H r n m I) a evangeljske vere proti krivim liso ti¬ kam spoznovaocev druge vere. (Vzeto iz Česko-Braterskiga Vestnika čislo 30, 1. 1850). Predgovor. Konec storiti, mnogim napadam, ki jih moramo pismeno in .v cerkvah Bogu posvečenih, prestali, smo primorani raz¬ loček razglasiti, ki med evangeljsko in kalolško cerkvijo obstoji, da se vsak prepriča, da smo tudi mi kristjani, ki Jezusa Kristusa, edino pot poznamo nebesa doseči. Mi z tim nazlanilam nobeniga ne želimo spreoberniti, ampak le mis¬ limo hudobne mnenja, ki so o naši veri raztrošeni, zaverniti. Potov do nebes je več, in mi ko ljudje nemoremo več sto¬ riti, kakor božjo besedo spolniti in v smislu in po besedah z ljubeznijo do bližniga ravnati. Evangeljska družba. -l^azumen in razsvitljen kristjan se nikogar v človeš¬ kim družtvu tako marno ne varuje, kakor prazniga prepira o veri, — Ne samo, da on sam nikolj in nikjer priložnosli k takimu prepiru o Bogu, o Kristusu, o veri, o svetih osebah in rečeh ne ise, ampak kadarkoJj more, se odtegne in vogne besedam takih ljudi, ki o veri več 1 2 govoriti, ko misliti znajo. — On dobro ve, da tako pikanje in jalovo besedovanje nobeniga užitka ne pri¬ nese ; on dobro vč, da oni med kristjani razdvojenje, jezo in zdražbo napravljajo, mnogokrat še slepe pre¬ ganjanja in druge žalostne nasledke store. — Zato moder, če le more, rajši molči, če ne more molčati, z eno ali dvema kratkima besedama takimu prepiru konec stori, posebno ker ve, da je ta z njim se pre¬ pirajoča stranka tako zaslepljena, da se popraviti in lepšiga podučiti neče in na nobeni način ne dd. — Krivico bi storili takionu človeku, ko bi rekli, da svoje vere uc ljubi, da je mlačen v veri, ker se z svojim protivnikam o svetili rečeh lergali in prepirati neče. — Nikolj ! On sam s seboj svojo vero prelresuje, on je o njeni resnici tako prepričan, da se za krik tacih zaničevavcev vere se ne zmeni, njihovo molčanje ni boječnost, ampak ponos, kteri se z nizkimi besedami in kletvami se oskruniti neče, in kteri čuti, da je pre¬ vidnost boljši, kakor pa mnogo nepremišlenih besedi. — Mej tim, kadar na to pride, kadar je tega potreba, kadar to okolnosti velevajo, on od tega pravila umi edstopiti. — Kadar vidi, da kak zaničevavec celo vero gnjusi; kadar sliši, da se kaka druga stranka glavnih in podstavnih členov njegove vere dotika, da se kak zasleplen protivnik takim rečem posmehuje, kterih še ne razume; po tem tudi on zna svoje usta odpreti, po tem tudi on reče takim zabavliocem: ,,zakaj hudo v vaših sercih mislile, tu je pripravljen za svojo vero in dušo vse dati, svojo vero, svojo cerkev hudobnih sovražnikov varovati in neprestrašeno braniti. — Tako jo storil J. Kristus, gospod, naš učenik in odrešenik proti pismoučenim. — Kristusje vidil terdno vero pri mertvoudnim in mu je rekel: ,,Zaupaj moj sin, tvoji grehi so ti odpušeni.“ — To pa sc je pismoučenim po njih mislih malo zdelo, in bolnik je imel malo, če je 3 nucl samo zaupanje, in Kristus sam je malo storil, ko mu je rekel: „Zaupaj moj sin“! — Oni so kaj več pričakovali, oni so se nadjali od ene strani molitve, obljub, darov in drugih judovskih ceremonij ; od druge strani se se nadjali čudežev, prikazen, ali saj skriv¬ nost, dolgiga pripravljanja in raznih praznih zdravil, ko tega niso razumeli, so godernjali čez Kristusa, da Boga preklinja.