Puijedelstvo. GNOJjVICA IN NJE RABA. Za dobičkonosno pridelovanje poljskih proizvodov in primerno izkoriščanje zemljišča kot nosilca in hranilelja kmetijskih rasllin, je neobhodno polrebno, da se to zemljišče preskrbl in založi s snovmi, koje zamore rastlina izkoristiti v svojo hrano. Razumnega gospo-darji stremljenje bo izražeao v tem smislu prayiiuQ in gospodarsko,. ako gleda na to, da si preskrbi te snovi, ki služijo rastlini kot hrana in sicer v Večji množini, da s tem preskrbi rastline zadostno s hrano in pa da si pribavi te snovi čim cenejše, ter s lem poceni proizvajanje poljedelskih rastlin. Od celokupne množine potrebnih hralnlh snovi, si lahko pridela in napravlja sam doiha s tem, da gleda na to, da od domačih gnojil hlevskega gnoja, gnojnice, komposta, ne pusti nič v izgubo, marveč skrbi za to, da ohrani in prihrani ta gnojila do uporabe in to kar se tiče množine, še bolj pa, kar se tiče kakovosti teh gnojil. Ta gnojila mora skrbno zbirati, da niu niti najmanjša množina ne gre v zgubo. Da si pa priredi tudi kokovostno dobra gnojila, da mu gnojila ne gubijo na učinkovitosti, mora ta gnojila do uporabe na tak način shranjevati in ž njimi ravnati, da se snovi, ki dajejo pozneje hrano rastlini, ne gube iz gnojil predčasno. Izmed rastlinskih hranilnih snovi: dušik, Fosfor, kalij in apno je najdragocenejši dušik, ki je posebno v sedanjih časih najdražji izmed umetnih gnojil. Imamo ta dušik tudi v domačih gnojilih, celo v hitro delujoči obliki gnojnici. Zbiranje te, konserviranje in raba se pfi nas še veliko premalo izvrSuje. To ni pravilno in preudarno ravnano; ker nam gredo, ako ne zbiramo in pazimo tta gnojnico, velikanske vrednote v izgubo. Kako zelo si zamore gospodar pomagati, ter napraviti svoje gospodarstvo bolj dobičkanosno, koliko bi več nakosil, več pridelal na poljih, ko bi skrbel boljše za gnojnico. Vsake male množine, ki gre v zgubo, je škoda, ker se ne da tako lahko nadomestiti. Pri gnojnici je paziti, da se ne gubi na množini. Ker sestoji gnojnica iz živalskih seči in iz tekočine, ki se izceja iz gnoja na gnojišču, morajo biti gnojišča in jarki, ki vodijo iz hleva tako napravljeni, da se vsa ta tekocina brez izgub zbira sigurno v dobro napravljeni jami. Izmed rastlinskih hranilnih snovi najdemo v gnojnici dve zelo važni, namreč dušik in kalij. Skrbno zbirana in dobro očuvana gnojnica vsebuje na 1000 1 okoli 3 kg dušičnatih snovi, 4 in pol kg kalijevih snovi, med tem ko nima fosfatov skoraj nič, jedva eno desetino kg. Kakor vidimo, je gnojnica zelo dobro dušičnato in kalijevo gnojilo, manjka ji pa predvsem fosfata. Zato je velike važnosti, da se jo pridno zbira in tako pohranjuje, da ne zgubi na moči. Tam, kjer se na gnojnico ne pazi, se jo pušča v nemar, tatn je gnojnica tudi slaba, da zna vsebovati na 1000 1 jedva pol kg dušika in 1 in pol kg kalija. Kako se mora postopati z gnojnico, da bo kaj vredna, o tem drugič. Dušičnate in kalijeve snovi, ki se nahajajo v gnojnici, so lahko raztopljive. Ko pride gnojnica v zemljo, postanejo tesnovi v kratkem učinkovite za rastline. Dušičnate snovi v gnojnici so celo precej hlapljive tako, da rade uhajajo v zrak, ter se s tem zmanjša gnojilna moč gnojnice. Zato je treba paziti pri uporabi, da se zgube kolikor mogoče zmanjšajo. Nastajajo pa te zgube, ako se gnojnica