/W4';y /{>»wt^ Je&v~i£ ‘k +*4 / 1 \'M/v/*<)*’ r G i • *%■ 7*&c+f ** ■-. '**i' 4*ž* fVrvn+7-u ■ c%y^u\/)()u//^ i BUKtfV^SE. oiyvi Shvinskih bol^sni km^teshke lud}r. -----3B fjfffmesa Gottlieba Wolftejna sdravnyka inu ranoz^lza bkvin-skiga na Duneju. v’Lublani: fe najde blisu Shkofye per Mihelnu Prombergarju fiukvarju, 1784» Perva poftava. Kolku fort je shvinskih bol^sni. jiZ ader v’eni dushelli,ali v’enimu Kraju vezh shvinzhetov eno bol^sen ima, kader fe vezh krav, inu volov , ovaz ali druge shva-li na en bart, ali pak sapor?dama ena bol?sen prime: Tok vy pravite, de je leta bol?sen ena shvin-ska kuga, inu vy tukej imate prov. Ampak takrat yy nimate prov, kader vy menite, de fe 1? ena lama forta bolfsni suajde, katera shvino kole inu mory. A Shvins- Shvlnskih bol?sni je vezli fort, inu ena flffierna je drugazh, tei) ulaka, zhe le tirov pregleda, ima. kej'pol^bniga Vfebi, kar drugimi bolfsnami ny laftnu. Nekt^re bol?sni pridejo zhes to rogato slivino , druge zhes fvin?, o^ze, kojne: ene peft? to mlado, druge £o {taro slivino: nektere pertafkajo to 1’labo , druge pak lo take , de 1§ lamu to mozhno slivino oflikodjejo , inu toku naprej. Nektere is letih boksni fe uf?-dejo v’glavoi, v’gobz, ali v’gerlu shvine , ene v’perli, inu ene v’tr?buh ; ja tudi parkli tih volov inu krav ib v’zhalsili bol?sni pod-v^rslieni. Ene boksni fe gobzhna, jesy-zhtta, govtna bol^sen imenujejo. Ta gbvtna bolesen je taista, katera fe v’gt>vtu v’korenyni tiga je-syka snajde , inu ima kakihni kushni tur per lebi. V’perfih je pluzliha bol?sen, ka^-der fe pluzha unamejo , ali pak pri la d dob? ; inu lerzhna bolfsen, kader fe ierz? v?ne inu fufhy. V’crebuhu sna shvina vampno, zhev?fno , j?terno , shovzhno, urankno bol?sen dobiti. Od tod pride uranken prifsad , fkashen sbovzh, inu j?tra, drifta, grisha, napet j e. Nekt?re is letih bol?sni fo na-l?slive inu ftrup?ne ali kushne : tu fe pravi ta sdrava shvina jih od t? bolne nal?se , koket pofta-vim drifto , zhev?fno inu vampno bol?s£n: kushne ture v’govtu inu v’korenyni tiga jesyka, vu-fhivofl: , * grinte per ovzah, kravah, inu kojh?h. Druge boksni Ib pak, kat?re nifso ftriip?ne, des lih je v?zh dejl med niminevarnih, ja tudi lmertnih. Ene bol?s_ni pridejo po goftu , ene po r?dkim , ene 1? ob 1‘vojih zhafsih. a a Eneuftanejo na fpomlad, ene v’polejtu, ene tudi v’jel'?nu. Ene gredo is fporalada na po--2 lejtu, is polejta v jeffii zh?s; ene 1 ratajo hpjflii, ene 1'kus fpr?me- < nenje tih zhaisov inu tiga urem?-na Tvojo mozli inu hude laftnosti sgub?. Let? boI?sni ftur? vezh ali mejn fhkode, koker je njih natura, koker To kraji, kj?r regirajo, koker fo urshohi, koker je ureme, koker je poftr?shba inu glajfhtanje t? shvine, inu toku naprej. Druga poltava. Pervi resd?lk. Kaj sa ene snaniinja Te na shvini vidjo , kader je na vampih bolna, drilto, ali toku imenvano Vampno luhoto ima. \/ ampna fuhota ( po n?mfhku v Loserdire) je ena nal?sliva, ilru- s e^rupfna inu kushna bo!?sen. Ona fe perkashe fkus tu, de je shvina klaverna, fe ftr^fsa, ima sdej uro--~zhyno, sdej mras: nj§ fe j^fti ; nelubi, ona oflabuje, inu vezh-. dejl preshvezhiti neha. Kmalu kader fe leta bolfsen sazhne, rata shvina boj^zha, inu klaverna, ona pade v’gvifhne brit-kolti, katere pogled , shvot,in« ufi udji na snanje dajejo. Ozhy ratajo kovne, vod?ne , shl?mafte: one sazhnejo fovs^ti, inu zhes nekt^re dny fe fovs^ v’ eno shl^mafto fodergo (premen^. Shvina per leti bol^sni potresa v’zhafsih s’glavo, vezhkrat 1'hkri-ple is sobmy: gobz rata shl?maft, p?naft, mellan: na jesyku le shira blatu , v’uofnyzah fmerkl. Na koshi , v’zhafsih kej vun udari, tu je, masuli, griute,mehurji : v’gobzu v’zhalsih turji. a 3 Med Med t?mu v’zhafsih ta bolna 15 shvav jezhy, inutulli, njo boly r v’trebuhu , inu kmalu potler pn- [ de drifta. Drifta ima ufelej grisenje, , klanje po zh?vih , inu liudu ti-flianje sraven lebe. Blatu, kat?ru od sbvine takrat gi'?de, je od konza r?dku inu shl?