— Pa Kristus se je takimu zaničevanju možko vstavljal, ki so ga nanj hotli navaliti, tako sicer, da je množica to vidši na zadnje se čudila in Boga hvalila. — Kar se je samemu Kristusu in unimu bol¬ niku prigodilo, to se v časih tudi nam pripeti. Tudi okolj nas se znajdejo, kterim naša vera ni po volji, ktori naše evangeljske vere ne razumejo, pa vonder v nji zaničlivo govore, rekoši, da je prazna in revna, in da mi v naši cerkvi, v naši veri nič nimamo. — Proti takim zoničljivim novim pismoučenim se čemo oborožati, ko prevdarimo: Kako se moramo proti takim l judem zaderžali, ki nam pravijo, da v naši veri nič nimamo ! „Yi evangeljci, — saj nimate nič v vaši evang. veri, vašo cerkev nima ne tega ne uniga, v vaših cerk¬ vah ni nobeniga bleska viditi, na vaših oltarjih ni no¬ bene lepote, pri vaših božjih službah ni bobnov in trobent, vi nimate svetnikov, ki bi za vas Boga pro¬ sili, ne škofov, nadškofov, ne procesij, ne streljanja, ne bander, vi namate maše, sveliga olja, sv. vode itd. — Kdo iz med vas ni slišal velikokrat takih besed, posebno od naših rimsko-katolških bratov in sosedov ? In kdo ne ve, koljko je na teh besedah ležeče, koljko evang. duš je že s takimi besedami zapeljanih koljko v dvom pripravljenih, koljko v nevarne mreže zamo¬ tanih ali clo k’odpadenju prignanih bilo, ko so slišali, da v naši veri nič nimamo? Pa kako krivo in hu- 1 * 4 dobno je to očitanje, ki pride od hudobnih ali pa pri- prostih in neumnih ljudi, ki v naši evang. veri nobene znanosti nimajo. — Tode mi imamo v naši veri dosti.— Mi imamo v naši veri. 1. Pred vsemi Boga, in sicer tako, kakor on sam od pametnih ljudi poznan in spoznan hoče biti, ko zapoveduje: „Zraven mene ne smeš drugih Bogov imeti, ti si ne smeš nobeniga obraza in nobene podobe narediti;“ ko pravi: „Svojiga Boga moraš moliti in njemu samimu služiti"!— Mi spoznamo in častimo tega Boga ne po ju¬ dovsko ampak po kristjansko. — Judje so nekdaj gos¬ poda skoz poste, kadila, obljube in druge dolge ceremo¬ nije častili. — Jez. Kr. pa je temu konec storil in ukazal, Boga v duhu in v djanju spoznali, h kterimu se ka¬ kor otroci k svojimu očetu približati smemo; nam ni treba k služabnikam ali služabnicam božjim s našo prošnjo se obernili, ampak k Bogu samimu; mi so ne klanjamo kamnam, ampak temu, ki je kamenj vslvaril, mi ne molimo k svetim ampak k naj svetejsi- iiiu. Mi ne obetamo našimu Bogu mire, aloe, in kadila, ampak mi obetamo dražeji reči, pravico, blagost in pobožnost. — O temu Bogu mi verjemo, da je duhovno, naj čistejši bitje, kaleriga noben malar malati, ry»ben risar naredili ne zna, ker je neskončen, nevidijiS^pu vonder vseveden in vsepričejoč. — Ta Pog redi in ohrani sam celi svet, vse stvari in vlada; on sam za¬ poveduje morju, ognju, vremenu in vsim življem. — Qe se kaj vžge, on nepotrebuje nobeniga svetiga slu¬ žabnika, ki bi šel in gasil, kor on je vse v vsim; „on reče, in sc naredi, on ukaze in postane." — Mi ve¬ rujemo , da