Jutri ob 15. uri vsi v Rotondo, od koder krene sprevod z godbami v PD “Škamperle Bernu EVI deča nejo i- Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/H. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO Ijen ASILO ISOMIJIKISTIČNE PARTIJE S* T. O. Za volilni in tiskovni sklad : skupina slovenskih in italijanskih tovarišev iz New Yorka............................ 77.490 lir skupina tovarišev iz Wilraingtona . 3.150 lir POSNEMAJMO! Hi"1 toOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 147 TKMT SOBOTA, «. OKT OB K A 1951. CENA 20 LIK ofenzii Pil ITO SE POGAJA A ODSTOP TRSTA ITALIJI JUTKI OB 9. URI ZAČNE V KINU MASSIMO GOSPODARSKA KONFERENCA intet teh zadnjih dneh so začele i enim letom priSel na dan z «rsa-mlaftijati z vseh strani vesti, kiluzmom». da bi podčrtal titojaši- K<:i°,i a _ 22.f‘ot! potrjujejo, da imperiali-pito in De Gasperi namera- a v kratkem pristopiti k u-CD^i(enJU sv0Jih načrtov za raz-rusK'IJe STO in za poteptanje >esnii izmed mednarodnih obvezno-lice- . ,polij .ga s'11 svetom in zgodovino 21 Slovel C'P0dPisnic- sedaj je bila v taboru so- rkestj: Ukov STO v teku faza pred-zelj^jiau za sklenitev sporazuma "» drj beograjsko in rimsko vlado j. i Podlagi priključitve enega ■■ .^i STO k Jugoslaviji, drugega avrliSf Italiji. Sedaj pa so pristo- eva- , luet ‘ dni je italijanski klerikalni ina ,j>k «Europeo» izšel z vestjo, gazl)i lfa se Harriman, Trumanov LaliJ H odposlanec in Tito zme-uss® Ra Bledu, kako naj se čim-feija" Pristopi k razdelitvi STO. I T/J Je tudi objavil tri zemljevi- H prikazujejo razne predlo- ! 'jčoiiR «rešitev» vprašanja. De- Čosa- ko je iist potrdil to, kar že leti trdimo in kar je zelo 0 povedal tov. Vidali pred mesecema. Italijanska vla-le po izidu lista pohitela z Vale* mtijem. Ameriška vlada pa •rit^hiantirala teh vesti, marveč "to izjavila, da so «napačne». ta zanikanja ne pomenijo ban za tem je ameriška v R> -Har zi sei edrt* lift S » ja «Associated Press» obja- ha vest, da je ameriško dr-tajništvo že prejelo zago-iz Beograda in Rima, da tbe vladi sprejeli predlog o (,cu neposrednih pogajanj za i(eu» tržaškega vprašanja. Itija pravi, da je beograjska sporočila svoje zagotovilo Allena, ameriškega poslali Beogradu. De Gasperi pa apil «reje! predlog za začetek po-pl/!J v svojih razgovorih /eonom. Nadalje pravi agen-\ltii da sta i Tito i De Gasperi stično pripravljenost k prepustitvi Trsta Italiji in k poširanju precejšnjega dela STO. Tržaške tito/ašiste pa je v tej zvezi z zopet zadela nesreča. Njihov kolovodja Babič je napisal članek, v katerem skuša falzifi-cirati Titove in Kardeljeve besede in dopovedati naivnežem da «tretja rešitev» pomenja «svoboden Trst». Kot strela z jasnega je lo resen in da je STO resno ogroženo. Naše ljudstvo mora ustaviti zločinsko roko mešetarjev, mora preprečiti razkosanje STO na podlagi «etnične črte», ki ne obstaja. Pri nas ni «etnične črte». Pri nas je samo slovensko, hr-valsko in italijansko prebivalstvo, ki hoče. uresničenje STO, živeti v miru brez tujih gospodarjev, brez vojaških manevrov, brez bombnikov na reakcijski pogon. ki strašijo ponoči in podnevi Enotna akcija vseh delovnih slojev za obnovo tržaškega gospodarstva priletel iz Beograda demanti, ki naše ljudi. Naše ljudstvo mora pravi, da Babič predstavlja tria- ^ preprečiti zločinsko barantanje, ške titofašiste, ne pa mnenja titov- \ Mora preprečiti, da bi slovenske ske vlade. Na ta način so torej ! pripadale Jugoslaviji in da beograjski krogi napravili konec j bi naše mesto priključili k De s jalzijikati, ki jih tržaški tito- Gasperijevi Italiji. Strniti se mo-fašisti uporabljajo, da bi izbrisali ramo okrog Komunistične partije vtis Titovih besed «lahko dobe Trst», s katerimi je beograjska vlada izrazila svojo pripravljenost, da proda Trst De Gasperi-jevi Italiji. Tudi ta demanti nam potrjuje v celoti vesti, ki pravijo, da se bodo v kratkem začela pogajanja za razkosanje STO na podlagi «etnične linije». Vsi dogodki, ki smo jih našteli, nam dokazujejo, da je položaj ze- V naših ladjedelnicah je treba zgraditi novo tržaško brodovje in obnoviti zveze z vsemi državami zaledja - Le tako je mogoče priti iz sedanjega mrtvila Kot je bilo že javljeno bo jutri, in v ponedeljek, 7. in 8. oktobra, Gospodarska konferen ca, ki jo organizirajo Enotni sindikati. Tako Gospodarska konferenca kakor tudi predidoča kon lerenca za proizvodnjo glede ladjedelniške industrije predstavljata nova dejstva v življenju Trsta; kajti nikdar prej si delavski razred ni zastavil Ci- in Sovjetske zveze in zahtevati Ija, da preuči naše gospodarstvo STO. V teh dneh nevarnosti mora vzkliti mogočna, enotna, strnjena fronta Slovencev, Hrvatov in Italijanov brez razlike, ki bo vsilila s pomočjo edine velesile, ki zahteva STO, t. j. Sovjetske zveze, edino možno rešitev: uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja. KAREL SISKOVIC da razčleni sedanji težki položaj ter da poišče njegove vzroke. Njena naloga je, da izdela osnovne smernice, na podlagi katerih bo mogoče v bodoče določiti trajno rešitev ki naj zagotovi Trstu bodočnost v delu, v zaupanju do lastnih moči, blagostanju za vse delovne sloje in za ves Trst. ;o so Yla <še daleko prekosil svoja lastna rekorda ter postavil še enega novega. V eni uri je pretekel 20.052 m; za 20 km je porabil le 59’51”8/10, dočim je za 10 angleških milj postavil svoj nov svetovni rekord s časom 48T2”. S svojimi tremi novimi rekordi, ki jih je postavil v Starem Boleslavu, je presenetil ves športni svet, ki splošno priznava, da mu jih ne bo mogel nihče več iztrgati iz rok prvenstva. Novo šolsko leto nove krivice naši šoli Gonjo šovinističnih funkcionarjev proti slovenski šoli in vrtcu . pri Sv. Ivanu MOSKVA — Odobren je bil načrt za nova gigantska deia za izboljšanje zemlje in podnebja Sibirije. Po tem načrtu bodo zajezili dve največji sibirski reki Ob in Jenisej in bo nastalo največje umetno jezero na svetu, ki bo merilo 250.000 kvadratnih km površine Kot vsako leto tako se tudi letos ne more začeti novo šolsko leto brez novih krivic in zapostavljanj na škodo slovenskega šolstva s strani več ali manj odgovornih oblasti in funkcionarjev. Prav te dni je Vojaška uprava odbila zahtevo občinske uprave u Dolini za otvoritev občinskega o-troškega vrtca in je nato samovoljno ustanovila vrtec «Opera Asili Infantili», ki seveda ne bo stal prav nič manj kot občinski, zato pa-bo odvzet nadzorstvu prizadetih. Zaradi začasne zasedbe poslopja svetoivanske šole so šovinistični elementi sprožili kam-panjo, da ne bo slovenske osnovne šole; ko pa so bili z dejstvi postavljeni na laž, pa so začeli enako kampanjo proti slovenskemu vrtcu pri Sv. Ivanu. Tako te dni neka italijanska nadzornica širi takšne vesti med sveto-ivanskim ljudstvom, da bi s tem slovenske starše pripravila do tega, da bi vpisali svoje otroke v italijanski vrtec. To je le nekaj primerov od vseh onih, ki so se NOVA ATOMSKA EKSPLOZIJA - PRETVEZA ZDA ZA OBOROŽEVANJE Anglija je kapitulirala pred odločnostjo iranskega ljudstva Razvoj takozvane «petrolejske krize» je ponovno dokazal vso slabost britanskega zahajajočega imperija ter njegovo podrejenost politiki Washing-tona. Kot smo poročali, so Angleži zbrali precej bojnih ladij v Perzijskem zalivu ter padal ske čete in številne eskadrile letal v svojih bazah Bližnjega in Srednjega vzhoda, da bi preprečili izgon angleških tehnikov iz Abadana, ki je ena največjih čistilnic petroleja na svetu. Iransko ljudstvo in pod njegovim vplivom tudi vlada pa se ni dalo oplašiti ter je odločno vztrajalo, da morajo vsi britanski specialisti zapustiti petrolejske naprave v Iranu. Spričo te odločnosti ter pod očividnim pritiskom Amerike, ki skuša tudi sama odriniti angleške delničarje od bogatih petrolejskih vrelcev, so Angleži morali popustiti. Vsi tehniki so se vkrcali prav na ono križarko «Mauritius», katere topovi so bili naperjeni proti perzijskemu pristanišču Aba-dan. Da bi rešila vsaj svoj ugled, se je Velika Britanija obrnila Samo uresničenje STO nas bo rešilo Vojaški manevri ■ta našem področju Cona A Tržaškega ozemlja zgle- da te dni kot bojno polje. Iz Zahodne Nemčije je prišlo okrog 10 letal na 'reakcijski pogon «Meteor» angleške izdelave, ki imajo svoje letališče v Trevisu. A-meriške in angleške zasedbene čete so vse mobilizirane Podnevi in ponoči je slišati streljanje topov, mitraljezov in pušk. Po zraku krožijo z velikansko brzino letala na reakcijski pogon kot da bi napadala sovražnika. Ljudje pa se sprašujejo, kaj se dogaja. Slovenci, Hrvati in iialijani našega Ozemlja, ko slišijo brenča- ti «Meteore», streljati topove, ali pa gledajo kamuflirane kamione in vojake, se sprašujejo, zakaj se vse to dogaja, ko je z mastnimi črkami v mirovni pogodbi zapisano, da STO mora biti demilitarizirano in se z njega morajo umakniti vse tuje čete. Prav te dni, ko se tuji vojaki, ki bi morali domov k svojim družinam, materam, ženam in otročičkom, v bojni opremi sprehajajo po naših krajih, postaja še razumljiveje, zakaj zahtevamo uresničenje STO in umik tujih okupacijskih čet. Tilovci besno preganjajo narodne manjšine v Jugoslaviji na Varnostni svet OZN, da biltrolirati svoje volitve, ne pa v odločil v njen prilog glede pra- senci ameriških bajonetov kot vic družbe AIOC do izkorišča- si želi ameriški agent Ade nja petrolejskih vrelcev in na-| nauer. prav v Perziji. ZDA, ki bi rade Tisoče albanskih družin preseljenih iz Kosmeta v rudarske revirje Bosne in Srbije - «Udari Madžare, saj niso ljudje! » - Pripadniki narodnih manjšin v Vojvodini se morajo redno javljati titovskim oblastem V svoji blazni vojni histeriji so fašistične oblasti v Jugoslaviji še odkriteje pokazale svoj nebrzdani šovinizem proti narodnim manjšinam, ki jih je nad en milijon. Pieganjajo jih na vse načine, uničujejo jih gospodarsko, zapirajo jih na tisoče, posebno še njihove voditelje, preseljujejo množično v notranjost države. Od teh nacističnih metod so enako prizadeti Madžari, Romuni Bolgari, Albanci in drugi. Iz oblasti Kosovo-Metohija, kjer so Albanci v večini, so s silo S 74.000 podpisi v obeh