-maltu: potler fe v’eno sel?nkafto, inu erm?nkafto vodo fpremeny , doftikrat tudi ratakrivavu inu hu-du imradlivu. _ Zhe hitrejfhi let? okulllave gori jemlejo, bol nevarna je ta bo-l?sen , inu hitrejfhi zerkue shvi-na. Zhe bol pozhafsi gredo, la-glej je ta bol?sen. Vampna fuhota ja malu kdej lohka , ona je ena nevarna inu v?zhidejl linertna kuga. Ona umory doftikrat v’p?tnaift , v’ dvajls?t urah t? nar mozbnejfhi kta- / • * 1 krave, iriu vole. Doftikrfttumo-r ry l'he 1? ta tretji, ta p§ti; ta J ' f?dmi dan. > • i . \ .1 rfrv 1 f■ > \' 'J -Zhe ta bolna shvina ctvnnrtjli dny preshivy , je letu en dober jxatn?nkl -> -Al vender • ny 1'he lila nevarnost prozh. H res nevarnosti je l'he 1? ta zhals , kader shvina. sazhne j?sna ratvati, j?lti jifkati, inu tu, kar ln?, preshvezhiti. Let?'snnminja fo te v?zhi per’ vampu*fuhoti t? shvine; Per ti shvini, katera na leti boksni zerkne, le najdejo vampji s’enim nesziranhn Klaftjftm napob-lieni, slalli ta tr?tji vamp : vdetemu fe ufellej fuhe k?pe najdejo, katere fe vezhkrat V’prah fesdro-biti pult?. Ta zheterti vamp je s’zb?va-mi ured 1‘korej ule ej un?t iuu sa-gor?l, ali opalen , marogalt, er-d?zhkaft, plaukatt, ali kok dei-gazh fprenifiieu. Dofti&rat fe vidi na vezh krajah tiga trupla od snotrej, de To sa- ] goreli inu un?ti ali fpr.em?neni, ' v’zhalsih fo pluzha zherne, shov-zhni mehur je zhes navado velik , inu s’rgdkim shovzham na-polneu. Serz? je fkorej ufelej kumernu inu sv^uenu, inuv$zh-dejl tudi jesik. Drugi resd?lk. Kaj sa eue siiaminja da shvina, kader je na uranki bolna, ali fe prifsad ali pezhenyna uraneke lotti. "Orifsad na uranki hitru umory, -k- vezhkrat tudi per ti prizhi, kader pride. Shvina pade dofti-krat toku okul, koker de bi njo pobov, pred jaflim, ali na pafhi, ali na poti. Kader je leta bol^sen pozhafna, ona y’zhafsih v’uekt?nh urah, v’ zhalsih v’enimu , dv^h , tr?h, 1'htirih dnevih umory. Zheis konzov tih malih shilz prevezh krivy, ali b?lle fokrovze v’luknize , ali v’ta gobaft kolstih pluzli noter lili, more shvina kre-pati, slafti takrat, kader leta go-ball kofs kry vTe popija. Zhe pak v’ta gobafti kraj ne kry ampak b^la lokrovza pride , inu zhe ta shvine na konzu t§ bol?s-ni eno shl^mo is n o Ha ali is gob-za vun m^tzhe, pride ona od boksni , ali pak fe sazhne fufhiti, hira, inu j?tko doby. V'leti boksni ima shvina eno teshko fapo , ali savolo terdobe tih pluzli, ali pak sa tu, kir je tu gobaftu is lokrovzo napolnenu. Zhe fe ti shvini puflia, rata nj? n?kolku loshej. Ali leta odl?-ga ne terpy dovgu, sa tu kir tu pufhanje usame 1? lamo kry is tih sliil, ne pak taistu is lukniz tih pluzli, kar fe je noter ulilu. Nar ig . Nar bolfhi je^per ti bdlqsni ih o fhpaga ( kat?ra fe po n^mfhku; Haarfeil, Jjterband imenu je), na perli perv?sati, kosho na perfih s’euitn resb^lenim sa en tolar fhi-| rokam shel?sam v’enim ali dvdo parkli sgubili. Zhe parkli odpadejo je huda _ bol?sen, satorej jih je tr?ba sgo-[ dej varvati. Sa tu je narbolfhi , de fe ta shvina v’tekozho vodo poftavi , koker hitru fhfpati sazhne; ali pak le-morejo nog? s’zhilto vodo prov dobru inu prov po goltu smyvati. Kolkerkrat fe shvini noge umijejo , fe morejo taiste s’mokro lonzharsko illovzo , med katero fe pov shlize Silberglet j?fiha ( kat?ri fe v’ Apoteki doby ) ulye , po z?limu urozhimu inu otezliemmu m?ftu deb?llu nama-sati. Koker hitru fe illovza pofufhy, fe ima supet s’vodo inu lilberglet 3?fiham pomozhiti, inu koker hitru turji pozlijo , le imajo leti g’ ravnu taisto vodo ufak dan dvakrat smyti. ft Toku fe ima naprej dellati dokler fe nog? sz?ljo. Noterdati fe nima slivini drugiga koker kamnana lov lisati. *> Na leto visho fe ima tudi s’tos' sdravo shvino v’zaker jiti, dokler j1 je urozhyna, potler pak leta bo- * l?seir toku neha. Tretja poltava. J Od Urshohov,inu perloshnostitih x sli vinskih bol?sni. ! i nPa pervi urshoh tih shvinskih 1 bol?sni je nesdravu ureme, ! nesdravu Klaftje ali futer, pre- : majhna fherb tih , kat?ri okul shvine hodjo, inu ftradanje t? shvine. Bol?sni uftanejo is nezh?dnosti t? shvine, is nezh?dnosti, tem-»ote inu saparze tih hlevov. e? i- Boksni pridejo is prevelike frume t? shvine v’enirau kraju 3 inu v’enimu hlevu. s Shvina pade v’bol?sen, kader fe -sa njo flabu fkerby, fe nje malu ftr?she, fe taista nezhfdi , inu kader nje tu doligre , kar je k’ »sdravju potrfba, poftavim kamni-■ta lov, hoja, biftra voda , zhift . luft. Yelika inu dovga urozhyna, velika inu dovga mokrota, megla , mokra toplota, nesdravi vetrovi dajo tudi v’zhafsih k’shvin-ski bol^sni perloshnost: Od ptuje shvine pride malu kdej bol^sen, ona pride od laftniga urshoha, inu od fpremenenja tiga trupla ali t? krivy doltikrat. Od sv?sd , od zoperniz , inu od drugih urashov, katere neumne shen? uganujejo, nepridejo ttikol bolesm. Shvina pade v’bol?sni, kir v’niskih pafbah pafse , kir fo p 1 fhe preplutje terpele, kir le sliv 3 na v’fpomladu presgodej na pafl ! shene , kir takrat na tefl 1 is hl?va gr?de , inu kir fe : jelenu preposnu v’hl?v dene. Shvina rata bolna, kir je po s mi ftradala, v’fpomladu Itaro fe| nyco travo jeala, inn fnesh^n vodo pila. Shvina sboly, kir