la Bog človeške rodove od stopne do stopne, od veka do veka k zmiraj veči popolnosti pelje, zmiraj čistejši spoznanje, zmiraj popolnejši pravico uči, da pri svojim časlenju ne praša : Ti kristjan, koljkokrat si sc z vodo poškropil? koljko svctilnia in sveč si k ;> moji časti požgal; ampak rajši: koljko koristnih zna¬ nost si si pridobil, koljko bližnimu dobriga storil, s koljko čednostimi si se okinčal? koljko ljudi si od temote, zmote in prazne vere osvodilk. Mi verujemo o temu Bogu, da on ne pozna nobene samovladajoče cerkve, da on ne dela razločka med slarovercem in novovercem, ampak da mu je v vsaki cerkvi, v vsakim narodu, kdor sega boji in pravico zkazuje, prijeten.— Glejte takiga Boga imamo mi. — Kdo nam tedaj za- more očitati, da mi nič nimamo, nič ne verjetno? Mi imamo dalej. 2. Kristusa, kakor najvišjiga mojstra in gospoda naše cerkve, kakor učenika , odrešenika in zveličarja sveta. — Veliko kristjanov z druge Strane nam tudi to očitajo, da nima naša cerkev nobene vidne glave nad seboj, nobeniga takiga najvišjiga oskerbnika in sodnika cerkve, ki bi nad vsimi učeniki in poslušavci gospodo¬ val.— Reči moramo, da nimamo, ali prav za prav imeti nečemo nobeniga Rimskiga očeta, kterimu bi noge polju- bovali. — Se ve, da nimamo visokih služb in naslovov za cerkvene in duhovne osebe, mi nimamo papežev in kardinalov, škofov in nadškofov v smislu novih časov, ne prelatov, priorov in guardianov, tode imamo edi- niga eniga, ki na veke tukaj sloji imamo eniga, kteri¬ mu je „Bog dal ime nad vsemi imeni, pred kteriga imenam sc vse imena v nebesih in na zemlji uk¬ lanjajo.^ — In kdo je to ? to je naš gospod in odre¬ šenik J. Kr. tisti, ki je svojim učencam in poslusavcam rekel,, Vi se ne imenujte mojstri, eden je vaš mojster J. Kristus. — Ta naš gospod in mojster in glava naše cerkve je sicer neviden, pa vonder verjetno v njega, ker je tudi Bog neviden in človeška duša je nevidna, pa vonder verjetno eno ko drugo. — Kteriga bi si raji gospoda cerkve izvolili, tega, ki je iz neba prišel, ali takiga, ki je zemeljske, slabe in umerjoče natore ? — Kterima gospodu bi raji pokorni biti? temu, ki sedi na desnici božji, ali temu, ki sedi na lesenim s člo¬ veškimi rokami narejenim tronu? Kdar vam kdo po¬ reče: Vi evangeljci nimate papežev, svetnikov, zastop¬ nikov in posrednikov, mu recite: Mi imamo Kristusa, ki je naš srednik med Bogam in ljudmi. — Kadar vam bo kdo očital: Vi evangeljci (ne vidite vaše gla¬ ve, vašiga gospoda) nimate ne pušavnikov ne mnibov, povejte mu: Mi imamo Kristusa, ki takih ljudi nikolj vstanovil ni. — Kadar vam kdo poreče: Vi evangeljci ne vidite vaše glave, vašiga gospoda in mojstra s te¬ lesnimi očmi, recite mu: Mi imamo Kristusa, ki je re¬ kel : Srečen, ki ni vidil, pa vonder verje. Mi imamo. 