conah presežen cilj TOM za september Odgovor cone B na ameriška reakcijska letala: 1500 podpisov za mir - Prvi uspehi akcije v dolinski občini : Mačko vije 220, Domjo 393 Od 74.000 podpisov, zbranih na STO za sklenitev pakta miru med petimi velesilami, jih je bilo 1500 nabranih v coni B kljub terorju, ki ga izvajajo titovske .oblasti. Zato je tem večjega pomena ta uspeh, katerega si je mogoče razlagati le z odločno voljo vseh Istranov cone B, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, da se bore proti pretvoritvi STO v vojaško bazo Titovo in, a-ngl-oame-riško. Bolj kot kjer koli drugod je ravvidno prav v tej coni, kako titofaišisti pripravljajo na vojno. Uvedene so obvezne predvojaške vaje, ameriški oficirji se svobodno sprehajajo po vsej coni, a tudi za «izlete» Jugoslavijo — zlasti na Reko in v Pulj — ne delajo titovske oblasti nobenih ovir ameriškim vojakom; ki imajo posebne prepustnice, s katerimi se svobod- no kretajo, koder jih je volja. Te dni se je tem znakom pridružil še prelet vojaških letal na reakcijski pog-on. Reakcijska letala, ki so se udeleževala manevrov v coni A, so nemoteno letela, tudi nad cono B, očividno s pristankom beograjske vlade. Danes ni več človeka, ki se ne bi zavedal vse resnosti položaja; zato pa izražajo s podpisi za mir svojo voljo, da pride do odhoda okupacijskih čet ter s tem preneha biti STO vojaška baza. Tudi v coni A lepo napreduje podpisna akcija. Z doseženimi 74.000 podpisi koncem septembra je bila presežena za 4000 podpisov od Tržaškega odbora miru zadana naloga. Središče mesta je zbralo doslej 7000 podpisov, od tega med luškimi delavci 1725 in 1600 podpisov, nabranih od luških delavcev v raznih mestnih predelih. Okraj Sv. Vid je z 2.800 podpisi presegel za 30 odst. lansko število proti atomski bombi. Mestni uslužbenci so se odzvali akciji s 1.828 podpisi, od teh nad 300 uradnikov občinskih uradov. V dolinski občini je akcija v polnem teku; nabrali so že prvih 1300 podpisov, od tega v Ricmanjih in Borštu 480, v Domju 393, v Mačkovljah 220 in v Dolini 250. V miljski občini je bilo zbranih do 25. septembra 5.500 podpisov; vasi v Miljskih hribih so podpisale plebiscitarno skoro brez izjeme. Francozi so izgubili v Vietnamu 30.000 mrtvih PARIZ — Po priznanju predstavnika francoske vlade so imele francoske čete v Vietnamu nad 30 tisoč mrtvih. Ta vojna stane Francijo letos že 850 milijonov dolarjev. odvedli tisoče in tisoče albanskih kmetov, skupno z družinami na delo v rudnike Makedonije, Srbije in Bosne. Zemljo, hišo, živino ter vse poljsko orodje jim enostavno odvzamejo ter izroče kulakom ali doseljenim Srbom, v katere imajo več zaupanja. Glasilo albanske manjšine «Flaka Vlažnim» je bilo ustavljeno po ukazu titovskega tirana Kolišev-skega. Urednik tega lista Mirteza Lezi je bil aretiran. Ta dva sta povedala, da titovski oficirji odkrito pozivajo svoje vojake, da smejo postopati proti Madžarom brez vsake milosti ter da jim smejo krasti vse, kar dobe. Tako so nekateri graničarji na povelje svojega komandanta kapetana M. Petroviča pokradli sadje in zelenjavo madžarskemu kmetu, neki starki pa so ukradli edini dve kokoši. Ko se je pritožila temu oficirju jo je opsoval ter vrgel iz pisarne. Poročnik Rade Pavič pa je ukazal vojakom, naj privedejo na vojaško komando vsako madžarsko dekle, ki ne bi hotela z njimi plesati. Res je vojak Kučer privedel dve «uporni» Madiarki ter ju je pred vsemi vojaki pretepel. Prisotni vodnik pa ga je še podžigal: «Udari Madžare! Kaj so to ljudje!» Teh rasističnih metod kajpak podrejeni organi ne izvajajo po svoji lastni iniciativi, temveč je to le odraz politike fašistične vlade v Beogradu. Tako je centralna Udba v Beogradu poslala po posebnem kurirju v Vojvodino štiri odredbe, kako naj krajevni udbovski organi postopajo s pripadniki narodnih manjšin, Madžari, Romuni in Slovaki. V prvi odredbi ukazuje, da «morajo odkupne komisije takoj odvzeti pripadnikom narodnih manjšin njihove poljske in druge pridelke». V drugi stoji med drugim: «Treba je uvesti kontrolo nad potniki, ki pripadajo narodnim manjši- nam. One, ki bi potovali brez odobritve naših organov (Udbe), je treba takoj aretirati.» Se hujša je tretja odredba, ki zdaleka prekaša vse nekdanje metode fašistov in nacistov: «Vsi pripadniki narodnih manjšin se morajo redno javljati najbližjim organom državne oblasti.» V četrtem ukazu Rankovičeve Udbe stoji, da morajo vsem sumljivim pripadnikom narodne manjšine odvzeti radijske aparate, ker bi bilo sicer nevarno za državno ureditev. uredile zadevo v svoj prid, niso nič kaj pripravljene podpirati angleških zahtev. 2e takoj v začetku pa je sovjetski delegat Zarapkin odvrnil angleško zahtevo, ker je nacionalizacija notranja zadeva vsake države in se po statutu OZN ne more postopati proti nobeni državi, ki razlasti industrijske naprave tujih kapitalistov. S svojim vetom je onemogočil vse nadaljnje angleške spletke proti Iranu. Ministrski predsednik Irana Mossadek je takoj poklical k sebi sovjetskega poslanika Sadčikova ter izrazil najglobjo zahvalo svoje vlade Neugoden izid petrolejske krize je odjeknil posebno med laburisti zelo bolestno, Kajti ta poraz Attleejeve politike bo verjetno slabo vplival na parlamentarne volitve, ki bodo 25. t. m., posebno še, ker konservativci uporabljajo ta poraz kot dokaz nesposobnosti in neodločnosti sedanje vlade. Pa tudi med svojimi pristaši so člani vlade izgubili precej vpliva. Na kongresu laburistične stranke so dobili člani «opozicije» z Bevanom .na čelu mnogo več glasov kot pripadniki Atleeja; vojni minister Shin-well niti ni bil izvoljen v vodstvo stranke. Ameriški netilci vojne potrebujejo novih spodbud, s katerimi skušajo prepričati parlament ZDA o potrebi nadaljnjih žrtev za oborožitev. S tem jasnim namenom je Trumanov glasnik Short razglasil, da je prišlo do nove atomske eksplozije nekje v Sibiriji ali v Singkjangu; ta glasnik pa ni hotei dsti nobenih podrobnejših izjav o tej eksploziji. Namen tega razglasa je pojasnil predsednik parlamentarne ko. misije za atomsko energije senator Mac Mahon, češ da je imel prav, ko je predlagal u-stanovitev atomske armade, a-tomske mornarice in atomskega letalstva. Časopisi v ZDA tudi jasno priznavajo, da je bil ta razglas potreben, da vzpodbudi kongres, da odobri ve- ob novem šolskem letu pridružili starim krivicam in napajam ne. slovensko šolstvo. Ze neštetokrat smo napisali, da glavna krivda za negotovost glede slovenskih šol pada predvsem no Vojaško upravo, ki se na vse načine trudi, da ne bi prišlo do ustalitve noše šole. To negotovost po:em seveda s pridom uporabljajo šovinistični špekulani. Zeman so bili doslej vsi naši pozivi, članki, vloge, naj dobi lud: slovenska šola ono stalnost in urejenost, ki jo uživa italijanska: Nasprotno, vsako novo šolsko leto, da vsak mesec šole nam prinaša nova bridka razočaranja nad predstavniki toliko opevane «zahodne demokracije». Vedo naj zato, da so izgubili s to svojo politiko zapostavljanja Slovencev ves ugled ne le med slovenskim prebivalstvom, temveč tudi med vsemi Italijani, ki dobro vedo. da kratenje osnovnih narodnih pravic enemu delu domačega prebivalstva služi edino le razdvajanju tukajšnjega ljudstva in vzbujanju šovinističnih strasti, ki sta neobhodna pogoja za pripravo nove vojne. Zato je tudi jasno, zakaj se titovci in li-parji kot angloameriški podrepniki ne bore proti vsem tem krivicam, tem manj seveda proti glavnemu povzročitelju. Saj vedo, da je to le člen v načrtu njihovih gospodarjev za rešitev propadajočega sistema. Tem jasnejša je zato perspektiva demokratičnega in vsega miroljubnega ljudstva, ki hoče preprečiti nov svetovni požar Zalo pa so tudi odločeni boriti se proti vsemu, kar ograia mirno sožitje na našem Ozemlju. Vsaka krivica, storjena Slovencem, je krivica proti vsemu ljudstvu. Prav zato je dolžnost vseh demokratov, nas Slovencev pa še posebno, da z dosledno borbo za popolno narodno enakopravnost v pogledu jezika, šole, kulture in gospodarstva vse bolj utrjujemo idejo bratstva in mirnega sožitja med Slovenci in Italijani. Le s takšno borbo bomo izolirali od ljudstva ter premagali vse sovražnike demokracije, enakopravnosti in miru. čje kredite evropskim zaveznikom za oborožitev ter nadaljnjih 10 milijard dolarjev za povečanje atomske produkcije v ZDA. LR Kitajska slavi 2. obletnico obstoja PEKING — V kitajski prestolnici je bila v ponedeljek velikanska parada v počastitev druge obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske. Sprevoda se je udeležilo nad 400.000 ljudi. Paradi so prisostvovali Mao Ce Tung in vsi vojaški in civilni voditelji. Adenauer je končno le odgovoril na predlog parlamenta DR Nemčije, v katerem predlagajo ustanovitev skupnega parlamenta za obe Nemčiji. Ta skupna zbornica naj bi odločila glede razpisa enotnih volitev v vsej Nemčiji ter pospešila sklenitev mirovne joogodbe. Ker ni mogel odkrito odbiti predloga, za katerega je večina vseh Nemcev, je to preprečil z nesprejemljivim predlogom, naj se volitve v Vzhodni Nemčiji vrše pod «mednarodno» kontrolo, to je pod ameriško. Na to je odgovoril voditelj Komunistične partije Zahodne Nemčije Maks Reimann, da morajo edino Nemci sami kon- DRUGA KLOFUTA Brezuspešni ameriški napadi v Koreji Kim Ir Sen zahteva obnovo pogajanj vKaesongu Predsednik vlade LR Koreje Kim Ir Sen in poveljnik kitajskih prostovoljcev Peng Teh Uai sta v odgovor na Ridgvva-yevo poslanico, v kateri vztraja ameriški poveljnik, da se spremeni kraj pogajanj, ponovno postavila zahtevo, da se takoj obnove pogajanja za premirje v Kesongu. Po vsej pravici smemo trditi, da je ameriška «jesenska ofenziva» brezuspešna, četudi so se nanjo že dalj časa resno pripravljali in celo zahtevali, naj bi ustvarili novo demilitarizirano področje. To so delali zato, ker so imeli v načrtih, da bi se polastili izhodiščnih točk na področju Kaesonga, od koder bi potem lažje prodirali v središče dežele in proti severu. Močni sunki ameriških inter-ventistov in njihovih lutk so brez uspeha. Ljudska vojska hrabro odbija vse napade. So- vražnik je imel te dni velike izgube, bodisi v moštvu kakor tudi v materialu. V ponedeljek jc prišel na Korejo ameriški gen. Omar Brad-ley v spremstvu nekaterih visokih funkcionarjev. Obisk je v tesni zvezi z «jesensko ofenzivo», med katero naj bi americani zasedli nekatera oporišča v Severni Koreji, odkoder bi nato prodrli preko reke Yalu v Madiurijo ter se dotaknili ozemlja L. 