom spletnih storitev Gigaspark.com dalo v poskusno (beta) delovanje omenjeni portal. V preizkusnem času odpravljajo manjše napake. »Avtobusni vozni red je na voljo na www.vozni-red.si. Sedaj nam preostane le še to, da se začnemo voziti z avtobusi in tako pridobimo nazaj vsaj ukinjene proge, morda pa uvedejo še kakšno novo linijo,« je izjavila direktorica Umanotere Slovenija Barbara Skoberne. Marija Lebar GORENJE Ustanovljen studio za oblikovanje Podjetja Gorenje, Trimo, Riko in Pristop so ustanovile novo družbo z omejeno odgovornostjo Gorenje design studio, v kateri ima Gorenje 52-odstotni lastniški delež, ostali trije partnerji pa vsak po 16 odstotkov. Kot idejni pobudnik je Gorenje v novo družbo preneslo delovanje svojega oddelka za oblikovanje z več kot 40-letno tradicijo, novi ponudnik celovitih storitev na področju oblikovanja pa bo deloval tudi za zunanji trg. Pametna miza iz Gorenja je v različnih kombinacijah materialov in oblik že na voljo na nekaterih evropskih trgih (foto: Gorenje) JAVNI PROMET Vsi avtobusni vozni redi na enem mestu izpušni plini prevoznih sredstev so eden največjih onesnaževalcev našega okolja. V milijonskih mestih, kot je Peking ali Tokio morajo prebivalci zaradi smoga nositi maske, kadar se mudijo na ulicah. Tudi pri nas je stanje vse slabše, saj je Evropska unija opozorila Slovenijo, da je potrebno takoj ukrepati in razbremeniti ožja središča nekaterih naših večjih mest. Gospodarstvo, Organizacije, Oglasi SLOVENJ GRADEC Druga licitacija najvrednejšega lesa je uspela Pred dnevi se je končala druga licitacija najvrednejšega lesa v Sloveniji. Na dnevu odprtih vrat so si številni lastniki gozdov iz vse države, med njimi jih ni bilo malo iz nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, z zanimanjem ogledali prodan les. Pri tem jim je pomagal pregleden katalog, v katerem so bili podatki o vsakem hlodu posebej. ki se na takem dogodku pričakuje. Kljub temu je bil razpon cen na licitaciji zelo velik, karje bila že posledica razpona kvalitete, ki so ga bili pripravljeni plačati kupci. Takoje bilo Vsi udeleženci so bili enotnega mnenja, daje licitacija uspela v vseh pogledih. Najbolj so bili zadovoljni prodajalci, saj so dosegli mnogo višje cene kot prejšnje leto. Seveda tudi na osnovi izkušenj prizadevnih organizatorjev, ki so za licitacijo prevzeli res najvrednejše sorti-mente, poleg tega so na licitaciji izločili les, ki ni bil vrhunske kvalitete. Ta les se je licitiral v skladovnicah, kupec je ponudil enotno ceno za skladovnico, medtem ko so se morale ponudbe na osrednji licitaciji glasiti za vsak hlod posebej. Na osrednji licitacijije bilo prodanih 848 hlodov v skupnem volumnu 744,64 m3, srednja cena je po navedbah organizatorja znašala 250 EUR/m3 lesa. Prevladovali so listavci, karje razumljivo. Tako kot lani so glavnino lesa predstavljale štiri vrste; gorski javor (42 %), hrast (21 %) smreka (14 %) in češnja (8 %). Najdražjeje bil prodan hlod gorskega javorja, najvišja ponudba zanj je znašala kar 2.913 EUR/m3. Ker je meril skoraj 1,5 m3, je bil prodan za Najbolj so bili zadovoljni prodajalci, saj so dosegli mnogo višje cene kot prejšnje leto (foto: Lojze Gluk) 4.310 evrov. Povprečna cena javorja na osrednji licitaciji je bila skoraj 340 EUR/m3, karje bilo znatno več kot na prvi licitaciji. Je pa res, da je organizator kar petino pripeljanega javorja izločil iz osrednje licitacije. Podobno je naredil tudi z ostalimi zanimivimi vrstami; češnjo, hruško in orehom. Takoje ohranil nivo kvalitete, razmerje med najvišjo doseženo ceno in povprečno ceno za iglavce nekoliko manjše od tri, pri listavcih je bilo to razmerje skoraj deset, v povprečju pa več kot deset. Povprečna cena najdražjih tridesetih hlodov na letošnji licitaciji je znašala 1.371 EUR/m3, točno toliko je bila cena najdražje pro- danega hloda na lanski licitaciji. Že ta podatek pove veliko. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da je bil prodajalec najvrednejših hlodov obeh let isti. Očitno se spozna na les in ve, kaj je treba pripeljati. V povprečju je bil najvrednejši les oreha, povprečna cena je bila 690 EUR/m3 lesa, najnižjo ceno pa je dosegel veliki jesen, komaj 100 EUR/m3. Čeprav je jesenovina zelo kvaliteten in uporaben les, že lani za kupce ni bil zanimiv. Licitacija ima pač svoje zakonitosti. Na licitacijije sodelovalo tudi nekaj lastnikov iz našega območja. Po dosedanjih informacijah so zadovoljni s svojim iztržkom. Pokazalo se je, da se da s pravilno vzgojo in nego ter seveda s poznavanjem lesa dobro zaslužiti. Marsikateri obiskovalec dneva odprtih vrat se je čudil tako visokim ponudbam za les, ki včasih na prvi pogled ni kazal posebnih znakov kvalitete: »Le kaj je na tem hlodu, da ga je nekdo pripravljen plačati po nekaj sto evrov za kubični meter?« niso bila redka na glas postavljena vprašanja. Morda je že čas, da se tudi lastniki gozdov na našem območju organizirajo in si tako zagotovijo boljše pogoje za trženje svojega lesa. Marijan Denša ZAVOD SAVINJA Zimsko izobraževanje kmečkih žensk Tečaj peke sadnih rezin je vodila Marjana Košmrlj, upokojena učiteljica mariborske živilske šole (foto: EMS) Na skupnem sestanku upravnega odbora Društva kmetic Zgornje Savinjske doline so se predsednice krajevnih aktivov dog- ovorile o poteku letošnjega zimskega izobraževanja, ki ga vsako leto pripravijo v sodelovanju z mozirsko kmetijsko svetovalno službo. Kot je bilo slišati, so kmetice najbolj zainteresirane za učenje kuhe in peke slaščičarskih izdelkov, za vse, ki opravljajo različne dopolnilne dejavnosti pa bo kmetijsko svetovalna služba organizirala dodatno certifikatno izobraževanje, kije potrebno za opravljanje različnih dopolnilnih dejavnosti. Na dosedanjih tečajih, ki jih je Zavod Savinja organiziral na Ljubnem v Fašunovi hiši, so se kmečke ženske iz Radmirja in Ljubnega seznanile s peko sadnih rezin, ženske iz Šmartnega ob Dreti pa so osvojile znanje, kako pripraviti slastno pito. Savinjčan š£Ur OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590 Vabimo Vas na krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek, 28.2.2008, od 7. do 11. ure v prostorih OSNOVNE ŠOLE GORNJI GRAD. Vljudno vabljeni! REŠUJEM ŽIVLJENJA. DARUJEM KRI. 0 DARKO REPENŠEK, SEKRETAR NA MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Vrata so vedno in vsem odprta Darko