OB DNEVU BORCA Mnogokrat smo že praznovali na ta dan. Letos bo to še posebej slovesno, saj 4. julija proslavljamo tudi 30-latnico formiranja partizanskih brigad. Osrednja proslava, ki bo v Zadob-ravi pri Ljubljani bo vsebinsko povdarila ljudskost in množičnost osvobodilnega boja in celotno rast slovenske partizanske vojske ter zmago, ki je odločilno vplivala tudi na izid bitk v kasnejših Obdobjih naše revolucije. Mi vsi, ki nas je življenje vezalo na delo v gospodarski organizaciji, bi se vsaj v nečem morali zgledovati po delu takratnih idejnih nosilcev tega veličastnega boja. Njihove bogate izkušnje bi nam morale biti vzor, kako prav danes potrebujemo takšno izjemno enotnost in organiziranost subjektivnih sil samoupravne družbe. Njihovo sposobnost ustvariti na talko samosvoj način našo ljudsko vojsko, bi morali povzemati tudi mi, da v gospodarstvu kot prvi ne pademo na izpitu samoupravne socialistične prakse. Največje uspehe med vseljudsko vstajo so v bojih proti okupatorjem dosegle vedno tiste partizanske enote, kjer sta borbena duh krepila notranja enotnost in zgled borčevskih starešin. Prav gotovo ta dva pogoja danes predvsem manjkata v našem družbenem življenju. Kjer pa jih spoštujejo in negujejo, tam so tudi uspehi veliki. Izvolili smo nove člane v samoupravne organe podjetja. Njihovo delo bo časovno sicer kratko, toda za življenje podjetja zelo pomembno. V duhu ustavnih dopolnil bodo odločali o novi organizaciji podjetja. Pri tem delu nas bo morala voditi volja predvsem po notranji enotnosti, tu in tam pa tudi odrekanje želja posameznikov. Prav gotovo bomo s temeljnimi organizacijami uspeli in jih življenjsko usposobili za delo če bomo pravočasno in strokovno dognano znala vsem zaposlenimi v podjetju prikazati pravi namen sprememb. Te pa so v tem, da vsako temeljno organizacijo naše proizvodne, trgovske in gostinske dejavnosti gospodarsko krepimo in dosegamo v njej najboljše uspehe v Naj nas naš praznik borca vedno znova spominja, da smo dolžna zelo prizadevno nadaljevati na gospodarskem področju borbo za boljše življenje. Težave, ki se vedno znova porajajo, so naš največjli nasnrotmik. Premagovali jih bomo če bomo notranje enotni in če bomo, kot starešine na vodilnih položajih, dajali vsem dober vzgled. Pekovski delavci v besedi in sliki Podjetje zaposluje okrog 245 delovnih ljudi v pekovskih in slaščičarskih obratih. To ni majhna številka, zato bo prav, da jim posvetimo del prostora v »Vestniku«. Seznanimo se z njihovo naravo dela, z njihovimi poklicnimi težavami, da spoznamo kako si ti služijo kruh. Pek je tisti, ki se odpravlja na delo zvečer, ko mi brezskrbno sedimo pred TV zasloni, v gledališču ali kinu. Smo že kdaj pomislili, ko se vračamo ob nedeljah alki praznikih z obiskov in izletov, da čaka peka še delo. Plroizvoidmja kruha ima svoje specifičnosti, ki so pogojene s potrošnjo. Kruh in ostali pekovski proizvodi se največ prodajajo in kupujejo zjutraj in dopoldanskih urah. To pa pogojuje dejstvo,_ da nočno delo še vedno zajema viden procent skupnega delovnega časa pekovskega delavca. Nihajoča proizvodnja, sama narava dela, kot tehnološka nezmožnost proizvodov za skladiščenje, pogojuje neizenačen ritem proizvodnje, to je začetek, trajanje in konec dela. Z že neizenačeno dnevno potrošnjo kruha s sttranii potrošnikov, prihaja še do oscilacij ob nedeljah ter praznikih, ter času turistične sezone. Vse to nadalje diktira prilagodljivost delovnega časa, zahtevam tržišča. Za nepoznavalca razmer bo to nepomembna informacija, toda pekovski delavec to ni- Nočno delo, vlaga, sprememba temperatur — vse to se odraža na njegovem obrazu. hainje trga bridko občuti z nestalnostjo dela. Vjsiled vsega naštetega teče delo v pekarnah še vedno ponoči. Nočno ddlo se ne sklada z biološkim ritmom človeškega organizma. Slika delovnih krivulj produktivnosti imajo kratkotrajen vzpon, dosežejo pa le 70 — 80 % dopoldanske produktivnosti. Faza največje sposobnosti pri delu ponoči ■traja do 2 uri im potem pada hitreje kot poldnevi. V nočnih urah, Zlasti po polnoči je organizem najmanj sposoben za opravljano"e ■dela. Da se opravi isto delo kot podnevi, delavec porabi znatno več energije in se hitreje utrudi. To -je v zvezi s fiziološkim dogaja- njem v organizmu, Zlasti s funkcijami notranjih organov, posebno srca, krvnega obtoka, dihalnih in prebavnih organov. Dnevni počitek nikdar ne nadomesti nočnega, spanec ni tako trden, večji je tudi ropot. Vse to pa negativno vpliva na fizično in psihološko pripravljenost za opravljanje delovnih nalog v nočni izmeni. Pojavlja se utrujenost, ki periodično vodi do kronične