'R. Kitajske. Na ta način bi hoteli razširiti konflikt. V vrstah interventistov vlada zelo nizka morala. 405 holandskih prostovoljcev je odklonilo jxikorščino v 'bojnih črtah. Omenjene vojake so morali odposlati v domovino, kamor so dospeli 30. septembra. Do odklonitve pokorščine so jih dovedle grozovitosti, ki jih na Koreji počenjajo i iSigmanrijevi rablji i tuji interventisti. Branko Babič v «Primorskem dnevniku» z dne 30. septembra; «Zato bo naše geslo vedno in povsod: nikdar več pod Italijo » Ravnateljstvo za informacije t>-tofašistične vlade pa je dan pozneje izjavilo, da mnenje Babiča nima nobenega opravka ? mnenjem beograjske vlade o tržaškem vprašanju in da Babič predstavlja le «leaderja neboij-ševiške (titovske) komunistične partije Trsta». Gospod Branko Babič in z njim vsi tržaški ti-tofašisti so bili torej razkrinkani od svojih beograjskih bratcev. Brez zavijanja so jim titofašisti okrog vlade povedali, naj ga ne lomijo s svojim geslom «nikdar več pod Italijo», ko je sam njihov duče povedal, da «Italijani lahko dobe Trst» in je to potrdil sam dučejev namestnik Kardelj. Beograd je torej povedal, da tržaški titovci lažejo ljudem in da to, kar oni pravijo, ne odgovarja vladni liniji o tržaškem vprašanju. Ta vladna linija pa pravi: razkosanje STO, priključitev cone B in slovenskega podeželja cone A k Jugoslaviji, Trst pa De Gasperijevi Italiji. Zato so zaman vsi akrobatski skoki Babiča in ostalih titovcev. s katerimi bi radi zbrisali mučen vtis, ki so ga celo med njimi napravile Titove besede. Kako naj torej Tržačani verjamejo Babiču, če so ga razkrinkali celo njegovi beograjski gosoo-darji kot demagoga. Kako naj mu prav posebno verjamejo tržaški Slovenci? Beograjski demanti je z vso jasnostjo potrdil, da Tito prodaja Trst De Ga-speriju in da noben Babič ne more zbrisati tega dejstva Ce bi tržaški titofašisti bili možje, bi jim rekli: Postavite se po robu svojim gospodarjem. Ker pa niso možje, tega ne bodo nikoli storili. VOHUN KOT POSLANIK Titojašistična vlada je imenovala Vladimirja Velebita za svojega veleposlanika v Rimu namesto Mladena Ivekoviča. Da bodo naši Ljudje poučeni o «karieri» Velebita, naj omenimo, da je CK VKP (b) v enem izmed svojih treh pisem bivšemu CK KPJ omenjal, da ima zelo važne funkcije v jugoslovanskem državnem aparatu angleški vohun Vladimir Velebit. V svojem odgovoru na to pismo sta Tito in Kardelj izjavila, da je Vladimir Velebit da Velebit je angleški vohun Kljub vsemu je Velebit bil namestnik zunanjega ministra in je izvrševal druge zelo vatne funkcije v titofašistični vladi Sedaj so pa imenovali za odposlanca v Rimu Vsekakor nam ta primer dokazuie. da titota-sisti niso v službi imperiali- llith stičnih obveščevalnih, sluib. TITOVCI EODO BEZALI V naših ljudeh in v večini Slovencev so vesti o nameravanem razkosanju STO na poJ-lagi zlagane «etnične črte» utrdile bo.-oeno pripravljenost Ko so se pojavili lepaki Komunistične partije z zemljevidi s p.edlogi o razkosanju STO s niJN De Gasperija in im-ISt?'' se -'e ta borbena odločnost podeseto-ila. Med titovskimi pristaši pa se je dogodilo nekaj zelo čudnega. Na vprašanja kaj bodo s'orili, ako Pridf tega- da bi Tito zasedel slovenske občine cone A. so titovski nrisiaši enostavno odgovorili, da bodo naložili na vozove, kar se bo dalo. in da bedo zbežali pred svojim ljubljenim maršalom. In ti ljudje ki so pripravljeni zežati ' pred svojim dučejem, naj nam bi «dokazovali», da je «pravica» na njihovi strani...,! Titovski voditelji pa vsekakor imajo zelo čedno in «zvesto» armado pristašev. KAKŠNE ROKE TE VODIJO.. «Katoliški glas» 27. septembra t. L: «Trst obišče izbirna komisija, ki bo zaslišala kan-didate za vstop med oborožene sile Združenih držav». Razumemo če «Katoliški glas» rjovi proti komunistom in če se med lem rjovenjem skuša ludi ukvarjati s krščanskimi zadevami, a zdi se nam vse preveč, da «>?.=« l’-'w Msn&ne1 c « -ss resnici angleški vohun, a da ga ne moreta odstraniti, češ da bi to pomenilo konec njegove kariere itd. Tito in Kardelj sta torej brez oklevanja priznala. ral naslanjati na Kristusova načela, ki predvsem pravijo: «Bodi brat bratu!», ali pa služi popolnoma političnim ciljem. Eno izključuje drugo. Ce pa ima namen postati bilten ameriške vojske, naj v glavi zbriše besedo «katoliški» in naj na njenem mestu napiše «vojaški». PAVLIHA BI JIM ZAVIDAL. . . «Demokracija» 28. septembra t. 1.: «SDZ... je edina neodvisna politična organizacija na Tržaškem, ki ni podvržena navodilom in vpJivom iz tujine...» STRAN 2 OSLO 6. OKTOBRA 193H. 0 KDO SO TISTI, KI VLADAJO V Z.D.A. «Kongres bi bil lahko nastanjen v Pentagonu» Tako piše ameriška revije «Time», ki nam osvetljuje, kako je sedanja politika ZDA v rokah vojaške monopolistične klike Amerišika ustava loči državno oblast v zakonodajno (Kongres), izvršno vlado) in sodno (Vrhovno sodišče). Ce pa pogledamo bliže to razdelitev, bomo ugotovili, da je vse to krinka, za katero se skrivajo pravi gospodarji dežele. Isti gospodarji, isti monopolisti, ki gospodarijo v diplomatskem državnem tajništvu in v organih vojnega gospodarstva, vodijo tudi državni ustroj ZDA. Osebna svetovalca predsednika za zunanjo politiko sta W. Averell Harriman in Charles Bohlen. Prvi je velik magnat železnic in financ, drugi je bratranec nemškega vojnega zločinca Alfreda Kruppa von Bohlen, mešanice nemškega in ameriškega finančnega kapitala. Finančno ministrstvo vodi John Snyder, bankir Saint-Lo-uisa, bivši podpredsednik banke «First National». Snyder je intimni prijatelj velikega ka-lifomiiškega bankirja Gianni-nia, gospodarja «Transamerican Corporation» in «Bank of A-merika», t.j. človeka, ki ima velik vpliv na Trumanovo vlado. V knjigi, ki je pred kratkim izšla pod naslovom «Beckoning Frontiers», poroča Marriner Eccles, kako so ga vrgli iz predsedniškega mesta zvezne- Združenih državah prav posebno povečal vpliv reakcionarne vojaške klike, ki deluje na političnem polju v tesnem zavezništvu z velikimi magnati monopolističnega kapitala. Je zelo težko danes v Ameriki razlikovati generale ali admirale od bankirjev. Bankirji v uniformi generalov sedijo v vojaških uradih, včerajšnji generali ali admirali načeljujejo upravnim svetom velikih tru-Stov in bank. Velikansko poslopje Pentagona (vojnega ministrstva), ki se nahaja v okolici Washing-tona, šest milj od Bele hiše, predstavlja najboljši primer zavezništva med vojaško kliko in finančno oligarhijo. Ker je hotela podčrtati važnost vojnega ministrstva, je revija «Time» pisala julija t. L, da «poslopje Capitol (v katerem ima Svoj sedež ameriški parlament) bi lahko bilo. nastanjeno v enem izmed petih kril Pentagona». Rekli bi, da je to res, ker Wall Street poveljuje vladi prav posebno preko Pentagona. Pentagon je imel na svojem čelu generala Georgea Marshalla, ki je napredoval zaradi svojih tesnih zvez s «kraljevskimi hišami» Morgana in Rockefellerja. Njegov bivši «alter ego» in sedaj novi obram- Podobna sta si kot dve kaplji vode. Tito ;e že popolnoma podrejen ameriškemu kapitalu. ga odseka za rezerve (kjer je bil 12 let) samo, ker politika te organizacije ni bila popolnoma všeč Gianniniju, ki si je osvojeval banke vse dežele, da bi iz njih napravil podružnice njegove Banke of A-merika. Snyder igra veliko vlogo v uresničenju gospodarskega in trgovskega ekspanzioni-Stičnega programa ameriških monopolov. Ko se je pred časom šušljalo, da bo Snyder podal ostavko kot finančni minister, so nekateri listi objavili, da bo imenovan za predsednika newyoràke borze ali pa Banke of Amerika. Snyder ima kot pomočnika velikega bankirja Archibalda Wig'ginsa, bivšega predsednika ameriškega udruženja bankirjev, ki ima veliko kapitalov vloženih v železnicah. Sedanji pravosodni minister Howard McGrath, ki je po nalogu monopolov uprizoril o-durno kampanjo proti naprednim silam dežele, je prav tako milijon-r, čeprav je še novopečen. Kot pravita Robert ARen in William Shannon v svoji knjigi pod naslovom «Truman-Merry-Go-Round» je McGrath kot tožilec imel mali znesek 25.000 dolarjev. Toda kot guverner, senator in nato kot minister je postal v malem času skoro štirikrat milijonar. Je delničar velikega hipodro-mo in se mu ne zdijo za malo n*ti «nagrade» gangsterjev velikega kalibra. Kot predsednik državnega odbora demokratske stranke McGrath tesno sodeluje z gangsterji, ki mu pomagajo pri zmagi kandidatov njegove stranke. Ko je govoril pred neko senatno komisijo o vzrokih, zaradi katerih pravosodno ministrstvo ne napravi konec z delovanjem gangsterjev in ni hotela izgnati iz Združenih držav enega izmed kraljev kriminalnih krogov Costella, je McGrath izjavil, ne da bi se vznemirjal, da Costello ni zakrivil «zadostnega» števila zločinov, ki bi ga orisali kot «moralno podlega». . . Naglica, s katero je McGrath postal milijonar, ni začudila nobenega v Washingtonu. Njegov predhodnik na položaju predsednika zveznega odbora demokratske stranke Bob Han-negan, ko je prišel v prestolnico, je bil tudi «nebogat človek», je pisal list «New Repu-blic». Kljub temu je ob svoji smrti zapustil 3 milijone dolarjev. Vodilna vloga na pravosodnem ministrstvu pripada prav gotovo Edgarju Hooverju, načelniku federalnega preiskovalnega urada. Ministri gredo, Hoover pa ostane vedno na svojem mestu. . . Ta človek, ki — kot pravi list «New Re-public» — je starejši od Himm-lerja za 14 let, je velika o-eb-ri.ost v Trumanovi vladi. V povojni dobi se je v bni minister ZDA je veliki bankir Robert 'Lovett, družabnik podjetja «Brown Brothers, Harriman and Co». Tudi ostali voditelji Pentagona so kreature Wall Streeta. Do julija t. 1. je bil minister za mornarico Francis Matthews, velik trgovec in bankir, ravnatelj družbe «Nothwestern Bell Telephon