3. Cerkev in vso pripravo k službi b.. — Vse kar braz vere in pohujšanja v kristjanski cerkvi stati sme, to so dovolili vstanovitelji (reformatorji) naše cerkve. V evangeljski cerkvi vidimo oltar, mizo gospo¬ dovo ediniinu pravimu Bogu posvečeno, slišimo glas orgeljni, naše duhovne pesmi spremajoči; tu slišimo serčne pesrne in molitve po tihi družbi se razlegati, in vse, kar se s pametjo in vero zjediniti da se v evangeljskih cerkvah znajde. — Ce vam kdo očita: Vi evangeljci nimate v cerkvi malanih obrazov in po¬ dob, nobenih postav in kinčev, mu odgovorite: Mi imamo rajši čiste bele stene, kakor pa žalostne veči del obrazam raznih mnihov in kervavih . mučenikov podarjene, Kterih pogled v čutljivih dušah strah in gnjus obuduje. — Obrazi v cerkvah, ki so nedolžni in po pravilih lepote narejeni, bi mogli veri koristni biti. — Tode Rafaelov, Rubenov, Ticianov in drugih glasovitih malarjev je tako malo na svetu, da proti enimu obrazu v cerkvah, na ulicah in v mestih 10—20 revnih in slabih podob ugledamo, ki oko razžalijo in serce k višini občutkant ne poozdigujejo. — V evang. 7 cerkvah gospoduje pri b. službah veci tihosl in red; tu je vsak pri miru, ali bi saj imel pri miru biti od začetka notri do konca; tu ne obračamo oči na po¬ dobe, na zlato in srebro, postave in blišeče reči, am¬ pak na božjo besedo. — Tu se pazljivost ne moti od zvunajnih reči, ampak se z znotrajnimi dušnimi zade¬ vami peča. — Drugi kristjan pride do cerkve, po¬ gleda, pomoli, in jo vun potegne v sredi božje službe.— Evangelje pa se vsiga vdeleži, kar se v cerkvi godi.— Za obhajanje teh služb božjih imamo mi neke dni in čase, namreč mi imamo: 4. Nedelje in praznike. Mi praznujemo vsak sed¬ mi dan, o kterim je Bog to zapoved dal: „Poinni, da boš praznik praznoval.“ — Mi praznujemo v spomin gospoda Jezusa tri praznike v letu, namreč: Božič, Veliko noč in vsili vernih duš dan, kakor so jih že pervi kristjani o času apostelnov vstanovili in obder- žali. — Tode m- Ij. v Kristusu, to je ravno kar nam nhši kristjanski sosedje naj večkrat očitajo, da mi pre malo praznikov praznujemo. — In mi ne tajimo, da še polovico manj praznikov ne posvečujemo, ko oni. — Jeli to prestopek, je li greh ? Nikoli, ker tako bi bili tudi Kristus in apostelni grešili, ki niso nobeniga od papeža ostanovljeniga praznika posvečevali, se nič od njih vedili niso. — Prazniki od tako imenovaniga sv. Janeza Nepomuka notri do sv. Floriana, od sv. Lucie notri do sv. Magdalene so čisto človeške vstanovilve in znajdenja. — Je Ii morebiti natanjčjiga pretres ovanja treba, da spoznamo, da ti prazniki lepimu zadoržanju in veri več škode ko dobička prineso. — Mnogo praz¬ nikov praznovati, je lenobi in postopanju naj bolj vslreženo; taki v časih praznovane sv. dnovi so bili pviložnost k velikim razujzdanostim in pregrešnim kratkočasovanju; tu kristjan kainaj eno uro v cerkvi ostane, drugi čas pa pri zapravljivih igrah, kakor kvai- a tah, če ne do v pijanstva in požrešnosti potrati. — Zaloraj se najdejo kraji, ki so zavolj pogostiga praznovanja revni postali, ker je bilo zavolj tega poljodelstvo in gospodarstvo zanemarjeno. — Zatoraj je evangeljska cerkev modro ravnala, ki je to težko breme z sebe vergla, število praznikov zmanjšala, in tako [med kris¬ tjani kveei marljivosti natanjčnišimu posvečevanju praz¬ nikov pripomogla, tako da njeni izgled že drugi ne- evangeljski kraji posnemati začenjajo. — Krivica je tedaj, če nam taki ljudje očitajo, rekoč: da mi v naši veri nič nimamo. Mi imamo 