utrujenosti, ta pa je često vzrok pojavu nevrotičnega stanja. Človek si postavlja vprašanje; ti ljudje že leta delajo ponoči, kako so se temu prilagodili? Delno že, vendar ne pozabimo, da pa se fiziološki 'ritem ne menja z leti. Delavec — pek je prikrajšan za razne kulturne prireditve, ki so v večernih urah. Ob stalnem nočnem delu izgublja kontakt z družino, prihaja do družinskih nesoglasij z vsemi posledicami. Podatek, da je delež nočnih ur 33 % od vseh o-pravljenih v pekarnah, je dovolj zgovoren za potrditev gornjih navedb. Zaradi teh okoliščin so nekatere države z zakonom prepovedale nočno delo pekovskih delavcev (Francija, Švica, Belgija, Zahodna Nemčija). V teh državah je delo pekov prepovedano v času od 22. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Tudi pri nas se v zadnjem času o tem resno razmišlja in že pristopa k ustreznim pripravam za prehod na dnevno delo. Visemu temu je treba dodati še zelo važen faktor, led močno vpliva na delovno storilnost pekovskega delavca in dolžino njegove delovne dobe, kot ne nazadnje samega ekonomskega efekta njegovega dela — to so pogoji dela. Nekateri obrati vsled prostorov v katerih se proizvaja ne zadovoljujejo funkcionalnim in higienskim zahtevam. Razen tega že sam karakter tehnološkega procesa narekuje posebne milkrokiimdtske pogoje v katerih dela naš pekovski delavec. Ti pogoji ustrezajo testu in . tehnologiji, za peka pa niso najugodnejši. Za poznavanje stanja v osnovi navajam primer: Temperatura v klasičnih pekarnah je višja kot ustreza normalnim delovnim pogojem. Prihaja do znojenja, znoj izhlapeva s površine telesa. in tako telo hladi. Izhlapevanje znbja in odvzemanje toplote k organizmu je omogočano samo, če zrak v okolju ni zasičen z vodno paro. V kolikor je popolnoma ali delno zasičen, kot je slučaj v pekovskih delavnicah, znoj ne izhlapeva, pač pa teče po telesu in tako onemogoča hlajenje. Ustvarjena toplota v telesu se ne more sproščati in prihaja do hipertetnij — pregretja telesa. To pa neugodno vpliva na krvni obtok, prihaja do širjenja krvnih žil in dalje do večje preobremenitve srca. Znojenje dalje vodi do izgubljanja tekočine iz telesa, to poveča žejo, s pitjem pa preobremenjujemo želodec, seveda so posledice lažja obolenja želodca in črevesja. Združeno z neredno prehrano pa vse ito privede do težjih obolenj. Prah v delovnih prostorih predstavlja nadaljuj vzrdk profesionalnih bolezni pekov, ko nadražuje dihalne organe. Sčasoma prihaja do okvar Sluznice, nosu in grla kot dihalnih organov. Pdjav astme ni neznan pri pekih. Zlasti delci manjši od 5 mikronov prodrejo do Pljučnih mehurčkov in se tam razkrojijo. V večini naših obratov imamo ventilatorje za odvod pare nad pečmi ki izrabljenega zraika. S tem nastaja podtlak, nismo pa poskrbeli za regeneracijo svežega zraka, tako smo dali prepihu svoje mesto, podtlak se mora izravnati, najčešče si utre zrak ,pot pri vratih aM oknih, seveda s poznanim prepihom in dvojnimi temperaturami, pni tleh in v višina 1,5 metra. V današnjem času išče »Air comditi-on« sistem svoje mesto tudi v pekovskih obratih, ne smemo ga zanemarjati in podcenjevati. Klimatiziran zrak ugodno vpliva na same proizvode (tudi testo je živa materija in potrebuje zrak za dozorevanje), kot na delovno silo, ki dela v takšnem proizvodnem klimatskem miljčju. Delovna sposobnost človeka v takšni mikroklimi se znatno poveča, zmanjša pa se možnost raznih obolenj. Skozi vse leto so pogoji konstantni, temperatura okoli 23 •— 24° C in relativna Vlaga ozračja 60 — 70 %. Zaradi vsega doslej navedenega se pojavi problem, da pekovski delavec po 20 latih ni več sposoben opravljati svojega dala, če se seveda že prej ni prekvalificiral. Težko je napisati žalosten, toda resno opominjajoč podatek, da je v 10 letih odšlo v pokoj 33 delavcev, od teh pa se jih je moralo 29 invalidsko upokojiti. Takšen podatek ni značilen samo v našem podjetju, ampak se nekje izravnava tudi s podatkom v drugih sorodnih podjetjih. Smo res slepi in gluhi, da nam podatki o invalidskih upokojitvah nič ne pomenijo, da gremo tako brezbrižno mimo, kje je naša odgovornost in moralna obveza, da zaželimo tem zgaranim ljudem zaslužen počitek. Govorimo o filuk-tadiji delovne sile v pekarstvu, o ukinitvi nočnega dela, o banilfiiai-ranem delavnem stažu, govorimo im razpravljamo na vseh forumih od raznih konferenc do sindikatov, vendar ostajamo pri besedah. V zadnjem času je slab priliv mladine v to stroko, kar se jo na novo zanosili je v glavnem iz pasivnih kraiev z vasi. Od teh jih da precej slovo poklicu peka, ker so posoli dela v drugih panogah u-godneišti. Samo