Co», predsednik in ravnatelj finančnega trusta, podpredsednik udruženja za vojaški sklad itd. Minister za ietalstvo Finletter je član ameriškega udruženja bankirjev. Minister za vojsko Pace je bil eden izmed gospodarjev družbe «Pace. Davis end Pace». Prav tako tudi ameriški generali so tesno povezani s finančno oligarhijo. To je primer velike večine generalov in admiralov. General Eisenhower, poveljnik atlantskih oboroženih sil, je izvrševalec wall-streetskih ukazov. Je član družine Rockefellerjev. General James Van Fleet, ki je bil prad kratkim imemiovan za poveljnika ameriške 8. armade v Koreji, je sin velikega magnata železnic. Poslali so ga v Korejo, potem ko se je «izkazal» v zadušitvi narodnoosvobodilnega pokreta v Grčiji. * * * Predsednik Truman je v svojem govoru 28. julija t. 1. v Detroitu ob priliki 250-letnice tega mesta ponovno izjavil, da «je oblast v Združenih državah v rokah ljudstva». Dejstva, ki smo jih navedli, pravijo pa, da ni res, kar pravi Truman. Ta dejstva dokazujejo, kdo v resnici vlada v Združenih državah. To deželo vlada peščica monopolistov, ki služi vojaški reakcionarni kliki. To so napadalne sile, ki za večje zaslužke z veliko vnemo pripravljajo novo svetovno vojno. I LAPICKI Konec POPRAVEK V zadnji številki smo na 3. strani v članku pod naslovom "Več kot 100 naših otrok čaka na otvoritev vrtca na Proseku” napisali, da ustanova za otroške vrtce zahteva štiri milijone za odškodnino od liudske-doma. To je napačno Pravilno se glasi, da omenjena ustanova trdi, da so potrebni štirje milijoni za popravilo omenjene zgradbe. Komunistična partija STO je takoj ob prvih poskusih rakrinkala titofašističnenakane za razdelitev Tržaškega ozemlja sporazumno z Degasperijevo vlado. Na naša razkritja glede nameravane «nesramne kupčije» so tržaški titofašisti, ko so se videli razkriti v svoji podli igri, skušali ublažiti ta razkritja s klevetniškimi napadi proti KP STO, češ da hoče prodati Trst Italiji. Po «dokaze» so šli. . . v Italijo, opirajoč se na izjave socialista Nennija (glej «Primorski» od 20. 7. 1949). Ker so se zavedali, da pomenja dosledna borba komunistov in demokratov STO za imenovanje guvernerja, za združitev obeh con in za o hod vseh tujih čet največjo oviro njihovim kupčijam z De Gasperijem, so titovski revizionisti prešli v odkrito ofenzivo proti tem osnovnim zahtevam, ki so prvi pogoj za resnično ustanovitev STO. Tako je 20. julija 1949 pisal «Primorski»: «Takole računa Vidali: Po imenovanju guvernerja bo izvoljena «italianissima» ustavodajna skupščina, ki bo izglasovala priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji». Njihov «vodja» Babič je pisal 15. septembra 1949 v «Primorskem», da komunistična zahteva, naj pride guverner, izraža težnjo po reviziji mirovne pogodbe in po priključitvi tudi cone B Italiji. Isto je ponovil ta akrobat v političini demagogiji na kongresu svoje «partije» v Izoli ter dodal na drugem mestu: «Vsekakor je nedavno insistiranje Sovjetske zveze v Varnostnem svetu za imenovanje kakršnega koli guvernerja v skladu z linijo sporazumevanja z imperialističnimi državami na račun malih narodov proti interesom demokracije. Njegov vredni pajdaš Julij Beltram pa se je ob isti priliki znebil sledeče, pristno titovske ugotovitve: «Statut STO je bil izdeian zato, da si imperialisti zagotovijo glavno besedo v vprašanjih STO». Ne vemo, kako naj spravimo v sklad te besede s citiranim pisanjem «Primorskega» od 20. 7. 1949. Toda to tltofašističnih demagogov ne moti po znanem italijanskem reku «Tutto fa brodo». Nesramno barantanje za Tržaško ozemlje je postalo od tega «kongresa» uradno politično geslo tržaških tito-fašistov, ki so s tem pripravljali pot svojim beograjskim delodajalcem. Svoje nesramno trgovanje s Tržaškim ozemljem in njegovimi prebivalci so titovski demagogi s sebi lastnim cinizmom vključili tudi v resolucijo kongresa s temi besedami: «Usoda STO1 ne sme biti predmet kakršnega koli trgovanja med katerimi koli velesilami, temveč je in mora biti stvar sporazuma med prizadetimi jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom ter odločanja tržaških demokratičnih delovnih množic». Kajpak jim nikdar ni padlo niti v glavo, da bi v resnici vprašali «prizadete narode» in tržaške demokratične množice, ki so vsi proti nesramnemu barantanju, kakor je proti njemu ves svetovni tabor miru in demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu. Življenje v deželah ljudske demokracije Uspehi petletke v L.R. Madžarski Rezultati drugega tromesečja - Presežen je plan težke in lahke industrije - V SZ so zgradili stroj za kopanje jarkov Medtem ko se v kapitalističnih državah z mrzlično naglico pripravljajo na sprožitev nove vojne vihre in se vsa mirnodobska industrija naglo preobrazuje v vojno industrijo, zastavljajo dežele ljudske demokracije in Sovjetska zveza vse svoje sile, da zgradijo velikanske komplekse, ki zagotavljajo stalno izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Poglavitna skrb delovnega ljudstva vseh dežel ljudske demokracije je izpolnitev poedi-nih več ali manj dolgoročnih planov, ki si jih je ljudstvo postavilo kmalu po zaključku zadnje vojne. Stroj za kopanje jarkov, ki ga uporabljajo v ZSSR VEDNO ODLOČNEJŠI ODPOR DELOVNIH KMETOV PROTI FAŠISTIČNI VLADI Kljub terorju je uspelo Udbi naropati le tretjino “planiranega,, žita Za letošnjo žetev, ki je bila po vsej Jugoslaviji zelo dobra, so titofašistične oblasti pripravile širokopotezen načrt, kako bi naropale pri kmetih čim večje količine žita. Lanskoletne izkušnje so jih izučile, da delovni kmetje ne dajo prostovoljno svojega pridelka po diktirani nizki ceni. Zato so letos zvišali odkupne cene za 70 odstotkov v primeri z lanskimi. Toda obenem pa so zvišati tudi cene industrijskim proizvodom, ki služijo kmetom za 100 do 200 odstotkov, tako da bi bili kmetje še mnogo na slabšem kot lani. Istočasno so mobilizirali ves fašistični propagandni aparat za uspešnejše ropanje poljskih pridelkov. Tako so jim obljubili, da se bo količina prisilno odkupljenega žita letos znižala ter da bo to sploh zadnji prisilni odkup kmečkih proizvodov.. «Prihodnje leto ne bo več odkupov», je bila demagoška krilatica, s katero so hoteli premamiti poljedelce. Obe. nem pa so mobilizirali za plenjenje ogromne policijske sile, Udbo in celo vojsko pod pretvezo, da l jim bo «pomagala» pri žetvi in ! mlačvi žita, u resnici pa je pomagala okrajnim odkupnim ko-misijam pri nasilnem odvzemu kmetovih pridelkov. Kljub vsem tem naporom pa je fašističnim oblastem uspelo naropati mnogo manj žita kot lani, čeprav je letošnja žetev vrgla mnogo več žita kot preteklo leto. Tako na pr. v Srbiji niso naropali niti polovice lanske količine. Predvsem je popolnoma propadel poskus zapleniti žito pri mlačvi. Delovni kmé'tje niso hoteli letos omlatiti svojega žita na titovskih mlatilnicah, ker so vedeli da jim bo Udba pri mlačvi samovoljno zaplenila večji del žita. Poljski delavci na državnih posestvih, v strojnih postajah in v zadrugah so iz solidarnosti do kmetov pokvarili velik del mlatilnic, samoveznic in drugih poljedelskih strojev. Samo v Vojvodini, najbolj žitorodnem predelu Jugoslavije, je bilo onesposobljenih nad 60 odstotkov vseh mlatilnic in 45 odst. samoveznic. Na Hrvatskem je bilo izločenih nad 800 mlatilnic, dočim v Makedoniji zn v Metohiji skoro da ni več u-porabnih poljedelskih strojev na razpolago. Kmetje so letos večinoma sami cmlatili žito skrivoma in na preprost način s cepci, konji ali kako drugače. Pa še od žita, ki ga je titovcem uspelo dobiti v svoje mlatilnice, je uspelo kmetom rešiti večji del. Delavci pri mlatilnicah so dogovorno s kmeti dali v mlatilnice redka rešeta, tako da je večji del žita ostal med plevami, ki so jih potem kmetje doma prečistili; pa tudi na druge načine so delavci pomagali kmetom proti prisotnim udbovcem, ki so prišli plenit pridelek. V mnogih krajih so se kmetje tudi s silo uprli udbovskim in policijskim silam, ki so hotele odvzeti težko pridelano letino. Tako so v mnogih vaseh Hrvatske, Srbije, Makedonije in drugih republik vsi kmetje skupno nagnali titovske roparje s sekirami in vilami. V Podravini si Rankovičevi biriči niso upali priti niti blizu. v vasi Marjanci je predsednik raškega odbora pretepel in vrgel iz vasi okrajnega delegata za odkup. A tudi številne zadruge so se kot en mož uprle prisilni oddaji. V Novem gradu pri Koprivnici (Hrvatsko) so si člani ta-mošnje zadruge razdelili takoj po mlačvi use žito med seboj ter so razpustili zadrugo, da ne bi bilo treba oddati žita. Podobnih primerov je bilo mnogo tudi po drugih krajih države. Spričo tako odločnega odpora je razumljivo, da so dobili ti-| lovci icomaj JJ odstotkov «po ^ planu» predvidenega žita do 1. septembra, ki je bil po planu do-| ločen kot zaključek prisilne od-| daje. Posebno porazen je za ti- tovce izid ropanja žita v okrožju Karlovec, kjer so dobili ko- maj 28 odst. predvidenega žita, v južnem Banatu 26 odst., dočim v okrožjih Sarajevo, Tuzla in še 1 o več drugih niso dobili niti 4 ^cdst. onega žita, ki so ga predvi-; deli «po planu». V mogih krajih je prišlo tudi do odkritih spopadov med kmeti in policijo. USPEHI V DRUGEM LETU PETLETNEGA PLANA L. K. MADŽARSKE Iz poročila, ki ga je objavil 22. julija t. 1. statistični urad LR Madžarske izhaja, da je bila proizvodnja madžarske indur Sirije v drugem tromesečju tekočega leta za 34.4 odst. večja kot v drugem tromesečju leta 1950. Tako je narasla proizvodnja težke industrije za 39.7 odst., lahke industrije za 33.6 odst., prehrambene industrije za 11.2 odst. Porast proizvodnje strojev pa znaša za isto dobo 49.1 odst. Plan za prvo polletje 1951 je bil izpolnjen, kar se tiče industrije, s 100.5 odst., v okviru tega je težka industrija izpolnila plan s 100.4 odst. lahka industrija s 100.8 odst., prehrambena pa s 100.1 odst. Letošnja žetev bo dala 6.6 milijonov meterskih centov žita in 1.7 milijonov meterskih centov več žita za živinsko hrano kot v preteklem letu. Setvena pavršina riža je bila povečana za 13.4 odst., bombaža pa petkrat več v primeri