5. Zakramente, in sicer toljko, koljkor jih je sam zakladatel keršanske vere vstanovil, namreč dva : Kerst in gospodovo večerjo. — Pri pervim zakramentu (sva- tosti) tudi mi Kristusovo zapoved spolnimo: Projte po celim svetu, učite vse narode, kerstite jih v imenu Očeta, sina in sv. duha. — Tudi naši otroci stopijo zkoz kerst v keršansko cerkev; tudi naše otroke obetamo in posvečujemo že pri njih rojstvu Bogu; tudi naše otroke podučujemo in potverdujemo že v njih mladih letih v keršanski veri; tudi botri se zavežejo in obljubijo pri tej priložnosti, da čejo skerbeti, da bo keršansko dete podučeno. — Pri drugim zakra¬ mentu obhajamo tudi mi spomin dobrih del, ki nam jih je Kristus s svojim življenjem, učenjem in smertjo skazal, ko je rekel: „To storite v moj spomin.“ —• Tudi mi se pripravljamo k vredniinu zavživanju tega zakramenta s pokoro in poboljšanjem življenja, tudi mi slišimo vesele besede gospoda: „Zaupaj moj sin, in tvoji grehi ti bodo odpušeni.“ Tudi mi obhajamo pri lej mizi zvezo ljubezni, enakosti in bratinstva med vsimi stanovi in ljudmi. — To vse ima, stori in tirja evangeljska cerkev. — Res je, da mi nimamo tako veliko zakramentov, ker jih Kristus ni več ostanovil. — Pokora ni zakrament sam zase, ampak dolžnost. — 9 o6?€eu Birma ni zakrament, ker te besede Kristus ni nikolj ne izrekel ne slišal; zakon in mašnikovo žegnovanje nista zakramenta, ampak stan in navada cerkve; pos- ledno olje ni zakrament, ampak človeška navada, ktere niso ne Kristus, ne apostelni, ne pervi Kristjani imeli, — Keršanska vera je dva zakramenta vstanovila, in mi oba verno deržimo. — Mi imamo 6. Nebesa. Mi imamo v naši veri prihodno življenje in nevmerjočnost duše; mi verujemo, da se nam po¬ tem življenju drugi blagoslavenjši in večni svet odpre. Telo se v prah spremeni, duša pa pojde na tisto mesto, ki si ga je na tem svetu zaslužila. — Kar je kdo na tem svetu sejal, to bo v nebesih žel. — Dobre čaka zveličanje, hudobne pa nepokoj in trepet vesti. — K dobrim poreče Kristus: „Priditi k meni in posedite nebeško kraljestvo, Ki vam je pripravljeno od začetka sveta.“ — Hudobnim pa poreče: No poznam vas pobe¬ rite se od mene hudode!niki.“ — To imamo mi za člen in zapoved naše vere, kakor je iz ust samiga odrešenika prišlo. — Keršanska vera ne pozna tretjiga mesta po smerti, ali tako itnenovaniga očistenja ali vijj, ona ne pozna četertiga mesta za nekeršene otroke; ona ne pozna maše za duše mertvih; ona ne pozna tavžent drugih znajdb, ktere ni duh božji, ampak člo¬ veška domisljivost zmislila. — Pobožni in čisti človek nobeniga očišenja ne potrebuje, hudobni, nečisti, se bi bil mogel v tem življenju očistiti. — Zatorej imamo od drugih bližji, krajši in varniši pot do nebes; mi ne plačujemo denarja za duše mertvih, da bi ložeji iz ognja všlc, zakaj te so v božjih rokah. — Mi učemo, da pot do neba ni pusta, ne odpustki, ne roženkranc, ne žalostno, leno, kloštersko življenje; ampak pobožnost, blagost in dobre/peljejo v nebesa. — Glejte to zapopada naša evangeljska vera. — Kako nam zamorejo tedaj naši protioniki očitati, da mi nič nimamo? Nič nimamo? in 10 kaj bi nam odgovorili, čo jim dokažemo, da imamo v naši veri več od njih? Mi imamo so pismo in svobodo ga brati, ktere oni nimajo; mi imamo živo, prirojeno besedo pri službah božjih, ktere oni nimajo, mi ima¬ mo poterplenje s drugimi, kterigo oni nimajo. — Pra¬ vim da imamo več od njih, ker imamo. 