Repenšek (foto: EMS) Darko Repenšek je na Direktoratu za šport vodja Sektorja za razvoj športa in investicije v športu. Kot profesor športne vzgoje po osnovni izobrazbi in vrhunski rokometni sodnik je praktično celo življenje vpet v šport. S prihodom na ministrstvo je med drugim prevzel vse aktivnosti pri pripravi novega Zakona o športu. Šport je pomemben del njegovega življenja, vendar ne edini, zato kot Zgornjesavinjčan pogreša več konkretnega sodelovanja z rodnim okoljem. Pripravljen je pomagati, odpirati vrata do vplivnih ljudi v državni administraciji, vendar se ne želi vsiljevati. - Ste se iz ministrstva za notranje zadeve preselili na šolski oziroma športni resor zaradi poklicnega izziva ali so vzroki drugje? Odgovor na vprašanje bi terjal dolgo razlago, vendar je ključni razlog za prehod ponudba šolskega ministra dr. Milana Zvera, ki je prišla do mene preko notranjega ministra Dragutina Mateja. Minister za šolstvo in šport je iskal za Direktorat za šport človeka z dobrim poznavanjem javne uprave, upravnega prava, izkušenega organizatorja, za povrh še poznavalca športa in športnih politik v naši državi. Kotje znano, sem bil in sem še precej angažiran na športnem področju in ko mi je bilo predstavljeno, kaj se od mene pričakuje, in ob pozitivnem odnosu do mojega rokometnega udejstvovanja, nisem veliko razmišljal in sprejel izziv. - Pojma razvoj in investicije sta zelo široka in za vsakdanje športno življenje družbe verjetno bistvenega pomena, zato me zanima, kakšne so vaše konkretne zadolžitve? Slovenija je ena redkih držav, kjer je šport zakonsko urejen, ki ima področje športa urejeno s posebnim zakonom, to je Zakonom o športu. Od uveljavitve zakona leta 1998 seje mnogo tega spremenilo, zakon je v mnogih vsebinah »zastarel«, neživljenjski, v marsičem praktično težko ali vse težje izvedljiv, zato je potrebno pravno podlago delovanja športa novelirati. Vzporedno je prav tako zelo pomemben strateški in politični dokument Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji, ki ga je za desetletno obdobje leta 2000 sprejel Državni zbor. Ker se aktualni nacionalni program športa izteka, pripravljamo razvojna izhodišča in dokument o razvoju športa v Sloveniji za naslednje kratkoročno in dolgoročno obdobje. Ob mnogih drugih obveznostih sem odgovoren za pripravo obeh dokumentov, tako zakona kot resolucije nacionalnega programa športa in vseh podzakonskih predpisov, kar naj bi predstavljalo razvojno naravnanost športa v naši državi. Pa da ne bo pomote! Razvoj ne pomeni načrtovanje osvojenih medalj. Pomeni iskanje poti in načinov ter ustvarjanje pogojev iz domene države za razvoj športne dejavnosti nacije. Od najmlajših in invalidov do vrhunskih športnikov. Pogoj za doseganje ciljev je tudi dobra športna infrastruktura, torej kvalitetni in raznoliki športni objekti, gradnja novih, posodabljanje in obnova obstoječih, za kar je potreben denar, kjer gre torej za investicije v šport. Znano je, da država zagotavlja precejšen del sredstev za posodabljanje in gradnjo športne infrastrukture. Govorim o zunanjih in notranjih, zaprtih športnih površinah. Država kot investitor ali soinvestitor vstopa v projekte na pregleden način, na podlagi javnih razpisov. Naša naloga je, da preko vlade in parlamenta uspemo argumentirano, strateško naravnano in vsebinsko smiselno zagotoviti čim večjo pogačo proračunskih sredstev za izgradnjo športne infrastrukture. Pripravljamo strokovne podlage In predloge za gradnjo športnih objektov nacionalnega pomena, kje in kaj je na podlagi namembnosti in vsebin, torej programov športa, ki se oziroma se bodo izvajali, smiselno graditi. Želimo, da bi bil slovenski prostor v doglednem času sorazmerno enakomerno pokrit s športnimi objekti. Sem tudi predsednik državne izpitne komisije za strokovne izpite strokovnih delavcev v športu in eden od treh izpraševalcev predpisov, ki urejajo področje športa. Sem nosilec koordinacije sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, javnimi zavodi za šport, športnimi zvezami, mednarodnega sodelovanja in še bi se dalo naštevati. - Na vsakem koraku in na vseh nivojih je govora o racionalizaciji, zato se postavlja vprašanje ekonomske upravičenosti dveh tako velikih športnih dvoran na razdalji treh kilometrov v Mozirju in Nazarjah? Da občina Mozirje športno telovadnico potrebuje za izvajanje šolske športne vzgoje drži kot pribito. Ker lahko govorim iz domene Di-rektorata za šport, kamor pa sodi sofinanciranje nadstandarda, je iz povsem profesionalnega stališča smiselnost gradnje športne dvorane utemeljena izključno na osnovi programov, ki se bodo tam izvajali. Govorim o izvajanju programov športne dejavnosti otrok in mladine, ki poteka izven obveznega vzgojno-izobraževal-nega programa, športne rekreacije odraslih, programov kakovostnega športa ali vrhunskega športa. Če je Mozirje prepričano, da bo objekt izkoriščen, potem ni dileme o smiselnosti te investicije. V obratnem primeru pa je vprašanje smiselnosti dveh športnih dvoran na sorazmerno majhni oddaljenosti in ob številu prebivalcev povsem na mestu. Pri vsem skupaj je najbolj pomembna vsebina; ali se in kakšna dejavnost se na oziroma v športnih objektih izvaja. Naše stališče je, da mora objekt športno živeti, da se mora v objektu izvajati čim več dejavnosti, ki so tudi strokovno vodene. Zgornja Savinjska dolina je glede ustrezno usposobljenih strokovnih kadrov na področju športa deficitarna. - Če upravičenost posamezne investicije ocenjujete na podlagi analize, ki jo pripravi lokalna skupnost, potem se mi zdijo zadeve premalo premišljene? Odločitve o tovrstnih investicijah so stvar lokalnih skupnosti in ne ministrstva. Občina kot investitor kandidira na sredstva države oziroma ministrstva za šolstvo in šport, ko objavimojavni razpis. Ob izpolnjevanju pogojev, ki so predmet presoje v postopku javnega razpisa, določimo limitirani delež soinvestiranja gradnje ali opreme. Torej o naši premišljenosti ali nepremišljenosti ne moremo govoriti, ker so pogoji jasno definirani. (Ne)premišljenost lahko izhaja iz nerealnih, včasih strokovno slabo pripravljenih ali prenapetih vsebinskih in finančnih elaboratov, ki so velikokrat temelj tudi politične odločitve na lokalnem nivoju. Vtem smisluje vaša ugotovitev na mestu, še posebej, ker kot nekdanji sekretar tudi za šolsko in športno področje