s preteklim letom. Ob koncu drugega tromesečja je bilo v deželi 363 strojnotraktorskih postaj, dočim se je število traktorjev povečalo za 154.1 odst. SKRB L. R. MADŽARSKE ZA KULTURNI DVIG DELOVNEGA LJUDSTVA Ljudska oblast potrosi danes za ljudsko prosveto 35 krat večjo vsoto kot Hortijeva vlada v predvojni debi. V šolskem letu 1947-48 je bilo izdanih 1,780.000 šolskih knjig, v let a 1948-40 3,971.000 ter v šolskem letu 1950-51 pa že nad 7 milijonov in 500 tisoč učnih knjig. V prve razrede srednjih šol se je letos vpisalo 36.000 učencev, v prvi letnik univerz in višjih š~l pa 16.500. Za osnovne šole bodo v tekočem šolskem letu zgradili 300 novih učilnic in 162 novih okrožnih šol. Veliko skrb posveča L. R. Madžarska tudi narodnim manjšinam. Za južne Slovane, !ri b'vajo v L. R. Madžarski so >e odprli tri nove šole in sicer 7 Kukinlu, Gornjem Sentmar-tonu in Katolju. Razširili in popravili so obenem južnoslovanski dijaški dom v Pomazu in večje število šolskih poslopij. V SOVJETSKI ZVEZI IMAJO NAJVECJE BULDOŽERJE Kolektiv tovarne «Ural-maš» je zgradil enega izmed največjih strojev za kopanje jarkov, ki so ga začeli že uporabljati pri gradbenih delih kanala Volga-Don. Novi buldožer «ES-14/65», ki deluje in se premika na električni pogon, izkoplje in dvigne z enim zamahom 14 kubičnih metrov zemlje. Ročica je dolga 65 metrov. Njegova teža znaša 1200 ton. Za prevoz na delovišče sc morali uporabiti 122 železniških vagonov. Zmogljivost elektromotorjev znaša 7000 kilovatov. Sama strojna dvorana je' visoka kot povprečna dvonadstropna hiša. Za oskrbo tega orjaškega velikana je nameščenih 17 ljudi, med temi 4 inženirji, 4 tehniki, ostali pa so višje kvalificirani tehnični delavci. V enem mesecu izkoplje ta stroj nad 200.000 kubičnih metrov zemlje. DELO UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. "RIBA SMRDI PRI GLAVI, Te dni se mnogo govori in tudi piše o naši šoli in o njenih vsestranskih perečih problemih. Vsako novo šolsko leto prinese šoli mnogo izprememb; včasih prinese izboljšanje, včasih pa tudi poslabšanje. Težko je danes soditi, kaj bo prineslo novo šolsko leto slovenski šoli na Goriškem. Tudi bi bilo prerano soditi o tem vprašanju. Vsekakor pa stopamo v novo šolsko leto polni lepih upov in z odločno voljo, da slovensko šolo ne le ohranimo temveč jo utrdimo, učvrstimo in jo usmerimo na boljšo pot. že v zadnji številki našega lista smo pisali o slovenski šoli na Goriškem. V skopih potezah smo orisali del velikih ovir, na katere zadeva in za kar je v veliki meri kriva demokristjanska vlada in deloma tudi kdo drugi, ki se sicer upe širokoustiti, «da mu je pri srcu skrb za obstoj in razvoj slovenskega šolstva na Goriškem.» To, kar smo v zadnji številki napisali, danes ponovno podčrtujemo^ Trdno smo prepričani, da je tako, kakor smo napisali. Mi smo vselej trdili in tudi danes trdimo, da «riba vedno smrdi pri glavi». Tudi s slovenskim šolstvom na Goriškem je tako. Na vrhu nekaj ni v redu. In ker ni tam v redu, ni v redu nikjer. Zanikati to, pomeni se prati; pomeni se braniti in braniti obstoječi šolski režim, katerega sme po vsej pravici obsojali vsak zaveden Slovenec ali Italijan. Italijanski De Gasperijevi vladi in višjim šolskim oblastem ni mar za vprašanje slovenske šole na Goriškem. In mi vemo, da bi se zanj morala brigati. Tako je namreč zapisano v ustavi republike in tako je bilo sklenjeno v mirovni pogodbi. Toda tega De Gasperijeva vlada, ne upošteva zato, ker ne upošteva načel in pravic slovenske manjšine na Gori-škem. Titovci zelo radi govore o pomanjkljivostih na slovenski šoli na Goriškem. Vedno zatrjujejo, da bi šola morala biti tesno povezana s šolo v «materi domovini» od koder bi morala dobivati tudi potrebna učila in če je potrebno tudi «strokovno usposobljeni kader» itd. Mi pa pravimo, to je demagogija! Italijanska vlada je dolžna skrbeti za slovensko šolstvo, ga vzdrževati, mu preskrbeti vse potrebne učne pripomočke in učila; višje šolske oblasti pa so dolžne poskrbeti, da na slovenskih šolah učijo ljudje, ki imajo smisel za šolo in vzgojo. Eden izm.ed uglednih slovenskih profesorjev v Gorici je ob priliki nekega pogovora s piscem teh vrst dejal, da niso važna in odločilna le usposobljenostna izpričevala, temveč je predvsem važno, da je šolnik zrel za vzgojo. Mož je imel popolnoma prav. Seveda bi ne smelo biti slovensko šolstvo v toliki meri odvisno od no.dškofijskega ordinariata. Niti bi ne smelo obstajati vprašanje «privilegijev» in «monopolov». Prav tako bi ne smele obstajati razprtije med šolniki. Na pokrajinskem šolskem pro-veditoratu v Gorici pa bi moral biti mož, ki bi čutil slovensko in ki bi bil z dušo predan svojemu plemenitemu poslanstvu. V LECCHI SODIJO 52 BIVŠIH GAR1BALDINCEV PROCES SPADA V VRSTO DEJANJ KI BLATIJO OSVOBODILNO GIBANJE Pravniki "ne razumejo,, partizanskega delovanja - Obtoženci odgovarjajo hladnokrvno - Sodišče se mora izkazati za pravično, pobiti mora vse zlonamerno napihovanje, ki je naperjena proti pravim patriotom Luigi Zecchi (Ninci) junaški komandant divizije «Garibaldi-Natisone» 26. septembra se je pričel v mestu Lucca proces proti 52. partizanom-garibaldincem, - ki so za časa osvobodilne borba operirali v sklopu IX. korpusa na področju Beneške Slovenije. Obtoženci (18 jih je odsotnih) so večinoma doma iz Furlanije. Sodijo jih zaradi znanega dogodka, ki se je izvršil v Pcrčinju (Porzus) februarja 1945. Tedaj so bile namreč znane akcije, ki. so jih zlasti po Furlaniji in po Beneški Sloveniji počenjali tako-imenovani ozopovci, to je oborožena vojaška formacija, ki je sodelovala z okupatorji ter nastopala proti garibaldincem, ki so na omenjenem področju operirali sporazumno s CLN pod poveljstvom IX. korpusa. Med obtoženci so tudi tov. Ninci,' bivši komandant divizije «Garibaldi-Natisone», tov. Vanni komisar iste brigade in tov. Franco pokrajinski delegat CLN za pokrajino Udine. Vsi trije so bili odlikovani s sre- brno kolajno za zasluge v osvobodilni borbi. No, im danes sede na ‘zatožni klopi «zato ker so operirali v sklopu tuje vojaške sile, ki je imela za cilj odtrgati pokrajini Udine in Gorica od italijanske državne skupnosti» in ker so v borbah «uničili brigado Osoppo». To jim namreč očita obtožnica. Prenadolgo bi se zavlekli, ako bi podrobneje opisovali delovanje brigade «Osoppo», toda omeniti moramo, da je takratni radio London označeval ljudi, ki so bili v njenem sklopu kot fašiste in nacistične sodelavce. Obtožnica je popolnoma prezrla dejstvo, da sc furlanski garibaldinci operirali v sklopu IX. korpusa sporazumno z vodstvom CLN in zaveznikov. Ze iz tega je dovolj jasno, da je proces v Lucchi velika montatura naperjena proti odporniškemu gibanju, ki je takrat sodelovalo z zavezniki. Prav tako bi se prenadolgo zavlekli, ako bi podrobneje opisovali potek zasliševanj na procesu. Poudariti pa moramo, da je italijansko nacionalistično časopisje na vse pretege skušalo pridobiti zase sodni zbor. Prav tako napihujejo tožilci. Vendar pa priprosti od- govori obtožencev odločno pobijajo vse obtožbe. Tako so med drugim tožitelji izvedeli, da so bili vsi prebivalci Rutarjev partizani, sicer neoboroženi, toda bili so le partizani in so oskrbovali druge edinice z vsemi mogočimi potrebščinami. Ti partizani skoroda niso vedeli o dogodkih v Porčinju. Prav tako so obtoženi partizani povedali juristom, da življenja in delovanja partizanskih edinic ni mogoče istovetiti življenjem in delovanjem redne vojske, ki stanuje v vojašnicah. Seveda se po logiki javnega tožilca obtoženci,- ki se zagovarjajo zaradi delovanja v osvobodilni borbi, «ne morejo smatrati za partizane. . . . Kje je omenjeni jurist iznašel to novost, ni mogoče dognati. Odv. Giannini, ki zastopa tožitelje je ob neki priliki hotel celo vedeti, kaj pomeni beseda «Benečija». S čim si revež beli glavo. Na zatožni klopi sedi med drugimi tudi bivši garibaldi-nec Longo Adino, ki se je nahajal nekje v Jugoslaviji za časa dogodkov v Porčinju. Tu je ponoven dokaz, ki potrjuje veliko absurdnost inscenacije velikega procesa. Odvetnika Gianninija (ki je sicer že znan izza časa tržaških procesov proti partizanom.) so zelo zanimali tržiški dogodki v letih 1944-47. Od nekaterih obtožencev je hotel vedeti, ali so podpirali priključitev Tržiča k Jugoslaviji. No, dobil je dober odgovor. Obtoženec Longo mu je povedal, da so tržiški partizani bili vedno za bratstvo med Slovenci in Italijani ter da je bilo vprašanje meja zanje postranskega pomena. Seveda ta odgovor «patriotu» Gianniniju ni ug,a^ jal. Poskušal je improvizirati nekako patriotsko govoranco, na katero pa mu je branilec ga-ribaldinca Longa odgovoril, da če bi bil pravi patriot, bi se bil boril za domovino. In tako bi lahko naštevali še nadalje. Iz vsega pa se jasno vidi velikansko in zlonamerno montaturo, ki naj bi očrnila partizansko in odiporniško gibanje pred javnim mnenjem. Prerano bi bilo soditi o poteku procesa, vsekakor pa je pričakovati, da bo tokrat pravica na strani obtožencev, kajti oni — in še ti ne vsi — so bili le navadni partizani, torej vojaki, ki so delali po navodilih, ki so prihajala od zgoraj. Zato pa ne morejo za svoje delovanje osebno odgovarjati. a imiGCl po )oae?.el n l l l J & ni Našo vas, čeravno je tako majhna obiskuje, posebno v poletnem času, veliko ljudi iz Trsta in od drugod. Te obiskovalce privabi lepota jame, ki se nahaja tik vasi. Ze veliko je bilo govora o tem, da bi jama morala biti pod občinsko upravo, ker bi občina imela nai ta način veliko dohodka. Jama pa je pod upravo neke «Società Alpina delle Giulie», ki za oskrbo, in morebitna popravila tako v jami, kot izven nje, ne skrbi popolnoma nič. Mislim, da mi ni treba govoriti o dohodku, ki ga ta družba letno pirejema od te jame, obširneje pa bi bilo potrebno pisati, kako omenjena družba skrbi za vzdrževanje jame. Dolžnost, in nujno potrebno je, da «iSoeietà Alpina» popravi cesto, ki pelje proti vhodu v jamo. To bi sicer morala storiti že leta nazaj, ko je cesta že postala taka kot p::t, ki ji ni podoben niti najhujši klanec v vasi. Se danes se «Società