PtStnina plačana v gotovini Ixkaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poSti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na750Din, za inozemstvo20Din Račun pri poštnem Cekovnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba C«na 1 Dia Red&kdj« in uprarax Celjc, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažnjejo le po možnosti. Štev. 17. Celje, petek 24. februarja 1933. Leto XV. Jubilej človekoljubnega dela 25-letnica za&čite dece in mladine v Celju Državna krajevna zaščita dece in mladine je praznovala v torek 21. t. m. zvečer petindvajsetletnico svo- jega obstoja s skromnim, a prisrč- nim obč. zborom, ki se je vršil ob po- voljni udeležbi v mali dvorani Na- rodnega domaL Namesto obolelega predsednika gosp. Joška Bizjaka jo otvorila in vodila jubilejni občni zbor podpredsednica ga. Ela Kala- nova, 'ki je iskreno pozdravila vse navzoče in še posebej omenila, da je Jbil prvi predsednik in ustanovitelj društva. g. dr. Anton Schwab. UCitelj g. Janko Kramer, ki že 23 let z veliko ljubeznijo in požrtvoval- nostjo opravlja posle dn.istv3ii.ega tajnika, je podal izčrpno kroniko «Iruštvenega delovanja v 25 letih. Društvo, ki je eia prvih in najsta- rejših dobrodelnih organizacij v Ce- lju in okolici, je bilo ustanovljeno 1. 1908. pod imenom »Društvo za rar- stvo in oskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju«. Namen druStva je bil in je zaščita bedne, zapu scene, osirotele dece in dobra vzgoja mla- dine, ki je v vzgoji zanemarjena ali v nevarnosti, da se zanemari. Več let pred vojno se je v vsakem sodnem okraju ustanovilo »DruStvo za var- stvo otrok«, tako tudi v Celju. Toda to društvo je bilo popolnoma v nem- Ških rokah. Slovenci so hoteli imeti svoje društvo in so ga ustanovili le- ta 1908. Od ustanovitve do prrvtata je predsedoval društvu g. dr. Anton Schwab, ki je že leta 1912. skušal do- sed, da bi se vsa slovenska društva na Spod. Štajerskem združila v c.en- tralo, ki bi bila protiutež neniški centrali v Gradcu. Nekaj naših dru- Stev se je za to takoj odločilo. Usta- novitev centrale je preprečil izbruh svetovne vojne. Leta 1919. se je g. dr. Schwab od- povedal predsedstvu. Od takrat predsedaje društvu z malo prekinit- vijo leta 1924. skrbni in zaslužni predsednik Sol. upr. g. Joško Bi/jak. Leta 1924. je bil izvoljen za predsed- nika Solski nadzornik g. Ludovik Cernej, ki je po enem letu zapustil Celje, nakar je g. Bizjak zopet pre- vzel vodstvo društva, kateremu že skioro 15 let posveča vso ljubezen. Do prevrata je bilo druStvo nave- zano zgolj na prispevke dobrotnikov. Pri celjski okoliSki občini je Že v za- fcetku našlo izdatno zaslombo. Tudi celjski denarni zavodi in vsa jav- nost je rade volje podpirala dru- Stvo, tako da je lahko pomagalo po- vsod, kadarkoli je Slo za zanemar- jeno ali bedno deco. V 25 letih je za- Ačita zbrala in razdelila revni deci v obliki darov veliko skupno vsoto pol milijona dinarjev. Ta znesek je bil nabran z napornim podrobnim de- loin, z nabiranjem malih darov in z dobrodelnimi prireditvami. Leta 1920. je druStvo postalo »Drž. zaščita dece in mladine v Celju« in Je prejemala gd države izdatno mie- seöno podporo. Sedaj je lah'ko delo- vala Še uspešnejše ter je dobila tudi potrebno avtoriteto. Ko je leta 1923. država ukinila redno podporo, sta priskočili celjska mestna in okoliä- ka občina na pomoč z vsakoletnimi izdatnimi podporami. Tudi celjski denarni zavodi in vsa javnost je pod- pirala društvo. Zaščita je napredovala od leta do leta. Poglobila je skrb za bedno, za- «tavljala si je vedno nove naloge, fclanstvo se je množilo. Z vsakoletni- mi cvetličnimi dnevi je zbirala sred- *tva in prirejala od leta 1920. lepe božičnice za revne uCence celjskih narodnih Sol. DruStvo je od vsega začetka mislilo na gradnjo lastnega doma in je v ta namen zbiralo pri- spevke. Mestna občina je zagotovila posebno zemljiš&e, toda; društvo je moralo zaradi denarnih težkoč opu- stiti svojo namero. Na. piošnjo za- ščite je bilo z izdatno pomočjo mest- ne inj okoliške občine 18. januarja 1931. ustanovljeno dnevno zavet.išče v Celju, ki zelo dobro uspeva. Največji dobrotnik druStva jr- bil pokojni celjski veletrgovec g. Anton Kolenc, ki je bil od ustanovitve dru- št.va do svoje smrti blagajnik zašči- te. V svoji oporoki je zapustil ubogi deci veliko hišo v Trstu, ki jo bila prodana, obresti pa se uporabljajo za podporo revne dece. Velikih za- slug za društvo si je pridobila tudi pokojna odvetnikova vdova gospa Filipičeva, ki je s svojim tihiin de- loni podpirala društvo z denamimi sredstvi. Zaščita je vedno delovala požrtvovalno. Ni se strašila truda in stroškov, samo da je bilo njeno delo v blfgor naših revčkov. Tajniku g. Rrainerju je bila izre- čena iskrena zahvala za vzorno de- lo. Blagajničarka sol. upr. gdč. 1. Zu- pančičeva je poročala, da ima zašči- ta 181 članov. Lanski dohodki so znaSali 18.705.10 Din, izdat'ki 10.966 Din; prebitek znaSa 1.799.10 Din, društveno premoženje pa 7.270.09 Din. Vse državne podpore od leta 1920. do 1923. so znašale 25.000 Din. Po poročilu pregledovalca računov g. Zemljiča je bil podeljen) vsemu odboi*u absolutorij, poleg tega pa jo bila blagajničarki izrečena zahvala. Pri volitvi je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor z g. J. Bizjakom na čelu. DOMACE VESTI d Razpnst Prosvetnih zvez v Ljnb- ljani in Mariborn. Ban dravske ba- novine g. dr. Drago Marušič se je z odlokom z dne 17. t. m. razpustil Prosvetni zvezi v Ljubljani in Ma- riboru, kakor tudi vsa v obeh pro- svetnih zvezah včlanjena družtva. Razpust je bil odrejen na podlagi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih, ker so omenjena druStva prekoračila; svoj