v’polejtu sh* jo terpeti more, kir veliku uro zhyne preftojy, kir njo muhe inu druge merzhefsa grisejo: ki 4Sfnze , vode, drevja, podftr^fh ja na pafhi nima. Zhes shvino pride bol?sen, kii je njena pafha revna, gola, prafh na, blatna, mahovnyta, s^ernjatf inu drugim fhkodhvim rezhm)! prerafhena , inu s’pajzhovHaini prepredena. Shri- r Shvina more sbol?ti, kir dofti-p krat z?la nj?na pafha ne ene prid-1' ne travze nima, de bi njo sau-f! shila, inu fvoje sdravje ohranila. H Ona boleha, inu konz jemle, kir j fe vezhkrat po p?tdefs?t parov na enimu m$ftu pafse, kateri je polji kamna inu kertyn , inu v’kat?ri-s mu bi kom e j enu famu shvinzhe '1 sadofti pafhe najdlu. u V’jefs§nu sboly shvina, kir na-m$ft trave meglo, Hano, ali fneg £ poshira, kir fe na deshu mozhi , 3 mu pres^buje. 1 Po simi shvina sboly, ali fai 1 Vbol^sni nagnena rata, kir je v* majhinih , nezh^dnih , gnojnih , lmradlivih hlevih saperta ; kir fv?tlobe, proftorja, lufta inu okna inu drugih potrebnih rezhy nima, katere ib k’nj§nimu sdravju. V’letih luknah je shvina koker v’jamah sakopana, s’pajzhovnami premr^shena, inuv’gnoju gabrski z de- detia : tukej tizhy s h vi n a z?lc simo, bres poftr?shbe, bres luftaih' per l^vni mervi, ali flami. in e Shvina pade v’boI?sni, kir jeji nj?ni hl?v na gnojnizo poftavlenyj kir fo dvoryiha, inu ulze po vaf-s?h nezh?dne , inu kir zhlov?fh-ku inu shvinsku blatu okul hl?vati na kup kidate. ij :e K’bol?sni t? shvine pomaga, kini ni? k:trpnyte foly nedafle, kir vezh shvine redite, koker pafhe inu klaftja premorete, inu kir njo v?zhnu movsete, de uefamu ml?- s< ku temuzh tudi kry is nj? ul?- i zhete. i Vafha svina pogine, kir nj?no flitato neposnate, kir to dobro od \ te Habe forte nereslozhite, kir j nepreudarite, inu nepremiflite , • koku bi fe ona lama redila, aku 1 bi s’jel?ni inu drugim sverynami v’gojsd?h shiv?la. . 29 !c Vy perpomorete k’bol?sni t? ajhvine , kir njo nezhedite , ne-univate , nezh?i’hete , nekople-e, inu kir ona vezli blata na le ©i nolsi, koker mefsa na koit?h vifsy. ' Vafha sbvina hira inu sboly, *dr njo 'sM^llam pretegnete , kir ije ule forte flikodlive rezliy no-:er dajete , kir nje kry pufhate, ‘tir njo vezli sdravite , koker glajfhtate , inu poibreshete. Bolesni ratajo hujfhi, kir to idravo shvino od te bolne nelo-fcliite, kir ti bolni uefireshete , kpker ti bolni grede. Bolesni jemleio gori, kir ti sdra-vi inu bolni sliviin kry pufharte, had njo smirej kej mezlikate, >bu nje 1’hkodlive arznye noter-dajete. Bolesni rafsejo, kir blatu is pod dbg tih boluiii nelpravlate , kir b 3 kry, 3o $8? kry, kat?ro njim fpuftite, v’hl? vu fpuftite , inu kir to zerknem shvino glo-boku nepokoplete. Tukej je nekolku tih urshohov od katerih shvinske bolfsni pri dejo. Vy bofte vidili , de fte doftikrat lami krivy , zhe shvinž sboly , kir s’njo nelpatnetnu v zaker gr?fte , iuu njo premalo glajfhtate. Jeleni, vovkovi, medvedji in« druge sveryne, kat?re pod vafho fkerbjo nifso, lo po r?dkimu bol' ne : ope 1? takrat zerknejo , ka' der njim j?fti, voda , luft, sdra-vu ureme smanka , kader lud?ifl v’p?ft pridejo , inu kader jih oni red?. Kar vy fallite, fkasy shvini tu sdravje, kry, inu shivlenje, fpre-,minynj?nu truplu , inu njo k’bo-l?sm perpravi. Na leto visho, inu is tih urshohov , kat?re fini povodov, pride v?zhi d e ji tih shviu- svinskih bol?sni, skus let? fe boksni usdignejo,hudeokulltave pridejo , inu fe ta fhkodliva r?zh v* truplu perpravla , kat?ra 1'e fku* merselzo inu urozhyno doftikrat v’ftrup fpreoberne. Zheterta poftava. Pervi resd?lk. Od t? sdrave shvine v’tih kraj?h., kj?r bol?sen ultane. oker hitru v’eni vafsi ali ▼’ enimu hl?vu shvinska bol?-sen ultane , tamkej ny želu nobene ali pak malu sdrave shvine. Ta shvina, per kat?ri fe bol?sen nevidi , ima eno fkrito bol?sen, ali pak enu perpravlanje k boksni. ISiizh mejn veuder vy m?-nite , de fe uta shvina dobru po-zhiiti: vy toku m?nite , sa tu T kir shvina j?, okul t?ka, movse,-inu je bol vel's?lla , koker ta bolna. Al vy 1'e motite, kir sdrav-je neposnate. b 4 De De fe v’t?mu motite, fte loh-ku previshani , zhe enu malu fpremiflite. Sakaj komej fte tega ali uaigavola, to ali uno kravo sa sdrave dershali, fe sh§ oni na tli h valajo, inu dajo ozhytnesna-minja, de jih je bolesen popadla. Nikar nem?uyte, de fhe 1? takrat shvina sboly, kader njo pojemati vidite, ona je sh? veliku dny, Vzhalsih veliku tednov, inu niffzov popred bolehala. Toku fe slafti per taistih bo-lesnih sgody , katere pozhafsi lesejo, inu od domazhih urshohov pridejo, katere savolo