Alpina» sploh ne zmeni, da bi to pot nekoliko popravila. Tudi prostor okrog jame je potreben ureditve, ker sedanji niti malo ne privabi obiskovalcev. S primerno ureditvijo poti, ki pelje v jamo in prostora okrog nje, bi v našo vas brez dvo- Kapnilc v iomi v Briščikih. mu prišlo v poletnem času še več ljudi, kar bi pomenilo še več dohodkov, ki bi jih deloma uživala tudi naša demokratična občinska uprava. Zato pozivamo upravo «Società Alpina», naj se čim prej pobriga in reši ta dva problema in prične končno z delom, tako da bo za prihodnje poletje že vse urejeno in bo jama taka, kot bi v resnici morala biti. Dopisnik iz Briščikov Od obstoja rubrike «Sprehod po podeželju» se še iz naše vasi do sedaj nismo oglasili v «Delu». Zaradi tega smo se vendarle odločili, da napišemo nekaj vrstic. Naša vas spada pod zgomško ob cino, ki jo vodi demokratična občinska uprava, ki dela za to, da bi se vsi problemi, ki še obstajajo v naši vasi, čim. prej rešili. Občinska u-prava je že veliko storila v naši vasi za dobrobit vseh vaščanov. Danes imamo v Gabrovcu n. pr. lepo stanovanjsko hišo, s katero, je občina deloma rešila stanovanjsko krizo. Nadalje nam je občinska uprava na mestu, kjer je nekoč bil vaški kal, postavila lep trg, ki je danes okras vasi. Poleg tega pa bomo v kratkem imeli tudi nov otroški vrtec. Da si pridobimo vse to je bilo treba, da na Občino pridejo demokratje, možje, ki so izvoljeni od ljudstva. Prav demokratični upravi se je zahvaliti, da se je v naši vasi v tako krat-kem času storilo toliko, kar pre.šnja uprava ni napravila v tolikih letih svojega upravljanja. Seveda je v Gabrovcu še veliko, problemov, ki jih bo morala občinska uprava rešiti. Tako je n. pr. nujno potrebno popraviti cesto, ki gre iz glavne avto-ceste proti Gabrovcu. Te ceste se vaščani veliko poslužujejo, zato je treba gledati, da bi se čim prej popravila. Vemo, da se bo naša občinska uprava tudi za rešitev tega problema zavzela in ga ugodno rešila. Gabrovčan ega| clj^' c R dovoljni smo, da se je teg1 zborovanja udeležilo precej nje število domačinov, ki z živim zanimanjem sledil' govornikoma. Po zborovanj.! je bilo videti, da. so Bazovd tudi med seboj živo diskuti' rali in se še do pozne urt zadržali v skupni družbi. Ti1'! di podpisovanju za skleniteTO 1 pakta miru med petimi velnii, k silami in pozneje za uveljafu s vitev mirovne pogodbe zS“a i STO so se Bazovci v prHodov težni večini odzvali. BazovdRdnj si želimo, da bi nas tu#cev kakšno prosvetno društvo ot>"jieda skalo z lepim kulturnim sjtfyàsn redom. Kulturna prireditev t v Bazovici brez . dvoma imCrtfstv velik uspeh, ker si Bazovcf in želijo kulturnih priredite''! Pre Seveda bi potem tudi nascisi : prosvetno društvo v Bazoviirii r>7T Trpin y. ora Hi Ipcto KnTfl^pjc oživelo. Zaradi tega bortVien Bazovci vselej hvaležni 2a!°re,r obisk naše vasi, pa naj političnega ali kulturneg3 značaja. Dopisnik M. A. svo ŠKOFIJE > za nai oboe U-Var I' i &v ) -sWd Ker se iz Škofij še do ni nihče oglasil, smo se ta !c'!lad: den napotili, da obiščemo Sk°' Ujce ter jih ovprašamo o živlie' nju in problemih, ki jih imai0' ( ti, c ndvi Škofije se nahajajo prav demarkacijski črti med cono rus ^al ; Ski el ivlje fskil !ščai je io n tada la ii in B za to jim ne manjka voi11' Siine. Po Škofijah kar mrg0^ policistov, če pa obstojiš nllk, -bloku in pogledaš nekaj mettot ‘'ba navzdol, vidiš titovsko milico s° : se obenem spominiš trpeči ljudstva cone B in Jugoslavii1’ No. pa pustimo zaenkrat tis10’ kar se dogaja, v coni, ki se začenja le nekaj sto metrov škofijskega bloka ter oglejl10 si le vas kot tako. Škofije sP(1'|!Vet; dajo pod miljsko občino, kate' C re župan je komunist tov. PaC' co. Med pogovorom z domili nom. nam je slednji marših povedal, toda na tem mest11 moramo z besedami biti doW skopi, ker nam to pač zapo°e' duje dodeljen prostor. DoH1^ čin, s katerim smo se poS0' varjali medtem, ko je imel 0 pravke s trgatvijo, nam je P0' vedal, da so Škofije bile s stt11 ] ni prejšnje občinske uprave zf lo zanemarjene. Se danes bi ^ Škofijah občina morala stoù'1 U, veliko, toda v tako kratki času ne more storiti vsega, Veš je prejšnja občinska uprava. ^ ta in leta zanemarjala. DaneS stoji v Škofijah novozgrajen tj slovenska šola. Poleg tega s° lansko leto odprli tudi PrV> razred obrtniške šole. Letos P11 Hj0 bodo otvorili še drugi r(lzU':' Leta in leta so v Škofijah ^k; vladovale» vodne pipe, h ^ terim so morale gospodinje vsakršnem vremenu po 00^- ipie: sli 2 Ija rusk lleal rske iv ] ',em nar ! di Vslt h» štv *esl 'van ‘ki gei Pa da bi vsaj teh pip bilo " kaj več, saj so Škofije od vse lej znane kot velika vas. fc"' teh pip je bilo vedno prem« I p: N 'fšil Mc in so škofijske gospodinje uPr^ vičeno grajale prejšnjo obČin' sko upravo. Danes pa vsakd0, ^ ki pride v Škofije opazi jdl^ ’ ki jih kopljejo za napeljavo v ^ dovoda. Tako bodo Škofiji kratkem lahko imeli z T^a^, nimi stroški vodo v svojih šah. Ko smo se že hoteli ^ sloviti od starega domačin^, je slednji zavedel, da smo P' ^ za prav na vinogradu in naS vsega srca povabil, naj si ^ «dobro» privoščimo. Seveda ■ vtl vabilu nismo hoteli odpoved’0,, in, da ne bi užalili gostoljub11^ ga Skofijca, smo se podali vinograd... M. H- V0S* Kot dopisnik iz naše ^ za rubriko «Sprehod po zelju», naj najprej pove®’ si ta kotiček v našem su prav vsakdo izmed na bralcev s posebnim zadoš^ njem ogleda in prečita. Iz liS še vasi se še do danes n oglasili, zato hočem nap; is«11 BAZOVICA 27. septembra je bilo v naši vasi zelo živo. Imeli smo nam-reč javno zborovanje, na katerem sto govorila tov. Riko Malalan in tov. Zvonko, ki sta jasno prikazala Bazovcem, kdo je resnični branitelj STO in kdo je za njegovo razkosanje. Res je, da je v naši vasi, če lahko tako rečemo, vladalo, vse doslej neko mrtvilo, toda danes že lahko u-gotovimo da se je v Bazovici nekaj spremenilo. Oživelo je politično življenje in prav tako se polagoma obuja tudi kulturno udejstvovanje. Za- nekaj vrstic, ker vem, da ,e do bralci iz Elerjev tokra1 „ raje pogledali v tisti kotic . in hiteii brati o svoji Čeravno naša vas ne sPaj,, med večje bi tudi pri nas ia v ko Pr Aa 'b Jto 'b da štlr |dbl ai ?°č ' s: 'Mr % Ns e, ko večkrat napisali o ®ar5, čem. Za enkrat pa naj b°ve-nekaj vrstic, ki bodo dale javnosti, da je za naS n velik dogodek, ko smo vodo. Temu se imamo zaJ1.,ji liti le sedanji demokratki občinski upravi, ki v re= ^ skrbi za svoje občan6-naše živinorejce je otož10 uprava preskrbela tudi memo napajališče, ki }e ^ v naši vasi prepotrebno- ,e di v naši vasi obstaj3 ^ marsikakšen problem, ki ,a bo občinska uprava ®l0 ^ rešiti. Elerci so prepriča11''. bo to storila, da bi svojim vofočanom. odil* .oca nom. » Dopisnik iz EierJe h* , °s Sl- 'li K s, K Si S '1'UI J ENA IZMED PRIDOBITEV OKTOBRSKE REVOLUCIJE LOYANSKI kot trdnjava tel ecejšj ki si ; ledi5 variA _________________ fkJti' Caril 50 izrabliali vseslovansko vzajemnost za svoje roparske cilje I urE Prvič v zgodovini so Slovani zaživeli skupno in svobodno življenje L tu-} nitu^o Veliki oktobrski revolu-vel6, i, ko so bili strti v enem ^elja-lu sveta okovi kapitalistič e za ga jarma in se je prvič \ pre Movimi človeštva začela zovc'sdnja družbe brez izkorišče-tud'fcev in izkoriščanih, je tudi ■> oti'^da «slovanstvo» dobila nov spe- ben. ev Ifo tedaj je Ibila besede «slo-:mel8[tistv9» tesno povezama z uso-zovdt in zločini ruskih carjev, ki Jitevj predstavljali najreakcionar-naš™i režim v svetu. Ruski ovidFii so izrabljali slovansko joH^Nemnost, ki je bila globoko ; zatemnjena med slovanskimi j 6» nel1 rodi, za svoj ekspanzionizem, svoje imperialistične poho-za obračunavanje z drugi-narodi, ki so se borili za ftodo in neodvisnost,, za Ivanje od Boga danega re ». ^ “v način pojmovanja jg^rodnostnega čustva a ic'Madžarski narod, ki se je leta Skr ivlie' nai°' , ni io -4 vojl' rgol1 ni -o H ■čeP viie' tisti’ _ i scr° o oi ,jm° spi' *8. dvignil proti Habsburža-b, da si pribori svobodo in Mvismst, je okusil težko ro-ruskega carja, ki se je ime-l-al za «očeta vseh Slovanov», tki kmet, ki si je prav tako el svobode, zemlje, strmo-jvljenja svojega trinoškega ,trol !ima, je moral kot topovsko to zadušiti pod poveljstvom fskih generalov madžarsko tčansko revolucijo. Rusija, je do leta 1917. veljala za narodov in predstavljala bdarja» starega, pojemajo->a in gnilega reda, je veljala *vetu kot nositeljica Slovan coti' t. Carji so izrabljali tudi vse ipiemenitejše vseslovanske sii za svojo politiko zasužnje tja in terorja nad drugimi bskimi narodi. Reakcionarno bistvo tega tkega «slovanstva» je prišlo posebno do izraza v kr-''em zapostavljanju poljske-Haroda, ki je del vseslovan-družine. 'ki leta 1917. je bila beseda ^slovanstvo» ali «slovan- »» enaka carskemu suženj-U, najbolj idiotskemu mrač-'Hvu, preganjanju in sred-veškemu zatiranju. 'Reslovanski in celo nekateri vanski narodi niso mogli gle-v carski Rusiji nič druge-kot netrdnega giganta, ki Predstavljal nevarnost za !ko revolucionarno gibanje, vsako idejo svobode in na-!(Rka. Oktobrsko revolucijo so 'ki delavci in kmetje, po-kci tistih, ki so se nešteto-puntali proti carju, ki so pregnani v Sibirijo, ki so 11 rali po carskih trdnjavah, ,fšili največji preobrat v kovini, prejeli brez posre-'alcev oblast v svoje žuljave in svetu pokazali, kako ibarski» kmetje m «nekul-1i» delavci znajo voditi poi' ooli' nkii es» okli ovi' iinl' og«' l pri Sv. Ivanu, na vrtu •Sl. Škamperle». * * * •astavo SHPZ so darovali: «Ivan Vojko» - Prosek-Vvel 1.000 lir «Opčine» <6.000 lir, nabrala proslavi druge obletnice, •hovitve Kitajske ljudske ^like. ani PD iz Gabrovca 780 * * * ;°če kulturne prireditve: Skednju bo 13. t. m. ob 20. •Večer gostovanje dramske Mne iz Doline s Cankarje-Vamo «Hlapec Jernej in . Va pravica». Dolinska Vka skupina, spada med 6 najmarljivejše diletantske Wne in je tudi s «Hlapcem Vjem» dokazala svojo lepo Vbnost. Prepričani smo, da tudi v Skednju uspeli, to doslej povsod. * * * fK «Ivan Cankar» priredi v , b 19. t. m. v društveni ‘•ani v ul. Montecchi kultur-'ečer. Na sporedu bodo go-Rocola, spin mam- ^'Pevski zibor iz I je, harmonikarji '•isti. Vabljeni vsi. 