močno prezračuje. pri uporabi in ako se ona, na travniku ali polju po površini razlita, počasi vleze v zemljo. Ako se gnojnica uporablja tako, da se spravi nekoliko centimetrov v zemljo, tedaj se zmanjšajo izgube na dušiku; ker v tem slučaju vsrka zemlja dušičnate snovi vase. To dejstvo je navedlo gospodarje naprednejših dežel do tega, da oni gnojnico ne škrope več, temveč spravljajo gnojnico so posebnimi pripravami tako v zemljo, da teče ona iz gnojničnega voza po ceveh zaprta proti zraku takoj nekoliko centimetrov globoko v zemljo. Akoravno take naprave niso Se poznane pri nas, vendar naj ne bo s tem rečeno, da bi gnojnice ne uporabljali, vseeno ako imamo nekaj izgube na hi anilnih snoveh. Boljše nekaj, kakor prav nič! Da izgube zmanjšamo, je potrebno, da se ne vozi in poliva gnojnica v pretoplem vremenu, ob veliki vročini in kadar je vetrovno, ker so v teh slučajih izgube večje. Na polju, na katerem se je razvozila gnojnira, je treba, da se jo pokrije z zemljo dobro, da se ista čimpreje plitvo podorje, ali z razruševalcem zmeša z zemljo, ali ako se gnoji okopavinam, kmalu s kopjo podkoplje. Drugo, kar jc paziti pri uporabi gnojnice je to, da se ista čimbolj jednakomerr.o porazdcli na polju ali travniku. Iz gnojničnega voza (lajte). ne sme gnojnica teči na zemljo v debelem curku, marveč kakor tenak plašč. Ako teče v curku, tedaj pride na onih mestih preveč gnojilne snovi, na drugih pa skoro nič, zemljišče je vsled tega zelo nejednakomerno gnojeno. Na mestih, kartior je prišla tako polivona gnojnica, je raštlinska rašča prebujna, na drugih mestih se zelo rad razraste tudi plevel ibohotno. Ako je bilo žito tako gnojeno z gnojnico, rado na takih mestih polega. Ako se travnik gnoji na tak način, nam ne bo V veselje, ker nam že po par letih močno zapleveli. Ni malo travnikov, kateri so bili obraščeni sicer z dobrimi travami, pa jih je gnojenje z gnojnlco na ta način spremenilo v plevišča. Da se to ne zgodi, in da se nam gnojnica razliva enakomerno povsod, je treba pritrditi zadaj pri odprtini na lajli, kjet* tečfe gnojnica ven, razpršilnik ali razdeljevalnik", ki razdeli gncjnico v tenak, širokj jednakbmereh eurek halik plaščti. Sestoji tak razdeljevalnik iz itialega nekoliko navzgor zapognjenega jezika iz železa, ki se pritrdi na lajti zadaj, vodoravno tik pod odprtino, skozi katero teče gnojnica. Za silo posluži ludi mala deska. Tretja stvar, katera jc zelo važna in ki jo moramo upoštevati, ako si hočemo z malo stroški povečati pridelke, je ta. da poleg gnojnice gnojimo zemljišče z fosfatnimi umetnimi gnojili. Kakor znano, rabi rasllina za popolno uspevanje dušičnate, kalijeve, apnene in pa fosfalnc hranilne snovi. Gnojnica pa vsebuje od teh samo dušičnate in kalijeve snovi. Sicer vsebuje tudi fosfat in apnene snovi, zadnjih za spoznanje malo več kot fosfatnih, vendar je množina teh snovi v razmerju z dušikcm in kalijem tako mala, da sploh ne prihaja v poštev. To so samo sledovi. Gnojenje z apnom ne pride toliko v poštev, ker v vsaki zemlji ne primanjkuje tega za rastline, je pa tudi malo prekasno sedaj gno jiti z njim. Pač pa pride pomanjkanje fosfatov v gnojnici toliko v obzir, da tega nikakor ne moremo prezreti in ne upoštevati. Ravno tu se bo pri gnojenju z gnojnico, trošenje fosfalnih umetnih gnojil krasno izplačalo, ker