poštnina PLAČANA v gotovini
1 Uto XIV. 1 jjitev. 204 J	TELEFON UREDNIŠTVA 25—6? 1 UPRAVE; 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJU. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA, «6-01	Maribor, torek 10. septembra 1940 I	| NAROČNINA NA MESEC Preieman v noravl ali no polti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RACUNi 11.40»	Cena 1 | din 1-— |
Osveta do jasne odločitve
Po soglasni sodbi so sedanji siloviti letalski napadi že uvod v odločilno bitko med Nemčijo in Anglijo, ki se bo razvijala v prihodnjih dneh in naj bi bila do srede oktobra že končana
seca že popolnoma likvidirana.
BERLIN, 10. sept. ZPV. Nemški tisk nastopa zelo ostro proti novim angleškim napadom na nezaščitena nemška mesta. Listi pravijo, da je bil Churchill ki je uvedel v vojskovanje nočne bombne napade. Sedaj so angleški bomb->hki zopet napadli stanovanjske četrti v Hamburgu, zato pa bo Nemčija nadaljevala osveto do jasne odločitve.
BASEL, 10. septembra. ZPV. Kakor Poroča berlinski dopisnik »Baseier Nach-richten«, je berlinska javnost bila poučena i;z uradne strani, kako se mora obnašati z ozirom na angleške letalske napade. Ljudem je priporočeno, naj gre-do že zgoraj zvečer spat in naj si potem naravnajo svoje budilke tako, da se bodo opolnoči lahko prebudili in podali v zaklonišča. Ta način spanja, ki varuje živce, se je že davno uporabljal tudi v
Porenju. Dailje pravi dopisnik, da sedanji letalski napadi na London ne predstavljajo samo osvete za angleške napade na nemška mesta, ampak pripravljajo pot za generalni napad na Anglijo »n je njihov namen očito slabiti britansko moralo in bojno odpornost. Kakor poročajo nadaljnje informacije iz Nemčije, pričakujejo tam, da bo odločilni naskok na Anglijo izvršen že v najbližnjih dneh, tako, da bi bila Anglija v teku enega me-
LONDON, 10. septembra. Reuter. Neprestani letalski napadi na angleška, kakor tudi na nemška mesta so dokaz temu, da protiletalska obramba niti na eni niti na drugi strani še ni na višini. Tako se 'obe strani trudita, kako kat najbolje zavarovati prebivalstvo, V Berlinu.-so včeraj izdali oklic, iz katerega izhaja, da so motali biti neprestani angleški bombni napadi na Porurje in na Porenje izredno hudi, kajti oklic se obrača na Berlinčane in pravi, da je vrsta prišla sedaj na prebivalce Berlina, da morajo posnemati način življenja svojih rojakov v Porurju in Porenju. Kakor ti že skozi
Londončani 9 ur v zakloniščih
Tretja noč neprekinjenih nemških letalskih napadov na London — Angleški letalski napadi na nemške položaje ob Kanalu, ladje, Berlin, industrije in bencinske rafinerije
Nemška poročila o napadih na Anglijo
BERLIN, 10. sept. DNB. Nemško vrhov no vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Naša letala so Izvedla v noči od 8. na 9. septembra napade na London. Fotografski posnetki so potrdili uspešnost dosedanjih napadov Nemška letala, ki so napadala, so lahko iz velikih daljav videla velike požare. Vržene so bile bombe na pristaniške naprave, na skladišča petroleja in bencina in električne centrale kakor tudi na silose na obeh "obalah Temze. Bombe šo bile različnih' kalibrov. Prav tako so bila bombardirana tudi letališča v okolici Londona
V	Firth of Forthu je bila težko poškodovana trgovska ladjh s 6000 tonami; An
gleška letala so napadla ponoči Hamburg ter je več stanovanjskih zgradb poškodb, vanih, ranjenih pa več civilistov, škoda je neznatna. V letalskih borbah je bilo zbitih 20 angleških letal, dve pa sta bili zbiti od protiletalskega topništva. Siri nemška letala se niso vrnila domov.
-VČERAJŠNJE AKCIJE BERLIN, 10. sept. DNB. Nemška letala so se včeraj približala Londonu v manjših skupinah. Prišlo je do zračnih bitk. Neih. ška letala plkirajo In mečejo smrtonosne bombe. Konstattrane so nove eksplozije in požari, Porušenih je nekoliko obalnih naprav in raztovarišč. Boji so dosegli maksimum.
Angleška poročila o napadih na Anglijo
= - .TRETJA NOC NAPADOV
LONDON, 10. sept. Reifter." Tretjo zaporedno noč so Londončani preživeli v zakloniščih. Napad je trajal 9 ur. Prvi napad je bil že včeraj popoldne med 5. in 6., uro, ko se je pojavila-nad Kanalom for macjja 350 nemških letal, že nad Kentom so jo zapletli v boj angleški lovci, pri čemer sta se izkazali zlasti neka kanadska in neka poljska eskadrilja. Ti dve sta zasledovali letala nad Kentom, Surrey,em do južnega dela Londona, nakar so jih pre. ganjala na poti nazaj čez Kanal. Kanadska eskadrilja je pri>J®m sestrelila ^poljska pa 5 letal, čeprav je bil London glavni cilj bombardiranja, je bilo nekaj zračnih napadov tudi ha sev.ero- in juzttozaho0 no Anglijo, na srednjo ".Anglijo,, na jugovzhodno škotsko ter na Wales. škoda tod je bila lahka. Predvčerajšnjo in včerajšnjo noč so Nemci metali nove, večje bombe, kakor do sedaj, ki so povzročile tudi večjo škodo. Protiletalske ekipe in gasilci so neprestano na delu, pospravljajo ruševine ter gasijo požare:"
.> ) , ,
ŽRTVE TREH NAPADOV ,
LONDON,. 10. -septembra. Reuter. London je doživel včeraj svoj tretji množe-stveni zračni napad. Trajal- je-devet ur. Bombe so bile vržene brezobzirno na naj-
različnejše mestnC predele. Uradni komunike, !ki je b rl izdan davr, Ik tertiu pravi, da je sovražnik $ tem 'O dkri t o" z a v rgel še zadnjo pretvezo, da je bombardiranje namenjeno zgolj vojaškim objektom.«1" Komunike namreč v podrobnostih navaja: »Bombe je sovražnik trosil na slepo po samem mestu. Tako so eksplodirale bonj-be tik katedrale sv. Pavla, v bližini mestne hiše Guild HaM, na mestnih podjetjih in na zgradbah Connty Councila, zlasti v delavskem okraju East End, ha vzhodu Londona. Prav tako šo bile zmetane bombe na vladno četrt v West Endu in na severu Londona. Bilo je nekaj škode, žrtev ni za enkrat zaznamovali.«
S tem y zvezi je bito objavljeno, da je znašalo ‘Števffo1 ' shtrtnrh žrtev v soboto pOnočl ne"' 4D0; kakbf' ptvotho po+očano, marveč 306, število težko ranjenih pa 130D. ščvilo smrtnih žrtev v nedeljo ponoči znaša 286, število težko ranjenih pa 1400. število žrtev nocojšnje noči še rti znano, je pa manjše, ker se Londončani poslej zatekajo v zaklonišča. Žrtve prve noči:, so iVl veliki večini postelj ljudje zaradi švoje radovednosti. V soboto so bila sestreljena 103 nemška letala, v nedeljo 11 nemških letal. Včeraj in tekom noči pa ,je bito sestreljenih 52 nemških letal, do*-čim- znašajo lastne-izgube nocoj 13 lovskih letal, od česar se je 6 pilotov rešilo.
ANGLEŠKI NAPAD NA JIAMBURG
LONDON, 10. septembra. Reuter,. Včeraj popoldne je letalsko ministrstvo iz-, dalo poseben komunike o letalskem na-uapadu na Hamburg. Bombardiranje je
trajalo 3 ure. Salva za salvo najtežjih bomb je padala na doke In mnogo sto vžlgalnih bomb. Samo eno letalo je zaznamovalo!) direktnih zadetkov. Nastali so ogromni požari in silovite eksplozije.
Bombardirana so bila tudi pristanišča v bližini: Altona. Beckenhafen in pristaniške naprave ob ustju Labe, Po 3 urah so požari še vedno divjali. Videti jih je bilo 60 milj daleč. K temu napadu, ki se je vršil istočasno, kakor drugi veliki napad ria London, pripominja »B. Z. am Mrttag«: »Angleži še niso prejeli dovolj.« Nadaljnji komunike letalskega ministrstva, ki je izšel včeraj o škodi ob priliki" nedeljskega nočnega napada pa Lopdon, ugotavlja, da je povzročena škoda vefi-ka, da so bite zadete 3 bolnišnice In en muzej in da je bilo povzročeno v okofici dokov precej požarov, ki pa so lokalizirani. Ker je bilo zadetih nekaj plinarn, se ob prizadeti mnudilo že kuhano meso, ki ga bodo kuhali v posebno za to prirejenih javnih kuhinjah.
NAPADI NA NEMŠKE LADJE LONDON, 10. septembra. Reuter! Le-' tajsko 'rhmtštršfvb je sinoči’ objavilo, d® so letala RAF uspešno bombardirala nemško ladjevje, ki se je zbiralo v fran-coŠkHt In belgijskih pristaniščih, tako v Dufikerqueu, Bbulogneu,: Ostendu ter v Severnem morju, dalje v Hamburgu, Han
več mesecev, tako naj tudi Berlinčani odslej hodijo zgodaj spat in naj urede kleti tako, da bo mogoče v njih prijetno prebivati. Zvečer naj vsakdo ostane doma. Vsakdo naj hodi oblečen spat Razen tega je izšla včeraj uredba, s katero se pritegne vse berlinsko prebivalstvo k kopanju jarkov za zaklonišča. Vsi zasebni avtomobili morajo biti na razpolago protiletalski zaščiti. Kršenje predpisov se kaznuje kot uporno dejanje. Enaki ukrepi so bili odrejeni v Italiji. V Turinu kopljejo delavci tovarn »Fiat« zaklonišča. Samo tu je organiziranih 10.000 novih ga silcev.
noverju In Emdenu. 13 letat se ni vrnilo, Letalski napad na Ostende je trajal od 9. zvečer do pol 5 zjutraj. Veljal je Leopoldovemu bazenu. Dokl so v plamenu na področju 18 km'. Zračni pritisk eksplozij je bilo čutiti 4.000 m visoko.
NAPADI NA BERLIN IN RAFINERIJE LONDON, 10. septembra. Reuter. Davi še ni bil-izdan komunike o včerajšnjih angleških letalskih napadih na Nemčijo. Napovedovalec pa je zagotovil, da so Idil nocojšnji angleški napadi na kraje v Nemčiji posebno obsežni In intenzivni. Dejal je, da je nemški poročevalski urad davi javil angleški letalski napad pa VVesermunde pri Bremerhafenu. Prav tako je bil nocoj izvršen letalski napad na Berlin. DNB javlja, da je bil namenjen zlasti severnim predmestjem. Raze« tega je hll izvršen doslej najhtrišl letalski napad na nemško dolgometno topništvo ob Kanatu. Očividci z angleške strani javljajo, da je bilo videti ogromne požare In slišati silovite detonacije. V zadnjem času veljajo angleški bombni napadi zlasti petrolejskim rafinerijam. Nemčija prejema namreč Iz Rusije In Romunije surovo nafto, ki jo je treba v teh rafinerijah šele predelavatl v bencin. Pomen teh bombardiranj postane jasen, ako se upošteva, da bi moralo nasprotno letalstvo, ako bi hotelo Anglijo., enako prizadeti, bombardirati petrolejske rafinerije v Iraku, na Trinidadu ter v Texa«u.
Vojna med Italijani in Angleži
RIM’ 16. ščpf. StefaM.'’Italijansko vf« LOND(3N, 10. sept. Reuter. Admirali-
RIM’ 16. šepf. StefaM. italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče, pordčilo:; Naše letalstvo je bombardiralo Haifo podnevi, Aleksandrijo pa ponoči.
V	Hajfi, kjer je pričet napad nepričakovano in sovražna obramba ni imela. časa pripraviti obrambo, set, bile zadste rafinerije petroleja Ju. so izbruhnili veliki požari. V Aleksandriji sq bile bombardirane ladje in pristaniške naprave. Naši bombniki so metali bombe tudi na železnico Marsa-Matruch-Aleksandrija. \ sa naša letala so se ‘vrnila. V Vzhodni' Afriki so naša letala bombardirala Borna v Sudanu ter pristanišče in kolodvor v Fort Sudanu. Sovražna letala so' napadla- Mogadlsclo, Massauo in Berbero. Uspehov uiso^dose-gla nobenih,- škoda pa je lo malenkostna. Eno sovražno: letalo, ki. je skušalo napast! letališče v Nogglo, je bilo sestreljeno. Trije člani posadke-so umrivipen poročnik pa je bil uiet. -■
RIM, 10. sept. CNP. Italijanski avioni so bombardirali Haifo v Palestini, Ale-xandrijo v Egiptu-ter Bombo ter Port Sudan v Sudanu. Britanska letala pa so bombardirala Mogadiscio, Mas.^wo ,in Berbero v italijanski vzhodni Afriki ter Moggio v Abesiniji.