statutni; dlelokrog, se kot nepolitiCna društva udejstvo- vala politično in strankarsko-poli- tiCno ter se v mnogih slučajih pre- grešila tudi zoper pravni red v dr- žavi. Med razpuščenimii društvi jp tudi Katoliško prosvetno društvo v Celju. d Narodna skupščina je v pone- deljek 20. t. m. nadaljevala razpra- vo o občinskem zakonu in sprejela zakon v načelu. V torek 21. in sredo 22. t. m. se je vršila podrobna raz- prava, nakar je bil občinski zakon sprejet tudi v podrobnostih. d Senat je v v sredo 22. t. m. v na- Celu, v Cetrtek 23. t. m. pa tudi v podrobnostih sprejel zakon o volit- vah narodnih poslancev. d Banovinski svet v Ljubljani je v Cetrtek 23. t. m. po dveh sejah za- ključil splošno debato o novem ba- novinskem proračunu. V petek 24. t. m. dopoldne se je pričela podrob- na razprava, d Drnga redna seja banovinskega odbora JRKD za dravsko banovino bo v nedeljo 5. marca ob 10.30 vNo- vein mestu v mali dvorani Sokol- skega doma. Dnevni red obsega: 1. Otvoritev in imenovanje overovate- ljev zapisnika. 2. Poročilo banovin- skega tajnika dr. M. Zajca. 3. Poro- čilo ministrov dr. Alberta Kram or j a in Ivana Puclja. 4. Referat senator- jai dr. Rožiča o univerzi kralja Ale- ksandra I. v Ljubljani. 5. Debata o teh poročilih in slučajnosti. Vsi čla- ni banovinskega odbora JRKD bodo prejeli v prihodnjih dneh podrob- nejša navodila pismeno od banovin- skega tajništva. — Banovinska ekse- kutiva JRKD. d Prednost Sokolov pri sprejema- njn v državno ali banovinsko slnž- bo. FinanCni minister je predložil 22. t. m. finanCnemu odboru Narod- ne skupščine nove amandmane. Med drugimi določa amandmati 55., da imajo Sokoli pri sprejemu v držav- no službo prednost. V državnih in banovinskih podjetjih se sprejoma- jo v sluŽbo predvsem člani kmečkih sakolskih čet in sokolskih društev. Kmečkim sokolskim četam se prizna znaCaj gospodarskih organizacij. Po- Ijedelski minister se pooblaSCa, da jih podpira s sredstvi državnega kmetijskega zaklada. d Nova ljnbljanska carinarnica je bila v torek 21. t. m. slovesno otvor- jena;. Novo poslopje ima dve nad- stropji in je moderno zidano. Cari- narniška poslopja se dele na uprav- no poslopje z manjšimi objekti in skladiščem ter v pet velikih stano- vanjskih his. d Vesela vest za starSe. Končno smo v stanu, da, irazveselimo tudi roditelje z vestjo, ki jc zlasti v seda- njem Časii veliko važnosti. V dobi poviševanja. cen'j .raznlh proizvodov in tudi sirovin nas je vest, da jo tvor- nica »Tivar« oblek ponovno znižala cene, prijetno iznenadila. Cene oblck za deco so znatno znižane napram prejšnjim nizkim cenam, tako da je danes vsakomur omogočeno, da lepo in dobro obleče svojega otroka. Ka- kovost Tivar oblek je odlična in ved- no večje število strank te nase do- mačo vodilne tvornice je najboljše priporočilo. d Lepota predpisuje. Kdor jo lep, mora Se posebno paziti na to, da z vztrajno uporabo dobre Chlorodont zobne paste doseže lope zobe. Poskus Vas bo preprlčal. Tuba Din 8. —. (\ Dunajska vremenska napoved za soboto 25. t. m.: Zimsko vreme bo trajalo še dalje. Celje in okolica c Celjski občinski svet bo imel da- nes s pričetkom ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odse- kov in sprememba službene prag- matike za mcstne uslužbence. c Krajevna organizacij a JRKD z& Celje-okolico vabi vse člane na prvi redni občni zbor, ki se bo vršil v so- boto 4. marca ob 19. v gostilniških prostorih g. Permozerja v Gabcrju. Prijatelje, katerim smo pred dnevi poslali pristopne izjave v svrho pod- pisä, prosimo, da jih čim prej pošlje- jo izpolnjene krajevni organizaci- ji, ker imajo pravico glasovanja le Clani. — Odbor. c Ölanski sestanek krajevne orga- nizacije JRKD za mostn Celje, ki se je vršil v sredo 22. t. m, v klubov(i sobi v Celjskem domu, je bil dobro obiskan. Na sestanku so se obrav- navale razne aktualne zadeve. c Na Ljndskem vseučiUftčn je 20. t. m. predaval g. dr. Cvetko Šribar o faSizmu, hitlerjanstvu in komu- nizmu v popolnoma zasedeni dvora- ni. Vsa ta gibanja je prikazal kot posledico zgodovinskih dogodkov in dejstev, utemeljenih v narodni du- Sevnosti. Orisal je rast teh pokretov, njih smer, uspehe in neuspehe. Po- vdaril je opasnost obeh nacionali- stičnih gibanj za bodočo varnost svo- bodnih slovanskih narodov. Priznal je ruskemu bcljševizmu velike go- spodar^ke uspeho v industrializaci- ji dela in porastu produkcije, a na,- glasil tudi nevarnost, ki preti siste- mu od kmečkega ljudstva, nezado- voljnega s kolektivizacijo gospodai-- stva. Želel je, naj bi se nova Rusija slovansko orientirala, da bi tako mogio Slovanstvo izvršiti svojo ve- liko bodočo misijo v korist vsega človeštva. Občinstvo je z vso pozor- nostjo sledilo izvajanjem, ki so po svoji aktualnosti, globini in jasuem presojanju dejstev zaslužila vse pri- znanje. c Ljndsko vseučilišče. V ponede- ljek 27. t. m. ob 20. bo predaval zna- ni nestor naših alpinistov gosp. dr. Henrik Tuma in Ljubljane o pred- metu: »BeneSka Slovenija — krajl in ljudje«. Predavanjc bo s skioptiČ- niini slikami. Opozarjamo cenj. ob- činstvo na to jzredno zanimivo pre- davanje. c Sokolska mafikerada v velikem obscgu letos zaradi krize odpade, pač pa bo v soboto, kakor že javlje- no, pustna zabava v Narodnem do- mu. Na tej zabavi bodo prišli na ra- čun vsi, prav vsi, plesalci in neple- salci. Seveda ne bo manjkalo tudi ori- ginalnih mask, ki bodo pestrost pri- reditve še bolj dvignile. Zabava bo v znaku demokratičnosti. Nobenih plesnih toalet, nič frakov, ampak sa- mo navadna promenadna obleka. Mas'ke enostavne, kajti kdo bi si de- lal posebne stroške, ko pa ne bo konkurence. Plesa in zabave bo obi- lo, za kar jamči Sonny-jazz. Sicer čaka plesalce iznenadenje. Bolj ko se bo kdo