fosfatov rabijo rastline veliko, v naših zemljah pa teh zelo rado primanjkuje. Posebno na travnikih se s takim dopolnjevalnim gnojenjem s fosfali k gnojnici ne izplača samo v večjeni pridelku,  temveč krma travnikov tako gnojenih je veliko tečnejša, kot pa ona s travnikov, gnojenih samo z gnojnico. Vprašanje je samo, katero fosfalno umetno gnojilo pride v poštev. Predvsem mora biti fosfat v tem gnojilu lahko raztopljiv, kakor so redilni snovi v gnojnici, razentega pa mora biti to gnojilo tako, da sme priti v dctiko z gnojnico. Tako gnojilo je superfosfat, katerega se rabi na 1000 1 gnojnice 7—10 kg. To gnojilo se trosi pred ali pa po vožnji gnojnice. Mogoče bi enemu ali drugemu prišlo na misel, da bi to gnojilo pomešal z gnojnico. Vendar to ni za svetovati, ker bi se to gnojilo ne porazdelik> jednakomerno v gnojnici. Posledica tega bi bila pregnojena in-premalo gnojena mesta. Tudi tedaj bi se popolnoma ne porazdelil super- fosfat v gnojnici, ako bi se gnojnica premešala, ne glede na to, da bi tako mešanje bilo radi vclike množine tekočine težavno, in da bi pri takem mešanju zgubila gnojnica veliko na učinkovitosti. Z gnojnico se ne gnoji samo spomladi trav-nikov, temveč z njo se da gnojiti travnike tudipo prvi košnji. S tem se dcpolni gnojenje, kar se je zamudilo spomladi; to gnojcnje pliva jako močno na rast otave. Razventega se da sedaj z gnojenjem z gnojnico tudi še spopolniti glavno  gnojenjc k okopavinam. Z gnojcnjem z gnoj nico na polju pesi in koruzi rrted vrste, se po  speši raščo teh rastlin. Pri tem gncjenju se p;i mora pazlli, da se gnojnice ne vliva na rastline ali pa tik rastlin, ternveč na prostore riied rastiine,, ker sc gnojnica vleze in razleze v zemljo ter pride tako do rastlinskih korenin. V pomanjkanju hlevskega gnoja se da uporabiti za gnojenje krmskim rastlinam, ki se jih namerava še sejali, gonjnica, ki še razvozi na strnišče prejšnje rastline, tfer v oranju za to krmsko rastliho obenem podorje. Uporaba gnojnice za gnojenje zeljnatim rastlinam je že precej raz širjena, ako pa imartlo ža strniščno repo n:i razpolago malo in slab hlevski gnoj, se da z gnojnico ravnotako spopolnili to gnojenje. PLEVEL: Plevel je marsikje zelo razširjen. Veliko ga je po njivah, še več navadno po travnikih; na najboljšem so še menda v tem oziru pri nas vinogfradi, kjer se plevel s pogosto kopjo še precej žatira; V vsakem slučaju pa je plevel od velike škode za množino, kakor tudi kakovost pridelka. Plevel škoduje, ker jemlje zemlji vlago in hranilne snovi; on zemljo obsenčuje in hladi, ker izhlapeva vodo; plevel je sploh eria glavriih ovir, da se rast line ne razvijajo povoljno. Plevel moramo tedaj z vsemi silami zatirati. Pri zatiranju plevela na njivah služimo se v glavnem z večkratnim oranjem, okopavanjem, pletvijo, setvijo čistega semena itd. Na zelo zapleveljenih njivah bomo iztrebili plevel s posebnim trikratnim ora\ njem pred setvijo. Prvo (strniščno) oranje izvaja se čisto plitvo, za okrog 2 prsta globoko, nakar se to ponavlja. Ako ni medtem deževalo, treiba je čez tri dni polje poibranati. S tem dosežemo, da za nekoliko dni vskali plevelno seme, a korenine drugega plevela se zgoraj posuše. Ko se je torej plevel po tem plitkem oranju dobro ozelenil, orjemo drugie, normalno globoko. Takoj za tem treba zopet