LONDON, 10. sept. Reuter. Admlrali-teta„ javJjX da je podmornica - Oziris« potopila „3000 tonsko italijansko prevozno ladjo. Podmornica .»Rochol« pa je potopila. g,„ italijanski prevgzni ladji, ki sta bili v spremstvu italijanskega rušilca.
KAHIRA, 10. sept. Egipt srka uradna agencija: Britanska motorizirana patrote je izvršite, napad da italijansko, obmejno trdnjavo Godaye v Abesintji. Posadki je prizadejala nude izgube, sama pa ni trpela nobenih izgbb. Vzdolž -več sto kitom«-troV dolge meje se podobni napadi ponavljajo.	H
Vsi Angleži mislijo enako
RIM, 10. sept. Stefani. Komentirajoč izjavo anglikanskega duhovnika Whippa, ki se ni strašil Izraziti svojo vročo željo, da se uniči vsa Nemčija z njenim celokupnim prebivalstvom, pravi »Messagge-ro«, da ta duhovnik ni v Angliji nobena izjema. V Angliji ni niti enega Angleža, ki bi mislil drugače. Ta duhovnik je samo z brutalno iskrenostjo izpovedal tisto, kaf mislijo vsi Angleži, poČenšl od pobožnega Hallfaxa dalje.
Položaj Anglije po angleškem komentarja
Mnenje vojaškega strokovnjaka Olliverja Stewarda o zadnjih ogromnih nemških letalskih napadih na London — Po njegovem mnenju se bodo napadi še stopnjevali
LONDON, 10. septembra. Reuter. Znani vojaški ekspert 011 iver Steward je podal svoje mnenje k zadnjim velikim letalskim napadom na London. Dejal je, da je nastopila doba skrajne poostritve letalske vojne. Ta se bo še nadaljevala in sicer s stopnjujočo se srditostjo. Pri tem bosta vršila odločilno vlogo: 1. lastno bojno letalstvo v zraku, 2. protiletalska zaščita na zemlji, tako topovi in strojnice, kakor osebje protiletalske zaščite in ognjegasci. V soboto je napadlo London 500 nemških letal. Angleško bojno letalstvo je za obrambo Londona koncentrirano vzhodno in zahodno od Londona. Vendar je jasno, da vse letalstvo ne more biti uporabljeno samo za obrambo Londona, ampak ima važne naloge še drugje po Angliji, razen tega se mora čuvati za rezervo. Vkljub temu je bik) v1
soboto sestreljenih 19% napadajočih letal, ali ena petina. To se pravi, da se taka formacija, kakor je bila v soboto nad Londonom, uniči že po petih napadih. — Gotovo, da so povzročili nemški bombniki nekaj škode, toda doki, katerim je bil napad namenjen, obratujejo naprej.
London je ogromno področje in tudi število 400 mrtvih, odnosno 1.400 ranjenih, pri 8 milijonih prebivalcev ni znaten procent. Prvi večji -napadi so zaradi nenavadnosti vedno presenečenje, toda šola izuči. Tako se bo prilagodila obramba tudi množin sk itn napadom. Angleško bombarderstvo na drugi strani doslej še ni nastopilo v formacijah po 500 letal. Ministrski predsednik Churchill je še zadnjič dejal, da glavna sila angleških bombnikov še ni stopila v akcijo.
Nemčija bo ponovila svoje bombne na-
pade. Angleška letalska sila še ni dovolj velika, da bi mogla popolnoma preprečiti letalske napade na London. Na vsak način pa so angleška bojna letala že danes nemškim bombnikom resna ovira. Medtem nadaljujejo angleški bombniki neprestano in v naraščajoči meri svoje razrušilno delo na nemški vojni mašine-riji. Pa tudi morala prebivalstva se zaradi vedno hujših napadov, hvala Bogu, krepi in postaja vse upomejša. Vsekakor vršijo Londončani važno nalogo: odvračajo pozornost sovražnih letal od življenjsko važnih vojnih industrij, naloga, ki je bila podobna o«i Poljske lani osorej. Skratka, pogoršanje sovražnih letalskih napadov naleteli na vedno upornejšo obrambo, likratu pa izziva vedno silnejše udarce nazaj.
Sporazum med laponci in hidokino ?
Po najnovejših vesteh bodo Francozi dovolili vkorakanje Japoncev v indokino — Kitajci bodo v tem primeru odredili napad — V ozadju stojita tudi še Anglija in Amerika
CURIH, 10. sept. Kakor poroča »Neue Ztircher Zeitung« iz Londona, tam z veliko pozornostjo zasledujejo razvoj položaja v francoski Indokini. Ker ie vest o umiku japonskega ultimata Indokini ustva rila videz popuščanja napetosti, so tudi oblastva v Hongkongu dovolila zopet pomorski promet med Hongkongom in Indokino. Včeraj je pa prispela alarmantna vest, ki pravi, da je Mia med Indokino iti Japonsko sklenjena tajna pogodba, ki dovoljuje japonskim četam vkorakanje na ozemlje Indokine. Ali bo kitajska vlada uresničila svojo grožnjo z vkorakanjem kitajskih čet v Indokino v primeru, ako bi se tam pojavili Japonci, še ni znano. Angleži se zavedajo samo, da bi bilo s
tem japonsko-kitajsko bojišče prencšeno v neposredno bližino Burme. Ni tudi še znano, ali je razgovor angleškega veleposlanika lorda Lothiana v Washingtonu z ameriškim zunanjim ministrom Cordel-lom Hullom bil posvečen vprašanju Indokine, vendar se zdi zelo verjetna možnost sporazuma med Zedinjenimi državami in Anglijo o vzajemnem uporabljanju vojaških oporišč na Daljnem vzhodu in skupni obrambi interesov proti Japonski.
ŠANGHAJ, 10. sept. Tass. Kitajski tisk se bavi s položajem Indokine ter pravi, da bj vsaka japonska akcija imela težke posledice. Kitajska ne bo mogla ostati ravnodušna ter bo s 100.000 vojaki vdrta v Indokino, če bi jo napadla Japonska.
Situacija v Indokini sili USA in Veliko Britanijo h kolaboraciji. Sporazum obeh velesil se bo razširil tudi na Tihi ocean.
ŽENEVA, 10. sept. DNB. Grenoblski list »Petit Dauphinois« javlja uradno francosko tolmačenje o razgovorih z Japonsko glede Indokine. Veleposlanik v Tokiu, Henry, se je pogajal z japonskim zunanjim ministrom Matsuoko v istem smislu kakor v Hanoiju admiral Deeoux z japonskim predstavnikom generalom Nišišaro. Slednji preučuje v Hanoiju ukrepe, ki so bili najprej v Tokiu storjeni diplomatskim potom. Obstaj-i upanje, da bodo pogajanja ugodno zaključena. Ver jetno je, da bodo japonski interesi vskla-deni s francoskimi.
Priprave za vrnitev Dobrudže
SOFIJA, 10. sept. ZPV. Bolgarski listi pišejo z velikim navdušenjem o vrnitvi južne Dobrudže Bolgariji. »Zarja« naglasa v svojem uvodniku, da se Je to zgodilo z direktno podporo Berlina in Rima in da bo zedinjenje južne Dobrudže z Bolgarijo pričetek odločilnega preokre-ta v zgodovini Bolgarije ter novega razvoja. V nekem dopisu pa piše, da mora popustljivost Romunije služiti tudi drugim kot vzor.
. SOFIJA, 10. sept. DNB. Izmenjava ratifikacijskih listin o sporazumu v Crajo-V! bo, kakor poročajo bolgarski listi, izvršena najkasneje 16. t. m. v Bukarešti. Med tem pa bo razmejitvena komisija
pričela že svoje delo, da se čimprej določi nova razmejitev tudi v vseh podrobnostih. V zvezi z ratifikacijo sporazuma 'bo bolgarsko sobranje sklicano na izredno sejo. Na tej seji bo najbrže tudi odobren kredit, ki je potreben za izvršitev priključitve južne Dobrudže. Kakoir se zatrjuje, bo za prehodno dobo organi' zirana južna Dobrudža kot nekakšen generalni guvernat. Guverner bo postal po vsej priliki poveljnik Vame, general Popov, ki bo Izvedel tudi vojaško zasedbo dežele. Okupacija bo izvršena v štirih etapah. Vrnitev južne Dobrudže bo slovesno proslavljena dne 3. oktobra, ko slavi Bolgarija svoj državni praznik.
Madžarsko zasedanje Transilvanije
BUDIMPEŠTA, 10. sept. MTI. štab madžarske vojske objavlja: V teku včerajšnjega dneva so madžarske čete zasedle vse tiste kraje in mesta, ki so bila določena za okupacijo 9. septembra. Madžarske čete so vkorakale v Banfy Hu-nyad, Hidalmas, Szamos Ujvar, Szas Szentgydrgy, Felier Patak, Mezohavas ter v kraj Godomesterhaza v dolini Ma-
roša. Madžarske čete bodo vkorakale danes v sledeče kraje: Magyargorbo, Han-hldo, Mezoband, Maros Vasarhely, Szo-vato, Parayd In Korotid, kakor tudi v gorsko kotlino Gy6rgd.
BUKAREŠTA, 10. sept. Rador. Uradno včerajšnje poročilo javlja evakuacijo j>ete cone v Transilvaniji.
Pogajanja med Nemci in Turki
CARIGRAD, 10. sept. DNB. Zunanji minister Saradžoglu, ki je v soboto dopotoval sem Iz Ankare, je sprejel v Svojem hotelu nemškega poslanika von Pa-pena in z njim več časa konferiral.
CARIGRAD, 10. sept. Ass. Press. Med Turčijo in Nemčijo so v teku pogajanja zaradi povečanja medsebojnih trgovskih odnošajev. V prihodnjih dneh bo prispela sem posebna nemška nakupovalna delegacija. Obenem bo urejeno tudi vprašanje trgovanja Turčije z onimi dr-iavami, ki lih je zasedla nemška vojska.
DE GAULLEOVE AKCIJE
BERN, 10. sept. Ag. Suisse. Kakor javljajo dobro poučeni krogi, je dobila vi-chyjska vlada informacije, po katerih namerava general de Gaulle odleteti v francosko Afriko, da tam zaneti upor. Francoska oblastva v Afriki so storila vse potrebne varnostne ukrepe. Po drugi verziji izključujejo, da bi bil de Gaulle že izvršil poskus izkrcanja čet, ki pa naj bi se bil izjalovil. Pristojni francoski krogi teh vesti ne potrjujejo.
FRANCOSKA INDIJA ZA DE GAULLEA?
PONDICHERRY, 10. sept Reuter. Po vesteh iz Pondicherryja, ki pa v Londonu še niso potrjene, je stopila Francoska Indija na stran generala de Gaullea.
Solidarnost vse Amerike
NEW YORK, 10. septembra. Tass. Predsednik brazilske republike Getulio Vargas je izjavil, da bi v primem potrebe vse ameriške države zedinile svoje vojske, da odbranijo suvereniteto ameriškega kontinenta.
SILNO OBOROŽEVANJE USA
WASHINGTON, 10. septembra. CNP. Istočasno, ko je prezident Roosevelt včeraj podpisal ipo obeh zbornicah odobren zakon o 5 milijardnem oboroževalnem programu USA, je ameriško mornariško ministrstvo oddalo tvrdkam naročilo za zgraditev 201 vojne ladje za 960 milijonov funtov. To je največje naročilo v zgodovini svetovnih mornaric. Po 5 letih bo Amerika razpolagala z dvema oceanskima brodovjema, ki bosta dosedanje angleško brodovje potisnili na drugo mesto in 'bo večje ikakor nemško, italijansko, rusko in japonsko skupaj. Istočasno je odobren kredit za nabavo 18.422 letal ter moderna oprema za vojsko 2 milijonov mož.
AMERIšKO-KANADSKI ODBOR
WASHINGTON, 10. septembra. CNP. Danes se je sestal združeni ameriško-kanadski obrambni odbor na svoje drugo zasedanje.
ŽIVLJENJSKI PROSTOR JAPONSKE
MOSKVA, 10. septembra. Tass. Japonska, je dejal uradnik zunanjega ministrstva, gleda na sklenitev pogodbe med USA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo o mirni ureditvi sporov pod vidikom, da spadata francoska Indokina in Holandska Vzhodna Indija v vzhodnoazijsko področje, ki je življenjski prostor Japonske.
Spremembe v Romuniji
BUKAREŠTA, 10. sept. Rador. Vlada je odredila, da se ukinejo romunska poslaništva v Mehiki, Kjebenhavnu, Helsinkih, Teheranu in Riu de Janeiru. Prav tako se ukinjajo tudi mesta svetnikov pri veleposlaništvih. Odpoklicani so dosedanji veleposlaniki pri Vatikanu, v Ankari, Vichyju, ter poslaniki v Bernu, Washlng-tonu, Lizboni, Stockholmu in Berlinu.
BUKAREŠTA, 10. sept. DNB. Uradno je bilo objavljeno, da se spremene imena vseh onih polkov in vojnih formacij, ki so doslej nosila ime kralja Karola II. Ti polki bodo nosili odslej ime kraljice matere Helene ali pa razna zgodovinska imena.