s\lkal, bolj bo od clam po polnoči, ko se bodo delili vidni zna- ki simpatij — upoštevan. Razumlji- v0 — plesalci se ne smejo skrivati pred polnoCjo po raznih galerijskih kotih. Torej v soboto 25. t. m. vsi na pustno zabavo Sokola v Narodni dom, kjer bo slovo letošnjega kar- nevala. Ako nimaš masko, pa v ci- vil u! c Velika ma&kerada na pustni to- rek zvečer v vseh prostorih Celjskc- ga doma bo za tuk. Olepševalno in tujako-pirometno 'društvo resnično prav impozantna in tudi častna pri- reditev. Saj je pa tudi namen te plesne veselice za danaSnje kritične case zelo plemenit; saj bo čisti do- biček priSel v roke našim brezposel- nim delavcem pri olepšanju mesta Celja. In kaj lahko danes povemo novegä o tern večeru? Konkurenca mask bo naklonila svojim izvoljen- kam petero dragocenih daril in sicer 3 prekrasne nalkitne predmete iz žlahtnih kovin za dame, 1 garnitu- ra najboljših damskih smučk in 1 prelepo sobno cvetlico (lonCnico) po izbiri v mestnem rastlinjaku. Vse to bo že na pustno nedeljo razstav- ljeno v izložbenem oknu društvene- ga blagajnika, celjslkega urarja in juvelirja g. Ant. Lečnika. — In ko bo malo pred polnoCjo končana konku- renca mask, se bo na posebno lju- bezniv način vrSila volitev »kraljice srca«, katera gospodična bo pri po- polnočni zabavi žela splošno obču- dovanje; ti prizori bodo naravnost ginljivo lepi in mai'sikateremu ka- valirju se bodo drhteCe šibila kole- na, ko bo z ljubeznivim nasmehom na ustnih majestetiCno korakala mi- mo njega veličastna »kraljica srca« ... In glede skupin mask se nam je žal dovolilo razodeti samo dvoje, to so: grupa čudovitih pingvinov in Se- storica bojeviUh skipetarov; v^e druge skupine mask pa morajo osta- ti §e zavite s tančico tajnosti. c Drag! planinci! Tiste vain damo na znanje, da smo prejeli vaš tele- graf zal tisga planinskega plesa u narodnem domu v Cel in vam damo vedet, daj bomo paršli Cist usi Cist za gvišno! Sam tiste kai* kej ne za- merte, k Janeza nabo, kje negova ko- za dubila dvojCke. Pr čisleh vam pa ži tud lhko damo vedet, da mamo u Stran 2. »Nova Doba« 24. II. 1933. Stev. 17. naäem rezervai'ju novo moč — to je Pepca Pekrjeva — tkiste jo kar št parnas prajmo. Gospocerija ji pa praj: Zozefin Beker. Ona pride tud hcoj! Sej puhujšejna že kej kar nab, se bo čist fajn ublečena. Sred zime tak na more bt čist naga, što ra.itam da tkiste usak zastop. Bo mela ano fajn ambanduro na rki. Pepca t poje no pa žvižga črez use lukne no pl^še tkiste k ana Eva. Dedom da prav ra- da utograme nopa druge reči. K Što piSem, je lih kar pršla me ubjskat. Mo je kar prašala po francosk. kaj kej šribam. Pa ji se ve nism skrivov besede. Pa je djala, da se že čudnu veseli na celske dede. Jh je — tkiste praj — u Pariz na. kulunijaln razsta- vi nekej spuznala. Kar nč se ne boj- te t uženeni dedi! Se b kar tkiste na- rdila kt b nubenga na puznala, da naute meli kajga frdrusa pr vašh babeh. Zredila se je čist fajn, pa ko- ža se j pro čarno bliska. I no! se ni čudn, k j pa šte planinsk 1st n pa Ja- ka tkiste fajn parmata. Prpelali se bm u suboto štartga marca s flosom du Nouga Cela. En tomej mamo ne- kaj Žlahte, je pa že marmo ubjskat. Zvečer bomo pa že prdivjali u Cole z »letečim Savinčanom«. Za sprejem ni treb nč kaj prpravlat, k še ne ve- mo, kolk naše sorte bj z lbezni kar Novem Celi ubdržali. Zdej vam pa vsem ukp vošmo no veselo srečko. Solčava, 23. sebruarja. — Drekter ud »Hudgal praska«. Kabarej, varijetej no pa operajta. Zdaj je še čas, da si kranjskih klobas, prekajeno meso in svinjsko glavo pri Ravnikarju preskrbite veselega Pusta dostojno pogostite c Lovski pies naše celjske zeJene . bratovščine, ki bo dne 11. marca v vseh gornjih prostorih Narodnoga doma, obeta biti po pripravah sodeč pač ena najlepših in najzabavncjših prireditev. Izvoljeni so razni odseki, ki bodo poskrbeli, da bo §lo vse po »žnorc« in da bodo prišli najrazva- jenejši v vsakem oziru na svoj ra- čun. c Iz banovinske službe. Upravnik javne bolnice v Celju in šef oddelka g. dr. Ivan Raišp je imenovan za ba- novinskega šefa oddelka v 4. polo- žajni skupini I. stopnje. c Iz poštne službe. Poštna uiadni- ca gdč\ Zinka Grobelnikova v Celju je napredovala v 7. položajno skupi- no. Gdč\ Stana Burdianova v Celju je imenovana za uradniško priprav- nico. c Poroka. V sredo 22. t. m. ob 15. se je poročil v celjski župni cerkvi g. Juro Lesjak, sodnik v Celju, z gdč. Olgo Rogljevo, hčerko gostilničarja in posestnika v Šmartnem ob Paüci. Iskreno čestitamo! c Cirilo-Metodov kor iz Zagreba bo priredil v nedeljo 19. marca popol- dne v dvorani Ljudske posojilnice v Celju velik duhovni koncert staro- «lovanskih cerkvenih pesmi v obde- lavi slovitih kapacitet na področju klasične in sodobne oriental ne cer- kveno-glasbene literature. Koncart odličnega Cirilo-Metodovega kora, ki goji in propagira samo staroslo- vansko cerkveno pesem, bo za Celje gotovo velik glasben dogodek. c Dve spremembi posestL Delika- tesno trgovino in zajutrkovalnico ge. Domenike Zamparuttijeve v Ale- ksandrovi ulici je v torek 21. t. m. prevzela celjska gostilničarka in hi§- na posestnica ga. Alojzija Beneševa, vd. Savodnikova. Ga. D. Zamparutti- jeva je vodila svoje splošno znano podjetje celih 48 let. Hišo ge. Cesar- jeve na Cankarjevi cesti je kupil in- dustrijec g. E. Kocbek iz Kranja. c Zborovanje pekov in mesarjev. V četrtek 23. t. m. sta se vräila v ho- telu »Pošti« dobro obiskana občna zbora Združenja pekov v Celju ter Zdniženja mesarjev in klobasiCarjev v Celju. Za predsedftika prvega zdru- ženja je bil zopet izvoljen g. Josip Kirbiš, za predsednika drugega združenja pa g. Franc Rebeuschegg. PorocTlo o obeli zborovanjih bomo objavili v prihodnji številki. c Apel javnostil Delavstvo pražar- ne in kemične tovarne v Celju na- znanja javnosti, da je že 11 mesecev brezposelno in da je že izčrpalo vso podporo. Obračamo se na vsa social- no čuteča srca, da priskočijo tern 50 delavcem, ki stradajo s svojimi dru- žinami v mrzlih stanovanjih, na po- moč, in sicer predvsem z živili. Vsa- ko najmanjšo darilo je dobrodoslo. Omenjeno delavstvo prosi vse daro- valce, da pošljejo natančen naslov, ker pride to v album. Vsa darila naj se pošljejo na Splošno delavsko*zve- zo Jugoslavije, podružnica Celje, F. Oset, Zavodna St. 62. c število brezposelnih. Pri ekspo- zituri javne borze dela v Celju se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 59 brezposelnih (42 moških in 17 ?ensk), posredovanj je bilo izvršenih 37 (za 15 moških in 22 žensk), odpo- tovalo je 26 moških. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 1315 brezposelnih (1148 moških in 167 žensk) napram 1.318 brezposelnim (1146 moškim in 172 ženskam) po stanju z die 10. t. m. Službo dobe 1 usnjarski mojster, 1 slaščičar, 1 sladoledar, 2 kuharici, 3 služkinje, 2 kmeCki dekli, 1 perica, 1 likarica in 1 servirka. c Žetev smrii. V torek 21. t. m. je umrla na Spod. Hudinji pri Celju v starosti 70 let hišna posestnica, tr- govka in vdova po mestnem straž- niku ga. Ursula Kalisnikova. V celj- ski bolnici so umrli: 20. t. in. (58-let- ni dninar Karol Herman iz Žalca, 21. t. vci. 56-letni kamnosek Gašper Krobat iz Cepelj pri Prekorju, 22. t. m. OO-letni brezposelni rudar Ka- lol Pajk z Lave pri Celju, 23,. t. m. 20-letna Jožefa Vanovškova iz Zavod- ne, delavka v tovarni tv. V. Brauns v Celju, 24. t. m. pa 75-letni brezpo- selni žagar Franc Pustoslemšek iz Gornjega grada in 72-letna občinska reva Liza Leskovškova iz Gaberja. N. p. v m.! c 40-odstoten invalid, oženjen, z dvema otrokoma, popolnoma zclrav, manjka mu le leva roka, sposoben za službo laboranta, skladiščnika, vratarja, Čuvaja ali hotelskega slu- ge, bi sprejel vsako tako službo. Po- stenost zajamčena. V smislu § 24. invalidskf.ga zakona iz 1. 1929., po katerem imajo invalidi ob istih po- gojih tudi \ privatnih službah pred- nost, naj se vsakdo, ki bi imel tako službo na razpolago, obrne v tej za- devi na krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju. c Registracija fijakarskih (poHija- karskih) voz in biciklov. Sresko na- öelstvo v Celju razglaša: Lastniki fi- jakarskih (polfijakarskih) voz in bi- ciklov v celjsfcem srezu se opozarja- jo, da si takoj nabavijo pri davsini upravi v Celju prometne knjižice ter jih s prijavo prinesejo na sresko na- Celstvo, soba St. 1, pritličje, desno, v ) svrho registracije. Ker je rok za pri- javljanje gomjih vozil že skoro po- tekel, se bodo do konca tega mese- ca, izjemoma sprejemale prijave dnevno od 8. do 12. dopoldne. Da pa bodo stranke lahko vse uredile do- poldne, naj pridejo takoj zjutraj, ker je blagajna pri davčnem uradu odprta samo do 12. Kdor ne bo imel pri sebi prometne knjižice, bo kaz- novan za vsak primer s kaznijo 100 Din. Lastniki fijakarskih (polfija- karskih) voz in biciklov, ki teh vozil v določenem roku ne prijavijo in ne plaCajo takse, se kaznujejo: aj za nova in popravljena vozila v trikrat- nem znesku prijavne in letne takse; b) za prekupljena vozila poleg redne takse z zneskom od 300 do 1000 Din; c) ako vozilo ni spremenilo lastnika in se opusti letna pri Java v januar- ju, s polovico redne takse. Prodaja- lec se kaznuje s 100 do 500 Din, če o prodaji ne obvesti pristojnega oblast- va v 5 dneh. Za prijavljanje gornjih vozil, kakor tudi za vsako eventuel- no spremembo se morajo uporablja- ti izključno formularji, ki jih je po- slalo sresko načelstvo v Celju. Vse potrebne informacije dobe stranke dnevno na sreskem načelstvu. c Prepoved zahajanja v gostilne. [ Karolu Ojsteršu, roj. 8. novembra ' 1889. na Sp. Hudinji, občina Celje- 1 okolica, stanujočemu v Sp. Hudinji St. 53, Celje-okolica, zakonskemu si- nu Alojzija, samskemu mehaniku. je z razsodbo okrajnega sodišča v Ce- lju Kps. VI No. 719/32/12 z dne 3. se- bruarja 1933 prepovedano zahajanje v gostilne (krčme) za dobo 1 I eta. Prepoved velja od 3. sebruarja 1933 do 3. sebruarja 1934. Restavracija „Lisce" (PetriCek) vabi vse prijatelje zimskega sporta na obisk. Za okrepčila je najbolje poskrbljeno. c Opereta »Grofica Marica« v celj- skem gledališču. Narodno gledališčc v Mariboru bo gostovalo v torek 14. marca. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju s priljubljeno Kälmanovo opereto »Grofica Marica«. Ker je to gostovanje združeno z velikimi re- žijskimi stroški, se bo vršilo le, Co bo gledališče razprodano. Zato si naj občinstvo preskrbi vstopnice že v predprodaji v knjigarni K. Gončarja vdove. Rezervirane vstopnice je tre- ba dvigniti najkasneje do 10. marca, ker se bo ta dan odločilo gostovanje. c Važno za poljedelce. Mestno na- čelstvo v Celju razglaša: Minister pravde je dne 17. januarja 1933 pod št. 3834 razposlal na vsa sodišča na- slednji razpis: «Javilo se mi je, da so ise v praksi pojavila različna, mne- nja o tem: 1. kaj se ima smatrati za »obdavčeni dohodek« v smislu § (5. zakona o zaščiti poljedelcev in uve- ljavljenju posameznih predpisov za- kona o izvršitvi in zavarovanju od 10. apiila 1932, cegar veljavnost je podaljšana z zakonom od 19. deom- bra 1932, SI. Novine br. 295-CX in 2. kaj naj se smatra kot »posestvo« v smislu predpisa istega paragrafa zakona o zaščiti poljedelcev. Ob tej priložnosti jopozarjam na jsledeče: Ad 1. Že iz izraza »obdavčeni doho- dek« jasno izhaja, da je pri presoji vprašanja, ali se ima izvestna oseba smatrati za poljedelca, odločilno raz- merje njenih dchodkov, ki so podvr- žene davku, in nc razmerje med po- sameznimi