njivo pobranati, nakar čakamo, da se brazde vležejo in mogoče ozelenijo, nakar orjemo v tretje za setev. To zadnje oranje mora pa biti bolj plitvo od drugega, da ne spravimo one plitve brazde na površje, temveč da ostane ta z ostanki slame, plevela itd., pod brazdo in tam segnije. Vendar mora biti to tretje oranje dovolj globoko, tako da se brazde lepo slagajo in se zemlja za setev lepo, čisto in popolnoma preorje. Ako prirejamo zemljo za setev na ta način, smo lahko sigurni, da smo plevel dodobra uničiili, a imamo obenem tudi zemIjo bolj rahlo in sigurnejšo proti suši. Plevel uničujemo v izdatni meri tudi z okopavanjem. Čim večkrat se to obavi, tem bolje je za dobro rast rastline in tem teraeljiteje se pokončuje plevel. Motkice (lemeži), okopala pa morajo biti dovolj ostri, da se plevel v plevel v resnici posece, a ne, da se ga mogooe samo okopa in pozneje še bujnejše raste. To velja še posebno za dobroznano piriko in sploh za vse plevelne rastline, ki se razmnožujejo s koreniko. Oziraine in žita sploh čisti se pri nas plevela navadno s pletvijo. Tako izrujemo . o priliki pletve osat, grahornico itd., ven, dar močno razširjenemu plevelu v žitih ne moremo s pletvijo posebno do živega. Treba tedaj plevelu že pred setvijo zabraniti pot na njivo. Ker se ozimine pri nas navadno sejejo za okopavninami, uničili smo že s pridnim okopavanjem dovolj plevela. Vprašanje nastane tedaj, kako to, da se Še vseeno pojavi med ozimino toliko plevela. Odgovor je enostaven: plevel smo zanesli nazaj na njivo navadno sami in sicer s semenora, ali pa z gnojem, če smo gnojili. Kakšno je vcasih seme, ki ga sejemo! Ceprav mogoče polno grahorice in druge nesnage, ga sejemo vseeno ter se tolažimo, da bonio že plevel iz žita pozneje opleli. In tako je videti veckrat po naših poljih nekake čudne mesanice pšenice z grahorico, da ne veš, katero je bilo pravžaprav sejano. — Skrbimo, da bo v naprej boljše. Le čisto seme na čiste, dobro pripravljene njive! Poslužujmo se pridno trijerjev (žitnih čistilnikov); kjer ga še ni, oskrbimo si ga skupno potom gospodarskih korporacij. — Mnogo, mogoce največ, pievela žanese se na polje s hlevskim gnojem. 0 tem se pac vsakdo lahko prepriča. Tako se vidi cesto rasti po njivah razne trave — sigunii znak, da so prišli ostanki krmljenja (seneni drob, »zjedne«) v gnoj in s tem na njivo. Tako i razni pleveli. Da torej z gnojem ne zanesemo plevel na njive, ogibajmo se pri uporabi snovi za nastil takih, ki so mogoče gnezda plevela ter jih upotrebimo edino za kompost. Za nastil pa uporabljajmo samo snovi, za katere smo sigurni, da ne vsebujejo semena ed plev&la. — Močno je za grajati tudi navada, ponekod običajna, da se meče hišne in druge smeti kar na gnoj,. Tudi smeti niso kar tako nedolžne, ampak vsebujejo večkrat razno semenje plevela, ki sicer v gno ju ne vskali, pač pa pozneje na njivi. Tudi smeti naj imajo svoje mesto na kompostu, če sicer nimamo za nje posebnega zbiralnega prostora. Nikar jih pa ne mecimo na gnoj! Močno nadležen je raznovrsten plevel tudi na travnikih. Saj zamoremo marsikje na travniku prave trave jedva opaziti ob bohotno rastočem plevelu, oziroma »rožah«, kot pravijo naši ljudje.. Seveda se najveckrat misli, da take »rože« spadajo na travnik! In vendar je to plevel, ki ne le, da jemlje prostor in hrano