BUKAREŠTA, 10. sept. Rador. General Antonescu je izdal dekret, s katerim je odrejena obnova vseh političnih procesov zadnjih 8 let. Odrejena je tudi izpustitev vseh oseb, ki so jih vtaknili v zadnjih mesecih v koncentracijska taborišča zaradi širjenja lažnih vesti. Romunija stoji pred novim problemom: pred problemom romunskega Banata, kjer prebiva močna nemška manjšina, ki zahteva avtonomijo.
PAPEŽEVO PISMO ROOSEVELTU
NEW YORK, 10. septembra. AA. Reuter. Myron Taylor, osebni odposlanec Roosevelta pri Vatikanu, je včeraj referi-ral Rooseveltu. Izročil mu je osebno sporočilo papeža, v kateri je rečeno, da bo sv. oče vse storil, da se vrne mir. JAPONSKI VOJAŠKI ATAŠE O VOJNI V ANGLIJI
NEW YORK, 10. sept. CNP. Japonski vojaški ataše v Londonu, ki je prispel sem kaj na poti v Tokio, je izjavil na vprašanje novinarjev, da se nemški poskus invazije na Anglijo po njegovem mnenju ne more posrečiti zaradi silnih utrdb in obrambne pripravljenosti Anglije.
GAYDA O TRAJANJU VOJNE
RIM, 10. septembra. Reuter. Virginio Gayda svari v »Giomale d’ Itafe« pred mnenjem, da bi 'bila sedanja vojna kratka. Vojna bo dolga, pravi Gayda, ker je Anglija dobro oskrbljena in lahko prenaša velike vojne napore. Zelo zamena USA njihovo tiho podpiranje Anglije. Krivda za zavlačenje vojne leži, po mnenju Gayde,. izključno le na USA.
UKREPI V HOLANDIJI HAAG, 10. sept. CNP. Nemška okupacij ska oblastva so poostrila nadzorstvo nad holandsko notranjo ureditvijo kot posledico zatrjevanih obtožb o špijonaži v korist Anglije. Vsaka telefonska centrala je dobila nemškega nadzornega organa. OPUSTITEV POSLANIŠTEV ŽNENEVA, 10. sept. DNB. Francoska vlada je ukinila diplomatska predstavništva pri tistih vladah, katerih države je zasedla Nemčija.
GENERAL WEYGAND RANJEN ŽENEVA, 10. sept. DNB. General Wey gand še ni mogel prevzeti nove službe v kolonijah, ker ima zlomljena 3 rebra zaradi letalske nesreče. Zdravil se bo še tri tedne.
VAJE AMERIŠKEGA BRODOVJA
HONOLULU, 10. septembra. CNP. — Ameriško brodovje je pod inšpekcijo mornariškega ministra Knoxa izplulo iz Havajev na 5 dnevne pomorske vaje. — Knox motri vaje z nosilca letal »Enterprise«.
VAJE V SOVJETSKI ZVEZI
MOSKVA, 10. septembra. Reuter. Včeraj so se pričele velike vojaške vaje v leningrajskem vojaškem okrožju ter v zahodni Ukrajini in Beli Rusiji.
Mariborska napoved: Pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 22.0, danes najnižja 12.8, opoldne 15.6.
Borza. Curih, 10. sept. Devize: Pariz 9.85, London 17.54, New York 439.25, Mi lan 22.20, Madrid 40, Berlin 175.50, Buenos Aires 102.
Smrtna nesreča pri Dramljah
Celje, 10. septembra.
Včeraj popoldne se je v Selcah na križišču cest Dramlje—Ponikva—Sv. Jurij zgodila težka nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Posestniški sin Franc Škrlj iz Razborja pri Dramljah sc je peljal s kolesom v Sv. Jurij k zdravniku. Na omenjenem križišču mu je pripeljal nasproti
neki drugi kolesar. Oba sta s tako silo trčila skupaj, da je Škrlj padel vznak in si zlomil tilnik. Drugi kolesar je padel naprej ter se le laže poškodoval, š-krlj je po petih minutah izdihnil. Kmalu je prišla na kraj dogodka komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Ponesrečenčevo truplo sd prepeljali na njegov dom.
Potreba regulacijskih in melioracijskih del vn -	;
Zadnji poletni nalivi, ki so ponekod uničili cele komplekse poljedelskih, pridelkov, so ,pd-sebno Iiudo prizadeli tudi Prekmurje., Kar ni ugrabila Mura, ki leto za letom preplavi bližnja polja, je letos uničila Ledava, pa tudi nekaj drugih potokov. Narasle 'vode so odplavile dokaj 'otave in naredile precej škode na številnih njivah (nemalokje je izginil krom-, pir), Trpeli pa so predvsem tudi močvirni . predeli.
Vsa ta dejstva kažejo, da bi bilo treba v
Maksimalne cene
za meso« mas! in mok®
Za teritorij dravske banovine je ban s posebno odredbo določil naslednje naj višje cene za meso, mast in moko:
Goveje meso
Čl. 1. Cena I kg govejega mesa sme znašati največ: a) za meso prve vrste sprednjega dela 16 din, zadnjega dela 18- din; b) za meso • druge vrste sprednjega dela 13 din, zadnjega dela 15 din; c) v mesarijah, kjer se prodaja meso sprednjega in zadnjega dela po enaki ceni in je to v ceniku izrecno označeno, sme znašati cena 1 kg govejega mesa 1. vrste največ 17 din, druge vrste največ 14 din.
- €1, .2. Meso prve vrste po čl. 1 te. odločbe je meso volov in telic, ki je bilo označeno pri mesnem ogledu z žigom kot tako. Vse ostalo meso je- meso druge vrste. V smislu čl. 1 te odločbe se prodajajo po cenah za sprednji dei tile mesni kosi: meča, prsa in robček, vrat, podplečje, debela rebra, sprednji bočnik, zadnji bočnik, podtrebušnica ter odrezki od izrezkov. Po cenah za zadnji del pa tile mesni
'-kosi:,;šimbas, pljučna pečenka, roža, notranje . stegno, zunanje stegno, zadnje stegno, kugla, bržola, debelo pleče. čl. 3. Za priklado se določajo te4e najvišje cene: jezik 18 din, srce 1.0, pljuča 6, jetra 14, vranica 12, ledvice 16, vampi 10 din, črevesni loj, surov, 6 din, ‘cre-j vešni loj, spuščen, 8 din, ledvični loj, surov,
■ 12, ledvični.loj, spuščen, 14, koža 16, glava 8, možgani 20 . din za kg. Te cene veljajo, ako se prodaja priklada posebej. Ako se dodajajo ti koši kot priklada mesu, se prodaja priklada po isti ceni kakor meso. Čl. 4. Priklada se sme dodajati k naslednjim mesnim kosom v naslednjih odstotkih teže: k prsom in trebti-šici do 10%, jeter, srca in kosti, k plečetu “ali stegnu, popolnoma očiščenemu, 20 do .2&%, k-rebrom 5- do 10%. čl, 5. Po višjih ■cenah, kakor so določene v čl. 1., se smejo ; prodajati tile specialni kosi govejega mesa: a) _ kot izrezki: popolnoma očiščena pljučna pečenka po ceni 26 din, notranje in zunanje stegno,, kugla, pleče po ceni do 24 din za DIogram; b) bržola po ceni do 22 din.
Telečje meso ■
Čl. 6. Cena za kilogram telečjega mesa sme znašati največ: za hrbet 18 din, za stegno in pleča 16, za vrat in prsa 14 din. V mesarijah, kjer se prodaja telečje meso po običaju in označbi v ceniku po enotni ceni, sme znašati ta'cena največ 16 din. čl. 7.'Priklada k telečjemu mesu se prodaja po najvišjih cenah navedenih. v čl. 3. z izjemo telečjih jeter, za katere se določa najvišja cena 24 din, pljuča s srcem s, 15 din od kg, možgani s 7 din od kosa. — Priklada se sme dodajati naslednjim kosom telečjega mesa v naslednjih odstotkih teže: prsa 10%, stegno 25%, glave in telečjemu hrbtišču in poleg vsebujočih in vsebujočih kosti, pleče 20% različnih in vsebujočih kosti. Čl. 8. Cena za telečje zrezke iz stegna 'brez kdsti se določa z' največ 28 din, iz pleč brez kosti z največ 26 din.
Svinjsko meso, slanina, mast
čl. 9. Cena' za 1 kg svinjskega mesa, slanine in masti sme znašati največ: za hrbet 20 din, za stegno 18, za pleče, flam, rebra 16, za slanino in salo 22, za mast 24 din. Čl. 10. Zn postranske proizvode svinjskega mesa se določajo te-le najvišje cene: 2a glavo 8 din ^>d kg, za črevesno mast 14, za ledvice, srce, možgane 18, za jetra do 14, za pljuča do 7 din. Za mast, ki se v dravsko banovino uvaža, veljajo predpisi čl. 2. uredbe o kontroli cen in čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije s tem', da razlika med presegati 1 din, pri detajlistu pa 2 din. Obrati, nabavno in prodajno ceno pri grosistu ne sme 4*1 izdelujejo standardnim predpisom odgovar-
- jajočo mast iz prašičev, ki se uvažajo v dravsko banovino, smejo prodajati to mast po cenah, po katerih jo prodajajo tvrdke uvoznice franko postaja v dravski banovini. Obrati, na-vedehi v predhodnih dveh odstavkih, morajo zaprositi za vsako povišanje cen pri prodaji
: na veliko za odobritev cen po čl. 2. Uredbe : i kontroli cen.
Zakjučne odredbe
Čl. 11, V čl. 1, 3, 5, 6, 7 in 9 navedene cene veljajo za vsa mesta s sedeži okrajnih načelstev in izpostav, za St. Vid nad Lj., Po-. ljc, Ježico, Dobrovo, Vrhniko, Staro Loko, Tržič, Lesce, Koroško Belo, lesenice, Dovje-Mojstrana, Kranjsko goro, Bled, Bohinjsko
Prekmurju začeti z načrtno, dokončno, ne pa priložnostno regulacijo. Prvenstveno ,bi se moralo pri tem polagati največ pažnje Muri in Ledavi, zanemariti pa se tudi ne bi srrtelp vprašanje regulacije drugih, večjih potokov. Revnemu prekmurskemu poljedelcu bi tpko bili nemalokrat ohranjeni zemljiški pridelki, ki so zanj življenjske važnosti, pri tem bi se pa zaposlilo tudi dokaj delovnih moči.-Mimo načrtne. regulacije pa je treba omeniti; tudi potrebo vrste- melioracijskih pel
koliko manj — bi se dalo predelati v tako zvano obdelovalno zemljo še vedno najmanj 250—300 oralov. Drugo važno vprašanje, ki se proži s tem v zvezi, je *ureditev pašnikov. V Prekmurju je po madž. statistiki namrep 10.578 oralov pašnikov, od katerih jih je najr več na Goričkem in so porasli z nizkim grmičevjem. Tudi od tega sveta nima prekmuti-ski kmet skoroda nobenih dohodkov, prerie-kateri predel bi se pa dal uporabiti za obdelovalno zemljo, ki bi tudi kaj prinašala. Pri
Razen močvirnatega pbmurskega in oble- tem oblastva, razen s pospeševanjem, ne bi
davskega sveta bi prišli tu v poštev predvsem predeli, ki šo porasli' z grmičevjem in vrbovjem, in od katerih. prekmurski kmet. ni-
mogla dosti pomagati. Na vsak način bi ph morala — in to bi bilo v' interesu delovnega ljudstva — z izdatnimi krediti omogočiti iz-
ma nobenih pravih dohodkov. Izmed nerodo- vedbo regulacijskih in melioracijskih del, ki vitnega sveta, ki meri (po madž. statistiki) bi bila za Prekmurje velikega pomena.
8482 Oralov — dejansko zdaj že verjetno lie-I
Povišanie iemeEfne mezde
Ministrski svet je sprejel uredbo o. i-z-prem-embalt in dopolnitvah o minimalnih mezdah. Z novo uredbo je povišana temeljna minimalna mezda za pomožno osebje od 2 na 4 din za uro. Na temelju te temeljne mezde bodo pristojni bani določili minimalne mezde za svoja pod-
ročja. Za nekvalificirane delavce se lahko mezde določijo od 10% pod in do 50% nad temeljno mezdo. Temeljna minimalna mezda, ki je predpisana z novo uredbo in minimalne mezde, ki jih predpiše ban, stopijo v veljavo prav tako v 15 dneh po objavi.
Celje
N!©v@ realne gimnazije
Na predlog prosvetnega ministra bodo otvorjene ob pričetku novega šolskega leta tri nove realne gimnazije v Sloveniji, in sicer 4. realna gimnazija v Ljubljani, 2. realna gimnzaija v Celju ter popolna realna gimnazija v Murski Soboti. Razen teh bodo pričeli s poukom še na novih realnih gimnazijah v Valjevu in Čačku, na mešani gimnaziji v Sarajevu, doei mse bo realna gimnazija v Beogradu postopoma zaprla.
c Nesreče. 15 letnemu kovaškemu vajencu Henriku Orošu iz Vitanja je pri delu padel kos železa na nogo in mu jo preseku! pod kolenom. — 3!) letni delavec Vinko Vaupotič iz Mozirja se je peljal s konji po les. Med potjo so se splašili konji. Vaupotiču je šlo kolo čez nogo in mu jo zlomilo. — Spletni progovni delavec iz Jarmcnč pri Radečah je delal na progi. Z nogo je prišel pod voziček, ki mu jo jo zlomil. — 6 letni cinkarniški delavec Anton Blazinšek iz Zadobrove pri Škofji vasi sc je pri delu v tovarni • opekel po nogi. -— Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
c S pripravljalnimi deli za tlakovanja Vodnikove ulice so včeraj pričeli. Sedaj odkopavajo in s posebnim strojem orjejo stari gramozni material, ki ga bodo izvozili na ceste.