v bivši enoviti mozirski občini vem, kako sem oziroma sem moral pripravljati elaborate za utemeljevanje smiselnosti gradnje rečiške osnovne šole ali nazorske športne dvorane. Predvsem pri osnovni šoli sta si bili stroka in lokalni interes v bistvenem nasprotju. Govorim o predimenzioniranosti objekta glede na mnogo dejavnikov. Že takrat sem stai na stališču, da tovrstnega objekta načeloma ni težko zgraditi, mnogo težje ga je vzdrževati. V praksi se kaže prav to. Je pa res, da šport postaja v predvolilnih obljubah vse bolj priljubljena »disciplina« politikov. Tako na nacionalnem kot lokalnem nivoju. Županski kandidati vse bolj vidijo možnost svojega uspeha tudi v obljubah o sofinanciranju športa in gradnji športnih objektov. Odgovorni za to področje na državnem nivoju se kot nekakšni strokovni regulatorji trudimo objektivizirati in amortizirati politične želje z realnimi potrebami lokalnih okolij glede gradnje športnih objektov. In ker sva že pri trenutno največji športni gradnji v Zgornji Savinjski dolini, želim poudariti, da bi bil slab lokal patriot, če ne bi razmišljal in poskušal pripomoči k pozitivnim rešitvam v dobro omenjene investicije. Z nekoliko sugestije seje Občina Mozirje v letu 2007 prijavila na naš razpis za sofinanciranje opreme. Za letošnje leto imajo odobrenih 84.230 evrov. Sredi decembra smo jim poslali zahtevo, da nam vštirih mesecih pošljejo veljavni investicijski program in ostalo potrebno dokumentacijo, ki je potrebna za sklenitev pogodbe. Doslej zahtevane dokumentacije še nismo prejeli, tako pogodba za črpanje omenjenih sredstev še ni podpisana. - Veliko govorimo o športu, kjer je vaš vpliv velik, zato me zanima, če vaš vpliv seže tudi do ljudi, ki pokrivajo investicije v šolstvu? Zgolj na osebni ravni, službeno nič, razen ko gre za skupna vlaganja v šolsko športno infrastrukturo. - Sprašujem zato, ker je šolska zgradba v Gornjem Gradu (pre)potrebna investiranja, vendar se sliši, da je na ministrstvu težko priti do primernega sogovornika. Vas je kdaj kdo zaprosil za pomoč v smislu odpiranja vrat. Če nekoliko razširim, se vam zdi, da ključni ljudje z lokalnega okolja dovolj, če sploh, »izkoristijo« ljudi, ki ste na visokih političnih in uradniških položajih? Najprej moram poenostavljeno pojasniti, daje sredstva za investicijsko vzdrževanje šolskih objektov dolžna zagotavljati lokalna skupnost, torej občina. Država zagotavlja sredstva za plače zaposlenih v šolstvu. Sicer pa skoraj dvomim v argumente nekaterih iz našega okolja, če jih res navajajo, da bi trkali pa se ni odprlo. Sam sem za vsakogar vedno dosegljiv in tudi tukaj poudarjam, da so vrata pri meni odprta vsem. Je pa res, da se s takšnim zaprosilom iz našega okolja name skoraj ne obračajo. Trdim pa, da sem sam na položaju, ki sem ga že prej omenjal, v marsičem uspel prav zaradi širokega kroga ljudi, ki sem jih poznal po ministrstvih in državnih uradih še izčasovslužbovanja v Ljubljani pred vrnitvijo v Zgornjo Savinjsko dolino leta 1991. - Ampak takšno razmišljanje vam očitno ni tuje? Ne, ni mi tuje. Že kot načelnik Upravne enote Mozirje sem ob obisku tega ali onega ministra v dolini zaznal zahteve ali vprašanja, ki so bila vezana samo na denar. Tega nisem mogel razumeti. Veste, dokler okolje nima vizije, kvalitetnih, dolgoročno usmerjenih in razvojno naravnanih programov, seje potrebno vprašati, kaj takšno okolje na določenem področju sploh želi. Če zadevo preslikam na šolsko področje, potem velja, da dokler vprašanja niso evidentno postavljena in naslovljena na pravi naslov, ni dobro, kot tudi ne smiselno govoriti samo - dajte denar. Za primer naj povem, daje ostalo v lanskem letu neporabljenih precej evropskih razvojnih in socialnih sredstev, ker lokalna okolja preprosto niso bila pripravljena na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Glede možnosti bi dejal, da sem imel v času, odkar sem v tej hiši, konkretne kontakte samo z ravnateljico mozirske osnovne šole in direktorico novoustanovljenega javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino. Pa še te vezane na športno dvorano. Od ostalih županov ali ravnateljev nisem imel prošnje za pomoč, ki bi jo z odprtimi rokami ponudil. Na mojo pobudo je bil v okviru zadnjega obiska vlade vSa-Ša regiji realiziran uradni delovni obisk mojega direktorata v Mozirju in Solčavi, kjer smo našli kar nekaj odličnih možnosti za sodelovanje in soinvestiran-je v športni prostor. Pričakujemo nadaljnje pobude občin. - Letos so državnozborske volitve, pa me zanima, če imate tudi politične ambicije? Na tem nivoju se s takšnimi ambicijami trenutno ne spogledujem. - Se torej vidite v vlogi župana? Ob zadnjih lokalnih volitvah sem bil iz kar nekaj okolij vzpodbujen k takšnemu razmišljanju, če- prav sam nisem nikoli izrazil želje, volje ali namere, da bi kandidiral. Res pa je, da vse bolj razmišljam, da bi se na naslednjih lokalnih volitvah potegoval za ta položaj. - Menite, da bi lahko v občini Nazarje storili več od sedanjega župana? Župan Ivan Purnat je s celotno ekipo naredil veliko. Vendar trdim, da bi bilo možno storiti tudi še kaj več ali drugače. V podrobnosti na tem mestu ne želim zahajati. Kot načelnik in še prej sekretar za občo upravo in družbene dejavnosti sem v marsičem uspel, ker sem poznal veliko ljudi. Predvsem se mi ni bilo težko peljati v Ljubljano, potrkati na vrata in se pogovarjati z ljudmi, za katere sem menil, da nam lahko v tistem trenutku pomagajo pri realizaciji določenih projektov. Govorim o osamosvojitvi glasbene šole, ustanovitvi varstveno delovnega centra v Mozirju, nazorski športni dvorani, tehničnih pregledih v Nizki, upravni zgradbi v Mozirju in še čem. - Ste kdaj obžalovali, da ste zapustili mesto načelnika mozirske upravne enote? Beseda obžaloval je dejansko prehuda, je pa odgovor pritrdilen. Velikokrat sem podvomil v pravilnost svoje takratne odločitve. - Nedavno se je spustila zavesa na evropsko rokometno prvenstvo na Norveškem, kjer je tekmovanje minilo brez sodniškega para Re-penšek-Požežnik. Po končanem moškem svetovnem prvenstvu v Tuniziji leta 2005 sva povedala, da zaradi mnogih okoliščin, nisva več pripravljena odmerjati toliko svojega časa za tako imenovane akcije. Govorim o sojenju na evropskih in svetovnih prvenstvih, ki terjajo najmanj dvotedensko odsotnost. V dolgi sodniški karieri sva s kolegom