z bežno analizo trenutnega stanja glede potreb po delovni sili in profilu izobrazbe za posamezna delovna mesta, lahko ugotovimo kritično stanje. Nenopolna zasedba delovnih mest po obratih pa je cesto vzrok nediscipline vsled preobremenjenosti. Ljudje po pekarnah postajajo relativno nezainteresirani v pogledu nadalinega povečani a produktivnosti dela, kot tudi v opravljanju samoupravnih funkcij. Rešitve iz takšnega stan i a so možne, seveda postopne. Ukinitev nočnega dela. Izgradnja večjih in sodobnejših obratov v podjetju bo morala dobiti realno osnovo in obliko, da bomo sposobni v danih momentih za- ložiti trg s potrebnimi količinami kruha in peciva. Vendar ne s takšnim garanjem in podaljševanjem dela posameznih izmen kot danes. Dandanašnja produktivnost bi narasla dva do trikrat. Tehnološki proces se vodi po zahtevah sodobne tehnologije. Pekovskega delavca bomo končno skoraj popolnoma o-svobodiiLi težkega fizičnega dela, tudi nočnega, mu nudili daleč boljše higienske in delovne pogdje kot jih ima danes itn daleč nazaj. Tako bi postal poklic peka ponovno cenjen ko je že bil nekoč. Morda bo kdo mislil, da sem prav s tem zadnjim odstavkom o novih pekarnah prišel s pravo lučjo na dan in sem težo pekovskega poklica vzel za motiv — morda je ddlno res, toda le spet z vidika delovnega človeka — peka in pa izboljšanja kvalitete dela kot pro-dulktiv dela. Stepišnik V katerokoli pekarno pogledaš, povsod ista slika — povsod upognjeni hrbti in potna čela Ekskurzija članov aktiva zveze borcev Tri dni — 11., 12. in 13. junija je trajala ekskurzija članov aktiva zveze borcev do Prage. Odpotovali smo o polnoči od sobote na nedeljo. Prišli so vsi prijavljeni, razen enega, ki je zbolel. Vozil nas je udoben avtobus Kompasa iz Ljubljane. Vodič je bil prof. Lazar. Ekskurzije se je udeležilo 52 članov. Potovanje je potekalo ob prijetnem vzdušju in brez kakršnih koli težkoč, ki bi slabo vplivale na razpoloženje. Prvi dan smo prepotovali od Celja do Prage, preko Maribora, Dradca, Brucka, LeObna, Liezena Mauthausena, Freistadta in Čeških Budjevic. Imeli smo nekaj krajših postankov, za skoro 3 ure pa smo se ustavili v Mauthausenu, kjer smo si ogledali zloglasno taborišče. Med nami sta bila tudi dva nekdanja taboriščnika _ tega taborišča Zupanc Martin in Polj Franc. Mnogo je vedel o grozotah v tem taborišču povedati tudi tov. Steblovnik, ker je v tem taborišču umrl njegov oče in je taborišče že enkrat prej obiskal. Ogledali smo si kamnolom, kjer so taboriščniki ob na j hujšem maltretiranju in nai-skrommejši prehrani težko delali. Ob zaključku del je moral vsak dan odnesti po dolgih vzpenja čiih se stopnicah v taborišče najmanj 25 kg težak kamen. Kamne so porabili za izgradnjo taborišča in ograj. Ogled taborišča je biil zelo zanimiv. Visi narodi so svojim v taborišču umrlim postavili spomenike. Jugoslovanov je tu umrlo o-krog 12 000. Skozi taborišče je šlo stotisoče ljudi. Bilo je res taborišče smrti, saj so ljudje masovno u-miiralM tako, da jih krematorij ni zmogel sežgati ter je okoli taborišča več masovnih grobov. Po pripovedovanju Zupanca in Steblovnika so Nemci počeli taka grozodejstva, da jih ni mogoče opisati, človek je bil do skrajnosti ponižan, zaničevan in popolnoma brez vseh pravic ter lahko vsak trenutek ob življenje, čudno je, da človek lahko tako podivja in se mu ne smili ne otrok ne mati, ne bolnik. Ni zastonj zapisano na plošči na kateri statistično prikazujejo podatke o številu taboriščnikov, o umrlih itd.: Ljudje premislite! Z velikimi črkami je tudi napisano: Nemška malti, kakšne zveri si rodila. V taborišču vzdržujejo nekaj zgradb in barak z vso opremo tako, da je možno slutiti v kakšnih pogojih so živeli ti siromaki. V baraki, kjer je bilo videti da nas je kar precej, ko nas je bilo 50, je živelo in spalo 1000 ljudi. Slike kažejo in tudi pripovedovali so, da so ležali lahko le na boku, tesno drug ob drugem. V taborišču je bila močna ekipa, ki je zbirala po barakah iin deloviščih mrtve ter skrbela za dnevno sežiganje ah pokop. SS-ovcd so si izmišljali najrazličnejše prijeme za mučenje, en primer je še posebej prikazan na plošči, ko so ruskega polkovnika ob zelo nizki temperaturi zunaj toliko časa brizgali z vodo, da je bil spremenjen v ledenega moža. Videti je možno tudi plinske celice, krematorij, secirnice, celice samice itd. Vse je prikazano tudi na slikah. Tov. Zupanc, ki je bil med vojno v tem taborišču, je opisal več zelo ganljivih prizorov tako, da ni bilo možno zadržati solz. Bivša pralnica je spremenjena v dvorano, kjer visijo zastave vseh narodov, katerih državljani so bili v taborišču. Mi