liesdravi-ga uremena , nesdravih hlevov , mu flabiga klaftja ali pafhe ufta-nejo. Toku fe tudi takrat gody, kader je popredtruplu, kry, inu shvotna mokrota fkashena , preden ena ozhytna inu videozha kolesen vun udari. Zhe Zhe fe prov ahtenga da, fe ta, zhdts per ti sd ra vi slivini ufe Torte rezhy s amer kaj o. Vy bofte vidili, de tazhals ny toku vefsel-la, inu urna, koker popr?d: de fe ozhy nizh vezli toku nefv?t-jo, jesik ny toku sdrave farbe, hoja ny toku terdua, dlaka ny toku shiva viditi koker v’ sdravju. Let? rezhy fe fpremen? , koker !'o okulllave t? b d?sui, one fo vezli ali mej n bl?de, kovne, temne inu shaloftne viditi. Doftikrat fe per kravah en zhafs , pr?de'ii shol?, mt?ku fpre-meiiy: rata puftu , vocl?nu, ;?d-ku , inu da mejil Sira inu Patra. Let? snaminja vezhdejl p.oprgd pridejo, koker bol'?sen vun udari. Taisti , kat?ri fo farni fkufli , fe bodo fpomnili, de fo kdej kej takiga samirkali , inu de fe na b 4 sdiav- 34 •dravje t? shvine v*bol^snih ny samefti. Oni bodo vadili, de ve-liku shvine sdravja nima, des lih fe sdrava sdy, inu de feme od ’ bol?sni sh§ dovgu popred v’shvo-tu tizhy , preden ona vun fhine. Drugi resdflk. Koku fe ima ta sdrava shvina tam-kej dershati, kj?r boksni regi raj o. he vy t? urshohe odrinete, od katerih fim jest v’ti tretji Po-flavi govoruv, bofte ufo shvino, katera fhe ny preblisu t? bol?sui, pred njo obvarvali, inu letu bode ta nar bolfhi arznya zlies bo-l^sen inu zhes fmert t$ shvine. Bres letiga prefkerblenja ny arznye, ny Apoteke, ny lvj^ta sa vaiho shvino. Zhe bol^sen v’fpomladu sgodej uftaue, preden fe shviaa na paf h® she- sli ene, tok fe ima fpreniifliti, koku je ona zhes simo glajfhtana bila, ali je kej vun hodila, ali je kej zh?dena bila , ali je per n j? kej samudenu inu oppufhenu bilu. Zhe fte vezli shvine, koker pak j§sti sa shvino imeli, tok shvina ny famu na klaftju, temuzh tudi na fvetlobi, na luftu , ua pro-ltorju, na hoji pomankanje ter-P?la. Zhe je letu, tok denyte prozi) to l'labo shvino , inu to, katere nepotrebujete ; dajte ti drugi vezli j^fti, proftorja , lufta, l’vet-lobe , ozhvdite hleve, inu dvori-fha, inu shenyte shvino per prov jafnimu dnevu na zh^dne inu fuhe dvoriCha, tok bolte njo pred bo-l^snjo obvarvali. Zhe ta fpomladajnska bol?seti posnej pride, tok pomiflite, zhe Jiifle shvino presgodej na pa-lho gnali, dejte ahtengo, kakfhna b 6 je 36 je trava, ureme, inu Ipjtna;zhe je shvina na tefhč' na pa-fho hodila, al je pak kej po-pr§d j^dla. Zhe (te kej v't?mu fallili, tok popravite kmalu, aku ozhete shvi-no obvarvati. Zhe bol?sen v’poleitu uflane T poglejte, kaj fte ali po simi ali v’ ipomladu fallili. Poglejte , kaj sa enu ureme je bilu, inu koku (le fe shvine ah-tali, ali koku le sdej gody: inu odvernyte urshohe prozh, kat?ii k’bol?sni perloshnost dajo. Zhe je nrozhyna, fufha, po-anankanje na vodi , na f?nzi inu drugih rezh?h to shvinsko bol§-sen fturila, tok je tr^ba sa hlad, sa ffnzo , sa kopo v’vodi fker-b§ti; de fe shvina pred kugo ob-varje. Shenyte slivi no po nozhi ne po dn^vu , ali iaj ne per hudi uro- ■ a ~ • ‘"y* 37 urozhyni m pafho. Zhe njo po dii^vii vun gn iti ozhete, sheny-te njo v^nzliue kraje, v’gojsde. Zhe shvi iji savolo niške pafhe, savolo pr.eplutja, inu povodnja sboly , shenyte njo na vikfhej paihe, na hribe ali goryze, ali jim pak v,!hl^vu j^fli dajte, aku njo obvarvati ozhete. r v . jehnskili bol snah , fpom-nice le , koku je bilu v’polejtu-: dejte ahtengo , zhe fe bol^sen sgoiiej ali pak na sadne v’jefs§nu sazlme. Zhe fe sgodej sazlme, tok pride od uremena , od pafhe, od hlevov, od peftreshbe, katero je slivina v’polejtu itptda. Zhe je sh$ posnu v’jefsenu , sna megla, mokrota, 1'lana, mras, predov-ga palha, urshoh tg jelenske bo« I^sfiii biti. Od 38 Od nal§senja bol?sni med shvino inu od pernefsenja t§ kuge, jest nozhem govoriti, kir je tu eua r?zh, od katere ludj? veliku govore, ampak malu praviga inu gotoviga vedo : inu kir je malu kushnih boksni. Al vender tol-ku rezhem jeft , inu fhe enkrat povfm, kar fim od konza pov?