pravim travam, ampak vpliva zelo škodljivo tudi na zdravje živine. Tudi na travnikih moramo tedaj zatirati kar najbolj plevel in sicer s pletvijo preden cvete, da ne more razviti semena; plevel, ki se razmnožuje tudi s trajnejšimi podzemskimi debli (cebula, gomolj, korenika), prebadamo v zemlji, izkopavamo itd. Tudi z rano košnjo zelo omejimo razširjenje plevela. Vse to pa ne bo imelo trajnega uspeha, ako travnika tudi zadostno ne gnojimo. Saj je znano, da je ravno plevel na travniku nekak reagens, Iki zanesljivo kaže, ako se čedalje bolj pojavlja, da zemlji primanjkuje hra- ne: gnoja. Torej, travnikom gnoja, kar čez noč takorekoč se bodo pojavile nazaj tra, ve in zginil največkrat nadležni plevel. S. SADJARJEVA OPRAVILA V MESECU JUNIJU. >Drevo raste le takrat dobro, ako duha gospodarjevo sapo.c Ta prislovica ima gotovo svoj pomen in noben sadjar tudi v mesecu juniju ne bo prepustil drevesa samega sebi. Gosenice posebno poželjivo sedaj delujejo in marsikatera veja mora svoje listje žrtvovati tem požeruhom. Med njimi najdemo pogosto kot palec debele eksemplare, ki so listu čisto podobni, tako, da jih le težko najdemo. Listne ušice v tem mesecu najbolj napadajo drevje in pri mladem drevju moramo tej golazni posvetiti vso skrb in nadaljevati v majniški številki opisano 'O-brambo. Na deblih se pojavijo pogosto obrastlinke, katere dober sadjar takoj odstrani, da ni potem prevelike rane. Pri košnji se te divje vejice kar z roko polomijo, da ne pozabimo pozneje na nje. Pri novo posajenih drevesih okopljimo večkrat preko leta drevesni kolobar, da bo drevje lepše raslo ozir. se dobro prijelo. Koreninicam treba zraka, vejicam solnca, pa bo vse dobro. Breskova kodra v tem mesecu navadno ne nastopa več. Spomladi poginule veje na breskvah odstranimo, da se rane kar preko leta zacelijo. Posebno pazljivost obrnlmo na breskove uši, katere lahko uničimo tudi, ako napadene mladice odščipnemo. »Ako se kosec o kresu pod jablano vleže in devet jabolk našteje, pa so jeseni še polne.c Ta prislo-vica bo tudi marsikje veljala, zato maramo paziti na zarod in vse tiste sorte, katere rad napada krastavec ali škrlup, škropiti z bakreno apneno zmesjo. Jemljimo približno 1% raztopino in škropimo ta mesec če le tnogoče, dvakrat. Koncem junija so zrele prve breskve, katere bi moral imeti vrtu vsak sadjar, da bi tnu nikoli ne primanjkovalo tega nad vse žlahtnega sadja. Že koncem maja so pa zrele prve črešnje in zorele bodo cel mesec junij po vrsti. Nobenemu kmetu ne bi smelo primanjkovati marelic, breskev, črešenj, sliv in predvsem finih hrušk maslenk, katere ima rado staro in mlado1. Koliko bi se prihranilo kruha in koliko bi otroci bili bolj zdravi, ako bi jim skrbeli za prepotrebno sadje, katero pomaga zbog vsebine kalija tvoriti kosti inčistiti celo telo. Zato začnimo to leto pregledovati, česa nam manjka in premišljevati, kje si bomo vse to oskrbeli ih kako bomo skrbeli, da bo vse ostalo pri hiši. Tudi nekoliko žlahtnih jagod ne bi škodovalo. Dom mora biti krasen in vesel, zasajen s sadnim drevjem, da se skrije hiišca spomladi v cvetju že, že bolj pa potem v listju dreves. Zdaj najbolj vidimo, kaj nam manjka, zato ja ne pozabimo jesen in pomlad porabiti, da bomo naše domove ogradili z mejo sadnega drevja. Kako krasna boš potem ti naša mila domovina!