smo z enominutnim molkom počastili spomin umrlih, tov. Steblovnik je v kratkem nagovoru obudil spomine na strahote .z moičnim upanjem in povdarkom, da se kaj talkega ne bi več ponovilo. Oktet je zapel: »Ecce quomo-do moritur iustus« »Glejte kako umira pravični«, »Lipa zelenela je«. Pred izhodom je Oktet zapel še nekaj slovenskih pesmi, kar je izredno impresivno vplivalo tudi na druge narode, ki si kot ekskurzije ogledujejo ta žalostni spomenik nacistične kulture. Ljudje morajo ^biti ljudje in to v vsakih okoliščinah. Po ogledu Mathausena smo se odpeljali proti Pragi. Čehi so na meji natančni in izredno počasni, saj so na zadrževali eno uro. V tem času smo menjali tudi nekaj dinarjev za ‘krone, s posebnim »Zur Beachtung« pa so nas opozorili, kaj je vse prepovedano iz češke izvažati. Je to dolg, zelo dol" seznam raznega blaga in je težko najti, kaj se lahko izvaža. Češka pokrajina in mesita so lepa, ceste še kar dobre in po iz-gledu v obliki »skakalnic«. Pokrajina je značilna, saj kaže na zunai zadružno in državno obdelavo z ogromnimi kompleksi posameznih kultur pšenice, rži, pivovarniškega ječmena, sladkorne pese itd. Praga je res Zlata Praga. Radovednosti turistov pa je vsestransko zadoščeno. Polna je znamenitosti, spomenikov, galerij. Za nas je bil najzanemivejši grad Hrad-čani, kjer je sedež predsednika republike. Začudili smo se, ko smo lahlko mimo »mirne straže« vstopili v grad ter si ogledali vse lene, po mojstru Plečniku obnovljene zgradbe. Predsednik republike Svoboda je bili doma, ker je bila razobešena zastava. Kdo bi popisal vso gotiko in romantiko, ki je tu vidiš v vsej pristnosti in celo v posameznih fazah razvoja, saj so posamezne znamenitosti rasle po okusu in finančnih možnosti ljudi, ki so v posameznih obdobjih vladali. Posebna znamenitost Prage so cerkve, ki privlačijo veliko število turistov. Pri bitju polnih ur v zvoniku Loretto in pri »apostolih« se zbere ogromna množica ljudi. Zvok Loretta je izredno prijeten ter ga zamudi malokateri turist. Pri »apostolih« se v zvoniku odpreta dva okenca, vrti se 12 apostolov, ki pomenijo mesece v letu, pri tem zvoni zvonček, ki opozarja na smrt, dočim mu odkimavata dve figurici Turek in gizdalin, češ, da ni še čas za smrt. Istočasno u-ra kaže čas letni čas in lunino meno. Majhna krogla, ki predstavlja luno in se vrti, je podnevi črna, ponoči pa kaže kakšna mena lune je. V Pragi smo bivali v hotelu »So-lidarita«, kjer je bilo še kar udobno. V recepciji dobi vsak tiskani orientacijski plan Pirage z vsemi podatki o hotelih, bencinskih črpalkah, servisih, avtocampingih, agencijah, bankah itd. Hotel da vsakemu gostu še posebej podatke o hotelu in cestovno mrežo s posameznimi značilnostmi, da se hitreje znajdeš Ob vrnitvi v hotel. Na _ mizi v sobi je tudi mapa s papirjem in kuvertami z naslovom hotdla, ki jih lahlko vzameš in uporabiš za kakršnokoli sporočilo hotelu. Posebna značilnost češke in Prage je češko pivo, ki ga Čehi o-bilno pijejo. Posebnost je pivnica piva Fleck, kamor je zahajal Švejk in smo jo obiskali tudi mi. Pivnica je vedno nabito polna. Prastari dajejo vtis zanemarjenosti. Verjetno bi se obisk zmanjšal, če bi prostore obnovili, ker bi izgubili določeno domačnost. Postrežba je izredno hitra. V hivnicd je pel tudi naš oktet ter žel mnogo odobravanja in ploskanja, če bi še pel, bi lahko tudi pili, seveda pa bi plačali navdušeni posamezniki poslušalca. V spomin, da je ta lokal obiskoval znani vojak Švejk, toči en natakar, podoben ŠvCjku, v uniformi Švejika pivo. Prago smo zapuščali z lepimi vtisi, žal, pa je bilo premalo časa, da bd še bolj uživali nad lepotami tega mesta. Odpeljali smo se na Dunaj, kjer smo prispeli pozno zvečer tako, da smo se lahko le namestili v hotelu Donau. Drugi dan po zajtrku smo se odpeljali na ogled mesta in znamenitosti. Nepozabni vtisi so se kar vrstili. Dunaj ima res lahko stalno sezono, ker lahko v vsakem letnem času veliko nudi. Pogled z »Donautuma«, kamor smo se povzpeli, je edinstven. Milijonsko mesto se razgrne pred očmi, prepleteno z zelenjem in kar 800 parki, značilnimi zgradbami in cerkvami. Vso o-gromno panoramo krasi modra Donava Pogled s stolpa je res prijeten užitek, ki poplača ure dolgega sedenja med vožnjo. Ogledali smo si grad Schon-brunn, ki je bil letna rezidenca cesarice Marije Terezije in njenih naslednikov. Živahno pripovedovanje vodiča prof. Lazarja nam je pričaralo v celoti tedanjo dobo in življenje Habsburžanov. Koliko dragocenosti je zbrano v teh sobanah, se ne more popisati. Lahko se reče, da se ogled res splača. Šli smo skozi 45 soban, kjer so delali in živeli ti vladarja