Jankom Požežnikom sodila vse kar je na svetu možno, vključno z olimpijskimi igrami. Nenazadnje je pošteno, da dobijo priložnost tudi mlajši. Nenazadnje pa bova morala čez dve leti zaradi starostne omejitve končati s sojenjem. Dotlej sva vedno na voljo Evropski in Svetovni rokometni zvezi za sojenje evropskih pokalov in meddržavnih tekem, kjer na sezono sodiva veliko tekem. V času največjega angažiranja v obdobju 2003 do 2005 mije minister ob neki priložnosti res dejal, da se bom moral odločiti med sekretarjem in rokometnim sodnikom. To so stiske in potem se je potrebno odločiti. Rokomet mi je dal ogromno. Veliko veselih in nepozabnih trenutkov, pa tudi stresov, strokovnega in moralnega potrjevanja, širok krog športnih prijateljev po vsem svetu, potovanj, srečanj z ljudmi in okolji, ki jih brez rokometa verjetno nikoli ne bi bilo ... V eksistenčnem smislu pa je ključna zame in mojo družino služba. To je bil eden ključnih razlogov, zakaj sva sprejela takšno odločitev. - Ob vsem, kar ste počeli na državnem, evropskem in svetovnem odru, je sedaj očitno glavni izziv, kako pomagati rodni Zgornji Savinjski dolini? Iskreno rad! Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan »Z nekoliko sugestije seje Občina Mozirje v letu 2007 prijavila na naš razpis za sofinanciranje opreme. Za letošnje leto imajo odobrenih 84.230 evrov. Sredi decembra smo jim poslali zahtevo, da nam vštirih mesecih pošljejo veljavni investicijski program in ostalo potrebno dokumentacijo, ki je potrebna za sklenitev pogodbe. Doslej zahtevane dokumentacije še nismo prejeli, tako pogodba za črpanje omenjenih sredstev še ni podpisana.« Kmetijski delavci (posli) Piše: Aleksander Videčnik Nekdanje kmetije so potrebovale veliko delovnih ljudi, saj so zemljo v glavnem obdelovali ročno, a tudi ostala dela na kmetijah so zahtevala delovno silo. Dolgo časa so bili ti kmečki posli zelo izkoriščani in praktično brez pravic, ki bi izhajale iz dela. Torej, bili so brez delovnopravnega varstva. O hudih razmerah na vasi, predvsem o velikem socialnem razlikovanju In izkoriščanju hlapcev in drugih kmečkih poslov, je stalno opozarjal Janez Evangelist Krek. Kmečki posli so bili iz leta v leto v negotovosti, kajti delovne dogovore so sklepali v glavnem le za leto dni. Nagrajevanje je bilo dogovorjeno ob sklenitvi dogovora o delu med gospodarjem in kmečkim poslom, to je običajno zajemalo izplačilo v gotovini In v dajatvi v blagu, največkrat so se namreč dogovorili tudi za kakšno obleko, obutev in podobno. Stara Avstrija je prvič z zakonom predpisala temelje medsebojnih odnosov kmet-posel sredi 19. stoletja. Šele leta 1895je bil sprejet zakon, kije podrobneje določil te odnose. »Zakon s katerim se izdaje poselski (družinski) red za Vojvodino Štajar-sko izimši mesta, katera imajo poseben poselski red,« tako seje imenoval zakon, ki so ga sprejeli 27. junija 1895 v Gradcu. Zakon je v uvodu predvidel, »da se posli dele v take, kateri se najamejo za kmetijska in obenem hišna (domača) dela in za take, kateri se najamejo le za hišna dela.« Zakon je priznaval tako ustno kot pisno pogodbo. Veljavnost pogodbe je nastopila, če je posel sprejel gospodarjevo akontacijo na plačo. Določeno je bilo, da se posli za kmetijska dela in hišna dela ne smejo nanovo obvezati pred sv. Mihaelom (29. septembra). Takšen dogovor bi bil ničen in kaznujeta se tako gospodar kot posel. Če se je kaj takega zgodilo, je moral posel prejeto akontacijo gospodarja nameniti ubogim, preko pristojne občine, v kateri je živel in delal. Naj povemo, daje bil zakon dokaj obsežen in ga ne kaže podrobneje opisovati. Le to je še posebej pomembno - službeno (delovno) razmerje je trajalo od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta. Če seje gospodar branil posla, kateremu ježe dal akontacijo, je to izgubil, poslu pa je moral povrniti izgubljeno plačo in hrano za šest tednov. Naloge posla in dolžnosti gospodarja so obsežno navedene v zakonu. Plačilo, če ni bilo drugače dogovorjeno, se izplača poslom za domača dela, konec vsakega meseca, poslom, ki so opravljali kmetijska dela, pa vsako četrtletje. Zakon je predvideval leslvico višine izplačil po mesecih različno, C~~ 10 __v kar je posledica sezonskega značaja dela. Zanimiva so določila zakona za primer obolelosti posla. Gospodarje moral zanj skrbeti in ga negovati v času bolezni. Drugače pa je bilo, ko je posel ostarel, tedaj ga je moral gospodar pravočasno prijaviti kot reveža na pristojno občino. Mimogrede, vse občine so morale imeti zavetišča za občinske reveže. Dejansko seje ta zakon v resnici le malo upošteval in veljala so štora pravila dogovora med gospodarjem in poslom. Seveda pa so sodišča v primeru spora uporabila določila zakona, ne glede na dogovorjene delovne pogoje. Ob prebiranju zakona bi verjeli, da so bili kmečki delavci dobro zaščiteni, dejstvo pa je, daje bilo vse skupaj odvisno od človeka, ki je dogovor sprejemal in ga potem pošteno upošteval ali pa tudi ne. Tudi obveza nezgodnega zavarovanja je že bila uveljavljena, toda le redko udejanjena. Kot vedno je pri naših ljudeh, ki so bili ugledni, veljala bolj dana beseda, kot beseda zakona. Ko sem nekoč v Gornjem Gradu govoril z starim Vršnikom, ki je bil dolga leta na čelu pašniške zadruge, meje zelo začudeno pogledal, ko sem ga vprašal, kako so v zadrugi urejali medsebojne odnose, daje bilo vse v redu. Omenil sem pogodbe, pa je pokončni mož dejal: »Pri nas velja beseda več kot vsako pismo.