davki, ki jih plačuje od posameznih vrst svojih dohodkov. Po tem takem se smatra, da obstoji v smislu § 6. zakona o zaščiti polje- delcev za to, da se izvestna oseba smatra za poljedelca, pogoj, da je njen dohodek od poljedelstva vcčji od dohodkov od postrans'kih opra- vil, s katerimi se bavi (n. pr. kot po- dezels'ki trgovec ali obrtnik), čeprav bi bil davek, ki ga plačuje od po- stranskih opravil, večji od davka, ki gä plačujc od dohoclka od poljeJel- stva. Ad 2. Kar se tiče izraza »po- sestvo«, ki se rabi v § 6. zakona o zaščiti poljedelcev, se jasno vicli iz vse vsebine tega paragrafa, da upo- rablja zakon ta izraz kot identiCen z izrazom »svojina« oziromal »last- nina«. Glede na to prihaja pri ugo- tavljanju maksima zemljiSča v smi- slu zakonitega predpisa v poštev sa- mo povrSina zemlje, ki pripada do- tični osebi kot svojina (lastnina), ne pa tudi zemlja, ki jo ima v najemu ali na kakšen drug način.« c Starejše sestre - telovadke Soko- la, ki so obljubile prispevke za bufet in slaščičarno za pustno zabavo So- kola, naj izvolijo jestvine in slaščice poslati v soboto 25. t. m. V času od 3. do 6. popoldne v malo dvorano Na- rodnega doma. c Dijaški kuhlnji v Celju je daro- vala odvetnikova soproga ga!. Riči Mayerjeva v šoštanju 100 Din v An- Cetov spomin. Iskrena hvala! c Planinski in lovski pies lahko vsaka dama obišče v novem kostu- mu, ker prodaja Trgovsti dom — Stermecki »SteiTi« svilo po Din 15.—. Oglejte si izložbo. c Društvo mestnih uslužbencev in upokojencev v Celju je darovalo na- mesto venca na krsto umrle ge. Ur- šule Kališnikove vdove po mestnem stražniku, reševalnemu oddelku pro- stovoljnega gasilnega društva v Ce- lju znesek 100 Din. c Nočno lekarniSko službo ima od sobote 25. t. m. do vštetega petka 3. marca lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c G&silno in refievalno druStvo v Celju. Tedensko gasilno službo ima od nedelje 26. t. m. do sobote 4. mar- ca I. vod pod poveljstvom g. E. Ber- Mimogrede ... si kupimö vozni listek do meje, in 'krenimo v daljno Romunijo. Do meje; ker dalje ga ne potrebujemo. Zadnjič je namreč pisal neki list o mičnih razmerah na tamošnjih le- leznicah. Ljudje tarn doli baje list- kov sploh ne kupujejo, ampak hodi- jo na kolodvor in v vlak, ter se po mill volji vozijo brez plačila. Ta svoboda se je tako razpasla, da se je ravnateljstvo železnic zamisli- io. In čim se kdo zamisli, se mora tudi vzdramiti; kajti sicer je misel za nič. In izdali so razglas, s kate- rim prosijo in rotijo narod, naj si kupuje listke za vožnjo. Če pa kdo res listka ne bi imel, naj vsaj za hož- jo voljo ne poteza zavore za silo, ko se bliža konduktcr ali revizor. To moti proinet. Kam pa bi prišli, če bi sedaj ta potegnil, potem pa oni, pa bi izginil pred organom iz vlaka v s*umo ali koruzo? Saj uiti se da na kakem kolodvoru tudi. Upajmo torej, da bo razglas ko- ristil; vsaj toliko, da ne bodo ljudje kakor zajci skakali po polju. Mi to- liko javkamo o krizi. O materijalni in moralni. Poglejmo rajši, kako je drugje! Y * Sedaj pa še mimogrede nekaj o drugi krizi. NamreC o krizi inteligen- ce. Pravijo, da je proveč šolanih in vsakojako izobraženih ljudi, in da je preve? takozvane inteligence. Pa to ne bo tako čisto prav. Kajti iz- obrarbe in naukov za te hude čnse ni nikoli preveč; le to je res, da je napačno, da si vsakdo misli, da mo- ra priti do kruha, in sicer kakega boljšegu, ako se je nekoliko več učil liego drugi. V pravo krizo inteligence je prišel neki profesor, ko se je oženil. Bil je kaj nadarjen človek in vsekakor du- hovit mož. Znal je silno dosti, in zla- sti v jezikih je bil dober. Dolga leta se jih je uCil, in naučil se jih je osem, ka-li. Znal jDi je tako teme- ljito, da je vedel za vsak koren in korenček odkod in kam. Dolge od- stavke v slovnicah je znal na izust, ušla mu ni nobena izjema in izjemi- ca. V gtudiranju so mu pohajala le- ta, in ko je že bil precej star, se je spomnil na ženitev. Pa se je oženil. Ampak joj! Žena, ki je bila prej kakor ovca krotka, je postala ko div- ja mačka. Sika in piha okoli sebe, mož pa si Se dihati ne up a. Kar sapo mu je zaprlo. Do besede sploh ne pride. Toraj zakaj toliko truda in osem jezikov, ko ne smeš nobenega stegniti ? ne, reäevalno službo III. skupina, inspekcijsko službo v marcu pa na- mestnik poveljnika g. A. Kališnik. c Trgovske knjige, registratorje, pi- sarniške potrebačine priporoča Karl Goričar vriova, Celje. Za pust: Lam- pijoni, konfeti, serpentine, servijete. c Smučke in vse smučarske po- trebSčine v veliki izbiri nudi tvrdka Kramar & Mislej, Celje. Kino Elitni kino Union. Petek 24. in sobota 25. t. m.: »Kiki«. Izvrstna zvočna veseloigra z godbo Betta Reisfelda. V glavnih ulogah Anny Ondra, Herman Thimig, Berta Ostyn in Pavel Otto. Predigra: Foxov zvoč- ni žurnal. — Od nedelje 26. t. m. da- lje sijajna zvoöna opereta »Lepa pu- stolovSSina«. »Zakaj pa zazigaä svoja stara spri- Cevala?« — »Da ne pridejo mojemu sinčku v roke. Uči se že Citanja.