'id * * * glasovali v Ricma K Soboto 29. in nedeljo 30. sep-roto 29. t. m. zvečer smo delovanje. Skoda le, da je bila dvorana premajhna, tako da so bile celo od zunaj pri oknih glava pri glavi navdušenih poslušalcev. Tov. Morana Bidovec nam je podala lep govor o ljudski prosveti, v borbi za mir, obenem pa poudarila važnost naše borbe za slovenske šole. Dramska skupina Sv. Ivana z Moraninim «Venčkom narodnih» je kot povsod tudi tu navdušila; nastopil pa je tudi pevski zbor Sv. Ivan - Podlonjer; poseben dogodek večera pa je bil nastop domačega pevskega zbora, ki se je kar lepo uveljavil. Prepričani smo, da bodo še ostali, posebno mladinci z veseljem pristopili v ta zbor ter dokazali, da tudi Ro-colčani ljubijo in gojijo našo lepo slovensko pesem. Ves večer je potekel v zelo prijetnem domačem razpoloženju. * * * PD «Opčine» in «Primorec» sta sodelovali pri proslavi druge obletnice osvoboditve kitajske republike, ki je bila v torek 2. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah z dostojnim sporedom. Proslavo je otvoril tov. Riko Malalan, ter v kratkem nagovoru orisal pomen tega dne, nakar je podal besedo tov. Franzi, ki nam je prikazal ves potek borb, trpljenja in zmag kitajskega naroda. Nastopil je pevski zbor iz Trebč, ki ga lahko prištevamo k našim najboljšim zborom ter lepo zapel nekaj pesmi. Recitaciji mladincev Lilijane in Draga sta bili dobro podani ter skladno prispevali k uspehu slovesnosti. Manjkal seveda ni domači orkester, ki je s svojim dovršenim izvajanjem in obširnim sporedom, pod vodstvom dirigenta Werner-ja, ponovno navdušil polno dvorano občinstva, ki je s svojim priznanjem potrdilo uspeh prireditve. * * * Lep dar tov. Slavca SHPZ. Tov. Ado Slavec je daroval SHPZ 18 gramolonskih plošč bolgarskih narodnih pesmi, za kar se mu vodstvo SHPZ prav lepo1 zahvaljuje. Ko govorimo o vprašanjih bodisi gospodarskega, političnega ali kulturnega značaja, ki se nanašajo na vasi Prosek in Kontovel, je težko reči, tu se neha vprašanje Proseka in tu se začne vprašanje Kontovela, kajti ta vprašanja so si tako podobna, da so skoraj enaka. Kot skoraj povsod, tako tudi na Proseku-Kontovelu obstaja vprašanje stanovanjske krize. Po zanesljivih podatkih, ki smo jih dobili v omenjenih krajih, je tam nad 70 družin brez primernega stanovanja. Mnogo družin ima jako tesna in nehigienska stanovanja. Mnogo je primerov, ko spi v eni sobi vsa družina. Ze leta in leta se govori o gradnji prepotrebnih stanovanjskih hiš, toda doslej še ni nobenega znaka uresničitve teh govoric. Vse je ostalo le pri govorjenju in pri načrtih. In vendar Prosek-Kontovel tako nujno potrebuje vsaj nekaj desetin odgovarjajočih stanovanj! Mnogo žena se ukvarja s pranjem perila, vendar pa v nobeni izmed omenjenih vasi še ni javne pralnice. Za pranje morajo večinoma nositi vodo iz javne pipe. Razmeroma malo družin ima vodne pipe doma. Na Kontovelu so, kot na Proseku, le 4 javne pipe in še te so izpostavljene dežju in so torej na prostem. Nujno potrebno je postaviti še nekaj vodnih piip, dosedanje je treba pokriti in jih primerno zaščititi pred zimskimi neprili-kami. Prav tako je potrebno zgraditi po eno javno pralnico bodisi na Kontovelu, kakor tudi na Proseku. Predvsem pa je treba omogočiti vsem interesentom, ki bi želeli napeljati vodo na svoje domove, da to lahko store. Zato je nujno potrebno postaviti take pogoje, da bodo dostopni našemu ljudstvu t. j. delavcem, kmetom, obrtnikom in malim trgovcem. Na Proseku-Kontovelu je zelo razvito vrtnarstvo. Mnogo družin se bavi s cvetličarstvom. Se mnogo bolj pa bi se bavili z stotine de.avcev in kmetov, ki nujno to potrebujejo. Obe vasi, ki štejeta skupno nad 600 hiš bi morali imeii svoj lasten ljudski dom, v katerem bi bilo dovolj prostora za kulturno in športno udejstvovanje. Do nedavnega zapečaten. V njem ni prostora ne za kulturne in ne za druge prireditve. Toda otroškega vrtca še vedno ni in prav lahko rečemo da Ustanovi za pod njeno jurisdikcijo in da je zato ona dolžna se zanju tudi zanimati! Komunisti, katerim je v resnici do tega, da bi se vsa ta . ,. .. sta sicer imeli prosvetni dom, . njim' ak3.bl Jim b!la omogo- katerega pa jim je pred nekaj cena cenejša napeljava vode tedni odvze,o trža,š,ko soldišče na zahtevo ustanove «Opera asili infantili». Ze zadnjič smo omenili, da se je omenjena ustanova kaj rada izgovarjala, da rabi prosvetni dom zato, ker namerava v njem ot-voriti otroški vrtec. Mi smo sicer že prej vedeli, da je to le jalov izgovor s katerim bi gotovi krogi radi ustvarili ne- tudi na vrtove. Od razširjenja cvetličarstva bi imela tudi občina mnogo koristi (da prav posebno poudarimo to stran!), žato bi morala vsaj nekaj storiti v tem pogledu! To pričakujejo vsi interesenti! . Ko že govorimo o vprašanju napeljave vode in zgraditve javne pralnice je treba dodati, da je na Proseku-Kontovelu j kako zmedo in razdor med va-nujno potrebno tudi javno ko-1 ščani. In tako je v resnici da-paiišče. V tem kraju živi na1 nes. Danes je prosvetni dom “k. ' Četudi vlada na Kontovelu velika stanovanjska kriza, vendar sredi vasi še danes porušene hiše. tudi občinski upravi v na tem da bi ga v doglednem času Divorili dasi so vaščani že tolikokrat to zahtevali in še vedno vztrajajo pri svoji zahtevi ki je pravična ni vredna opore vsakega poštenega človeka in vsake poštene organizacije ali ustanove! Prosek in Kontovel zahtevata otroški vrtec toda istočasno zahtevata odgovarjajoči ljudski dom! Mnogo bi se dalo pisati o vprašanju ureditve cest in poti bodisi po vaseh kakor tudi po polju in po vinogradih. Nujno potrebno je asfaltirati nekaj važnejših cest bodisi na Proseku kakor tudi na Kontovelu. Na Proseku treba med drugim asfaltirati tudi cesto, ki vodi skozi vas proti proseški postaji in v Devinščino, kakor tudi trg pred cerkvijo.; na Kontovelu pa treba asfaltirati cesto, ki vodi od cerkve do grada. Obenem z ureditvijo tega vprašanja treba urediti tudi obcestno kanalizacijo v obeh vaseh. To je zlasti nujno potrebno zaradi večje higiene. Prav tako je potrebno urediti vpra-šsnje 'higiene v obstoječih javnih straniščih, zlasti na Kcn-tovelu. Kaj misli o tem tržaški higienski urad? To so le glavna vprašanja, ki zanimajo in skrbijo vse ljudi na Proseku in Kontovelu. Nanja bi morala pomisliti tudi občinska uprava, katera bi se končno morala zavesti dejstva, da spadata omenjena kraja ljo vren j -vprašanja rešila v prid vsega Trstu ni prebivalstva, bodo te zahteve podprli. Te zahteve bodcPpo-stale nekak lokalni volilni program, s katerim se bo Komunistična partija predstavila na prihodnjih volitvah. ni miru, da glasno zakličejo v lice vsem tem vojnim hujskačem svoj odločni: NE! Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, sledeč svojim najplemenitejšim vzornikom in vodnikom, v skladu s svojimi pravili in resolucijami z občnih zborov, se uvršča kot taka in s svojimi včlanjenimi društvi ter njih člani v to veličastno armado graditeljev novega sveta, slonečega na medsebojnem zaupanju in spoštovanju, prizadevajoč si ustvariti pogoje boljšega jutrišnjega dne in temelje nove, socialno pravičnejše družbene ureditve. Boreč se za uveljavitev vseh določb mirovne pogodbe, za dejansko ustanovitev STO, za združitev obeh con, za odhod vseh zasedbenih vojaških sil, nesporno istočasno izpolnjuje na najboljši način tudi svojo osnovno nalogo, braneč s tem živ' Ijenske interese nacionalne in socialne pravice slovenskega ter hrvatskega prebivalstva na tukajšnjih tleh, ki ga kot njegova representativna kulturna organi- zavija zastopa Sloneč čvrsto na osnovah slo-vensko-italijanskega bratstva in v povezavi v vsem naprednim demokratičnim svetom, na čelu s Sovjetsko zvezo, izvršuje svoje veliko poslanstvo, ustvarjajoč in oblikujoč internacionalno kulturo z vzgajanjem in izobrazbo delovnih množic, ki so ji bile zaupane. Globoko zakoreninjena v domači grudi, srka vase vse pozitivne napredne pridobitve naše kulturne preteklosti, ki jih čuva in predaja kasnejšim pokolenjem-Velike so težave, ki jih srečuje na svoj poti. Spričo zakrknjene sovražnosti titovcev proti vsemu, kar je v zvezi s proletarskim kulturnim udejstvovanjem, pa so seše pomnožile. Sproti vstajajo tudi razne nadloge, ki jih posredno ali neposredno poraja Vojaška uprava, s tem, da ji odvzema odnosno dopušča jemati kulturne domove, kot se je to zgodilo na zadnje na Proseku, dočim vlada glede svetoivanskega še vedno največja negotovost. Ali vse to njenega koraka ne sme zadržati in ga tudi ne bo. Za zastavo, ki jo bomo vzeli v svoje roke, bomo vodili naše ljudstvo k znanju, ki mu je neob-hodno potrebno za njegovo zmago. Iz njega bodo izšli novi talenti, ki jih današnja doba še zavira in jim ne dopušča, da bi se dvignili ter preizkusili svoje moči. Vemo, da velike naloge, ki jo imamo pred seboj, ne moremo še tako hitro rešiti. Naš učitelj Lenin je dejal, da je tu potreben daljši rok in da se je na njega treba pripraviti, odmeriti svoje delo in pokazati največjo vztrajnost, doslednost in sistematičnost, ker se brez teh lastnosti prosvete niti lotiti ni mogoče. Vzgled napredne, predvsem sovjetske kulture, nam bo pomagal v borbi na strani delovnega ljudstva za mir, svobodo in resnico. To je tudi jamstvo našega zanesljivega uspeha. D. B. Tovariši, ki so največ doprinesli za gradnjo doma pri Magdaleni. Pri ljudskem šTeTju hočejo ulajiH obstoj Slovencev Protest Zveze enotnih sindikatov - Spremeniti je treba člen II. ukaza št. 141 - Titove! in liparji ne protestirajo V zvezi z nedemokratičnim ukrepom VU št.'141 z dne 27. 