-duv , de imate per ufih boksnih to sdravo od t§ bolne shvine prozh dijati. D v? rezhy fv?tjem jeli sa shvino per ulili urozhinskih boksnili , de fe ta sdrava slivina ohrani, inu ta bolna osdravi. Dajte ti bolni inu sdravi shvini kamnite foly, kolker premorete, slalli ti rogati shvini , inu ovzami. Naveshyte obedvoji shvini, koker hitru ena urozhyn-sEa bol^sen ultane, eno prevuso, (katera fe po nemshku Haarfeil, ali Ajterband pravi) tu je preveša sa bule, na perfi, ali od svunej na •] §yj* 3? na tima kraju, kjer fe od snotrej per ti bolni shvini imetje ali opa-lenje nallavla, inu njo umory. Puftyte ti bolni iau sdravi shvini to prev?so tok dovgu 7 dokler zhilto, b^llo inu nizh fmradlivo fokrovzo vun ul^zhe, puftyte njo fhtirnajft dny ali try t?ane pod kosho. Letu fizer ufelej gvi-fhnu nepomaga, al vender v^zdti dejl je ta narbolfhi pomozh v’ shvinski bol^sni. Kor?n , kateri fe Tallovje ali zhmerykr imenuje ima eno enako , mozh. Leta koriti fe ti bolni inu sdravi shvini fkus kosho , katera fe ima prerisati, utakne , inu rav-nu tamkej noter d?ne, kamer ko-vazhi to flipago ali prevtso sa lule d?vajo alijerm^nz ucakujejo. Zhe vezli okul t?h rezhy ote-zhe , inu fe loderge fkup sbe-re, bolfhi je, aku 1? vun ftezhi sa- 4o sa.more. Ti kumerni shvini fe nefme leta r?zh toku dovgu gori purtiči, koker ti debeli inu mozh-ni, kir ta previsa inu zmeryka, ali Tallovje tim kutnernirn prevezh. fokrovze inu mozliy is shvota po-t?gne. Zhe bula nesrafse, inu fe fo-derga nesbira , temuzh fuliu ofta-ne," tok je en Hab pomenk. Letu je enu snaminje, de zhutlivost smaiik'ije, inu de je sli§ shivlen-je 1'labu. P^ta poftava. •P er vi resd?lk. Kaj fe ima s’to bolno shvino sdaj-zi pozlati, kader bol?sen vun udari. ."jpT oker hitra per ti bolni shvini .1^ iuu per ti mertvi, kader le-\o gori d^nete , snaminja najdete , od katerih fim jest v’ti drugi 41 gi poftavi popifvanje dav, snate vy bres zvibla v?rvati, de je valilo shvino bol?sen umorila. Zhe je od t? bolne shvine blatu hit?lu, zhe je tifhanje terp?la, zhe je lij? shl?ma is ozhy, inu fmerkl is nofsa t?kuV: zhe je ta tr?tji vamp sTuhim klaltjam iia-polnen, tok verjemite, de vamp-na fuhota, ( po n?mfhku Loser-dire) regira. De je leta bol?sen ftrup?na,inu nal?sliva , Cm jest sli? pov?dov. Ta perva more tedej val ha l’kerb biti , de to sdravo shvino od t? bolne prozh denete, inu njo nizh ikupej piridti nepultite. Zhe je letu nemogozhe, kir j® t? sdrave sliviue prevezh v’hl?vu: tok imate, kader per eni kravi ali enimu volu bol?sen samirkate, per ti prizhi taistu shvinzhe na enu drugu m?ltu delezli od t? sdrave shvine prozh peliati. Ta 42 kraj , kjer je tu bolnu shvinzhe llalu, taistu, kamer fe je onu per^ takuilu, inu ta pofoda, is katere je jf dlu ali pilu , letu ufe fe ima ^rov dobru ozhediti, umiti, po-fufhiti, inu flie 1? zhes veliku dny potler nuzati. Koker hitru ta bolna shvina na timu meftu ftojy , kj?r ima fvo-jo bolescn predati , puftyte nje sdajzi pod perfmi med kosho inu mefsarn ta korenTallovje utakniti, (kateri fe v’Apoteki Niesivurkel pravi) ali pak to shnoro (ali pre-▼eso sa bule) goridjati. Tudi je dobru koslio pod tr?-buham na dveh ali treh krajeh s’ enim sa en tollar fhrokim resb?-lenim shelesam pershgati. ali fkus eniga saitopniga kovazha pershga-ti puditi, dokler terdu erjava rata. Lete try rezhy fo v’leti boles-ni inu utih drugih , per katerih le drob uname , ali sagory, nar- bpl- bolfhi pred ufim drugim ; Al one fe morejo sdajzi od sazh^tka nu-zati, inu prov mozhn? narediti; sladi more ta shpaga sa bule dov-gu ul^zhena , inu zhmeryka , ali Tallovje dobru inu mozlinu biti. Drugi resdflk. Iioku fe more ti bolni shvini kladi, inu naprej pokladati. i bolni shvini nimate nizh ali želu malu od t?ga j?fti dati, kar je per sdravju j?dla, slafti od fuhiga futra ali klaftja; svunej kakfhnu sglfhe , kat?ru ji j^fti di-fhy. Al kej takiga fe shvini malu-kdej lubi, sladi v’pervimu t?dno £? boksni. Nam^ft fuhiga inu navadniga futra snate shvini y’zhafsih en droben kofz kruha s’foljo inu ftrel-niin pulfram potr^lseniga j?di da- ti. ti. Letu j?d je futer inu tudi arznya. Ravnu toku sdrava je ti bolni šhvini r?pa inu korejne, kifle ja-tiilka, fladku s?le, inu druge verc-ne s?lflia. Let? rezhy dajo mozh, smajnfhajo to bul?sen inu njo jaglej ltur?. Le takrat nj? one fhkodjejo , kader le nj? guufsjo ali merijo , ali Ce nj? po lili v’ govt urivajo , inu jih lama od le-be nozhe j?lti. Zhe je jesik fuh , umasan, ali, sM?maft, tok slivina nozhe j?fti, sj^fti je Iptu takrat, kader je jesik fuh’, erjov, ali zherri, fiz er pak malukdej kej k’l'ebi usame.' Kar nj?. polubi, jo v?zh dejl ols,olene9 ‘grenkalle, ali kifle res. zTiy , koker liitru fo pak. jesik szhifti, inu le od njega 1'korji, sbU;W.?r^.li butu odvaly, je etiu suarriinje , ije-le bol?sen udaja. De je sh? bolfhi, pokasjie sli vina farna ; sakaj kmalu potler sazhne nj§ ravmi taist futer j?fti difha-ti, kateri je nj? vsdravju difhov. Ta bolna shvina , katera fvoj futer farna od febe v’zhafsih popade ? malukdej v’nevarnost t§ lmerti pride. Taista shvina pak, kateri l'kus fh?ft ali ofsem dny nizh nedifhy j?fti, more konz usfti, zhe le bol^sen naglu ne-fpremeny. Ti bolni shvini fe ima fizer fkus fh?ft ali ofsem dny prov malu j?