in kjer še danes stoji v vsej originalnosti vse. kot je tedaj bilo. Dvorane so tako lene in zbranih je toliko zanimivosti, da bi rabili dneve za ogled. Razsežnost in znamenitosti dvorca obiskovalce prevzamejo ter le tež- ko sledijo hitremu tolmačenju vodičev. Sliši se jezike raznih narodov, ko vodiča hitijo s skupinami po dvoranah, v katerih je živela Marija Terezija in Franc Jožef z družinami. Obiskali smo tudi kapucinsko grobnico — grobnico Habsburžanov. Pod kapucinsko cerkvijo počiva v ogromnih kovinskih krstah čez 90 Habsburžanov. Je to enkraten vtis, vsaj za naj je bil, ki kaj takega še nismo videli. Peljali smo se tudi mimo Pratra, prirodneaa oarka med Donavskim kanalom in Donavo. Škoda, da si ga zvečer nismo mogli ogledati, ker zaživi zvečer. To je znameniti zabavni park, ki pa daje pravi vtis ponoči, ko se gibljejo vsi številni vrtiljaki, av-todro.mi, dvorci itd., zlasti pa o-gromno Frater — kolo. Mnogo znamenitosti smo si o-gladali kar med vožnjo iz avtobu- sa tako hišo, kjer je Stravss skom-ponriral valček »Na plarvi Donavi«, Stravssov spomenik, Goethejev spomenik, razne vodomete, parke itd. Iz programa je izpadel ogled španske jahalne šole, ker so imeli prost dan in ogled živalskega vrta, ker je zmanjkalo časa. Dunaj je talko bogat na znamenitostih in je v tako edinstveno lepi in raznoliki pokra jim, da bi ga lahko občudovali več dni. Povedano je bilo veliko vicev tako, da med vožnjo ni bilo dolgčas. Na carini je šlo vse brez dajatev, četudi so nekaterim »švejki« povzročili strah. Videli smo res veliko in res čudovitih stvari tako, da smo bili nad vse zadovoljni. Hvala organizatorjem in podjetju, ki nam je omogočilo ta lepi izlet! Mod ec Jože Jugoslovanska posebnost »CENE« Ob zaključku preteklega leta so bile živahne razprave na različnih nivojih federacije in republik kakšna naj bodo DRUŽBENOEKONOMSKA IN BILANČNA IZHODIŠČA ZA FINANCIRANJE SPLOŠNE IN KOLEKTIVNE PORABE V LETU 1972. Računalniki in poliitiono-ekonomskii teoretiki so izračunali, da se mora naše gospodarstvo v letu 1972 zadovoljiti samo s 5% porastom cen. Varovanje te stopnje, umiritev splošne potrošnje, vs-kladitev porasta osebnih dohodkov in povečanje produktivnosti dela, naj bi bili osnovni elementi zajezitve inflacijskih tokov in naj bi postopoma privedli naše gospodarstvo v stabilnejše tržne odnose. Lanski sneg je že zdavnaj skopnel, močna odjuga je resno načela odmrznitev cen. Dan za dnem lahko čiitaimo v dnevnem časopisju in uradnih listih, kako se postopoma vodeniio spreleti ukrepi na področju Družbeno-ekonomskih in bilančnih izhodišč za financiranje splošne in kolektivne porabe v letu 1972. Posebnost iugoslovanskega gospodarstva »CENE« so na pohodu. Njena rast bo silovita, za rast pa bo zahtevala dobršen ded težko dosežene življenjske ravni. Za lažjo bodočo nrimerjavo, kako so se gibale »CENE« v zamrznjenem obdobju in kako se bodo gibale v dinamičnem odmrzovanju daiem naslednji pregled: Ker je splošno znana primerjava, koliko smo se z letošnjimi cenami oddaljili od decembra in po zvezni resoluciji o osnovah družbe-no-ekon omSke politike naj bi bilo to 5 %, se vsak mesec dela primerjava, kakšno je gibanje cen. 5 % na leto pomeni 0,4 % na mesec, če bi bilo dviganje, s katerim na vsak način računamo, enakomerno. Po tem računu bi bile cene aprila za 1,6 % nad višino iz decembra lanskega leta. Dejansko so pa za 3,9 % nad navedeno višino, torej je dviganje prehitro, saj znaša približno 1 % na mesec in po tem računu bi letos lahko presegli! decembrsko višino za 12%: lani je bilo tako naraščanje v teku leta tako močno, da je znašalo 18 indeksnih točk in zato naj bi bilo letos nekako trikrat manjše. Prva dva meseca je bilo dviganje po 0,4 % torej tako, kot bi bilo prav za vse mesece. Marca je prišel vdllik dvig za 2,2 % in sedaj a-prila za nadaljnji 1 %. Pri tem še vedno velja zamrznitev cen, za posamezne predmete pride posebno dovoljenje za zvišanje. Tako je bilo dovoljeno povišanje cen za južno sadje, za mleko in mlečne izdelke, v Sloveniji za goveje in telečje meso, dalje za kurilno dlje, v Sloveniji za električni tok, prišlo je do podražitve nekaj tekstilnih proizvodov, gospodinjskih aparatov, žlasti pa so se podražili sezonski živilski predmeti, za katere na trgu ni zadržanja cen. Vse to je povzročilo, da so se anrila v SFRJ povišale cene za živila za 3n za industrijske izdelke za 0,6 % in za storitve za 0,3 %, za industrijske izdelke za 0,6 % in za storitve za 0,3 %, kar je pomenilo skupno povišanje vseh cen za 1 %. Tovarniške cene so se pri proizvajalcih povišale v aprilu za 0,5%, medtem ko pri gostinskih