« Stov. 17. »Nova Doba« 24. II. 1933. Stran 3. Sokolstvo Občni zbor Sokolske župe Celje Redna glavna skupščina Sokolske župe Celje se bo vršila v nedeljo 12. marca, 1933 ob pol 10. dopoldne v So- kolskem domu v Gaberju z nasled- mjim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbo- ra in določitev dveh overovatcljev Uetošnjega skupščinskega zapisnika; 2. nagovor župnega starešine; 3. po- iročila župnih fiinkcijonarjev: a) taj- nika, b) načelnika, c) naCelnice, č) blagajnika, d) prosvetarja, e) ma- trikarja, f) nadzornega odbora; 4. župni prispevki; 5. župni proraöun; 6. župne prireditve; 7. predlogi dru- štev oziroma župno uprave; 8. pred- logi za savezno skupščino; 9. pred- Jogi za imenovanje žvipne uprave, nadzornega odbora in častnega so- ilišča; 10. slučajnosti. Na župno skupščino pošljejo brat- ska društva za vsakih 100 članov(ic) po 1 delegata, na presežek 50 pripa- da istotako 1 delegat. K točki 7. dnevnega reda prosimo toratska društva, da pošljejo morebit- ne predloge vsaj do 8. marca. Lepi uspehi celjskih Sokolov na smučarskih prireditvah v Bohinju Celjska ekipa je uspešno zastopa- la celjsko sokolsko društvo in župo na saveznih smueai'skih prireditvah v Bohinju za prvenstvo sokolskega saveza. Celjski tckmovalei, 5 po številu, in sicer Mitrovic", Stavbe, Cater, Višnar ter Kovač in ena zastopnica naših Članic s. Hillingerjeva se niso iiatra- šili naših, čeških in poljskih »ka.no- nov« ter so se neustrašeno podali v boj. Vsi celjski tekmovalci so po ve- Čini prvikrat tckmovali na tako dol- gi progi, in če upoštevamo, da so tekmovali brez treninga, ker so žal pri nas druge snežne prilike nego na Gorenjskem, so doseženi uspehi za nje zelo Castni. Proga je bila za Clane dolga 18 km in je tekla po težkem terenu. Dokaz je precejšnje število zlomljenih — smučk in palic. Nastopilo je 92 čla- nov. Celjan Panto Mitrovič je zase- del 18. mesto, nato po vrstnem ledu z malimi razlikami časa Stavbe, Ko- vač, Višnar. Pri Clanicah smo to pot imeli smolo. Edina naša nada Nesti ¦si je na sredini proge zlomila smuC- ko in tako se naša želja po xmagi ta dan ni izpolnila. Drugi dan je priCelo takoj po pri- četku tekme v smuku zelo snežiti in tako je naše tekmovalce tekma na silno težkem, valovitem svetu zelo ovirala. Pri tej tekmi se je število polomljenih smuCk in palic podvo- jilo. Prve so nastopile Clanice, 15 po Stevilu, med njimi 4 Cehinje in Po- Ijakinje. Celjska favoritka Hillinger- jova je privozila v lepem sigurnem tempu 6. na cilj med vsemi tekmo- valkami in 2. za Jugoslavijo. Veseli tega uspeha smo nestrpno priCako- vali celjske fante. In res kmalu za prvimi kanoni pridrvi naS neustra- šeni Panto in zasede 13. mesto. Osta- H naši pa po presledkih za njim. Ta- ko smo s temi tekmami končali in težko pričakovali drugega dne — tekme v skokih. Tudi v tej panogi so bill Celjani zastopani po dveh tekmovalcih, Pan- tu in Stavbe. Na krasni, zelo veliki skakalnici smo imeli priliko videti flnnogo izredno lepo izvedenih sko- kov, katerih se je žal precej končalo s padcem. In tako je pri prvem po- skusnem skoku tudi Celjan Panto Mitrovid lepo skoCil do 20 m — in si po doskoku zlomil smučko. Zopet je Celjane preganjala kruta usoda. Edi- m up je bil še Stavbe, ki pa je bil prvikrat na tako veliki s'kakalnici, skakal pa tudi drugič v življenju na skakalnici. Ko pride na red, se ne- UstraŠeno zažene in v zelo lepem stilu skoči 17 m brez padca. Smelost Je gnala tega novinca neustrašeno k ^nigemu skoku, ki ga je zboljSal na 18 % m brez padca. Pri tretjem sko- ku je dosegel daljino 23 m in pri Ce- trtem že 24 in pol metra. Vidno sta mu rasla pogum in veselje do sko- kov; po sistematičnem pravilnem treningu bo lahko postal zelo dober skakač. Konec skokov je pomenilo konec vsoh tekem. Zadovoljni smo se vra- Cali na svoje domove in ponosni na uspehe, ki so jih celjski tekmovalci prvikrat dosegli na takšnih tekmali, kajti tudi Sola, ki so si jo pri ten tekmah pridobili, bo najboljše jam- stvo za to, da bodo pri bodoCih tek- mah celjski tekmovalci dosegli go lepše uspehe. Vsem tekmovalcem iskreno Cesti- tamo k lepemu uspehu, pri bodočih tekmah pa jim želimo zmag. Zdra- vo! Smuk! izposojevalnica gramofonov od Din 10*- gramofonskih ploSČ „ ,» 1'- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. Celje, Dečkov trg 4 a. x Sokolske župne smuöarske tek- me, ki so bile določene na 12. t. m., so bile zaradi slabih snežnih prilik takrat odgodene in se bodo vršile v nodeljo 5. marca dopoldne v Votenju. Prijavnice je treba poslati najkas- neje do 28. t m. naCelništvu Sokol- ske župe Celje. Vsak prijavljenoc se naj da po možnosti že doina zdrav- niSko preiskati in naj zadevno potr- dilo istotako pošlje na omenjeni na- slov. Tekmovalce, ki se res niso mo- gli dati doma zdravniško preiskati, bo pred tekmo preiskal zdravnik v Velenju; ostali ne bodo pripuačeni k tekmam. Odhod vseh tekmovalccv iz | Celja bo v nedeljo 5. marca zjutraj I pod vodstvom br. župnega naCelnika v želczniSkih vozovih, ki bodo zanje doloCeni. Tekmovalci od Brežic na- prej morajo prispeti na predvcCcr in bo zanje pripravljeno prenoCi.s'Se. Župa je prosila za polovično vožnjo, da se lahko te ugodnosti poslužijo društva, ki se zaradi premalega šte- vila prijavljecev ne more jo posluži- ti pravilnika o znižani nžnji. ZflLEC, 26. II. 1933 2UEČER WAI ITUC NAJLEPSE MASKE müHHI Igra svetovnoznani »MAHARADŽA JAZZ« Sport \ Zvezno slalom tekmo priredi SPD Celje v nedeljo 26. t. m. pri Celj- ski koči. Pravico starta imajo verifi- cirani Slani mariborskega ZSP, iz- ven konkurence tudi vsi tekmoval- ci iz področa JZSS. Prijavnina za pr- ve 10 Din, za druge 20 Din. Prijaviti se je treba s formalno prijavnico Sa- vinski podružnici SPD v Celju, naj- pozneje pa eno uro pred začetkom tekmovanja v Celjski koCi. Start bo ol 11. dopoldne. Zmagovalci prejme- jo diplome in darila. t Prva seja uprave SSK Celja. V torek 14. t. m. se je vršila v klubovi sobi Celjskega doma prva seja nove uprave SSK Celja, ki je bila izvolje- na na izrednem obnem zboru 23. ja- nuarja. Upravni odbor kluba we je konstituiral takole: predsednik gosp. Josip Borlak, I. podpredsednik gosp. dr. Dragotin VreCko, II. podpredsed- nik g. Božidar Ravnikar, I. tajnik g. Miroš Tome, II. tajnik g. J. Veble, I. blagajnik g. I. Kocuvan, II. bla- gajnik g. Sotler, gospodar g. Franc Stoklas, arhivar gosp. Rednak, teh- nični referent g. inž. Komel, pomoč- nik