« Nikoli se ni dogodilo, je še dodal, da bi na primer nekdo od kmetov, ki so pasli na planini, pozabil na dan, koje moral v planino poslati "cirngo" za pastirja, ali da bi spregledal kakšno drugo dogovorjeno obvezo. Takoje bilo včasih, ko je moral biti vsakdo mož besede. Prodaja fevdalnega posestva Fevdalna posest se je prodajala ob posebnih prilikah, vsaj dolga leta je bilo tako, da so zemljiški gospodje nagrajevali svoje podložnike največkrat za vojaške zasluge, ki so jim jih ti izkazovali. Nekaj primerov odprodaje fevdalne posesti v naši dolini smo našli in ugotavljali pogoje prodaje tedanjim podložnikom. Seveda bi moralo biti takih listin veliko več, morda celo so, toda, pač nismo naleteli nanje. Doslej najstarejšo listino o odprodaji posestva, ki je bilo v lasti gornjegrajske gospoščine, smo našli na hribovski kmetiji Ročnik nad Ljubnim. Pergament izvira iz druge polovice 17. stoletja. Listina (kupno pismo) poznejšega datuma, je najdena v okolici Šmartnega ob Dreti inje iz leta 1744. Vsebinska razlika obeh listin je v ostrini pogoja za veljavnost sklenjene pogodbe. Gre namreč za klavzulo o trajni pokorščini in podložništvu gosposki. Fevdalno pravo je sicerta pogoj dosledno uveljavljalo, koje šlo za prodajo hube podložniku. Poseslvo gosposke je smel kupiti le dedni podložnik, se pravi član podložniške družine, ki seje smatral kot naslednik koristnika kmetije. Seveda s takšno odprodajo oziroma nakupom ni pridobil svobodnjaška. Moral je upoštevati že omenjeni pogoj (klavzulo), koje lahko zemljiški gospod v primeru nep- okorščine že sklenjeno kupno pismo razveljavil, čeprav je bila kupnina že plačana. Gornjegrajska gosposka je imela veliko posest organizacijsko razdeljeno na več ministerialov (uradov). Njihovi pooblaščenci (neke vrste upravniki) so vodili in upravljali gosposko posest. Kot primer navedimo, da je tak urad deloval tudi v Šmartnem ob Dreti. Omenjeno listino iz Šmartnega ob Dreti je podpisal ljubljanski škof Ernst Gottlieb Attems, to je bilo omenjeno že v samem uvodu pogodbe. Seveda so navedeni ob imenu vsi plemiški in drugi nazivi podpisnika. Sledijo vsi podatki o kupcu in vsota kupnine. Potem sledijo omejitve pravice razpolaganja, toda kupljena posest je bila dedna. Kupec ni smel posestva prodati brez vednosti in soglasja gosposke. Tudi ne dajati kupljene zemlje v najem. Poglavitni pogoj pa navaja brezpogojno pokorščino in podložnišlvo gosposki. Zaveza, da bo plačeval vse dajatve, »kakor se našim podložnikom spodobi,« če izpolnjuje obveze, »bo od gosposke zaščiten in branjen vtem smislu, koto določa kupno pravo v vojvodini Štajerski in v ljubljanski škofiji.« Sledi opis prodane posesti in zaključek, daje listina izdana v rezidenci v Gornjem Gradu 9. junija 1744. Podpisal jo je škof Attems. Kmalu po drugi svetovni vojni so v Šmartnem ob Dreti obnavljali gasilski dom. Ob tej priliki so se “pomagači” takole slikali. Sliko nam je poslal naša bralka Lucija Žebelj. CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Blagoslov domske kapele Prejšnjo sredo je celjski škof dr. Anton Stres ob somaševanju duhovnikov gornjegrajske dekanije v gornjegrajskem centru starejših blagoslovil kapelo posvečeno sv. Jožefu. Škofa Stresa je v imenu stanovalcev nagovorila stanovalka Jožefa Poznič in izrazila hvaležnost, ker je prišel med ljudi, ki v tu preživljajo tretje življenjsko obdobje. Slovesnosti se je udeležil tudi direktor družbe Deos Bojan Kranjc. Celjskega škofa dr. Antona Stresa je v imenu stanovalcev pozdravila devetdesetletna stanovalka Jožefa Poznič (foto: EMS) Načrt za oltar in razpelo je izdelala domačinka, akademska slikarka Terezija Basti, njene so tudi slikarske stvaritve sv. Jožefa z družino, Srce Jezusovo in Srce Marijino. O ljubezni in medsebojni povezanosti je ob tej priložnosti spregovorila umetnica, globoka duhovnost njenih besed seje dotaknila prisotnih, kakor besede škofa Stresa, ki seje upravi Deosa zahvalil, ker je poskrbela tudi za duhovno in bogoslužno plat življenja v domu. Starostnike je prosil, »molite za vse, ki zunaj opravljamo zahtevne službe,« in tako poudaril, da so tudi starejši ljudje še kako pomemben člen družbenega dogajanja. Z blagoslovitvijo kapele je center starejših zgrajen v celoti, je izrazil prepričanje protokolarni vodja slovesnosti diakon Stanko Čeplak, ki tudi sicer skrbi za duhovne potrebe stanovalcev. Po bogoslužju sije škof v spremstvu direktorice Francke Voler in gornjegrajskega župana Stanka Ogradijo ogledal ostale delovne prostore in se zadržal v krajšem razgovoru z muzikologinjo in popisovalko ljudskih običajev in pesmi dr. Zmago Kumer, ki seje odločila jesen življenja preživeti na gornjegrajskem podeželju. Savinjčan ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Stoprvi rojstni dan očeta Valentin Lesjak je lani doživeti stoletnici za letošnji kulturni praznik dodal novih 365 dni, z optimizmom in dobro voljo pa zre naprej v prihodnost. Življenje v Šmihelskem hribovju mu ni bilo ravno z rožicami postlano. Trdo delo, prežeto s preizkušnjami, ki jih je narekovalo delo v gozdu, na travnikih in poljih, so iz njega naredili trdnega moža. Lesjakov oče je vse življenje dobro izbiral in se dobro odločal. Skrivnost svojega dolgega življenja je poiskal v trdni veri in zaupanju v Boga. Sam pravi, da vere nikoli ni opustil in tudi v najtežjih trenutkih ni pozabil verov- anja, ki mu je bilo položeno že v zibelko. Zato tudi njega, čeprav že v tako častitljivi starosti, Bog ne zapušča. Njegovo zdravje je trdno, kleni možakar pa se sleherni dan poda Veliko zdravja je Valentinu Lesjaku voščil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik (foto: Benjamin Kanjir) na kratek sprehod. Pokonci ga drži tudi dobra volja in skrb ter spoštovanje domačih, ki vedo o njem povedati vse najlepše. Potrpežlj ivost i n za n i m i ve zgod be, kijih je v Valentinovo življenje vtkala prehojena pot, so odraz spominov na delo in prijazne ljudi. Vedno in povsod je znal poiskati dobre plati in lepe človeške vrline, ki jih je z optimizmom še nadgrajeval. Ob visokem jubileju sta ga obiskala tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik in podžupan Roman Čretnik. Dobrim željam po zdravju sta dodala obljubo, da ga ob letu osorej znova obiščeta. Benjamin Kanjir ANSAMBEL ČAR IZ ZADREČKE DOLINE Ambiciozni glasbeniki Ansambel Čar odlikuje mladostna svežina in zagnanost, saj se trudijo čim bolj izpopolniti svoj glasbeni izraz (foto: Darko Gavez) Štirje zaljubljenci v glasbo, harmonikar Miha Belaj, bas kitaristka Klementina Belaj, ritem kitarist Robi Tajnšek, na klaviature pa igra Petra Krajnc, sestavljajo nov ansambel, ki igra in prepeva tako narodno zabavno kot zabavno glasbo. Skupina je še mlada, skupaj delujejo eno leto, v tem času pa so posneli dve skladbi, s katerima so se predstavili na festivalu Odmev z Boča. Festivalski prvenec so uspešno prestali in s sproščeno razigranostjo osvojili tretje mesto strokovne žirije in občinstva. Njihova mentorica Vera Šolinc in hkrati avtorica tekmovalne skladbe je prejela zlato plaketo in nagrado za najboljšo melodijo. Poleg Šolinčeve skrbi za glasbeno rast ansambla Čar tudi Robi Zupan, sicer vodja istoimenskega ansambla. Fanta in punci se zavedajo, da je potrebno železo kovati, dokler je vroče, zato zagnano delajo, saj so že pripravili nove skladbe, s katerimi se nameravajo predstaviti na naslednjih festivalih. Čarovci so za mnoge še povsem nepopisan list, zato se hvaležni vsem, kijih podpirajo in spodbujajo pri njihovem ustvarjanju. Savinjčan ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE Koncertu Eroike sledijo številne privlačne prireditve Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tud) izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM M! 5 LETNA GARANCIJA! Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 TERMOöGDdL IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/542-643. E-mail: termo.sgd@email.si www.termosgd.com Novozgrajena mozirska dvorana športa je večer po Valentinovem gostila slavni trio Eroika, hkrati pa se prvič predstavila širši javnosti v vsej svoji športni eleganci. Koncert, ki ga je obiskalo preko tisoč ljudi, je organiziral Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje (TKŠM), ki tudi v nadalje obljublja številne privlačne športne, kulturne in zabavne prireditve. Biserka Povše Tasič: »Ocenjeni stroški vzdrževanja dvorane takih dimenzij so od 80 do 90 tisoč evrov letno.« (foto: Ciril M. Sem) Uradna otvoritev dvorane je sicer napovedana ob občinskem prazniku, 24. aprila. Številni Zgornjesavinjčani in obiskovalci iz širše Šaleške in Savinjske regije so prvi krst nove mozirske pridobitve lepo združili z mogočnimi glasovi Matjaža Robavsa, Aljaža Farasina in Metoda Žunca, članovtrio Eroika, ki osvaja ljubitelje glasbe po vsej Sloveniji. Znane, nekatere že zimzelene slovenske pesmi, kot so Dan ljubezni, Ko mene več ne bo, Ko zvonovi zapojo so navdušile in požele bučne aplavze. Še mnogih znanih slovenskih in tujih estrad-nikov se lahko nadejamo v tej športni dvorani, kajti, kotje povedala direktorica Zavoda za TKŠM Mozirje Biserka Povše Tasič, je nova dvorana primerna tako za športne kot razvedrilne programe. Kot upravljavci dvorane se bodo trudili za čim večjo raznolikost pri ponudbi programa. Pred praznikom občine Mozirje se bo dvorana z dnevom športa predstavila vsem zainteresiranim, domača društva bodo dobila Koncert tria Eroike je navdušil obiskovalce nove športne dvorane v Mozirju (foto: Ciril M. Sem) možnost prirejanja tekem v dvoranskih športih. Domačim športnikom bodo teden kasneje sledili znani slovenski športniki, estradniki in gospodarstveniki, kot so Zlatko Zahovič, Zoran Jankovič in Magnifico, ki bodo z sodelujočimi zaigrali v velikem nogometnem spektaklu. Gre za dobrodelno akcijo, s katero se bodo zbirala sredstva za nakup igral za mozirski vrtec. Zavod za TKŠM Mozirje ima pestre načrte tudi za prihodnje obdobje. Tako naj bi se v športni dvorani jeseni začel odvijati glasbeni abonma, ki bo enkrat mesečno nudil obilo užitkov s priznanimi domačimi in tujimi glasbenimi izvajalci. Tudi kar se športnih dejavnosti tiče, poskuša upravitelj dvorane pripraviti pester in zanimiv program. Biserka Povše Tasič: »Že v koledarju prireditev za mesec marec bomo k sodelovanju v nekaterih programih povabili prebivalce Zgornje Savinjske doline in širše Šaleške regije. Pogovarjamo se o vadbi borilnih veščin, joge, pilatesa, vadbe trebušnih plesov, skratka o ponudbi različne rekreativne vadbe, ki jo je v našem okolju prem- alo na voljo.« Ravno v dneh po koncertu je zavod objavil javni poziv društvom, klubom in vsej zainteresirani javnosti za najem dvorane in je sedaj v fazi sprejemanja vlog. Kotje povedala Tašičeva, je zanimanje za ogled dvorane veliko, nikakor pa ne pričakuje, da se bodo vsa domača društva, ki se rekreirajo v drugih športnih dvoranah, prestavila v mozirsko dvorano. Tašičeva poudarja, da je postavljena cena precej pod ekonomsko, torej nižja od cene v ostalih primerljivih slovenskih športnih dvoranah, poleg tega se domačim društvom prizna še 30-odstoten popust: »Nekaj prijav že imamo, nekateri bi želeli še cenejšo uporabo, ampak moj pristop je enoten. Vsem društvom se prizna enak popust. Dejstvo je, da so ocenjeni stroški vzdrževanja dvorane takih dimenzij od 80 do 90 tisoč evrov letno, in zato seje treba zavedati, da zastonj takšne dvorane ni mogoče uporabljati. Zavod za TKŠM Mozirje, kot upravitelj, je dvorano dolžan uspešno vzdrževati in omogočati nadaljnja investiranja vanjo.« Kar se tiče konkurence, ki jo ima dvorana skoraj dobesedno za prvim ovinkom, je Tašičeva optimistična: »Mislim, da niti na človeški niti na vsebinski ravni ne bi smelo biti težav. Tudi pri pripravi koncerta Eroike smo sodelovali z našimi tako imenovanimi konkurenti in v istem terminu, kotje bil pri nas koncert, je bila športna dvorana v Nazarjah zasedena s tekmo košarke. Ker smo zadnji, si bomo morali iskati tudi nove tržne niše in vsebinsko ter programsko dopolnjevati že obstoječo ponudbo. Zavedamo se, da se domača društva ne bodo preko noči odločila za našo dvorano, mislim, da problema kraje strank ne bo. Dvorana bo obratovala do 23. ure zvečer in ravno s privlačno ponudbo v ugodnih terminih se bomo poskušali približati ljudem.« Tatiana Golob Po devetih mesecih delovanja je Zavodu za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje uspelo pridobiti prva finančna sredstva preko javnih razpisov. Tako jim je Fundacija za šport izdala sklep o dodelitvi 3.000 evrov za sofinanciranje prireditve Mozirjada, ki bo letošnje leto potekala drugič. Prav tako je zavod na razpisu, ki je bii objavljen v lanskem letu, pridobil 27.000 evrov sredstev za pomoč pri ograditvi kompleksa nogometnih igrišč v Lokah pri Mozirju. OVČEREJSKO DRUŠTVO RADUHA Administrativne obremenitve Zgornjesavinjski rejci drobnice organizirani v Ovčerejsko društvo Raduha so v preteklem letu večino aktivnosti posvetili organizaciji dvodnevne mednarodne razstave v Logarski dolini, kjer so skupaj z Zvezo društev rejcev drobnice Slovenije pripravili pravi festival drobnice iz celotnega alpskega prostora. Pozitivni odmevi so po mnenju predsednice društva Silve Kosmač največja nagrada za vloženo delo in obenem potrditev pravilnega dela društva. kako pravilno ravnati z odpadki, pred zakolom morajo biti živali omamljene, predvsem pa morajo rejci vestno voditi register drobnice. V nasprotnem to pomeni kazenske točke, kršitve standardov pa se kaznuje, je rejce opozorila Marjetka Ženko. V primeru ponavljanja nepravilnosti se lahko zgodi, da država