{•, Meščanske šolo so danes pričele s poukom. Včeraj je bila v Marijini cerkvi otvoritvena služba božja. Našim mestnim
Nesreča na železniškem križišču
V nedeljo dopoldne ob 10. se je na železniškem križišču' pri Šmartnem ob Paki zgodila težka železniška .nesreča, ki je skoro zahtevala -smrtno žrtev. 33 letni posestnik Ivan Pokleka iz Št. Andraža pri Polzeli je peljal s konjem pivo, kozarce in steklenice na goro Oljko. Ko je peljal čez progo, je privozil vlak. Lokomotiva je zadela v zadnji del voza, ga
prevrnila in vlekla nekaj metrov po progi. Zadnja kolesa je lokomotiva popolnoma razbila. Konjem se ni nič zgodilo. Pokleka je vrglo osem metrov ob progi ter si je prebil lobanjo. Dva zaboja steklenic sta se razbila. Nezavestnega Po-kleko so takoj prepeljal v celjsko boini-šnicot
ENOTEN KRUH V CELJU
Pekovski mojstri, iz Celja so'na svojem sestanku sklenili, da pričnejo z 9. sept. peči enoten kruh. Ta kruh se bo pekel v hlebih jati štrucah, ki bodo tehtale 109 d-kg	prodajale	po	6	din.	Pekle
pa se bot^WdD§tfttc0„v polovični teži, katerim bo cena 3 dhj-” Žemlje se bodo pekle v teži 6 do 7 dkg in bodo stale 1 dinar.. Luksuzno pecivo, kateremu teža ni določena, se bo prodajalo tudi po dinarju komad. Dokler peki ne bodo dobili enotne moke, bod-o pekli navedene štruce iz moke št. 5. Obratovanje v pekarnah se pričenja sedaj ob 4. zjutraj. Včeraj popoldne se je vršilo v Ljubljani pri »Še-stici« zborovanje pekov v tej zadevi. Tega zborovanja se je udeležil tudi delegat pekovskega združenja iz Celja.
c Gostilničarska strokovna nadaljevalna šola. Vpisovanje- bo V petek, 13 .sept. od 14. do 15. v pisarni deške meščanske šole. K vpisovanju so mora prinesti s seboj tudi učna pogodba.
c Tatvina čevljev. Pri nekem čevljarskem mojstru v Celju je nekdo dalje časa kradel čevlje. Mojster je pred dnevi pri svojem
18 letnem čevljarskem vajencu Zvonku S. slučajno našel listek, v katerem ga neka ženska nagovarja k tatvinam čevljev. Mojster je prijavil zadevo policiji, ki je fanta prijela. Vajenec je priznal; da je izvršil tatvine na prigovarjanje omenjene ženske in ukradene čevlje prodajal po nizki ceni. Zenska- vse lati, fanta pa so izročili so-;
diščU. ' "v	■	■ ....*
c Žetev smrti. Na Krekovi cesii 4 jb umrl bivši 63 letin trgovec Josip Schillanz, rodom iz Sehonberga na Moravskem. Na Okppih 9 je umrla 75 letna zasebnica Ana. Kolarič. V Vodnikovi ulici pa' 27letni kleparski ppmočnik Ivan Jeromel. — V bolnišnici so umrli: 71 letni posestnik Mariin Kranjc iz Loč pri Šmartnem v Rožni dolini; (it) letni preddelavec v \Vestnovi tovarni Alojz Binder iz Gaberja in S.letni-sinček rudarja Stanko Brezovšek iz Zabukovce pri Grižah.
ulicam je vrmvša se zopet živahnejše lice.
šolska mlačena dala
PSuj
p Pridelek krompirja v težkih zemljah je letos zelo slab. Nekaterim je komaj seme povrnjeno, tako da jim bo krompir primanjkoval še za domačo potrebo. Lelos je krompir mnogo obetal v prvi rasli, v poletju pa ga ju zaustavljalo preobilno deževje predvsem v nepropustnih zemljah, kjer je pričel tudi močno gnili.
p Ukradeno in najdeno kolo. Tatvine koles so v Ptuju na dnevnem redu in so prešle že v navado. Vendar imajo nekateri tudi srečo v nesreči. Nekemu peku jc bilo vrnjeno že trikrat kolo, Tokrat so našli po par dneh kolo stavbenika Macuna Mariina. Storilec ga je skril v senik pri pos. Vogrincu na Sp. Hajdini.
p Prodali sla 159 kg ukradenega krompirja. Včeraj so prijeli neki ženski, ki sta na trgu prodali 150 kg ukradenega krompirja. V noči sta ga nakopali na Hel-Jerjevi njivi na Bregu in ga zjutraj spravili v Ptuj.
p Poleno v glavo, šlutnBergerju. Ivanu, ‘20 letnemu pos. sinu iz Gorenjskega vrha pri Zavrču, je sodelavec namerno zagnal poleno v glavo tako hudo, da mu je'razbil lobanjo.
p Pri nakladanju debel je zlomilo ključnico 36 lctncniu pos. Majceuu Karlu iz Matkovcev pri Sv. Lovrencu na Dr. polju.
LJubavfta fragedifa v Središču ob Dravi
Mlada Tinca K. in 31 letni Rudolf R. sta se imela že del j časa rada. Poslednji čas- pa sc jc jela Tinca nekam ohlajati, kar je- seveda ugotovilo tudi Rudolfovo budno oko. Razočarani fant je slednjič napravil drzen sklep, da Tinco ustreli. Ko se jc v nedeljo mudil pri njej, jo je
med besedičenjem ustrelil v desno stran prsi. Tisti hip pa se je menda skesano premislil. Stekel ie po avto ter jo odpeljal v ormoško bolnišnico. Ranjeno dekle jc ostalo v bolnišnici, fanta pa so prijeli orožniki ter ga zaslišujejo.
Ceste so nam uničile vozila in živce
Vosač bi mora! bi4i iz železa, da bi vzdržai zunanje tn notranje ravnotežje
»Veliko ju časopisne in druge kritike čez nas motorizirane vozače, a veliko krivične. Priznam, da so med nami divjaki, čudno bi pa ne bilo prav nič. če bi bili divjaki vsi, Saj na takih cestah, kot so naše, mora podivjati vsak, kdor sedi za volanom. Tu vožnja ni nobena zabava, ampak trpljenje. Ali si morete predstavljati, kaj pretrpi vozač težkega tovornika ali avtobusa, ki mora toliko- in tolikokrat prevozili isto razdrapano, na vsak meter nevarno, tisočkrat prekleto cesto? To je vražji živčni napor in bi človek moral biti iz železa, da bi fo zdržal brez najmanjše motnje notranjega in zunanjega ravnotežja. Verujte, da je v premnogih pririierih samo nervoznost vozačev vzrok raznim nezgodam in konfliktom na cestah. Slabe ceste, te nam
od prodajalcev potrjene nakupne cene vseh v tednu za zakol kupljenih živali na obrazcih, katere je predpisala kraljevska banska uprava v Ljubljani, čl. 14. Prekrški te odločbe se „	. kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
Bistrico, Brezje, Domžale, Zagorje ob Savi,' Čl. 15. Z dnem objave te odločbe izgube ve-Laško, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most, Ra-:ljavo vse splošne in posebne odobritve cen deče, Žalce, Teharje, Šoštanj; Vitanje, Kamni-: mesa in masti, v kolikor so v nasprotju s to ca, Studenci, Radvanje, Pobrežje, Košaki, Slo- odločbo, venska. Bistrica, Sv. Lenart-v Slov. goricah,!	Cene	moke
Rakek, Metlika,	Planine, Žiri.	Čl. 12.	V	ostalih	I	Do določitve maksimalnih cen moki na
krajih banovine se morajo računati vse cene, i podstavi čl. 5., odstavek L Uredbe o kontroli razen onih v čl. 9. in 10., za 1 din nižje od cen z dne 5. februarja 1940 se določajo za onih, ki veljaio	v krajih,	navedenih	v	čl.	11.	mline v dravski banovini naslednje cene za
te odločbe. V	Ljubljani	se	smejo	cene	po1	prodajo na veliko: Za belo moko (zdrob)
čl. 9. in 10. za 1 din zvišati. Ci. 13. Mesarji 7.55 din, za kritino n. enotno moko 3.90 din, v Ljubljani, Mariboru in Celju morajo dostav- za otrobe 2 din. Cene veljajo franko mlin, Ijati pristojnim tržnim uradom tedensko in brez vreč.
uničujejo ne le vozila, ampak tudi živce. NaL nam dajo dobrih cest, pa bo vse bolje tudr s tako zvano prometno disciplino, moralo in kulturo...«
Tako mi je zadnjič neki avtomobilist razlagal svoje mnenje o vprašanju reda oziroma nereda na cestah, o čemer je danes v naši javnosti toliko razpravljanja. V neki meri sem možu moral dati prav. Pred oči mi je stopil tisti nesrečni Italijan, ki sem nanj naletel pred dvema letoma tam na cesti blizu Frama. Skrušen je sedel na konfinu in je jokal. Da, joka! je mož. Ob svojem srčkanem, malem Fiatu, ki je na pol visel čez obcestni jarek. Ne, nič se ni bilo zgodilo ne vozaču ne vozu, ni se ne zaletel ne prevrnil, — ampak možu so.kratkomalo odpovedali živci..On, vajen sijajnih italijanskih strad, tej cesti, ki je strah in trepet naših tudi najbolj utrjenih vozačev, ni bil kos. Zbila ga je telesno in duševno.	.
In pravila mi jc Ljubljančanka, ki se je vrnila z Jadrana; vožnjo na hudo razburkanem morju je dobro prenesla, zato jo je pa napadla morska bolezen v avtobusu Sušak— Ljubljana. Skoraj šest ur potrebuje ta avtobus, da prevozi samo 150 km dolgo progo, ki bi jo na količkaj dobrih cestah z lahkoto zmogel v treh urah. In kako. se na tej vožnji počutijo potniki, to oznanjajo papirnate vrečice, ki frčijo zdaj ena zdaj druga iz avtobusa Pasažir sušaškega avtobusa prejme namreč z vozovnico hkrafu tudi papirnato vrečico, kateri lahko zaupa slabosti svojega-želodca.
Ne, daljša vožnja z avtobusom po naših
zgaranih cestah gotovo ni noben užitek, pa sploh z nobenim vozilom ne. Samo poglejte deklico, ki se na sociusu- motocikla krčevito oklepa ročaja, mučeniški obraz! In vozač, vse živce in mišice mora napenjati, da obdrži motor v oblasti. Zakaj pa tako drvi, norec?^ mislite. Naj bi vozil bolj zmerilo in ne riskiral glave. Ni vedno upravičena- taka sodba, — po razriti cesti mora voziti kar najhitreje, tako rekoč preleteti kotanje, sicer bi ga premetavalo kot žogo, mu zbilo motor iz rok.
Je pač velik križ to z našimi cestami, veliko razbitih glav in polomljenih udov gre na njih rovaš, vozači jih preklinjajo, ceste pa opuiirinjajo vozače: vozite previdno. Medtem pa je motoriziranega prometa čedalje več, ki ceste še bolj razriva — promet napreduje, ceste pa nazadujejo, tako je stanje. Saj to, kar je storjenega pri cestnih delih, je večinoma samo krparija za silo. Cesta danes nasuta in zvaljana, je kmalu spet taka, kot jc bila Tu zaleže samo beton, asfalt, tlak. Priznati pa moramo pri tej priliki, da so naše banovinske ceste veliko bolje vzdrževano kot pa državne.
Zdaj slišimo, da pripravlja vlada velike načrte za razna javna dela. Upajmo, Ja je med temi načrti tudi moderniziranje naših glavnih prometuih žil. Saj navsezadnje, če vzamemo, koliko silnega denarja se iz Slovenije lete za letom steka v državni cestni sklad, že to, kar plačujejo naši kolesarji, ki jih je blizu «<0.000, znaša lepe milijončke, -— potem je pač že čas, da pridemo tu enkrat malo bolje na svoj račun.	ejo.
.
Maribor
Skrb .Učiteljskega doma* za učiteljski naraščal
Zadruga bo ustanovila tudi penzionat za dekleta
V nedeljo so zborovali člani zadruge Učiteljski doni v Mariboru. Občni zbor je vodil predsednik upravnega odbora UD g. Ledinek Miloš s Teznega. Kakor znano, ima ta zadruga penzionat za dijake, katerim poleg celotne oskrbe nudi tudi pomoč pri št udiranju ter uživata ustanova priznan ugled vsepovsod. Nje glavni ustanovitelj je pokojni Hren Anton, bivši šol. upravitelj v Studencih pri Mariboru.