cenah skoro ni bilo sprememb, ker je povečanje le za 0,1 %. Ker je postala splošno znana napoved skupščinske resolucije o osnovah družbeno-ekanomskega razvoja v letu 1972, da je predviden v letu 1972 porast cen za o-kroig 5 %, ka jti časopisje vsak mesec prinaša informacije, kako je z gibanjem cen v zvezi z navedeno omejitvijo, je treba takoj omeniti, da so se cene na drobno — te cene so ljudem najbolj znane — v aprilu povečale za 1 %, tako da so sedaj za 3,9 % višje, kot so bile konec lanskega leta in kolikor so se že povišale v letošnjem letu. Ker imamo še vedno zadržanje cen je to povečanje znatno. Če bi bilo enakomerno, bi 5 % na leto pomenilo 0,4 na mesec; prva dva meseca sta bila v tem okviru, marca pa je bilo povečanje cen za petkratni tak znesek in akrila spet več za dvakratno mesečno mero 0,4 %. V posameznih mesecih letošnjega leta je bilo povečanje iz meseca v mesec in oddaljevanje od decembra 1971: Mesečno povečanje cen v SFRJ v letu 1972: Večanje iz me- Porast od Mesec seča v mesec decembra (verižni indeks) 1971 Januar 100,4 100,4 Februar 100,4 100,7 Marec 102,2 102,9 April 101,0 103,9 Če bi bilo večanje v skladu z napovedjo, da bomo imeli 5% povečanje v vsem letu, bi morali ap- rila imeti cene za 1,6% višje kot so bile konec lanskega leta. Dosedanje povečanje za 3,9 % torej za dvainpollkrat presega to stopnjo. Ker so bole decembrske cene že za 8,9 % nad poprečjem cen v letu 1971, saj cene se dvigajo od začetka do konca meseca in v lanskem latu je balo to povečanje od indeksne višine 107,7 v januarju do 125,3 v decembru, pomeni to približno povečanje za 18 točk v teku leta 1971. To naraščanje med latom pa naj bi se zmanjšalo na 5 %. S tem ni rečeno, da bi bile letošnje cene za 5 % višje kot lanske, saj smo lato že začeli z 8,9% nima višjimi cenami in k temu vsak mesec le še dodajamo nove odstotke. Če talko pogledamo letošnje cene, so indeksi po mesecih: Cene na drobno v SFRJ po mesecih (na poprečje leta 1911): Mesec Mesečni indeks Mesec 1972 Mesec 1971 Od začetka 1972 Od začetka 1971 Januar 109,3 117,7 117,7 Februar 109,7 117,2 117,4 Marec 111,5 117,2 117,3 Ta pregled pokaže, da se cene letos dvigajo bdlj počasi, kakor je bilo to lani, saj razlika od meseca letos do meseca lani se manjša, prav tako se manjša primerjava nivoja letos in lani. Po prvih štirih meseaih so letošnje cene za 17,1 % višje, kot so bile za čas od januarja do aprila v lanskem letu. Ker je bilo v vsem letu 1971 povišanje cen v SFRJ za 15,1 %, je letošnje povišanje dosedaj že višje. To pa gre v glavnem na račun dviganja can v drugi polovici lanskega leta, saj smo za december imeli že d,9 % nad poprečjem vsega leta 1971. Podražitve od marca so v aprilu skupaj za 1 %• Ta podražitev se tako razdeli, da so se povečale cene kmetijskih pridelkov za i,. cene industrijskih izdelkov za 0,6 %, cene storitev za 0,3 %. Večanje cen torej povzročajo podražitve živil. Ker so pa te vrste izdatkov nujni izdatki, katerim se nihče ne more izogniti, jih ljudje občutijo bolj, kot znaša skupna podražitev cen, in tako nastane nezaupanje do podatkov o gibanju cen. Cene ne sestavljajo le izdatki za hrano, ti tvorijo tretjino do petino Skupnih izdatkov, toda se vsakodnevno ponavljajo in so zato bolj opazne spremembe pri' živilih. Pri živilih prihaja v aprilu do običajnega sezonskega povišanja cen, ki so vsako spomlad; pri tem gre za vrtine in sadje, povišanje cen za uvoženo jiužno sadje je bilo pa odobreno. V Sloveniji je bilo odobreno povišanje cen mesu, v vsej državi pa je bilo odobreno povišanje cen za mlako in mlečne (izdelke. Vse to je naneslo za 3,7 % povišanje cen za živila. Pri industrijskih izdelkih, ki so se podražali za 0,6%, je bilo dovoljeno povišanje cen gorilnemu olju za kurjavo, v Sloveniji je bilo odobreno povišanje cen elektrike, dalje je nekaj podražitev pni tekstilnem blagu, obutvi in gospodinjskih strojih. Dosedanja podražitev v prvih štirih mesecih za 3,9 % pomeni 1 mesec in v takem tempu bi prišli do konca leta do podražitev v vi- šini skoraj 12 %, ne le 5 %. Pri tovarniških cenah, to je pri industrijskih proizvajalloih, je zadržanje cen bolj trdno; v aprilu je biillo povišanje cen za 0,5 %, od začetka leta dalje pa skupaj dosedaj za 1,9%. Če bi se gibale cene na drobno v tem okviru, bi bilo pa to v skladu z željami, kako bi prišli do umiritve cen. Pri polovici panog ni nobene spremembe, pri drugi pdlovioi pa je naj več j a .sprememba v usnjarski industriji in že v treh drugih panogah je porast cen v aprilu za več kot 1 %, sicer pa je manjši. Če pogledamo industrijske cene v aprilu v primerjavi s cenami decembra 