7. Sv. pismo, kakor božjj Studenc, iz kleriga našo vero zajemamo. — To so za nas bukve vsih bukev, s kterimi se nobene druge človeške bukve primeriti ne dajo, ker vso vero na lanjko in popolna- ma obsežejo. — Drugi kristjani tega zaklada nimajo inga do ne poznajo; med evangeljci pak v vsaki hiši saj eno sv. pismo, saj eni Novi zakon najdemo. — Drugi kristjani imajo legende, (t. j. popisanje življenja svetnikov) kronike in litanije, ktere so ljudje napisali. — Drugi kristjani se postarajo in vmerjejo, brez da bi bili sv. pismo kterikrat v rokah imeli; med evangeljci pa vidimo že otroke sv. pismo brati in učiti se. — Resnica je tedaj, da imamo več od njih, ker imamo še 8. Kelh pri sv. večerji, ktcriga oni nimajo, saj ljudstvu ga splošno k vživanju ne podajajo, desiravno v sv, pismu stoji: „Ko je povečerjal, je vzel kelh in rekel: Pite vsi iz tega kelha,“ ne samo duhovni ampak tudi posvetni ljudje. — Mi vživamo tedaj gospodovo ve¬ čerjo pod obema podobama, tako, kakor je Kristus zapovedal; oni pa vživajo samo pod eno tako, kakor so si veliko slolet po Kristusu ljudje /.mislili. — Mi imamo tedaj celo in popolno gospodovo večerjo, oni pa samo polovico. — Naša vera tedaj več zapopade, kakor pa vera teh, ki nam očitajo, da nič nimamo. Ker imamo v nji 9. Prirojeno materno besedo pri vsih božjih rečeh in opravilih, ktere oni nimajo. — Mi hvalimo Boga v takim jeziku, kakoršniga nam je sam Bog dal na pot življenja ; oni v takim, ki ga jim je dal neki ajdovski li narod, namreč Lathici in Rimljani. — Mi beremo naše evangeljske tekste in epistelne v živim, vsakimu pos- lušavcu razumnim jeziku, oni v mertvim, oni v mert- vim, kteriga samo učeni ljudje razumejo. — Pri naših božjih službah, pogrebih mora vsak peti in moliti, in vsak besedo razumeti; kjer je pa tuja, nerazumljiva beseda, tam ravno takim nič ne koristi, ki naj bolj podučenja in tolažbe potrebujejo, namreč splošno in prosto ljudstvo. — Kaj to ni velika prednost evangeljske cerkve. — Se. eden zaklad imamo 10. Poterplenje z drugimi, s katerim se oni ne morejo ponositi. — Evangeljska cerkev vsako vero pri miru pusti; ona nobeni stranki ne očita, da ima veliko ali malo v veri, ona nobeniga z zvijačo k sebi ne vabi, zavolj vere nobeniga ne preganja, nikogar ne muči, si nikogar ne žeti podvreči, se nobenimu ne sili; ona svoje vere ne prodaja za denar in čast, za hišo in blago. — Kdaj ste slišali, da bi bila evangeljska cerkev materam otroke jemala in iz rok tergala, da bi bila kristjane zavolj vere v ognju pekla.