V minulem letu je zadruga štela 151 čla nov z 235 deleži. Zadruga je član »Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani«. Promet je znašal 1,508.050.68, torej približno enako kot prejšnje leto. Zavod obstaja 8 let ter se je upravljal vsedoslej le s s o-c i a 1 n e g a vidika. V šolskem 1. 1939-40
je bilo v penzionatu 35 gojencev. V zavod se sprejemajo prvenstveno učiteljski otroci, pa tudi otroci drugih stanov. Pri današnjem naraščanju draginje je seve vzporedno treba zvišati tudi oskrbnino, ki pa je z ozirom na vsestransko in vsem 'vzgojnim zahtevam odgovarjajočo oskrbo v tem zavodu še vedno razmeroma nizka. Ko bo zavod likvidiral stari dolg iz nakupa- zavodnega poslopja, bo razmišljal o osnovanju peizionata za študirajoča dekleta. Za notranje poslovanje zavoda vzorno skrbita gospod in gospa Lovše vseh 8 let.
Skupščina je soglasno odobrila poročilo uprave'in kuratorija., Prečitano; je bilo tudi revizijsko poročilo. Nato'so: se vršile volitve-nove uprave, ki je z malimi
izjemami ostala ista kot doslej. V upravni odbor sb bili izvoljeni gg. Ledinek Milo,š T o m a ž i č Ivan, Rajšp Jože, Blažič Štefan, Lešnik Mirko, Kožuh Mirko in V o mer Ivan, za namestnike pa gg. S k i l a n Josip, P u r k h a r t Josip in Hočevar Ciril. V nadzorni odbor: gg. Ko rop ec Ivan, Golež Franc, Vauda Mirko, Ko n tl er Julij in Živko Janko, za namestnike: gg. Petrič Ludvik, Podgornik Filip in Š p a n g el Vekoslav.
Skupščina je tudi sprejela spremembo pravil in razne predloge, predvsem za čim siguTnejše gospodarsko stanje zavoda. Svoje objave bo ‘ UD: priobčeval v >>Učite)Uskem. 'twarišu<< in »Večemiku«.
t * itcslavracija Mariborski otok sc z
! današnjim dnem zaključi.
!	*	Cenjeno občinstvo vljudno obveščamo,
! da so člani podpisanega združenja; vslca j ogromnega porastka ..cen, vseh čevljarskih potrebščin in zahtev dobaviteljev po pla-I čilu v naprej primorani cene za čevljarska popravila primerno zvišati in nišo več v stanju popravil opravljati na up, kar se naj blagovoli upoštevati z razumevanjem. Združenje čevljarskih mojstrov v Maribo-
Drugi dan »ljudskega kruha"
Včeraj je prišel v promet kruh iz enotne molke, tako zvani »ljudski kruh«. Ljudje so ga iz radovednosti zelo kupovali. Pravij^ da ni tako slab in da 'je kakovostno boljši kakor prejšnji črni. Mariborski peki sicer še prodajajo žemlje, ki
so večje od prejšnjih in so-zato tudi dražje. Vsaka s^ife; dinar. Vče raj je bil v tukajšnjih pekarnah velik promet,.ker se ljudje boje,'da bi zmanjkalo kruha. Pravijo pa, da.-sedaj, za lovni nevarnosti..
Smrten padec iz drvečega vlaka
Med postajama Lipoglav - Poljčane je v- inedeljo zvečer padel iz drvečega oseb-iega vlaka, ki vozi v Maribor 58 letni uradnik mariborske obmejne policije Milan Bogosavec. Pri padcu si je razbil
lobanjo in. .mu tudi'.tpikbjšnja'. zdravniška pomoč y Poljčanah ni mogla, več rešiti življenja. Njegovo truplo so včeraj prepeljali v MariboV.
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
m Vsem sodelujočim statistom in otrokom pri ^i-i,,GjTtoe,de Bergerac" se sporoča, da' bo vaja. v .sredo , 11. t. m., ob 20.
mTiskarski S^rat nam je včeraj podtaknil ncijuhip hudomušnost;' ko je zamenjal restavracijo., na Mariborskem <->ini.-n r Ugledno restavracijo ,,Maribo Pravilno se. torej objava ‘ glasi, da je bila sezona zaključena v restavraciji na mariborskem .otoku, dočim hotel „Mariborski dVor,” pod iijira^o ge. Kvedrove nudi gostom ' priznano -flobce pijače in izvrstno pripravljena jedila ob odlični postrežbi,
AAAAAAAAA.AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
bogata izbira nizk e cene ulica 15
Modeme namizne ure
M. J Ig er jev sin. Gosposka
Šahovska sekcija SK Železničarja priredi tuidi letos šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Iz posebnega razpisa posnemamo, da ‘bo tuimir pričel v petek, 13. t. m. s 1. kolom ob 20. v kavarni »Orient«. Igralni dnevi so v ponedeljek, sredo iin petek, dočim se prekinjene partije odigravajo po dogovoru med tednom. Prijavnina znaša 20 din in 20 din
kavcije. Prijave se sprejemajo v četrtek od 20 do 21 v kavarni »Orient«. Pravico udeležbe imajo člani' šahovskih klubov »Železničarja«, »Mariborskega šahovskega kluba«, Šah. kluba UJNZB, »Vidmarja« in Šah. sekcije »Maraton«. Prva polovica udeležencev prejme nagrade, prvo plasirani pa še častno priznanje, v obliki pozlačene plakete.
Trgovcu
Planinske postojanke zapirajo vrata
Osrednjega društva SPD bodo v letošnji dom v.Vratili, , Do iiavedenih -terminov ■—:ii —*—morajo' oskrbniki osKrbovati svoje pla-
poletni seziji zaprte v sledečem vrstnem redu. Do 15. septembra bosta oskrbovani Orožnova koča pod Crno prstjo in Vodnikova koča na Velem polju, do 22; septembra bodo oskrbovane Triglavski dom na Kredarici, Staničeva koča in češka koča pod Grintavcem, do 29 .septembra bodo oskrbovane Aleksandrov dom pod Triglavom, koča pri Triglavskih jezerih.; Erjavčeva koča na Vršiču, Cojzova koča na Kokrškem sedlu in koča v Jermanovih vratih. Do 6' .oktobra bo oskrbovan Aljažev
ninske postojanke. Ako pa bi bilo po tem času še lepo vre ni c in bi skupine hotele še v' tem času poseliti eno izmed teh postojank se je treba predhodno prijavili vsaj do četrtka in je treba položiti varščino.; Stalno so oskrbovane Zlatorog ob Boh. jezeru, Dom SPD na Komni, Dom na Krvavcu, Dom v Kamniški Bistrici in koča na Veliki planini. Planinci izrabite lepo jesensko vreme ter poselite naSe planine.
m V Studijski knjižnici se z 11. t. m.
uvedejo zopet deljene uradne ure. Knjige se bodo izposojale vsak delavnik od pol 16. do pol 19., ob sol>otah od pol 16. do pol 18. V istem času bo odprta tudi čitalnica.
m Lfmr! je Jože Salamon v Studencih, Sokolska ul. 35.
m V spomin na biagokoko)nega dvornega svetnika gosp. dr. Josip Kranvogla je darovalo tuk. Protituberkulozni ligi Olepševalno društvo v Mariboru din 200’—, Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru pa din 150'—.
m Edinlcc „Sokola". Fantovski odseki in Gasilske čele v področju obeh okrajev Maribora se naprošajo, da pošljejo PT ligi v Mariboru obračune, odnosno vrnejo nabiralne .listke, ki so jim bili poslani ,za letošnji protituberkulozni teden.
Pisnrojjredjmku
Gospod urednik! Končno se je nudila mariborskemu občinstvu zopet prilika, da vidi slovanski film, in to češki film »Hajduk JanoSi/k«. Vem, da so se tega filma vsa slovenska srca razveselila, posebno ker je slovanski film za nas redkost, in to je tudi dokazala polna dvorana. češki patriot Janošik, ki se bori za svobodo svojega naroda, je _ navdušil obiskovalce kinematografa. To je bil krasen film, sijajne igre in nenadkriljive režije! — in tak film se predvaja samo dva dni, kot kak vložek, ker pač ni drugega na razpolago. In zakaj? Film »Hajduk Janošik« bi morali predvajati kot film za šolsko mladino, ker bo vzgojil v njih čut za domovino in jim vsadil y srca ljubezen do iste.	D, B.
m Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru javlja, da ima ob torkih vaje moškega, ob sredah ženskega, ob . petkih mešanega zbora ,vsakokrat ob 20. Vadimo v risaltiici I. dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Nove pevke in pevci dobrodošli! .
, m Nova tlakovalna dela. Mesina občina ,bo še letos pričela tlakovalna dela v Razlagovi,-. Cankarjevi, Gregorčičevi, Koroščevi in Gosposki ulici. Tlakovali l>odo Trg svobode v zvezi z regulacijo in postavitvijo •kraljevega spomenika ,ki bo odkril drugo leto na Vidov dan.
-, m Avtobusna proga Maribor—Kamnica?
Mesina občina bi bila pripravljena upeljati. novo avtobusno progo ,ki bi povezala mesto s Kaiiinico in kamniškim predmestjem, & bi bila ta proga rentabilna in če bi stanovalci kamniškega predmestja in Kamnice pokazali dovolj • zanimanja. Zato je potrebno ,da omenjeni pokrenejo’ akcijo, ki bo v primeru zadostnega zanimanja gotovo uspela,
m. Sokol Maribor I. poziva vse telo vadeče članstvo, naraščaj in deco, da prične redna telovadba, v soboto, 14. t. m. po starem telovadnem urniku. Konec prijav 30. t. m. Na poznejše prijave se ne bomo ozirali. Strogo obvezno za vse pripadnice telovadečega članstva. Bratje in sestre, v telovadnici zbor! Zdravo! — Uprava in načelništvo.
, m Poslovilni večer dr. Crnjeka priredi Glasbena Matica v sredo ob 20 .v gornjih prostorih hotela „Orcl“. Vabljeni zlasli pevci in pevke.
m Zakaj pometajo Meljsko cesto podnevi? Vsako jutro, ko hodijo ljudje v urade in v razne službe, olroci pa v šolo, pometajo pomelači Meljsko cesto. Pešci so oviti v oblake prahu, kar ni prijetno, še manj pa zdravo. Zato naj odgovorni čini-lelji poskrbijo, da bodo ceste in ulice pometali ;>pnoči.
ni Predstojništvo mestne policije v Mariboru poziva vse lastnike orožnih listov, da poravnajo v teku meseca sept. t. I. ba-' novinsko takso na orožne liste in sicer za vsaki kos orožja 25'— din, ker bodo sicer strogo kjjpunovani« Takse se poravna v sobi št. ,13 navedenega predstojništva.
m S kolesa padel in zaspal. Na vogalu Radvanjske ceste' in FrankopanpVe Ulice je padel ponoči s kolesa krojaški pomočnik Stanko Bl<;kar ter zaspal. Neznani dol-goprsln^ž je izrabil priliko in ukradel kolo „Harozon“ z ev. štev. 188583.
m Tat samega sebe prevaral.
Frideriku Vračku z Aleksandrove ceste je nekdo ukradel prazen sod za bučno olje. Tat je gotovo mislil, da je še kaj le dragocene tekočine v sodu, pa se je prevaral. Hotel je gotovo napraviti dobro kupčijo z bučnim oljem, ki ga sedaj tako primanjkuje.
ra I)v» bojeviti ,,amazonki“ sta se včeraj popoldne v veliko zabavo mimoidočih na Betnavski ' cesti stepli ter se obdelava-li z aktovkama in pestmi.
m Kolo je nekdo ukradel izpred sodišča železničarju Vinku Horvatu. Ukradeno kolo je zarhke •„«ix«*‘ in’ registrirano s. št. 19Gil3.
m Otvoritev Beograjskega velesejma.
V	soboto je bil otvorjen beograjski jesenski velesejem. Otvoritev je bila zelo slovesna ter j,so ji prisostvovale najuglednejše osebnosti;iz cele države. Prisostvoval ji je tudi delegat Mariborskega Tedna ravnatelj mariborske Tujskopromelne zveze g. Loos Josip, Velesejem je silno prostoren in razkošno opremljen ter nudi obiskovalcem obilo užitka. Velesejem jc odprt do 16. t. m. ter velja za obiskovalce polovična vožnja.
ru.
*	Redno vpisovanje v vse tečaje _ in predmete Dopisne trgovske šole v Ljub" Ijani, Kongresni trg 16/11., se je_ pričelo-Prireja posebno Dvoletno trgovsko šolo* razne druge tečaje, uči pa tudi poodinc trgovske predmete (stenografijo,_ knjigovodstvo itd.)’ ter tuje jezike (italijanščino, nemščino itd.). Pouk se vrši z dopisovanjem. Vpiše se lahko vsakdo. Za časa rednega vpisa posebni -popusti. Vsa pojasnila pri vodstvu šole brezplačno.
Radio
KAJ VAM PRIPOROČAMO ZA JUTRI?