1971, zmanjšanje (za 0,1 %) le v orni metalurgiji, pri elektrifikaciji (razen Slovenije) ni sprememb, pri vseh drugih industrijskih panogah so pa spremembe, med katerimi so najvačje: industrijske nafte premogovniki 8,0 % ind. usnje 5,3 % tekstilna industrija 3,2 % živilska industrija 2,9 % V gostinstvu se cene v aprilu niso spremenile; od začetka leta so v vseh štirih mesecih porasle za 1,1 %. Zato so predlogi s strani gostinstva, da jim odobre višje cene. Za zdaj pa še nii bilo posebnih sprememb, povečane so v glavnem le cene za prenočevanje (za 3,9). Meseca decembra se bom ponovno oglasil na to temo. Osnovni podatki o gibanju cen so vzeti iz aktualnih pregledov Skupščine SR Slovenije. Generalni direktor Bodoči položaj trgovine luči ustavnih dopolnil in ustanavljanju TOZD Družbeni dogovor, samoupravno sporazumevanje in ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela bodo na poti bodočega razvo-ia terciarnih dejavnosti povzročili nadaljnjo decentralizacijo upravljanja. Piredno bi lahko kritično vnaprej ocenili pozitivne in eveot. negativne posledice, ki jih bodo prav gotovo povzročili določeni premiki v orgainiizaoijiSkem in materialno pravnem pogledu, ie nujno potrebno, da izhajamo iz trenutnega stanja in ocenimo sedanji položaj. Pred leti vznikla težnja po decentrailizaoiji upravljanja je zasledovala cilj, čimbolj približati u-Dravljanje delovnim ljudem — neposrednim proizvajalcem, ki naj sami odločajo o sadovih svojega dela, obogatenega z vloženim trudom in prizadevnostjo, skratka naj kot neposredni proizvajalci sami odločajo o usodi svoje lastne pripadnosti določani delovni skupnosti in o bodočem obstoju. Ne bi mogli trditi, da so ekonomske enote v posameznih delovnih skupnostih predhodniki bodočih temeljnih organizacij združenega dela, vendar nekaj pa imajo skupnega: o-snovna misel in težnja po neposrednem upravljanju, ki ima za no-siadioo tudi neposredno odločanje. Te pravice, ki so izvirne, izhajalo iz ustavnega dopolnila, ki daie delavcem pravico do neposrednega in enakopravnega urejanja medsebojnih razmerij pri delu. V vsakdanjem življenju tolikokrat omenjena ekonomska enota ni dobila svoje izkristalizirane, pravniško oblikovane definicije. Praksa je šla svojo pot in v poediinih delovnih organizacijah različno opredelila Vlogo iin vsebino delovne enote. Ponekod so dali takim enotam tudi večje samostojnosti v okviru statutarnih določil, prenesli v njihovo pristojnost tudi odločanja o sredstvih ipd. Kati pa danes? Nenehni utrijp gospodarskega življenja terja korenite spremembe, ki gredo v koralk z modernizacijo proizvodnih sredstev in njihovim tehničnim izpopolnjevanjem. Človek postaja v delovnem procesu »usmerjevalec« nroiizvodinie. Zato mora biti dorasel novim zahtevam tehnike in biti v stanju, da to novo tehniko tudii obvlada, če je temu tako, potem mora postati »svoboden« uoravlja-lec, ki bo imel v končni fazi pri ovrednotenju lastnega produkta tudi s voljo vplivno besedo: odloča naj, ikot je bilo že povedano, o sadovih svojega dela. Tako pravico mu daje XXI. ustavno dopolnilo, ki postavlja delovnega Slavčka in njegov družbeno-ekonomski položaj za temej socialističnih samoupravnih odnosov, temeljno organizacijo zidruženega dala pa za temeljno obliko združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, u-pravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, oidločajo o dohodku in o dragih vprašanjih svojega družbeno ekonomskega položaja. Tudi XXI. ustavno dopolnilo rabi izraz »delovna enota« kot termin za skup ljudi, ki ustvarjalo družbeni produkt. Ta delovna ^enota pa lahko postane TOZD, če se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali je v sami delovni organizaciji samostojno izražena. Poglejmo pobliže, kako se bo pravkar citirano ustavno dopolnilo poleg ostalih ustavnih dopolnil odražalo na področju trgovine, kot specifične dejavnosti, ki ima v svojem sestavu tudi proizvodnjo. Pri obravnavanju vprašanja ali je n. pr. trgovina na debelo lahko TOZD brez trgovine na drobno, ali žitni silos in milim brez pekarn, bo treba temeljito premisliti, če bi v taki delovni organizaciji bilo ekonomsko opravičeno za tako delitev. Mnenja sem in tudi izhajam iz stališča, da naj poglabljanje delavskega upravljanja na eni strani žago tovi uresnii oitev ustavnih dopolnil, na dragi strani pa naj vzpodbudno vpliva na delovno storilnost in nenehno rast delovne organizacije kot sedanje tvorbe in nosilke družbeno ekonomskega sistema. Če ima delovna organizacij a samo dejavnost trgovine na debelo, draga pa prodano na drobno kot predmet poslovanja, notem bosta to dve