rejcu zmanjša ali celo ukine subvencije. Predsednica Silva Kosmač je v svojem poročilu izpostavila problem organiziranega odkupa, cen in pro- Rejci drobnice se morajo ob vsakdanjem delu vse bolj spoznati tudi na administrativne postopke, ki jih predpisuje država (foto: EMS) Rejci so torej dokazali, da jim ni pretežka še tako odgovorna naloga, nekoliko manj vešči so pri premagovanju številnih administrativnih ukrepov, h katerim jih zavezujejo državni predpisi. Marjetka Ženko s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je na občnem zboru opozorila samo na najbolj bislvene poudarke kmetijske zakonodaje. Tako morajo rejci vedeti, daje. Po njenem je bila ovčereja v preteklosti v Zgornji Savinjski dolini zelo razvita, zato bodo sedanji trend lahko zadržali samo s kupnimi močmi rejcev in podporo strokovnih služb. Rejci večino ovc prodajo preko mozirske Zadruge, katera po besedah Tomaža Marolta letno odkupi od 300 do 400 živali. Pojavlja se negodovanje rejcev zaradi slabe- ga plačila, je povedal Marolt in opozoril, da bodo morali rejci bolj dosledno upoštevati predpisano težo živali, saj se prevečkrat dogaja, da gredo v zakol prelahka jagnjeta. Tre- nutno vlada na trgu precejšnje povpraševanje po tovrstnem mesu, ki dosega ceno okoli štiri evre za kilogram. Savinjčan KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE LAURENT GAUDÉ Eldorado Nezakoniti pribežniki. Vsak dan se po svetu na tisoče ljudi odpravi na pot z upanjem na svetlejšo prihodnost. Bežijo pred revščino, nasiljem, pred brezupom z različnimi obrazi. Potujejo po kopnem in po morju, brez gotovosti, da bodo sploh kdaj prišli na cilj. Ranljivi so in prepuščeni na milost in nemilost pohlepnim vodnikom. A upanje prečka vse meje. Poskuša znova in znova. Na drugi strani je Salvatore Piracci, poveljnik vojaške ladje, ki pluje vzdolž italijanske obale z nalogo, da prestreza ladje z nezakonitimi pribežniki. A prizori in obrazi, kijih gleda skozi leta, se začnejo zajedati v njegovo notranjost in mu na koncu korenito spremenijo življenje. IŠČEMO TE! Znaš opazovati svojo okolico? Se želiš preizkusiti v novinarskem delu? Uredništvo Savinjskih novic te vabi k sodelovanju. Piši nam na urednistvo@saviniske.com ali nas pokliči na 83-90-790. Novosti pri uveljavljanju neposrednih plačil v kmetijstvu v letu 2008 (2) ŠTEFKA GOLTNIK, Vodja Kmetijske svetovalne službe Mozirje Spremenili in dopolnili so se tudi predpisi s področja kmetijsko okoljskih ukrepov. Navajam bistvene do sedaj objavljene spremembe, v pripravi pa je še nekaj popravkov uredb. Sprememba lokacije površine zemljišča, ki je bila vključena v (pod)ukrep (S)KOP v tekočem letu glede na lokacijo v preteklem letu, pomeni zmanjšanje površin, ki so bile vključene v (pod)ukrep v preteklem letu, in hkratno povečanje površine zemljišča, kije v (pod)ukrepe vključena v tekočem letu. Zmanjšanje površin, vključenih v KOP, je možno največ 10 % v petih letih. Povečanje površin je možno do 2 ha oziroma 20 %. Če je povečanje površin večje, za te površine ni izplačila sredstevza podukrepe KOP, pa tudi ni sankcij. Zmanjšanje površin, vključenih v SKOP, je možno 10 % glede na pov-ršinevpreteklem letu. Prenosi GERK-ov med kmetijami, ki so v različnih shemah (SKOP oziroma KOP) niso možni. Pomembno je pravočasno sporočanje sprememb površin na kmetiji zaradi višje sile. Višjo silo je potrebno na AKTRP javiti v desetih delovnih dneh, kar je zelo pomembno, sicer prihaja pogosto do vračila že izplačanih sredstev. Trenutno je vstopanje v shemo KOP zaprto, izjema je le podukrep ekološko kmetovanje. Sprememba Programa razvoja podeželja 2007-2013 je prinesla kar nekaj sprememb za kmetije, vključene v ukrep KOP. KMG mora voditi evidenco uporabe živinskih gnojil. Iz evidence morajo biti razvidni podatki o številki GERK-a, domačem imenu GERK-a, količini in vrsti živinskega gnojila ter času gnojenja. Količina uporabljenega mineralnega dušika ne sme presegati 250 kg/ha letno. Na priobal- nih zemljiščih vtlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od meje brega voda 2. reda se ne sme gnojiti. Voda 1. reda je Savinja, vsi ostali vodotoki v Zgornji Savinjski dolini so vode 2. reda. Na kmetiji je potrebno voditi evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Na priobalnih zemljiščih se fitofarmacevtskih sredstev ne sme uporabljati (enaki odmiki kotza gnojenje). Kmetije, ki izvajajo na travnikih podukrep ohranjanje ekstenzivnega travinja (ETA), ne smejo na teh površinah uporabljati mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. V travniških sadovnjakih, ki so vključeni v podukrep TSA, je uporaba mineralnega dušika omejena na 150 kg/ha letno. Na površinah, vključenih v podukrep sonaravna reja (REJ), je količina dušika iz mineralnih gnojil omejena na 170 kg/ha letno. Na planinah se lahko uporabljajo le gnojila in fitofarmacevtska sredstva, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Več o novostih bomo kmetijske svetovalke povedale na predavanjih po sledečem razporedu: Datum Lokacija Ura Torek, 26.2.2008 Nova Štifta, gasilski dom 9.00 Torek, 26.2.2008 Solčava, zadružni dom 12.00 Sreda, 27.2.2008 Gornji Grad, gostilna Menina 9.00 Sreda, 27.2.2008 Luče, gasilski dom 12.00 Sreda, 27.2.2008 Nazarje, Dom kulture, mala dvorana 15.00 Četrtek, 28.2.2008 Ljubno, kulturni dom 9.00 Četrtek, 28.2.2008 Rečica ob Savinji, gasilski dom 12.00 Petek, 29.2.2008 Mozirje, kulturni dom 9.00 SPOMLADANSKI AVTOMOBILSKI SEJEM V ŽENEVI Od nuj& ŽENSKA, KI SE UKVARJA S TKANJEM RANOCEL- NIŠTVO ABRAHAMOV IN SARIN SIN PRSI (POG.) L TROPSKA KUKAVICA SLIKA Z VODNIMI BARVAMI GRŠKI FILOZOF IZ MILETA INTERVAL Z OBSEGOM TREH CELIH TONOV VŠEČNA, SPEVNA MELODIJA OŽINA NA MALAKI UKRAJINSKI LJUDSKI PLES . ODEJA (NAR., VZHODNO) ODRSKO DELO, SPEVOIGRA KRONIKA, LETOPIS KRČEVINA, OTREBLJEN SVET, LAZ SESKOK Z TELOVADNEGA ORODJA S SKRČENIMI NOGAMI VERNIK TAOIZMA DEL ROKE MED KOMOLCEM IN ZAPESTJEM ■ AVSTRIJSKA POROĆEVALNA AGENCIJA SLAVKO TIHEC RUSKO Ž. IME IVO BAN KOČO RACIN SANJE, SNOVI RESA, VRESJE, VRESA (BOT.) MESTO V TRŽAŠKEM ZALIVU NEMŠKI FILOZOFSKI PISATELJ- GEORG IVO RAIČ KOST PRSNEGA KOŠA SLOVENSKA IGRALKA (RINA) OCET /A TRIKOLO. TRIKOLESNO VOZILO ČARGO IVAN ARNE NAESS JUNAŠKA PRIPOVEDNA PESNITEV V JEKLU OHRANJENI KRISTALI PIVSKI VZKLIK GLASBENI ZNAK ZA TON, GLASKA STARO JUDOVSKI KRALJ NEODLOČEN IZID PRI