Ljubljana: 12. uverture; 13.02 melodije raznih dežel, 18.45 poje Fedor Šaljapin; 20.30 samospevi ge. Pavle Lovšelove; 21.la koncert lamburaškega orkestra; 22.15 za kratek čas. — Beograd: 13.10 lahka .gl.; 18.35 klavirski koncert; 20. Gotovčeva opera „Ero z onega sveta". —- Budimpešta: 18.15 salonski orkester; 19.25 Rossinijeva opera „Seviljski brivec"; 23.20 ciganska glasba. — Sofija: 18.30 lahka gl.; 19. klavirski koncert; 20. Donizelijeva opera „Lu-cija' Lamcrmurska“. — Bitni 19.30 zabavna gl.; 20.30 Mascagnijeva glasbena legenda „Izabo“; 23.15 plesna gl. — Praga: 17.25 koncert novih skladb; 21.35 Glazunova „Orientalska rapsodijo."; 23. koncert RO, — Bratislava: 16.15 plesna gl.; 20.30 koncert RO; 22.15 narodna glasba.
Vesti: Ljubljana: 7.05, 12.30, 14., 19., 22. Beograd: 6.45, 13.30. 14.40, 19.10, 21.40,122.40-
Kino
0	Grajski kino. Danes izbrani film „Ljudje iz varieteja“ zadnji film z znamenito La Jano, Attila Iiorbiger in Hans Moser. Pride: »Gul baba“.
• Union kino. Ponedeljek in torek nadaljevanje predvajanja češkega zgodovinskega filma „Hajduk .Ianišek“.
* Esplanadc kino. Do vključno čelrlka reportaža sedanje vojne 1939/40 ;,Od Dan-ziga do l’ariza“.
KAKO SE BO VRŠIL NAŠ IZVOZ IN UVOZ S SSSR
Ravnateljstvo za zunanjo trgovino obvešča interesente, da se bodo izvozni in uvozni posli s SSSR rešili tako, kot z drugimi državami. Jugoslovanski izvozniki oziroma vozniki lahko zaključujejo izvozne oziroma uvozne posle s SSSR direktno. Pač pa je tudi trgovina s SSSR podvržena obče veljavnim predpisom, ki so pri nas v veljavi za posamezne vrste blaga v zvezi z njihovim uvozom oziroma izvozom ter z ozirom na dogovorjene obveze. Ves izvoz v SSSR bodo Vršile direktno izvozne organizacije same s sodelovanjem trgovinskega predstavništva. Vsi posredniki so izključeni.
o	Družba sv. Cirila In Metoda vabi na svojo 51. veliko skupščino v nedeljo, 15. sept., ob 10. v Ljubljani v balkonski dvorani’ Kazine ' (Kongresni trg).
o	Poškodbam je podlegel v slovenjegraški bolnišnici hlapec Alojz Založnik, ki ga je konj brcnil v trebuh. Pokojnik zapušča ženo in štiri nepreskrbljene (otroke. Njegovo truplo so prepeljali domov v Mislinje, kjer bo danes pokopan.
Razmišljanje o ..smrdljivem" Prekmurju
Aleksandrova v vsem svojim vrvežu. Na robu pločnika petero gospa in gospodičen v živem pomenku, privozi na kolesu mlajši gospod, obstane, pozdravlja in stiska ponujajoče roke. Ena izmed dam je v zadregi, obotavlja se, premišlja. „Ne vem,; kam bi vas vtaknila, če oprostite! Videli smo se, znan se mi zdite... (obraz se prijazno razleze, oči od veselja ovlažijo;, celo topi nospk se je malo zganil).. tam v smrdljivem Prekmurju smo se srečali! 1“ In takoj živahno stiskanje rok, pripove-i do vanje itd., kar pa več ni bilo zanimivo, Razmišljam o ,,smrdljivem Prekmurju*'. Kje jc neki zaslužilo ta „okrasni“ pridevnik? „Zelena“ Štajerska, „divna“ Gorenjska, „vesela“ Prlekija — sanio '„smrdljin vo“ Prekmurje? Res je, da sem prav tu rojen in tudi dorasel, vendar doslej nin sem pomislil na „smrad“, ki ga mora biti toliko,, da ga poznajo , še gospe iz mariborskih ulic. Verjetno „lokalnopatrL otska“ kratkovidnost in avlošugestivno olepševanje dejanskega stanja-! Poskušam s samokritiko. In res: ali ne smrdijo rokavi, rokavci in mlake ob neregulirani Muri iu Lendavi, ali ni bilo tudi po Soboti mnogo govoric o klavnicah in njihovem iztoku, ali ni res, da ne vesta ne občina ne arhitekt Novak, kako bi naj brez denarnih sredstev vsaj malo nagnili soboške kanale? Smrdi v natlačeni soboški bolnišnici, srdijo cigani, ki se potikajo
jo. csslAO, Mogoče u.a Jc „Sospi£a“
slišala, da je bil. Prekmurec vse predolgo ,,:budos paraszt“ (madž. smrdljivi kmet) m „biidos Tot“? Se jc vozila v živinskih vagonih s sezonskimi delavci, ki so zaudarjali po znoju v neštetih mesecih iztisnjenem za tujo korist in napredek in pomešanem z ostanki „duhov onih, katerim so ti vagoni sicer redno služili? Mogoče je ob pomladi ali jesenski selitvi čepela stisnjena med znojnimi telesi in mnogimi košarami v soboški postajni, čakalnici? Mogoče je morala pili vodo neštetih kužnih1 vodnjakov, hodili na razpadla vaška stranišča, bresti po gnojnici* ki teče z h& higienskih" gnojišč?
Bog ve na kaj je naletela „gpspica“. Priznavam, da jc dosti očitnih in prikritih nevarnosti smrdljivega značaja, na katere lahko naleti tudi sicer dobro vzgojen človek, če ima smolo. Kljub svoji samokritiki, sem mogoče še marsikaj izpregledal: pač lokalpatriolizem ali pa je že tudi meric. * zajelo tako „vzdušie“. Nekaj bo treba: ali odstraniti smrad ali popravili nosove. Mogoče lx) kdo nasvetoval kompromisno rešitev: zaščitne maske. Samo poceni, bi morale bili in izdelovali bi jih morali v serijah, saj bi postalo povpraševanje precejšnje. Uporabljali bi jih pa morali nazadnje še kje po srečnejših predelili, nemara tudi ,.gospica“ takoj, ko prestopi svojo četrt, ali pa še prej. Posel bi lalikc) organizirali kot delniško družbo ali pa uu zadružni podlagi.	Cž.
V	Mar I b' o r u cine TO. IX. 1940.
»VeSernlfi«
Stran 5.
Zanimivosti
Zaljubljenci na grobu Romea in Julije
Tisoče in tisoče zaljubljenih parov si prisega zvestobo na grobu tragične ljubezni
V italijanskem mestu Veroni je grob na-zvan Tomba di Giulietta. Tu sta po ustnem izročilu pokopana Romeo in Julija, simbola vseh zaljubljencev. Njun grob olbisiktije tisoče in tisoče zaljubljencev vsega sveta.
Že leta 1524 je pripovedoval pesnik Lui-gi ide Porto svojemu prijatelju žalostno povest mladega ljubezenskega para Romea in Julije. Danes je težko ugotoviti, kaj je resnica in kaj legenda, ker je tudi pesnik slišal to zgodbo od svojih prijateljev. Po tej legendi je zgodovina Romea in Julije ta-ka-le:
V Veroni sta živeli rodbini Montechi in Capuletti. Nekoč je priredila družina Capuletti svečan ples v svoji palači in eden izmed prvih obiskovalcev je bil Romeo Montechi, ki je bil nenavadno lepo oblečen. Njegova pojava je povzročila vsestransko pozornost in nihče ga ni mogel odsloviti, ker je bil taikrat običaj, da se je labko plesa udeležil tudi nepovablje-nec, samo da je meščan Verone. Gostiteljeva hčerka, mlada lepotica Julija, se je na prvi pogled zaljubila v krasnega mladeniča. Od tega dne sta se zaljubljenca redno tajno sestajala.
Naveličana večnega skrivanja svojih srčnih občutij sta Romeo in Julija sklenila, da se bosta poročila brez blagoslova staršev, za katere sta vedela, da ne bodo nikoli pristali na njun zakon. Zares jih je naslednjo noč poročil menih Lorenzo, ki je bil dober Romeov prijatelj.
Nekoliko dni po tej tajinstveni svatbi je prišlo do javnega spora med družinama Montechi in Capuletti. Na veronski aveniji je tekla kri in v borbi je Romeo ubit Julijinega brata Teobalda. Seveda je bilo to zanj usodno, ker so ga izgnali iz Verone v Mantuo. Razen tega je Julijin oče zapovedal svoji hčerki, da se mora srečna mladenka je v obupu zaužila neki srečna mladenka je v obupu zavžila nek prašek, da je globoko zasipala in je iz-gledala kakor mrtva. Tako se je bila namreč dogovorila z menihom Lorenzom, ki Ji je obljubil, da jo bo ogrnil v meniško haljo in jo spravil v Mantuo. Zgodilo pa *e je na žalost čisto drugače.
Romeo je dobil medtem napačno poročilo o Julijini smrti, pa se je taikoj kljub prepovedi vrnil v Verono. Pohitel je v frančiškansko cerkev, kjer je ležala njegova navidezno mrtva žena. Objel jo je ter izpil strup in pričakoval ob Julijinem mrtvaškem odru svojo smrt. Ko se je lepotica zbudila iz globoke nezavesti, je videla, kako ob njej umira njen Romeo. Šele takrat sta razumela strahovito po-
moto. Julija se je prebodla z Romeovim mečem, da je na ta način končala njuno tragično ljubezen.
Romea in Julijo so pokopali v frančiškanski cerkvi v Veroni. Leta 1624. je blizu tega samostana zletela v zrak smodnišni-ca in porušila tudi samostan z grobom obeh nesrečnih zaljubljencev. Na čudežen način pa so ostali zemeljski ostanki nedotaknjeni, ker se je razbil samo sarkofagov pokrov. Kasneje so obnovili njuno grobnico.
Na vhodu v grobnico je zaboj, kamor mečejo obiskovalci svoja pisma, v katerih so opisali svoje srčne bolečine. Veru-
jejo namreč, da se bo njihova želja, izražena v teh pismih, gotovo izpolnila. Zaljubljeni pari prihajajo še celo ponoči na grob Romea in Julije, ker sta oba umrla točno opolnoči. Mlada dekleta in fantje si tam prisegajo zvestobo in mnogi krušijo kamenčke z grobnice, da jih shranijo kot najdragocenejši talisman njihove ljubezni. Dokler groba niso stražili, so bili tam samomori nesrečnih zaljubljencev na dnevnem redu.
Največji fanatik je bil neki ameriški bogataš, ki je nameraval kupiti grobnico s kostmi Romea in Julije, da bi vse to podaril svoji zaročenki.
t '	■»
mm?
denar, ki so ga verniki tisti dan darovali cerkvi.
župnik je izjavil, da mu je zelo ljubo, da je pojasnil tatvino, hudo pa mu je, da je tat njegova najpobožnejša ovčica ...
570 otrok je imel
Seveda ne oče kake preproste družine, ki bi se potegoval za razne nagradne premije, razpisane v svrho populacijske politike te ali one civilizirane dežele. Ta oče z rekordno očetovsko srečo je bil kralj in to še v daljni Aziji. Bil je lo Rama V., kralj Siama. Ob njegovi smrti 1.
1910. so namreč našteli 134 sinov in 236 hčera. Kdor tega ne more verjeti, bo to mogoče lažje storil, če mu razodenemo, da je imel pri tem v pomoč in podporo še 3.000 svojih žena.
ZRAČNI PROMET SKOZI STRATOSFERO
Agencija Tass poroča iz Moskve, da bo v kratkem uveden potniški promet skozi stratosfero s posebnimi letali. Zračni promet skozi stratosfero bo na progi med Florido in Rio de Janeiro.
Motorni čoln s propelerjem je izdelal neki nemški inženjer. Coln je dolg 14 m ter ga poganja motor malega letala.
Rešitev v zadnjem trenutku
Neki avstralski farmer je med lovom zablodil v pragozdu in se izgubil. Kljub -izredno dobremu daru za orientacijo ni ■mogel najti prave poti. Že štiri dni je taval po pragozdu in je skoraj obupal. Ves onemogel zaradi lakote in žeje se je vle-gel in opustil vsako upanje na rešitev. Nenadoma pa je nad glavo zagledal brzo-
javni vod, ki je bil napet visoko med vejevjem. Potegnil je samokres ter z dvema streloma prestrelil bakreno žico.
Uspeh ni izostal. Nekoliko kasneje je prispela skupina delavcev, ki oskrbuje brzojavni vod. Našli so napako, pa tudi farmarja, ki so ga rešili gotove smrti v džungli.
Duhovnik — detektiv
V	nekem majhnem belgijskem mestu je neznanec stalno kradel v cerkvi. Vedno je izginjal denar, ki so ga darežljivi verniki polagali na glavni oltar. Policija ni mogla najti sledu za spretnim tatom. Zato se je župnik odločil, da prevzame vlogo detektiva.
Oltar, kjer je dan za dnem kradel skrivnostni tat, je župnik zvezal z električno žico s svojo sobo ter pričakoval, kaj bo. Drugo noč je zazvonil električni
5 MI-
FILATELISTI PORABIJO LETNO UJARD DINARJEV
Na vsem svetu je okoli dva in pol milijona filatelistov, ki porabijo letno, da zadostijo svoji strasti, okoli 5 milijard dinarjev.