ločeni, popolnoma samostojni TOZD. V drugem primera, ko pa sta ti dve delavnosti v sklonu matičnega oodietiia, na bodo delavca v obeh organizacijah združenega dela morali razmisliti, kako se bodo odločili. Značilni kriteriji samostojnega nastopanja na trgu ali tocnaie Povedano potrditev uspeha skupnega dela delavcev kot samostojno vrednost na trgu. nadaiie upoštevanje ustavnega dopolnila, da z izločitvi io TOZD iz sestave delovne organizaciie ne smejo biti prizadete pravice in interesi ostalih ljudi (delov delovne organizacije), kakor tudi interesi ter pravice te organizacije kot celote, bodo morali biti zlasti tu navzoči. Trgovina na debelo ie brez dvoma samostojna dejavnost, ki ustvari a dohodek in "a ie tudi v staniu deliti. Prav tako trgovina na malo. Ena in druga lahko orezentira uspeh skup"" dela delavcev kot vrednost na tr - gu. Če naj bo tudi odločujoče menilo, da se ne smejo kršiti pravice delovnih ljudi v drugih delih delovne organizacije niti interesi in pravice te organizacije kot celote, potem bi po mojem mnenju kazaio ustanoviti eno temeljno organizacijo združenega dela. Za tako odločitev govori tudi dejstvo, da sta obe dejavnosti tako grosistična kot detajlistična nekako med seboj funkcionalno povezami in že iz tega ražloga, prav posebej pa še, ker sta obe dejavnosti v okviru matične delovne organizacije, gra -vitirata v eno krepko organizacijsko ekonomsko samoupravno tvorbo. Pri takem stališču vprašanje delitve dohodka ne bo ustvarjalo po sobnega problema. Ker naj temeli-na organizacija združenega dela samostojno ustvarja, ugotavlja in deli dohodek, bo tudi v primeru take odločitve to možno. Vsa dejavnost in ustvarjalnost, četudi bi vnaprej gledali grosista in dataljd-sta kot dva ločena dejavnika, bo našla skopni zbir prizadevanj in principe nagrajevani a po doseženem učinku. To slednje pa preveva iz ustavnega dopolnila, ki zagotavlja enakopravnost delavcev pri u -porabi načela delitve po delu v omenjenih dejavnostih in enak družbeno-ekonomski položaj, ki ga imaro delavci v drugih organizacijah združenega dela. Osnove in menila, ki bodo dajali impuls k več-r ustvarjalnosti, bodo regulirani s samoupravnim sporazumom. Poglejmo mlinsko in pekarsko dejavnost, ki predstavljata pomembni družbeni produkt v okvira delovne organizacije, ki ima konkretno kot naša, zelo pester predmet poslovanja. Tudi ti dve dejavnosti predstavljata za delovno organizacijo pomemben prispevek pri ustvarjanju dohodka. V skladu z ustavnimi dopolnili, da mora namreč biti pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega de la prisotna misel o zaokroženem delovnem procesu, bosta prav gotovo obe dejavnosti našli skupen interes in se bodo delavci, zaposleni v teh dejavnostih odločili za eno tamelino organizacijo združenega dela. Predelavo žitaric v moke moramo siicer šteti za samostojno delavnost, vendar ima glede na ta-kdišniii plasman ter nadailnijo predelavo skozi določen tehnološki postopek ugodnaiši položaj kot morda tedaj, če hi posebej morali iskati kupca. Tako kot v prej opisanem primera trgovine ie tudi v mlinski kot v nakar siki delavnosti možno samostojno ugotavljati delovni učinek. Z vidika ekonomske upravičenosti bodočih oblik med-seboinaga sodeiovainia in prispevka delavcev k uspehu in razvoju delovne organizacije bo no vsei verjetnosti na mestu zahteva de- lavcev po ustanovitvi ene temeljne organizacije. Taka odločitev pa bo gotovo v nadalj n j etm organizacij sko-pravnem pogledu lahko imela le pozitiven odmev in bo pogojevala hitrejšo rast in krepitev temeljnih organizacij združenega dela. Ne glede na obliko im lastnost TOZD aili bo imela status pravne osebe ali ne, bo treba temeljito proučiti vlogo iin pomen strokovnih služb. Po sedanji praksi so bile vsem sektorjem in področjem skupne službe, ki so opravljale tudi del poslov, ki bi sodili v pristojnost svetov sektorjev in področij (komerciala, kadrovska služba, varstvo pri delu itd.). Že sedaj so sektorji in področja n. pr. predlagali za namestitev ustrezni kader, del teh nalog na je opravljala kadrovska služba no svoji kadrovski komisiji. Le-ta je odlomila o sprejemu delavca na delo, o njegovi razrešitvi im podobno. Nastaja vprašanje, ali bodo TOZD sprejele v bodoče takšno ureditev aili ne. Mnenja sem, da bodo morale TOZD odigrati pri sprejeman ju delavcev glavno vlogo, saj bodo morale same vedeti, kakšen profili delavca rabijo, koliko delavcev rabijo itd. Ni sedaj važno toliko, ali bo te posle opravljal kolektivni organ v delo vni organi -zadrli, ali v TOZD. Pomembna bo odločitev ljudi v TOZD. Zato bodo morati temeljito nresodiiti, ali bo