teh. res. g. Hojker, odborniki gg. dr. J. Rebernik, ravn. J. Smertnik, ?iavn. Lazarevič, kapetan Can je vac in pomoCnik CanCer. Dalje so bili iz- voljeni: za načelnika nogometne sekcije g. T. KopuSai*, za tenis gosp. Borlak, plavanje g. dr. D. VreCko, težko atletiko g. dr. Fiäer, za lahko atletiko g. prof. Bolhar in za hazeno g. dr. St. Ivič. V nadzorni odbor klu- Znizuiemo cene OBLEKE 1TR0KE IENEJŠE Poprej Din 120 \\J\Z\Lyisefo\ Din 70 Poprej „ 140 \Jr-fJ sedaj „ 90 Poprej „ 150 \hß^ sedaj „ 110 Omogočamo starišem. da svoje otroke dobro oblečejo po never- jetno ugodnih pogojih, kar je se- daj važnejše kot kedaj poprej. OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO T1MR OBLEKE ba so bili izvoljeni gg. Mag. ph. Po- savec Andro, podpolkovnik Bojič, šol. upr. Voglar, Janko Wagner in A. Veble. Na prvl seji je bilo sprejetih veC dalekosežnih in važnih sklepov, tako glede ureditve Glazije, društve- ne sobe, dalje, da se odbor zaradi večje elastičnosti in hitrejšega delo- vanja razdeli v več pododborov. Ustanovljen je bil eksekutivni odbor za vodstvo poslov, ki ga tvorijo gg. Borlak, Tome, Kocuvan, inž. Komel ter po potrebi naCelniki sekcij. Da- lje je bilo sklenjeno, da mora gospo- dar skupno s tehničnim referentom in arhivar j em do prihodnje seje na- ložiti inventarno knjigo in izvrSiti točen popis nepremičnin in premič- nin. Nova uprava je sestavljena prav posrečeno in upati je, da bo njeno delo plodonosno. t Vseslovanska tekm« v nmetnem drsanju se je vršila v nedeljo 19. t. m. v Moravski Ostravi ob veliki udeležbi. Tekem so se udeležili tudi Jugosloveni, Clani SK Ilirije V Ljubljani, ki jc ai*anžirala udoležbo. NaS državni prvak v umetnem dr- sanju g. Polo Schwab iz Celja je do- segel v slovanski juniorski konku- renci prvenstvo, v seniorski pa Ca- sten uspeh. Med 13 konkurenti je dosegel inž. Josip Sliva prvo, Po- lo Schwab sedmo, Ahčin iz Ljublja- ne 11. in Thuma iz Ljubljane 12. mesto. To je gotovo odličen uspeh z ozirom na elitno konkurenco (tako jo bil n. pr. Sliva že svetovni moj- ster). Polo Schwab je imel poleg te- ga še drugi največji aplavz. Poljaki so ga vabili za prihodnje leto v Var- šavo. Inž. Sliva je bil zelo ljubezniv in je popeljal Schwaba v lastnem avtomobilu v Opavo. NaSi so bili sploh sprejeti s pristno češko gosto- Ijubnostjo. Klasificiranje pa je bilo pri gostih zelo strogo, tako da so se vsi pritoževali. Moravska Ostrava je mnogo manjža od Zagreba, dela pa vtis velemesta. Od ustanovitve svo- bodne republike je mesto silno na- predovalo ter ima čudovite, v okus- nem slogu zidane palace in nebotič- nike, kakršnih n. pr. Dunaj ne zmo- re. Posebno lepa je sportna palača, ki je Cehom v Cast. t Klub slovenskih kolesarjev v Ce- lju je imel v torek 21. t. m. v klubovi sobi hotela »Hubertusa« svoj 33. let- ni obCni zbor. Predsednik g. Mirko Fajs je uvodoma pozdravil navzoče ter na kratko omenil delovanje klu- ba. Tajnik g. Edo Vučko je poročal, da je imel klub lani 5 klubskih, 3 medklubske in 11. zvezdno dirko. Klub pridobiva vedno več članov in je v zadnjem letu zelo napredoval. Iz poroCila blagajnika g. Sumra j© bilo razvidno, da je blagajna v po- voljnem stanju. Revizorji so poro- Cali, da so pregleda.li blagajniške j knjige, našl vse v redu, in predla- j gali absolutorij. Pri volitvi novega J odbora so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik Mirko Fajs, pod- predsednik Drago Gams, tajnik j Oskar Leskovšek, blagajnik Avgust j Šumer, tehnični referent Albin Zu- j pane, gospodar Joško A man, odbor- j niki JoŠko Kramar, Hinko Oblak in { Franjo Kajtna. Ker sta gg. Edo Vuö- ko in Franjo Hribernik pozvana na odsluženje kadrskega roka, se jimä je predsednik zahvalil za agilnost in požrtvovalnost, ki sta jo posvefala klubu, ter ju prosil, da bi se po od- služenju roka zopet vrnila v naSo sportno kolesarsko armado. Dopisi žaiec. Na svojem potovanju se ustavs v nedeljo dne 26. t. 11. v staro- davnem trgu svetovnoznani »Maha- radža jazz«, ki bo nastopil na senza- cijonalnem maškeradnem veCeru žalskega sportnega kluba. Vreme je odneslo najboljši sneg, tako da so ubogi sportniki prisiljeni smučkati po lesenih tleh velike Roblekove dvo- rane. Temu primerna je tekma: iz- volitev Miss Zalec, konkurenca mask. Velemestno obeležje naše »in- ternacijonalne« tekle bodo nijansl- rale izbrane kabaretne točke. Ker se vsi Žalčani na to svojo revijo vneto pripravljajo, bodo cenjenim gostom lahko nudili največji užitek, dame pa postregle z vso potrebno telesno pa- šo. Zato Žalčani vse svoje znance in drage goste iskreno vabijo v nedeljo 26. t. m. ob 20. v Roblekovo dvorano. »Kako si se v operi zabaval?« — »V začetku prav imenitno.« — »In potem?« — »Ah, potem pa so jeli neki neumneži vsakikrat sikati in žvižgati, kadar sem bil v najživali- nejšem pogovoru.« ' »Torej se ne marata v dobrem spo- razumeti?« vpraša prijazni sodnik stranki. Oba bojeviteža zardita in zmajeta z debelima glavama. »Do- bro,« se odloCi sodnik. »Ce ne zmaga pamet, mora odločiti pravica . . .