Ali že veste,
da je sladkor najboljše sredstvo za obla-žitev komarjevih pikov? Srbeče mesto morate osliniti ali namočiti z vodo, nato pa pokriti s koščkom sladkorja. Srbenje ikmalu preneha in oteklina upade. Zato nosite na izlete v naravo s seboj vedno tudi koščke sladkorja, da je sodavica v uporabi že 150 let? da naredi odrasel človek na dan povprečno 12.5 ikm, šolarka 18 km, fant pa 24 km?
da v eni ur pojemo na svetu 27 milijonov kilogramov krompirja in pri tem porabimo 2 milijona kg soli?
da raste najslajša rastlina sveta v Paragvaju v Južni Ameriki in je 200krat slajša kot sladkor? da je belin letel tudi 550 m visoko, kač-
zvonec. župnik je hitel v cerkev in v njej u» wi.ii .viv. «. našel neko starko, v njenem žepu pa ves | ji pastir pa 250 m?
Prva transfuzija krvi pred 107 leti
Nedavno je vojno-medicinska akademi-jta v Ljeningradu proslavila 1401etnico obstoja. Ob tej priliki so ugotovili, da je bila prva transfuzija krvi v Rusiji izvr-ena leta 1833. Omenjena akademija slovi io svojih medicinskih kapacitetah in uspe-
hih. Tako je akademik Ančikov obogatil medicino v sovjetski Rusiji z novimi metodami zdravljenja arterioskleroze, profesor ševkunenko pa stalno dela na proučevanju spremembe tipa človeškega organizma.
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
94
Roman iz tihotapskega iivljenja na bivii poljsko*ruski meji
Bil je maček. Začudil sem se, kaj neki dela maček tako daleč od ljudi in naselij. Z njim sem prežal do zore, ko sem ga odnesel v naše skrivališče... Sedajle pa skupaj straživa Krlsln in Hrabarjev pokojni sen.
Zvečer smo spet šli kot običajno na prežo. Tokrat sem v jarku. Mačka sem si posadil na kolena. Tiho prede in me spo-minjr -a dom, na družino, na ogenj, ki tako lepo prasketa na ognjišču ... Misli nepovratno bežijo in z njimi čas. Precej blizu zaslišim korake. Mačka pahnem s kolen. Pripravljen sem na skok, v desnici stiskam orožje. Vem, da je treba najprej napasti vodjo,ki je višje postave in Žida, ki gre med zadnjimi in je majhne postave. Tega bo menda ujel Hrobar, ki zasleduje krdelo.
Pozorno vrtam v temo. Levo nogo sem uprl ob rob jarka, že vidim temno postavo. Pustim jo naprej. Popolnoma prav sr presodil: to je tihotapec, ki gre prvi in vodi. Nekai korakov za njim stopajo ostali člani krdele. Precej brezskrbno stopajo in se celo pomenkujejo. Z novački je sploh velik križ. še hoditi ne znajo, zato jim tudi pravimo, da so sloni.
Že so tik pred menoj. V temo sprožim svetilko in zavpijem — Stoj! Roke kvi-Sku!
In zgodila se je nepričakovana stvar. Ljudje so zagnali krik, in vile in se pognali v grmovje, na nasprotni strani ceste, odkoder je ta hip posvetil Krisa in pravtako zavpil:
— Stoj! Na tla!
Zadaj pa je podoben krik ponovil Hrabar. Med novački je nastala divja zmešnjava. Tečejo, padajo, motajo se v grmovju. Mi pa streljamo in vpijemo: »Stoj! Stoj!«, toda brez uspeha. Novački divje bežijo in lomastijo skozi grmovje. Naokoli svetim in iščem vodjo. Nekoliko korakov pred seboj zagledam visokega, zastavnega moža. Spustim se za njim. Da bi ga zmedel, mu posvetim s strani. On pa beži kot obseden. Dohitim ga. Svetim mu na pete. V ugodnem trenutku mu skočim na peto, da se je prevrnil.
— Vstani! — mu velim.
Možakar vstane.
— Roke kvišku! — mu pravim in namerim samokres na prsa.
Toda možakar se je bliskoma izmaknil ter mi hotel s spretno kretnjo iztrgati .samokres. Zadnji trenutek sem odskočil, nato pa sem ga sunil v trebuh. Izmaknil se mi je in se znova pognal v beg. Spustim se spet za njim. Čudim se njegovemu pogumu. če bi ne bil za trdno odločen, da
bom streljal le v skrajni sili, bi ga bil že zdavnej oplazil iz samokresa.
Zasledujem bežečega tihotapca. Spet ga poderem na tla. Velim mu, naj vstane. In možakar mi spet poskuša iztrgati orožje. Ker se mu namera tudi tokrat ni posrečila, se je znova spustil v beg.
Občudujem ga! Nisem mogel razumeti, zakaj tako brezupno beži ter se izpostavlja smrti. In spet ga poderem na tla. Svetilko sem dal med zobe, z levico pa sem skušal dvigniti ležečega tihotapca. Držim ga za ovratnik in vodim proti mostu, kjer sta tovariša svetila. Nenadoma me je mož silovito sunil v bok ter se mi iztrgal. Svetilka mi je pri tem padla na tla. Bliskovito sem jo pobral in se pognal za bežečim tihotapcem. Polagoma me za&eva prične razburjati.
— Stoj! Stoj! Sicer te ustrelim! — vpijem za njim.
Možakar pa kar beži naprej. Bil sem že tik za njim. Cev repetirke se je že dotikala njegovega ramena. Stisnil sem petelina. Toda zaman. Prvič v življenju se mi ie kaj takega zgodilo. Naglo sem spravil re-petirko v žep ter izvlekel samokres, ki je vselej zanesiijv. In še enkrat zavpijem:
— Stoj! Zadnjič te pozivam!
Ni se ustavil. Pomeril sem v levo ramo in sprožil, čim je odjeknil strel, je padel na tla in pretresljivo ječal:
O... o ... o ... o!
Meni pa se je zdelo, da je to ječanie prej znak neke radosti kot bolečine. Tihotapec pa je rjovel kar naprej.
— O... o... o... o!
čutim, da mi leze na lica bledica. Prijela me je divja strast, da bi možakarju pognal kroglo v glavo, da ne bi slišal več tega strašnega krika. Zakaj le tako vrešči? Radi bolečine? Iz izkušnje vem, da bolečine ni mogel takoj občutiti. Povrh tega pa je njegova rana lahka. Znabiti kriči iz togote, ker ne more več bežati.
— Vstani! — vpijem nad njim.
Pa se niti ne gane, ampak kar naprej kriči.
Med drevesi se približuje svetilka. Hrobar lomasti k nama. Skloni se nad ranjenca:
— Kaj mu je? — me vpraša.
— Ustaviti se ni hotel. Dvakrat je poskusil zbežati. Udaril-me je. Hotel mi je iztrgati samokres... Pogodil sem ga v rimo.
— In zakaj nisi tega storil takoj!? Potem bi se ne šalil s teboj!
Hrobar se obrne k ranjencu:
— Vstani! Toda urno! Sicer te pihnem v glavo in preišče m mrtvega!
Ranjenec je vstal in stopil proti cesti. Prišli smo k mostu. Tu sem na tleh oparil dva fanta, novačka, ki ju je Krisa zajel v grmovju, kjer sta se hotela skriti. Preiskali smo ju, a nismo našli ničesar. Nato smo temeljito preiskali mojega ujetnika. Imel je nekaj zlatih in srebrnih rubljev, kar nas je silno začudilo.
— In zakaj si, osel, tako bežal? — je klel Hrobar. — Mar bi rad dobil kroglo v glavo?
(Dalje.)
-
.Cij-Pfvo ^jarsio obrt vj; ŠvqJ 'O&Oa je kupi ja, se prej. pa je bila
SLUŽBO DOBI
OBRT 'TRGOVINA
SOBO IŠCfc
S 15-;-septembrom -oddam
KABINET .	.
Mmašk. se ^FerJcPVO. JlU^a 11,
jP|j^^legsko ^edjjgMtfe. »
CENE M Al. IM OGLASOM: y malih ojfelR stan« vsaka beseda 50 par. naltnabliit orlsfclfeina 'tf \ c oKlase le din 10.—. Dtalbe. Sreklicl dipiiovania In ženitovnnlskl oglasi din Ino bejedl. Nfifr' tnanišl znesek i» ta «tl»e |« .$lo^l'.j>+- .Debelo tislwne nesede se raiunaio dvoino. Ouljtfni davek za enkratno oblavo ztniit1 din 8—. inesek la mai« oirlase »e olaSuie takoi orl narcJiiu. oziroma ta le vooslatl v olsmu skupa) i naročilom' ali na 00 DoStnl položnici na čekovni i-oSua it. 11.409. — Za vse oismeae cdeovore slede malih oglasov it mota priložiti znamka za 3 din,	_________
Za vkuhavanje sveže, prvo-, vrstne in
pravelosanskesllve
V	garbah po 15 do 18 kg oddajam ln pošiljam tudi po •železnici po dnevni ceni /osorna Bola 'sadje in zelenjava en gros, Maribor, Koroška cesta 20, dvorišče. V, ....	.1058,
dobro ohranjen se" ugodno proda. —- Informacije pri A. Stoinscheg, Maribor
Iše&nt s ,15: avgustom '
i	OPREMLJENO SOBO
v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Ve-čemika«.	6152—9
Ssjor/
Vecemiketv" športni nagradni natečaj
ur
Presenetljivi	rezultati	, v pwenstvy sloven-
ske nogometne lige se jasno zrcalijo tudi v našem nagradnem natečaju Ker je 'pri prognozah za rezultate' tekem prvega kola pripravil presenečenje s&no Sk Železničar,' se to v povprečnem številu točk, ki odpadajoča posameznega tekmovalca, ni toliko poznalo.
1	okrat pa sta »potegnila« tekmovalce kar dva kluba, SK Ljubljana in 1§SK Maribor, na katera je stavila večina natečajnikov, zaradi tega je število	prognoz	z	1	točko celo‘ višje
kakor zadnjič,	čeprav smo	jih prejeli matij,
pa tudi število	prognoz	z	2	točkama je raz-
meroma jako visoko, nasprotno je nižje število rešitev z več točkami. Zaradi tega še v našem natečaju vedno ni nikakih izrazitih favoritov, konkurenca /a prvo mesto je še vsem odprta, čeprav morda niso doslej niti sodelovali.
Za tekme drugega kola smo prejeli, 130 prognoz, od katerih 4 nismo priznali, ker smo jih prejeli prepozno. Tudi tokrat imamo za vsako izmed obeh tekem, pri katerih je, toliko tekmovalcev napačno tipalo,' samo :pd Ačten^pra-vilen rezultat. Izid leknie Maribor-Kranj je
Pravilno napovedal le dijak Z#a v e c Milko :z tuja, Slomškova 5, ki_ je poslal sledeče prognoze:	Mafibor-Kranj	1	rP^&l	>j-:-	•	'Antste/-
Ljubljana 2;1	(1:1),	Marsjželezničar 3:2
(2:0), Bratst¥0-()Hinpo4;J -{Ali).. Jrbov^ki
rezultat" pa’ je edini uganil zasebni uradnik Grizold Ivan, Pobrežje, Lovilca 13, ki je predvideval sledeče rezultate: Marjbor-Kratij 4:1 (2:6), Mars-Železničar -3:1 (2:0), Biatv stvo:01imp 5:2 (3:1), Affiater-Ljubljana 3:2 (1:1). Pravilni rezultat obeh ostalih tekem je poslalo več tekmovalcev.
Zanimivo je tudi, v kakšni meri športno občinstvo zaupa jakosti poedinih Slovenskih ii-gašev. Stave izgledajo v celoti tako-leV-Mwri-bor-Kranj 110:6 (10 za remis), Mars-Železničar 40:66 (20 za remis), ■ Am«ter4-jubljana 6:117 (3 za femls), Bratstvo-Ollmp 120:2 (4 za remis). Doslej so še najbolje izhajali oni, ki so stavili na zmago Bratstva. Podrobnejši
izid tekmovanja bomo objavili v-sobotni ste-
vilkif	.
MedeHski spored v ligi c
V	nedeljo so na sporedu tekme: Žclezničar-OHmp v Mariboru, Mars-Kranj v Ljubljani, Bratsivo-LjabSjana na Jesenicah, Amater-Maribor v Trbovljah.
Naš nagradni natečaj, se nadaljuje do konca jesenskega defci ligaškega prvenstva. Vsake-■mur še je mogeuge, da z 'najlepšimi izgledi-Tna prvo mesto v konkurenci in-'prvo nagrado jVStopi v tekmovanje« .Izrežite gornji kuROp-ter ga najkasneje do sobote, ob 18. oddajte, v nabiralnik Mariborske tiskarne’, Kopališkab;6rTTfii ga pošljite do tega časa po pošfT. Tekmovalcem izven Maribora borno priznali tudt.&na prognoze, ki jih bomo prejeli y ponedeljek zjutraj s sobotnim poštnim žigom. Kakor prejšnji teden, bo tudi v bodoče kupon za tekmovanje objavljen le v torkovi številki.