-fti dajati. Vender fe more n j? Ufe forte futer pokasati, de fe vidi , zhe fe njg letu ali unu j?fti polubi. Letu fe more fufsebnu V’fr?duih dnevih t? bolesni, tu je po tih pervih inu pred tim sadnim fturiti. Ampak 1? famu pokasati, ne naprej poloshiti , dokler ne-bode prov shelnu j$dla, de fe nj$ gnulilu nebode. Tudi fe nima ti bolni shvini, dokler je s’njo nevarna, fkus pta- je 46 je l«udy, temuzh fkus domazhe j^fti dati , sakaj od tih , katerih je vajena, raji'hi usame, koket od drugih, katere neposna. Taisti grobu falle, kateri shvi-ni futer v’Gerlu shokajo, ali kok dergazh poshirati filijo. Kar fe shvini j^fti nelubi, inu kar nofsu fmerdy, tu shelodz liepozira. Vender snate shvini, kader dovgu kruha, jabuk,r?pe, ali s§la-ali kej drugiganeushije,okul fr^de ' t? bol?sni enkrat ali dvakrat en mafselz ali eno libro gofte mozh-nate inu dobru salolene vode noter uliti, . Slafti takrat fe more toku Itu-fiti, kader shvina po goltu , mozhnu iuu s’veliko t?sho firje; takrat fe pak nima jiizh l”oly Bm?fs djati. Zhe blatu, kat?ru od shvine dere , mozhnu fmrady ; ali zhe od nj? nj§ erjava voda ali ermen shmu-kel gr?, ali zhe je shvina slo of-slabena , toku fe ima ta mozhna-ta j$d , po t?mu ke je goftu sau-r?la , s’enim majhnim kosarzam vina, ali mozhniga volla salyti inu kader je toku r?dka , slivini noter ulyti. Kar Klaftje ali futer amtizhe, fe imate sufsebnu po lejtini visha-ti: sakaj ufake kvatre ima shvina druge forta vefselle sa j?lti, druge Torte truplino poftavo, inu kry: koker ureme, urozhyna ali mras s’fabo pernefse. Polejtu lubi shvina sdravo godno travo : v’mokroti fuhu klaftj?, otrobi, dufh?ze s?lfha : v’jefs?nu vertni fad , inu grenkafte s?l-fha: vTpomladu ne prefuhe, ne preselene rezhy. Koker je zhafs, koker je shvina, koker je truplu, bol?sen, ali kry nfhafana, tok f© let? rezhj sa 48 $0$ sa sdravo inn bolno shvino arz-nije. Tretji resdelk. Od piazlie t? bolne shvine. TEZoker malu fe fm? bolni shvini per vampni fuhoti inu drugih urozhynskih bol?snih v’sa-zh^tku j?fti dati, toku pbgoftu fe more nj§ piti dajati. Dobru fi letu samirkejte. Ta nar sdravifhi pyazha, katero jest sa bolno shvino v?m,je s’mervo saur?ta voda, tolkusafo-lena , mlazlina , topla ali hladna, kolker okulftave pernefsejo, inu koker shvini dul'hy. K’let$mu lejtna, forta t? bo-l?sni, forta 4? -shvine inu druge okulftave veljku perpomorejo. Siliti pak fe fm? shvina kleti piazhi toku malu, koker malu fe fe ona fm? liliti leto ali uno r?zh jf?lti, na navado inu na nagnenje le more veliku tukej gledati. Zhe shvina rajfhi shejo terpy, koker de bi vodo od mervepila, tok fe nj? da voda , ali tu, kar je piti navajena. Let? piazhe fe pak shvina v’ kratkimu navadi, aku fe nj? nek-t?rikrat zhes dan gobz inu jesik s’taisto fplahne. Koker hitru fe ona na shmah let? piazhe navadi, njo rajfhi pije, koker vodo. Voda od merve rata enamozh-na arznya, zhe fe ona od sazh?tka t? bol?sni s’lalpetram ali Solitar-jam , sa t? flabe paks’fkorjo od kruha, inu sa t?, kat?re fmrad-livu blatu, ali gnilo plundro fir-jejo , s’dv?mi perifham ftovzhe-ne grobe hraftove fkorje sm?fha-na nameft zhifte vode shvini pi- ti da. C Zhetefti resd^lk. Od hlevov t? bolne shvine. JJl?vi ali fhtalle t§ bolne shvi-ne morejo velike, vifsoke, proftorne, inu luftue biti. Shvina more dofti naltille pod fabo im?ti, inu leta fe more, kol-kerkrat je tr?ba vun smettati,inu druga natr^fti, slafti takrat, kader bol^sen shvino doli polosby. Ta mokra 1'lama fe more sdajzi prozh us?ti, koker hitru je polzana, al od foderge pofhkrolleua, kat^rai is turov vun tezhe. Ravnu toku fe more s’tim bla-tam fturiti , kat^ru shvina vTilni drilti vunkej zhes naftillo od lebe fhkrofy, de bi lih dellezh blu. Narbolfhi je v’polejtu per ti v^Iki urozhyni sa bolno shvino , de fe sa njo na polju utte is goltih vej od drevja, is germuja, ali S1 is 1‘lame nared? , inu fe v’taiste ’ ta shvina poftavi. Venderfe more tukej na f?nzo, na vodo, na blishnost t? utte,inu na ufe tu dru-gu alitenga dati, kar k’ftr?shbi, k’sloslmosti, inu k’potr?bi t? bolne shvine flifhi. Narbolflii kraji fo v’polejtu od-perte fhupe per hifhah, vertji inu blishni gojsdi, v’kat?rih je luft, voda , inu f?nza fkupej. Zhe imate v’polejtu to bolno shvino v’fhtalli , tok imate faj duri, inu okna, liozh inu dan od-perte puftiti: inu zhe je velika urozhyna , imate okul duri inu okul okni ufakdan nekt?rikrat s’ hladno vodo mozhiti. Prov dobru je tudi sa to bolno shvino , de fe, dokler je l'he per mozhi, sajtri, inu sv?zher eno uro na luft vunkej fpufty. Zhe bol?sen, poftavim vamp-na fuhota v’fpomladu ali v’jefs?