« Kupim dobro ohranjeno moftko obleko velikost 180 cm. Ponudbe na upravo lista pod Sifro »Obleka*. Lepa liiša z balkoni, 5 minut iz mesta se ugodno proda. Vpraša se pri Ivanu Jazbecu, Celje, Cesta na grad 25 pri Skalni klett Straa 4. »Nova Doba« 24. II. 1933. Stev. 17. KAVO dnevno sveže žgano, CaJ, rum, konjak, Tse specerijsko blago, garanti- rano kaljiva semena kupite prav Ä* Jos. Jagodič, Celje Glavni trg 14 — Gubčeva 2 Kupijo se hranilne knjlžice Ljudske posojilnice v Celju. Oferte pod »Do 20.000« na upravo lista. Za veselice konfete, serpentine, papirnati krožniki, servijeti, lampijoni itd. se dobijo v trgovini 'Franc Leskovšek Celje, Glavni trg 16 Vellka Izbira raznih keksov, oblatov, čo- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepe rozine, mandlji, orehova jedrca, banatska noka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. Karol Loibner, Celje Prl „Zvoncii" — Kralja Petra o. 17. Ucenka za trgovino se sprejme. Katera zna nekaj $ivati, ima prednost. Cili Rožič, Celje, Kralja Petra cesta 31. Lepo stanovanje obstoječe iz 2 do 3 sob s pritiklinami, se odda takoj. Naslov v upravi lista. Nagrobni vend trakovi za vence z natisom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modnl In manufakturnl trgovini Fr. Karbeutz, Celle, Kralja Petra c. 3. Brivnica „ZORA" Celje Slomškov trg 6 zraven župne cerkve se Rriporoča za prvovrstno britje in striženje. Ijzke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Otroški voziček tkoro novi moderen, se poceni proda. Naslov v upravi lista. Dolgoletni wiiji uradnik pomembncga industrijskega podjetja, z bo- gatimi trgovsklmi in tehniCnimi izkušnjami, dober poznavalec blaga ter domačega in Inozemskega trga, išče aktiv no udeležbo v industrijskem ali trgovskem podjetju z dob- tlrni izgledi z vlogo 100 do 150.000 pro« brczpogojno zadostnemu jamstvu. Ponudbe na Interrcklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod »K —2.120« Učenec s primerno Solsko izobrazbo, do ma v Celju all bližnji okolici, sc takoj sprejme v trgovini Kramar & Mislej v Celju. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupiiarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rolakov v Ameriki, denarju nido- letnlh, Id ga vlagalo sodišča, ter naložbam cerkventga in občin- skega denarja posveia posebno pažnjo Hranilnica daje peso- jila na zemljišta p« najnižji obrestni mert Vse prošnje reJuji brezplatno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno mbčjo Star svinec in odpadke kupim v vsaki količini po najviSji ceni. Franc Čuk, Celje, PreSernova ulica 5. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje kopalnice, in pritiklin, se odda takoj, drugo ob- stoječe iz 3 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin, se odda s 1. V. t. 1. Istotam se odda takoj tudi boljSi lokal. Na- slov v upravi lista. Lepa, svetla meblovan« •> o b a blizu kolodvora se odda solidnemu go- spodu ali gospodični. Vprašati v trgo- vini Jos. Jagodič, Olavni trg 14 ali ali QubCeva ul. 2. I. oblastveno priznana šoferska sola v Celju V. Šulgaj Izobrazuje kandidate (inje) za amater- ske in poklicne šoferje. Plačilne olaj- šave.------U»peh zaj«mLea. Zahtevajte prospekte. Začetek 1. marca. Prijave na zgornji naslov. Umetna o či izdelujemo toCno po naravi za svoje paeijente. F. Äd. Müllcrsinovi.Wlesbaden, v Zagrcbu, univerzltetna oCesna klinlka, od 4. do 7. marca 1933. Č E V L I I otroSki dekliški fantovski Oenski moSki Din 19 — Din 28- Din 52 - Din 66 — Din 66"— samo ^sf T5G0V5KI • DOV CELJE Oglejfe si izložbc. Prevzemavsa'instalacijskadela.vodoTodc, hišne instalacije, vsakovrstne črpalnc nn- prave, sanitarne naprave (umivalnicc, kopalnice, klosetne napravc) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice 1.1. d., ______ kakor tudi vsa v to stroko spadajoca popravila — Vestna iz^rSba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE. DEČKOV TRG 2 Franjo Dolžan Celje Za kresljo Tales on 245 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave fnnm* n* i utral nmöww strekt ipitelob #«!• in poprniU -Cent mm - PoiUtibi totM IwoMm Dunajski velesejem (WIENER MESSE) 12. do 19. marca 1933 (Novi dvor 12. do 18. marca) SPECIJÄLNE PHIHEDITVE • Sejem pohištva / »Elcktrlka v gospodinjstvu« / »Sodobno plinsko orodje« ' Badijska in Bavag razstava / Dunajska tnoda pletenin / Salon kožuhovi- naste mode / »Fotografija in potovanje« / Razstava avtomobilov in motornih koles 2elezno in patentno pohiStvo / Wagnerjeva razstava / Grsdbeni in cestno gradbenl sejem / »Rastoča hiša« / Gradnja naselbln / Pctrolejska razstava / Ävstrijski paSniSki proizvodi / Izumlteljski sejem / Poljedelski stroji in orodje / Zivila in užitnine / Poljedelska in gospodarska vzorčna razstava Brez vizunia I S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Ävstrijo. — Ogrski prehodni vizum se ob prcdložitvi sejemske izkaznice dobi na meji. — PrecejSnje vozne olajšavc na jugoslovenskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zraCnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejemske izkaznice ( Din 50 —) se dobe pri Wiener Messe A. G, Wien VII. ter med lipskim spomladanskim sejmom pri poslovalnici v Leipzigu, Oesterr. Messhaus, in pri častnih zastopstvih v Celju: Prva hrvatska štedionica, podružnlca Celje; Tujsko prometna pisarna. Vinhfl BuhoBEC, obi, honces mestni tesarshi mojstep na Lapj nnj rpllll izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za pi I ULI|U hiše, vile, tovarne in cerkve, stropc in razna tla, paviljonc, vc- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. 'ifW J Of I P GCRENJAK ¦icsu-ski in prskiijeval. mojater, poseatnlk jrostUn« pri ,JeI«aa, CELJE, KRALJA PETRA CESTA 37 izdeluje vsakovrstne specijalne mesne izdelke. klobase, Šunke, salame itd. z modernimf avtomat. stroji na električni pogon. Na drobno in debelo. V gostilni dobra kuhl nja in dobra Stajerska vina. Vsak dan. radio koncerti. Sprejemajo se abonentf na hrano po nizki ceni. Lastnik avto- takse. Se vljudno priporoča za obilen obisk. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRflUSKE BflNOUINE C E L J E • prei Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice In tekoöi račun*lzvrSujevsevde- narno stroko spadajo- öe posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso = davčno močjo z=z ürf jujp ^«^> Pt^"fk — nrfffn^nran ta konzorcly »Nora dobe« In Zyegno tiskaroo lUUm Cttlno, - Oba T Celju.