3. Mihorko (MPK) 1:29. — 100 m prsno juniorji: 1. Kovač (Mar.) 1:35, 2. Petrovič (Mar.) 1-36.4. — ,'»9 ni prosto moški: 1. Čuček (Mar.j 28.3, 2. Šuljič (Mar.) 29.1, ,i. Marinko (M-PK.) 2£S.-j— J0S m hrblao moški: 1. Petek (MPK; 1:23.6, 2. Golob r.MPiv) 1:30.2,	3. VlautTovič £Mar. .	—
ISO m prsno ženske; J. Miborito Silva /MPRr 1 ril, 2 Mihorko • Vida (MPK1) 1:18
—	3 SOC m uir.Sano. moški: L. Maralbon -:fr5(V''-&. "''-MPK 1:07.2.' -•-'“56 m prosto ^Ofilorjls-SiC-iŽupamč (Mar.) 30.1. 2. Per-harič (Mar.) 37,1. — i»=v ž!) jnošlvi.; L.M-amihon 2:30, 2. MPK 2:12.2;
. s. SK Slovenji Gradec po vesteh iz Slove-njega Gradca ne bo nastopil v prvenstveni -tekmi proti SK Rapidu 15. septembra v Ma-
riboru, ker je večina igralcev, ki so klubu, se na razpolago, zadržana, več pa jih je prestopilo k SK Slovanu (Guštanj). Slovenjgradčani so mišljenja, da naj bi klub opustil svojo dosedanjo navado, da ni. nastopal v prvenstvenem tekmovanju. V primeru, da nima' dovo.j fgralcev, 'naj bi zftprosil. da se tekme preloze, .dfikier se .igralpi ue bodo, v;rnili.
*■- s iVov^iigirfsloVatisKi' rofeord v metu krogle je .postavi.!.,v -atlet.sjie-.ni dvoboju Hrvat-ska-^ Srbija - Aleksa Kovačvvnčr. s 1,5.20' W
a v»
KUP®
ZA ŠPORTNO NAGRADNO TEKMOVANJE »VEČERNI K« DNE 10. 5EPIEMBRA 1940
iVlarašhon (Zagreb) — MPK 4S: 31
Plavalci in plavalke Mariborskega plavalnega kluba so gostovali v Zagrebu proti lamošnjemu Maraihonii ler dosegli kol naj-mlajši slovenski plaval li klub jako laskav rezultat. Dve disciplini, 100 m prsno za dame ler 100 nt hrbtno za moške, so prepričujoče odločili zase ter zasedli v obeh po prvi dve mesti. Izdatno so pa izgubili v Nvalerpohi z 8:1 (-1:1),- kjer je k visokemu rezuilalu mnogo pripomogel inž. Bo-načič, ki je nastopil za Maralbon kot gost. Tehnični rezultati:
100 in prosto mošVi: L Cu&k (Mar' 1:07:8, 2. Knop (MPK) 1:11.8, 3. Zimic Mar.). — (00 m prsno moški: 1. Laška-rin (Mar.) 1:18:7, 2. Voller (MPK) 1:27,15,
ysnjar, ki mu ge kralj Aleksander prižge! pipo
*l Atlffrejžan je usnjar ali kužnar in j .pripeljejo kar na dom po njega in ga po-j^o^rodu ^arazdinec, ki že celili 38 lej vo- kupijo,.«
v Središču ob Dra-od Mihe Kočevar-tan.i »mota« in av-Halužan se ne spominja več, koliko časa se je njegov prednik pečal z usnjarijo, misli pa, da je trajalo tudi okoli 40 let in bi bila torej zdaj že dobrih 80 let stara. Na vprašanje, kake kože pridejo pri obdelovanju najbolj v poštev in koiiko jih predelajo v usnje v enenr letu, odgovarja stari mojster nekam premišljeno: »Kakih... 500 kož že, seveda še to davno ne dosega onega števila v prejšnjih letih, ko je bilo, dela dovolj in jela tudi., Ponajveč strojimo-konjske kože, teh namreč ni težko dobiti, pa tudi vse druge, kar nam pač pride ood roke. Kakor vsi drugi, imamo tudi mi kužnarji svoje težave v obrti, kemikalij ni dobiti in še to, kar nam po sreči pride v roke, je 300 do 400% poskočilo v ceni. Usnie gre sproti. Židje iz Čakovca in Varaždina se
O	očetu Halužanu' se pripoveduje marsikatera mična anekdota. Tu naj povemo samo ono o Halužanu in kralju AJeksan-_dru. Bilo je pa tako:.Andrija se v trdi noči vozi h Vajažcjjna^Viak. prihaja od nekod iž Andrija se mora ustaviti pi;i rampi,. iz samega dolgega čara bi rad enkrat potegnil iz pipe, pa ne more najti ognja-Medtem pa. se ustavi tudi velik avto zraven njega in tudi-čaka, Andrija si misli: }>.Tak gospod pa že mora imeti, vžigalice« in že tudi pozdravi iti prosi:	»Lepo.jih
prosim, -gospon, oni Rimajo gotovo malo ognja?« In že nekdo pošepne: »Tiho, to je kralj.« »Eh, pa kaj zato, ogenj pa vseeno morajo imeti, ne res gospon?« »Seveda«, se glasi, prijazen odgovor in kralj Aleksander že tudi prižge Andrejevo,-pipo. fAjidro.,ss.spodobno zahyali. in,krepko potegne. četrt ure nato je bil že doma, kralj pa že daleč v Ormožu. „	-š.
100 DOBRIH DELAVCEV
spreittj^m takoj v Podvincih pri Ptuju. Mavrič'Anton,,m,est ni stavbenik, Ljubljana. .
-	~ •	17544-2
-,v~r i\
NAKUPOVALCA
izvezenega v lesni, stroki za mariborsko okolico, iščurn, Naslov v-ogl odd. isVečetti:«-. _______________________17525-2
Samo»tftJon -	-
STRUGAR
se sprejme takoj pri Eylert< Kacilanerjeva ul. 9.	17557-2
MIZARSKEGA POMOČNIKA
za Šperana dela sprejmem, ob enem sprejmem v učenje m»5 neM.kmečkeca, zdravega fanta. »I^ka«, mizarstvo, Ma rihdr, Prahčiškanska 12.. ..
-	-	17360-2
KROJAŠKE POMOČNIKE
taCnfe v izdelavi tali«] sprejme pod zelo ugodrtlmi pogoji Kos Viktor, Glavni trg 16-1 _____________________ 17584*2.
Sprejme se takoj do.breKa BRIVSKEGA POMOČNIKA
Salon KoSar, Studenci; Kralja Petra 24.	17547-2
SLUŽKINJO v&jentv vseli hiSnik-del, .zdravo, pridno in pošteno, iščemo Predstavite se samo od 10. do 12. uro. Naslov v okI. odd, »Veu$j3i.**v. Ns»top 16-sept.	17546-2
DIN
M OLJ E.IN N
MOV
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
•SRreimem z lastnim strojem,
krojaitva. jeva ul. 35,
jčn»k Valvaior? aribor. 17568-2
SLUŽBO IŠČE
Sprejme se MIZARSKI POMOČNIK
Ptujska c 35, Tezno pri Mariboru.	17515-2
FANT
ki pozna mesto išče takoj službe. Ponudbe njk-p.gl. odd. (.Vftčernik« pod »Služba«,
.	117566-3
Zagonski par brez otrok išče mesto - ■
HIŠNIKA
Vprašati f?nška c'	33,'	Roškar
Alojz. -	■	-17Š52-3-
——~t<- r:	v	mi
INKASANT
ali maztner, verziran, marljiv in pošten išče zappšljtve’ Ptemert« ponudbe na cgl- odd. »večernika« pod;vl?5B|*.
i	j	>	17561-3
Službo išče
PLAČILNI NATAKAR
Govori več jezikov, je 38 le: star. Položim kavcijp din 5-do l^.ttOO, I^revzamem šank ali beljšo gostilno* Grem tudi yv. j3r0vi.nco. Pismene ponudbe na’ ošl. odd..'»Večertti-ka'«' pod VSt: '17558'«:
17558-3
STANOVANJE
a,-in kttliinja-SC Odda 1- ok tobra. Sp. Radvanjska c, 3a.
’	,	17565-5
Dvostanovanjsko . -HIŠO ■
z vrtom v mag^T. P're^tnes|ju, dam v jiajem.,' Inrotma&je bite. Smttanovir ulffek.^-
-	;X. 17543-fll
STANOVANJE %
1	-soba in kuhinja se odda, STtrdenci, Jurčičeva ul- 19.
 _____________  17548-5
SOBA IN KUHINJA
se odda takoj, dvema osebama. Vprašati Vetrinjska 8, v trgovini'	11541-5
Lepo senčnato TRISOBNO STANOVANJE
v tioVj hiši odda. 3 1. .oktobrom- Povprašati Gospejna ul. 13.	17574-5
MALA SOBICA
ln kuhinja Se odda takoj za 160 din v sredihi mesta. Pristan št^lL^_^, 17572^5
psroi*
SOBICA
sončna, čista, se takoj odda-Naslov v ogl. odd. »Večerni-kaaij -	e	17567‘8
Sprejmem "" - n: ' v £	"
f DVA GOSPODA na stanovanje in hrano. Lahko ,sta tudi,..starejša,diiaka. Pipuševa 4, Vrata 1. 17562-7
Sprejmemo' ^eč dobrlli
čevljarskih pomočnikov
■ - -- 1 •' «•- :
,Mea
POSEST
niH MANJŠO HIŠO
kupim blizu avtobusne posta-je',j>rOti gotovini. Navedite '<&* no.' »Rapid«, -Meljska 1
17555-11
Sprejmem takoj dva KROJAŠKA POMOČNIKA in vajenca. Bučar, Koroška cesta 67	17539-2:
DVA ČEVLJARSKA POMOČ NIKA
in prikrojeval« sprejme Dos ša, Ulica .10- oktobra,
17571-2
 -------------------------::T	C
14 do \6 letno pridno in POŠTENO DEKLE
iz podeželja sfrrejmcrri v slu/ bo. Vprašaj Valvazorjeva 30-
I.	nad., levo.	17569*2
' fo>foc'
'	cn
i Smmo4?
Oddajte še danes MALE OGLASE
za sobotno številko
D. K. W. ..SVIAtSTER"
•KERAMIKA.
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše ped in Štedilnike, predno nastopi zima. Vsa p-ečarska in keramična dela 'Ttvrltiie solidno ln poceni Anton Rajšp, Maribor-Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vmtne !.;pJBS4ii*«u- ter« peiiL r-Stavbeniki in pečarji popust.  	52U-J3
Dobro ohranjeno
SPALNICO
iz trdega lesa prodam. Ogleda se pri »Bfka«. mizarstvo, Maribor. Frančiškanska 12:
’	17559-17
ITALIJANŠČINA i
/; “mosaN*
po laKki. nitri metodi. Individualen. pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva _ 3, pritličje, desno (nasproti realke)  17540-21
. , MOTOR
4 taktni,' 200 ccm (obenge' steufeVt), v odličnem- stanju, se proda, Josip Lešnik- tr-govec, Krekova 6.	17532-22
B- M. W. MOTORNO KOL« s prikolico. 750 ccm; v. ofl-ricnem stanju,' ptt)dam. Vprašati prf - poslovalSfcj’ »Večernika« v Celju	6238-22
SPALNICA
dobro ohranjena, se proda. — Vprašati. Vetrinjska 8-1.
17542-17
ŽENJTDE DOPIS!
HlPNOLOG »SLAVSKU«
»Sanje so odraz delavnosti človeške duše.« Op)j>i!e jih točno v pismu, dodajte poklic naslov'ter din 25.-^ na Hip-nologa »Stovskija«, Petrovče.
17573-18
IZGUBLJENO
Ižgubila se je
ROČNA URA
pri gostilni »Mesto Maribor«. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi Stanku Haler, Jurčičeva 1U,- Tezno.
Psihografolog iu astrolot .
S. PAIUOISO -v
Maribor. Gosposka ulica
Hotel »Zamorc« x Pslhograiolog; Paradiso -Vam , pokaže : smer si eče in blagostanja. Vam odpre zastor Vašega živ? llenja. Pove Vam s koM in kako se boste ooročitt Kako se obvarujete he-sporazuma v zakonu- Ka. teri so Vaši srečni «|nevi Keda.i se podajajte v špe kulacije da Vam srečrio uspejo. Katerih bolisiml 'ln nezgod so čuvajte. Ke -daj naj stavite loterijo Itd. Dela na strogo znan,- ■ stveni podlagi. Obiske sprejema od 9. do 12. In od 2. do 7- ure. Ostane samo do 12. t, ra. . ^
Izd la in urejuje ADOLfr HlliNIKAU v Mariboru lisk« MitriBrirsktf tiskarno d. d, ae rračajo, — Uredništvo in upravo: Maribor, Kopališka HdicfT O. — Tetefati'
rr
, preitHftfvnik STANKO -DETELA v v Mariboru, — Oglasi po ceniku - Uokoplsi se uredništva štev 25-67 in uprave štev. 28-07. - Poštni čekovui račun štev. 1L 409,
j	WV1.