-[ nu regira fe more ta bolna sh vina v’fuhe inu tilejtni gorkoti namerjene , lnashe , inu luftne hleve djati; po nozhy feim. jo duri sapr?ti, okna pak odperte pu-lliti. Vender fe ima ta bolna shvi-na tudi v’Iet?mu zhafsu v’jalhi-mu urem?nu is hl?va fpuftiti, dokler je fhe tolku per mozhi, de njo snate lpuftiti, Kir toku dobru vampna fuhota, koker ena druga bol?sen, kat?ra shvino naglu umory je ena uro-zhyuska bol^sen, tok varvejte , de njo pre gorku nedershite. Sa-kaj zhe njo pregorku dershite, tok bode bol?sen hujfhi, inu shvina usame gvifhnu konz, kir velika gorkota urozhyno , inu merselzo pogmira, inu letu obe-dvoje ftury , de shvina poginiti more. P^ti resd^lk. Od poflov, ftr?shbe inu glajfhtan- ja t? bolne shvine. \ ^a shvino fe more delovna, ^ svgsta, inu urna dershyna im?ti. Med tim veuder morejo tudi gofpodarji inu gofpodyne fkerbni mu zhujfzhi biti; de bode jutri ta bolna shvini toku poftrfrshena, koker dons. L? j?d, inu tu, kar fim fvjetvor ny lamu arznya , temuzhtudi poftr^shba inu glajflitauje tg, bolne shvine je arznya. Ta bolna sli vina fe more ne fa-mu ufaki dan ofnashiti, ozhfditi, vun pellati, inu napajati, temuzh tudi le more vezhkrat na dan gobz inu nofs omrnyti, .jesifc is foljo poftergati, ozhy obrilsa-ti, foderga kat§ro.Tallovje, l'hpa-c 3 ga, h S6£ ga , ali resb^lenu shel?su na perjih ali na trebuhu l'kup sl?zhe , s’zhillo inu olsoleno vodo prozh lprati. Taisti , kateri okul bolne shvine hodjo, nefm$jo v’qaiste hl?ve, inu hifhe hoditi, kjer je shvina fhe sdrava; sa tu, de oni perloshnost nedajo to bolesen resnelsiti, ali faj de savolo t§ga nebodo obdovsheni. Ravnu toku fe druge rezhy, kat?re le per bolni shvini nuza-jo, nefm?jo v’t? sdrave hlgve prenafhati , poftavim : klaftje , merva, pofoda; temuzli fe morejo popr?d lprati, inu ozhiltiti* Inu toku fe more d?llati, koker dovgu bol^sen nejejna. She zhes nekt?ri zhafs, pot-ler snate leto polodo inu perpra-vo , is katere je ta bolna shvina pila ali j?dla , sa to sdravo sanu-zati: vender fe more popr^d ff dobru smyti, poftergati, ina oU 1 nashiti, s’kropam popariti skladno vodo poplakniti inu dobru po-lufhiti, preden le nuza. Slama , katera fe je ti bolni shvini podftilala, inu gnoj le more ispod nog tili bolnih inu tih' sdravih prozh us?ti. Sakaj leta obedvojim shkodje. Pervizh tim bolnim , kir boh;sen pogmira, inu nevarnejfhi ftury ; drugizh tim sdravim , kir od tih bolnih pride, inu tedej bol^seli pernelse. Nar-bolfhi je , de fe leta flama inu gnoj sv^zher inu sjutrej per hladu vun 1'kida inu kmalu v’semlo pokople. cSh£fta Poftava. ITTobru podvishanje km?tifhkih JLJ^'ffjj(jy 0ti fhpoganja till''ai'zr-nyi, inu od osdravlenja tih boksni te shvine, kar ima en ufak-tefi prebrati inu preudariti. c 4 Ufe Stt® Ufe arznye nizh nepomagajo , zhe le ti bolni shvini dobru inu po ordengi nepoftrgshe , zhe le toku neglajfhta , koker fim jest sgorej naprej pifsuv. Ufe arznye fo ftrup , aku fe ti bolni shvini presgodej, ali pre posnu, prevezh ali ob drugim zhatsu dajo , koker bi im?lu biti ; deslih bi bile t? narbolfhi inu nar nedovshnil'lii. Ufe arznye, katere shvini da-, fle , njim sa tu dalte , de imajo pomagati, kir pak njih mozh ne-posnate inu neveste , koku inu kdaj pomagajo , tok n j? taiste v’en van kje, k’njeniinu k’val'hi fhkodi noterdajete. Ufe arznye, katere voda ne-resmozhi, inu v?zhdejl is taistih, katere fe v’vodi resval?, fo ti shvini fhkodlive, katera negrilse, inu nepreshv^zhi. Ufe llikod-je ‘ ti shvini, kar njeni vamp nefzira. f7 I Ufe arznye, katere ti bolni shvini dajete, nj? v?zhdejl l'he 1? ta zhafs dajete , kader sli? ona nizh vezli ne grise , inu nepre-shv?zhi,inu po t?m takim l’he 1? tazhals , kader sh? t? arznye 1'hkodvati morejo. Vezli dejl tih arznyi , ja jest snam rezili« ufe arznye katere vy ti bolni shvini dajete, to take rezhy, kat?re en sdrov shelodz skas?, tesbe , drashjo, ftiskajo, inu nadl gvajo , rezhy , kat?re gnulsenie , drilto, put obud?, inu kat?re tu truplu nepokojnu ftur?. Oiie nilso arznye , tetnuzh, ko-ker fun sli? pov?duv, one fo ftrup. Arznye fo 1? takrat prave arz-nye s, kader Ib po okulttavah t£ bol?sni isbr ine, ob praviinu žbaf-su, v’pravi miri inu v'itak Hi. perr loshnostih noter dane, v’kat?rih pomagati samorejo : ali v’kat?rih laj 1'hkodvati nemorejo, zhe