ŠAHU VRSTA VRBE Portal Savinjske dolina MINI SLOVARČEK: ENOSIS- osvobodilno gibanje na Cipru AVSTENIT- v jeklu ohranjeni kristali TALES- grški filozof iz Mileta TRITON- interval z obsegom treh celih tonov KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE p.p. 79, 3330 Mozirje OBVESTILO Vse ljubitelje štirinožnih prijateljev vabimo na vpis v tečaj osnovnega šolanja psov, ki bo dne, 24.02,2008, ob 10 uri na društvenem vadišču v Varpoljah. Dodatne informacije na GSM: 040-438-779 Dominik, aii na E-mail: dhr0wat@3mail.com Napovednik • Petek (22. februar), ob 19.00. Kulturni dom Rečica Gledališka igra Vdova Rošlinka__________________ Petek (22. februar), ob 18.00. Galerija Mozirje (knjižnica) M. Kmecl: Trubar pred slovensko procesijo - pridiga Sobota (23. februar), ob 17.00. Športna dvorana Kamnik Košarkarska tekma - Calcit Mavrica : Nazarje (člani) Sobota (23. februar), ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Otvoritev slikarske razstave Alojza Zavolovška Sobota (23. februar), ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka vesela satira Detektiv megla - premiera Sobota (23. februar), ob 19.00. Kulturni dom Ljubno Koncert mešanega pevskega zbora KD Ljubno in Okteta TE Nedelja (24. februar), ob 15.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka vesela satira Detektiv megla - ponovitev 5 Torek (26. februar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Kapitan Volkec in morska pošas t Sreda (27. februar), ob 16.30. Knjižnica Rečica Pravljična ura za otroke: Temna, temna noč Sreda (27. februar), ob 17.30. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Najmanjša sovica Sreda (27. februar), ob 18.00. Galerija Nazarje Razstava akademskega slikarja Rada Jeriča Sreda (27. februar), ob 19.00. Gostišče grad Vrbovec Planinski večeri: Gorsko cvetje (Tatjana Mohorčič) Četrtek (28. februar), ob 18.00. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Pokonci izpod korenin ŽIVALI - PRODAM Prodam dva teleta, 140 kg, junček limuzin, telica simentalka. Gsm 040/867-493. Prodam bikca čb pasme, star 10 dni. Gsm. 040/571-151. Prodam dva bikca, en sivorjav in en križanec, težka okrog 120 kg. Tel. 58-41-150. ŽIVALI - PODARIM Oddam psičke mešančke, stare 2 meseca. Gsm 041/593-998. DRUGO - PRODAM Prodam brunarico v izmeri 7x6 m, zelo ugodno. Gsm 041/694-279. Prodam cepljena bukova drva (razrez, dostava). Gsm 041/694-279. Krmilni in jedilni krompir prodam. Tel. 04/ 252-26-37. Kostanjeve kole - ošpičene prodam. Gsm 031/676-929. Metrska suha drva bukev, gaber prodam. Gsm 031/585-735. Prodam obračalnik buher, obračalni plug vprežni, ventilator za puhalnik, klima. Gsm 041/783-453, tel. 839-47-59. Prodam novo diaton. harmoniko, dobra kvaliteta, ugodno, plač. možno na obroke; gsm 041/596-584. Prodam vino (rdeče, belo) z Dolenjske; gsm 031/862-335. Prodam kosilnico roto 165 sip; gsm 041 / 793-278. DRUGO - KUPIM Kupim kolo za 10 let starega fanta. Gsm 041/216-481. VOZILA - PRODAM Prodam twingo WIND - rdeč, I. '97, prevož. 109.000 km, pri 90.000 km generalni servis. Cena po dogovoru. Gsm 041 783 504. Mercedes benz CDI 270,2001, 140.000 km, 2. lastnik, potrjena servisna knjiga, servisiran na original servisu, zelo lep, nepoškodovan, nekaramboliran, avtoma-tik, usnje, klima, pot, računalnik, cena: 11.900 eur. Tel. 041/617-878. NEPREMIČNINE V najem oddam stanovanje v Mozirju. Gsm 041/853-952. OSEBNI STIKI Dekle, če si želiš resne, trajne zveze -pokliči: gsm 041/229-649. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. ZAPOSLIM FRIZERKO za določen čas; tel. 583-31-27 ali gsm 031/776-803. Frizerstvo Bojana Trogar s.p., Na trgu 27,3330 Mozirje. ZAPOSLIMO ŠIVILJO za šivanje delovnih oblek. Tel. 838-12-23 ali gsm 031/749-022. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61, 3332 Rečica ob Savinji. V REDNO DELOVNO RAZMERJE ZAPOSLIMO strojnega tehnika - upravljalec CNC rezalnika. Ogrevanje Sedeljšak, d.o.o., Prapreče 25,3305 Vransko. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake Hrez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elekfroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE RAČUNOVODSKI SERVIS, ki vam bo olajšal delo in da vas ob bilanci ne bo bolela glava? Nudimo vam ažurno, kvalitetno in cenovno ugodno vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike, društva in d.o.o. Informacije 24 ur na dan. Gsm 041/773-985. Pavlin Mija s.p., Na trgu 20, Mozirje. RAČUNOVODSKE STORITVE Računovodske storitve opravljamo strokovno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. V kolikor se boste odločili za sodelovanje z nami, bomo veseli novih izzivov. Vsem novim strankam ponujamo posebne ugodnosti. Gsm: 041/429-755. Suzana Renko s.p, Ljubija 95,3330 Mozirje. SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Debelost, holesterol, trigliceridi, diabetes, alergije, stres,... Odločite se poiskati svoje zdravje! Gsm 031/642- 353. Marija Jurak Trogar s.p, Radegunda 57, Mozirje. MORDA STE ISKALI PRAV TO POSLUŠAJTE NAS - IZVEOELI BOSTE VEČ Pavli Verdev Polno srečnih in ljubečih dni ti ob prazniku še veliko dni - mož s hčerko Andrejo in dedi želi! www.radioabldi.si 106.2 Mhz NOVA FREKVENCA - ST« «JAXSJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz dih GRAFIČNE STORITVE ^unjgraf smer MAJICE IN KAPE PO VAŠEM OKUSU okna in vrata Na trgu 51, Mozirje Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 '-Po/točna paptAna gaüante/tüo ( ((• 08010 27 ) www.simer.si 8% zimski popust za PVC elemente!!! - BARVNO in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske nalooe...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov.,.) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 E-POSTA: ini .com Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. Za vse dodatne informacije prosimo pokličite 03 898 07 00 ali 03 898 07 10 Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošta: jnfo@hoteipaka.com GORENJE GOSTINSTV O D.O.O. RUDARSKA 1,3320 VELENJE I, SLOVENIJA TEL : 03/898 07 00, FAX: O: 3/898 08 10 sam VARCUJEM pri samu NAKUPUJEM gradnja, obnova in nega doma 15% Celje - skladišče D-Per 7/2008 COBISS 0 Popust velja od 13.2. do 17.3.2008 eOTOVMSKI POPUST na vse vrste keramičnih ploščic ’V V ■ SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a. 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 www.sam.si OSREDNJO KNJ. CELJE