—Berile evangelj¬ sko zgodovino od Lutheroviga časa do tega leta, in le ene tako grozne prigodbe ne bote najdili. Kaj pa druge cerkve? Mili Bog! odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo, tu najdemo prigodbe, da je en sam papežev pre- ganjavec (Torque Mada) na enkrat 100.000 ljudi mučil, davil in v nesrečo pokopal; tu najdemo v sdajnih ča¬ sih, v naši domovini, v mestih in vaseh prigodbe, da so bili nekteri po veliko let zavolj prestopka k drugi veri nevsmiljeno preganjani. Ce kdo poreče: ,,Vi evan- geljci nimate nič, mu recite: mi imamo poterplenje, s katirim, če bi prav druziga nič ne imeli, samo v njim veliko imamo. — Kadar vam kdo poreče: Vi nimate verig, ječ, inkvizicije, bričev in rabeljnov; mu odgo¬ vorite: imajte vi tako pregrešne reči, mi naše roke nečemo z nedolžno kervijo oskrunili, mi mamo tiho 12 p o ter p cžlj iv ost, kakor nam naša vera veljeva, ko pravi; Bodite složni kakor bratje in sestre;, ko veli: Ljubi bližniga, kakor samiga sebe. — Tako glejte! drage evangeljske duše tako se moramo braniti ljudi, ki nam vedno očitajo : da mi v naši ver recite jim s Kristusam: ,,Zakaj vi v vaš mislite a ? — Mi imamo veliko, mi imam keršanski veri prileže. — Mi imamo Boga, Kristusa, cerkev, nedeljo, praznike, zakramente, nebesa ; mi imamo več od vas, mi imamo sv. pismo, mi imamo kelh pri gospodovi večerji, prirojeno, razumljivo be¬ sedo pri božjih službah, poterpežljivost, ljubezen in to sicer tudi do vas. — In to je zadosti na pot prihod- niga življenja. — Tak človek bi bil nespameten, ki si bi več na pot jemal, kakor potrebuje, katerimu bi ena palica ne bila zadosti, ampak bi dve, tri v roko vzel, kateri bi svojo torbo ne samo z denarjem in ži¬ vežem, ampak še z kamnjem, drevami in drugim ne¬ potrebnim bremenam obtežil. — Tako je tudi z vero ; mi ne smemo vere na vatlo meriti, ki sdaj daljši, sdaj krajši, tudi je nepotrebno pretresovali, v kleri se več ali manj ceremonij znajde. Vero moramo vagovati na vagi razuma in sv. pisma. — Nekatera vera zna od zvunaj majhna biti, od znotraj pa velika, draga in imenitna.— En majhin koščik zlata več plača, kakor velik kup smeti in kamna; dva, trije zdravi in rodovitni drevesa so lepši, kakor cela gora suhih in gniječih,, tramov in ternja; majhina njiva polna čiste pšenice več zda, ka¬ kor celi grunt kokalja in pljevela. — Tako je tudi z vero. — Sami razsodite katire službe so Bogu prijet¬ nimi, taka, kjer je streljanje in svečava, ali taka, kjer je liho in skesano serce, kjer je pokorna in pobožna misel, ki pravi: „Slisiš gospod moje besede, ozri se na moje brilko žalovanje.“ — In zavolj lega čislajmo iz celiga serca našo čisto, pravo vero — Zagovarjajmo i nič nimamo; ih/od nas slabo*^ o vse, kar se 'L 13 jo modro in možko proti nespametnim zaničevavcem, pa mi sami naše vere nikolj z drugimi ne primerjajmo, nikdar ne recimo: „Glej ti to imajo, mi tega nimamo, res je da nimamo pa tudi imeti nečemo, zakaj ko bi mi to imeli, kar drugi imajo, bi ne bili več evangelj- ci! Bodimo zadovoljni s tim, kar imamo, ne zavidi- mo drugim take dobrote, ki bi nas ne osrečila. ■— Naj drugi delajo, kar hočejo, naj imajo, kar imajo, mi se deržimo tega, kar je na.šiga, kar je drago pri¬ dobljeno, namreč evang. resnice in prostosti, evang. prepričanja in zveličanja. Dobro je Luther rekel: Naj imajo zase, s tem nič ne pridobe, samo nebesa naj nam puste. Na Dunaju (Beču) 1850. Natisnil Ferdinand U11 r i c h. . t NUK Narodna knSr iUt " a -- 1 , - 1 t_i tj tii -4 ^ j:j 3 7 c>