le s* bol?snjo ;tok rekozli prepirajo. Zhe le toku nedajo, ali zhe fe der-c 4 gazk f8 $0$ gazh dajo, ali sberejo, nifso arz-11 nye temuzh ftrup. Leto saftopnost vafs navuzhiti, neftojy v’moji oblafti, n\ore biti tudi v’vaflii oblalti neftojy taisto toku fe navuzhiti, kokei* fe more fturiti. En arzat, kateri dru-giga nedflla , koker de leto sa-itopnost l‘htedyra , ravmr ‘tolku zliafsa k’let?mu potrebuje, kolker zhafsa ti nar pridnifhi inu nar boll hi med vami, khiavuzhenju te visim shvino rediti, pojle ob-delvati, inu km^tvati potrebujejo* Shvino dobru portr?zhi, inu glajfhtati, nj? arznye v’bol^snih dajati^' inu ule tu lluritikar fitn vam naprej pilsuv, letu lh>jy v’, vaffii oblalti:, letu imate inu sa-I morete ititfriti. n*v ^, J. . X V J** Ju f ■. -iti) J, *✓-* O •< A*. • Ci v-- k Zhe ufeletu sveftu fturite, zhe toku delate , koker lim jest do sdej pravuv, inu naprej pifsuv, tok vy gvifhnu take rezuy nu- ?9 * ! zate , katere vam inu vafhi shvi-ni nuzajo. V’arznye tih ludy inu t? shvi-ne fe pak neim^te m?l'hati: let? vy ne saftopite. Sturite, kar sa-llonite, inu sapopadete, tok vam prov od rok pojde. Letu ny lamu od kuge temuzk tudi od drugih bol?sni r?ls. wJ:T j' r . » i ■ 7 i ■ • Kar k’flx?shbi inu glajfhtanj« t? bolne shvine flilhi, lim vam j^st obilnu resloslmv. Vy fizer nebofte ulako bolno shvino os-dravili , al 'vender boste veliku shvine obvarvali, ob katero bi perldili, aku bi letu pev?dili. S’osdraylanjam t? shvine toku ftojy, koker š’sh,tuvjo inu s’noter fpravlanjam tiga pojlskiga ladu. Obedvoje negr?de poulod , na ufih kraj?h, inu ulaku lejtu ena-ku' od rok, aku lih io osdravle-niki inu shajnyki smirej eni. ,'' Ure- 6o Ureme, inu lejtna fe toku v’ bol?sni inu osdravlanje t? shvine m?fhajo , koker v’rafsenje inu v’ sh?tvo tiga pojlskiga iadu, inu perpomerejo ali k’dob rim u ali k’ hudi mu. L ( Bol?sni, katgre od bolnih zliaf-sov , od hudiga urem^na, od 1 la-biga klaftja , od nesdrave pa-fhe, inu drugih hudih urshohov pridejo , fo nevarne , doftikrat fmertne. Taiste pak , katere is mejn hudijviurshohov utfanejo , ib rhejn nevarne, inu mejn hude. Sidrna Poftava. Od Shpoganja tih kosh t? Zerkne-ne sii vine, od njgniga sakop.yan« . ja inu od ihashenja 'tih hlevov.. (|^d kosh t§ zerknene shvine ta sdrava nenal?se bol^sen, zhe une bolfsen uy nal^sliva inu kushua bita. r^iu Ven- Vender snajo let? koshe Hrupne , inu fhkodiive ratati, zhe le toku dovgu is shvine doli ne-potfgnejo, de kry gniti, drob inur melsu fmerd?ti sazhue. Letu fe v’ polejtu per veliki urozliyni sh? v’nekt?rih urah sgody. Koshe fe tedej is zerknene shvine nigdar presgodej doli ne-potfgnejo. Ta zerknena shvina fe nefm? nikol vhifhi, na dvoryfhu, ali na timu m?ftu odr?ti, na kat?ri-mu je ona konz us?la. Temuzh ufelej tamkej, kj?r ima v’semlo sakopana biti, inu zhe fe v’po-lejtu per gorkimu urem?nu v’ dv?h urah neodere , ima njo go-fpodar sgubiti , inu per ti prizhi s’kosho ured z?lo sakopati. Taista zerknena shvina, katera je per shivlenju gnila, kushne ture ah ftrup^ne fpufhaje na shvo-tu inifla, ima s’kosho inu s’vov- no pred sakopana biti. Iriu letu sa tfjga volo, kir takfhne kosbe fo sa-1 volo flrupa drugi shvini 1'hkodli-ve, inu savolo fpufliajov ali grint | nilso sa nobeno rabo. V’nal?slivih koker tudi v’dru-gih bol?snah fe imajo koshe, ko- | ker hitru fo doli pot^gnene , s’ rnerslo vodo fprati, potler flitir j inu dvajfset ur v’lugu ali v’l'ole-ni vodi namakati, inu potler na v?tru pofufhiti. Zhe je pak ena filna kuga , de veliku shvine v’kratkimu pozerk-ne, tok fe imajo koshe sdajzi v’ eno veliko kad 1‘kup ifr§zhi, inu foleno ali s’golunovo ali lideko-vo vodo dobru salyti. De vy v’letih nefr^zhah faj koshe od vaflie shvine obdershite, lim vam jest visho letu fturiti dav. Vy morete pak ule tu ftu-riti , kar fim vam pov?duv, de nebofte vafs, vafhe fofs?de inu ? ,ž$lo dushello fkus vafho sani--.icernost ofhkodvali. Savolo ptu-■ je fhkode boste vy 1'htrafani, inu j sraven fhtrafinge koshe s’truplam t? mertve shvine sakopati per-! morani. Sdajzi po t$giu, kader fo koshe is truplov doli pot?gnene, | fe morejo , udji, kat?ri le fhe koshe dershe, odi skati , inu s’ truplam , s*krivjo , inu ufo ne-zhsdnoftjo ured ofsem zh^vlov > gl oboku v’tla sakopati. Po t?mu ke je letu fiurjenu, fe morejo t? m?fta, na katerih je ta bolna shvina Hala, ozli^diti, le-lenyna inu pofoda shnozhnim lu-gam prov zhillu smyti, okna, (inu duri gori odpreti , inu ufe dobru prevarati. ■ w »SnKtSi v’.5 >, ■ ■>* “■^KSe ■ ~ ' ’v;»A . S . <. ■Ev £7 ■# ■■ ijfc" tV**, wt%».