8. t. L, s katerim je razpisano ljudsko štetje vsega prebivalstva, trgovine in industrije v j dokaz doslednosti in načelno-coni A. je poslala Zveza enot- sti v obrambi narodnih pravic S svojo upravičeno zahtevo so ES kot zastopniki večine slovenskih in italijanskih delavcev naše cone dali neizpodbiten dokaz nih sindikatov dne 24. sept. gen. Whitelawu, glavnemu ravnatelju za civilne zadeve pismeno zahtevo, da se spremeni člen II. navedenega ukaza in sicer j z vključitvijo podatka o narodnosti. ZES utemeljuje to \ docela upravičeno zahtevo ki ! so jo postavili tudi komunisti ! čim je bil izdan navedeni u-kaz z dejstvom, da biva v tej coni prebivalstvo več narodnosti in predvsem ,da so poedine podeželske občine kompaktno slovenske dočim so druge naseljene s prebivalstvom obeh narodnosti. Slovencev in Hrvatov. V danem primeru gre namreč za očivi-den in načrtno premišljen poskus, da se pri štetju prebivalstva enostavno zataji to-i čno število v coni A bivajočih Slovencev in Hrvatov, kar pomeni obenem grobo preziranje vsake osnove demokracije in pravičnosti ter naših narodnih pravic. Po drugi strani pa lahko vidimo, da niti titofašisti niti liparji ne protestirajo proti krivičnemu ukazu št. 141 s katerim hočejo oblasti namenoma zatajiti obstoj Slovencev v 2. V Bad-Schandau, prvi nemški postaji, smo morali izstopiti in prekiniti svojo pot za celo uro. Na postaji nas je čakala množica mladine in tudi ne-mladine. . . Ne toliko bučni, kolikor bolj prisrčni pozdravi in odzdravi, petje (tudi naša Bandiera rossa» ni manjkala!), kar tri godbe domačinov, cvetje, zamenjava značk, zakuske itd. itd. — ura je mnogo, mnogo prehitro minila. . . Povsod in ves čas pa «Freundschaft, Freundschaft, Freundschsft. . .» In razni narodni plesi, ki so jih mladinci izvajali! Saj si komaj utegnil «metati oči» po vsej tej pisani obilici pre-raznih slik in vtisov! In ista slika prav na vsaki postaji, le da REPORTAŽA O MLADINSKEM FESTIVALU V BERLINU SSreeaiije z miroljubno mladino vsega sveta šele tu smo se spogledali, šele tu nas je zmogla utrujenost, utrujenost ne toliko telesna, kolikor bolj ona, povzročena od preobilih in premogočnih vtisov, ki smo jih doživljali te dni, predvsem ipa zadnje ure. Menda nam torej ne boste zamerili, če smo se — ko smo se malo očedili in osvežili ter navečerjali — kar radi zleknili k počitku. (Se nadaljuje) Mladinske brigade borcev svetovnega miru so v malih skupinah skrivaj po stranskih poteh in uporabljaje nešteto zvijač našle pot tja, kjer jih je čakala nepregledna množica enakomislečih s celega sveta. se nismo mogli nikjer ustavljati in izstopati, kajti čas nas je preganjal. Pa tudi med vožnjo nam ni bilo dolgčas: petju in pogovorom ni bilo ne konca, ne kraja, tako da je pokrajina, po kateri smo potovali stopila popolnoma v ozadje, čeprav sem sicer v tem oziru močno radovedna. Ss mo nekje je pesem utihnila, veseli pogovor onemel! Bilo je v Draždanah (Dresden)! Tudi vlak je zaustavil svojo; brzino, kakor da ga zaustavlja strali dna slika zadnje svetovne morije, ki je krasno- mesto izpremenila v kup razvalin, da se še do danes ni moglo odpomoči in se tudi še dolgo ne bo. , . In to je le kapljica v morju gorja, ki ga je svet tedaj prestal. Ne, le vojne ne! Mir hočemo, mir, in zopet le mir! In ne le pri nas doma; po vsem svetu mora vladati mir, ker povsod žive ljudje, n .ii soljudje, povsod teži človeštvo po istem, pa naj se mu pravi «mir», «pace», «Freundschaft», «fraternite» ali kakor že koli. Bila je nekako tretja popoldanska ura, ko smo dospeli na berlinsko vzhodno postajo «Ostbahnhof»; med vojno sicer močno poškodovana poslopja in naprave so bili že popolnoma popravljeni. Na obširnem peronu množica ljudi, mahajoča nam že od daleč dobrodošlico. Visoko nad množico se dviga gozd zastav, a menda ga ni bilo človeka, ki bi ne bil nosil šopka cvetja, da so nas -— ko imo izstopili — z njim dobesedno pokrili. Vlak se je ustavil; iz njega se nas je izsul roj ljudi, na zunaj kaj malo primernih za tako veličastne sprejemne ovacije. Nič čudnega: dolga vožnja z vsemi nebrojnimi vtisi je pustila znatne sledove na naših obrazih in oblekah, toda — kdo se je ustavljal ob tem? V sprevodu smo krenili na z zastavami in napisi najrazličnejših barv in jezikov okrašeni trg pred postajo, kjer na-s je čakal pravi sprejem. Razporedili smo še -pred malim odrom tik ob postajnem poslopju; okoli nas daleč tja na vse strani ljudje, ljudje, ljudje. . . Na oder stopi tov. Ebert, nadžupan Berlina. Njegov kratki, zato tem prisrčnejši pozdrav prenašajo zvočniki preko množic. 'Njegovemu zaključnemu «Freundschaft» odgovori gromoviti odzdrav z vseh strani. Enako kratke in jedrnate so bile besede, ki nam jih je nato izrekel tov. Berlinguer, tajnik Svetovne federacije mladine. Človeka je pomembnost trenutka kar zanašala. Toda že smo sedeli v prostornih avtobusih, ki so nas zapeljali v nam določena prenočišča v berlinskem predmestju. Da, in Veselo srečanje mladine vseh plemen. coni A. Njihov molk je tore; smatrati kot podporo zlonamernim poskusom, ki so v ške-do nrm Slovencem. Sicer se je «Primorski» oglasi, toda šele po protestu n.šega tiska in ES. Dolgovezni in demagoški članek «Primorskega» je pa !e nedolžna polemika s člankom, ki ga je spisal conski podpred-seklnik dr. Schiffrer o ljudskem štetju. V bistvu titofašisti tudi tokrat ne protestirajo proti nedemokratičnosti gornjega ukaza in ne zahtevajo, da se pri popisu prebivalstvu t-znači tudi narodnost. Svoj molk skušajo titofašisti opravičevati, češ da «ukaz ne predvideva nič drugega kot zbiranje podatkov o stalnem prebivalstvu» in zaradi tega se niso spuščali v komentiranje omenjenega ukaza. Ugotovimo pa lahko, da je nedemokratičnost in zapostavljanje Slovencev pri bodočem ljudskem štetju dobrodošla ne samo italijanskim šovinistom, marveč tudi tjitofjašistom. 7. zatajitvijo točnega števila Slovencev in Hrvatov, ki bivajo v coni A, oziroma v našem mestu, bi javno mnenje ne bilo nikdar na tekočem o številu prebivalstva slovenske narodnosti, ki ga Tito prodaja De Gasperiju. Ce ne bodo pri ljudskem štetju vzeli v poštev narodnosti, se tudi Ftofašistič-nim barantačem z našo usodo ne bo treba opravičevati pred sloventkim javnim mnenjem glede prodajanja Slovencev De Gasperijevi Italiji. Vsaj tako Si mislijo titofašisti. 'To je torej nedvomno eden izmed razlogov, da titofašisti ne zahtevajo nikakih sprememb ukaza št. 141, ki bi bile v k mi st Slovencem in bi istočasno odgovarjale osnovnim načelom demokracije. , Mi pa vztrajamo na zahtevi, da se navedeni ukaz spremeni in sicer v smislu, da se pri bodočem ljudskem štetju vključi tudi podpis narodnosti. Le tako bo konec vsakega slepomišenja in zavijanja s strani oblasti in italijanskih šovinističnih krogov o številu Slovencev in Hrvatov, ki bivajo v coni A STO in ki jim že sama mirovna pogodba priznava narodno enakopravnost. P4 TAM... POPARJENI SO — Kar ostrmeli smo, ko smo prijeli v toke zadnjo številko liparske «Demok. acije». Zaman, smo iskali mastno tiskanega naslova, morda celo čez celo stran, o njihovem «uspehu» na zadnji debati pri Sv. Ivanu, Mesto tega smo končno našli na tretji strani, sicer z velikimi črkami napisan, toda vsebinsko zelo klavrn naslov na borne tri stolpce. Res, iznenadili so nas, kaj takega nismo pričakovali. Saj so p-edzadnji debati, ki je bila v Nabrežini vendar posvetili celo stran. In ne samo to. V naslednji številki so objavili celoten govor takratnega njihovega glavnega govornika. Tokrat pa ni o govoru — ki ga je čital Sosič in o «zgodovinskih» intervencijah in. «dokazih», ki jih je, kot očenaše prebiral dr. Branko Agneletto — ne duha ne sluha. Res velika škoda posebno za njihove pristaše, ki so s tem prikrajšani za zvrhan koš «cvetk», ki bi se jim smejale še kokoši. Pa naj nam g. dr. Branko Agneletto nikar ne zameri, če ni ta naša primerjava nič kaj «doktrinarna». Kaj se hoče, smo preprosti ljudje, ki se ne znamo izražati doktrinarno». Upamo, da nas je vseeno razumel. Da so liparji pospravili vso debato v enem samem skromnem stolpcu svojega lista to je res neslavno za tako «veliko» stranko, ki je — kot trdijo — «edina dosledna zagovornica obstoja STO.» Reveži so tako «ožehtani» in poparjeni, da so v preveliki naglici celo pozabili, da nam še vedno dolgujejo dva odgovora in sicer: ali so pripravljeni karakati skupno s komunisti v obrambi STO ter ali so proti Anglo-američanom, ki so glavni sovražniki STO? Vprašanji sta zelo preprosti, brez «doktrinarnosti» in kot takima gre tudi preprost in jasen odgovor, brez vsakega «doktrinarnega» zav ijanja. KDO GA JE SPISAL? — Nedeljski «Primorski» prinaša u-vodni članek o «tretji rešitvi», pod katerim čitamo ime Branka Babiča. V ponedeljek pa je prinesel «Progresso» isti uvod-. nik, pri katerem so morda spremenili le kako piko in vejico. Pod tem pa se blesti ime Lau-r enti ja. Vprašamo se, kdo je torej spisal članek, ali Babič ali Laurenti? Pa da ga ni morda spisal sam. . . Boris Kraigher? Značilno pa je tudi to, da so v italijanskem prevodu «pozabili» običajno titovsko geslo «Nikdar več pod Italijo». Zakaj to, ali se hoče morda «Progresso» prikupiti italijanskim šovinistom? Ali velja geslo «Nikdar več pod Italijo» sam.o za tržaške Slovence? Kaj pa za Tržačane italijanske narodnosti, ki si prav gotovo tudi ne želijo De Gasperijevih «dobrot»? Ali je postal «Progresso» kot skrivnost sv. Trojice? PREPOZNO SO SE SPOMNILI — V zadnji «Demokraciji» posvečajo liparji nekam sumljivo «skrb» pericam iz Brega. Res je sicer, da se trkajo po prsih kot «edini predstavniki revnega slovenskega naroda», vendar se niso še nikdar tako potegovali za potrebe naših vasi. Aha, dolinska občinska uprava je v rokah «rdečih diktatorjev» in kjer imajo komunisti v rokah upravo, tam vam bodo ali titofašisti ali liparji takoj iztaknili, da «nekaj manjka.» V drugih občinah je seveda vse v redu, ali ni tako? Toda liparji so kot titofašisti; najdejo «problem» šele, ko so ga naši upravitelji že rešili. Tudi tokrat so se spomnili prepozno, ker je prav te dni VU odredila potrebna finančna sredstva za gradnjo še manjka-. jočih pralnic v Bregu. Morda pa so zavohali tudi to, saj vedno klečeplazijo okrog VU in zato so pohiteli z ustvarjanjem «perečega vprašanja», da bi se lahko pobahali; glejte občani Brega, nam se morate zahvaliti če boste imeli še druge pralnice. Le škoda za liparje, da ljudje niso tako kratkega spomina in prav dobro vedo po č gavem prizadevanju bodo prišli do novih pralnic. OZADJE SODNIJSKEGA POSTOPKA ZA IZGON E. S. IZ ULICE MONTFORT 3 Značilen odgovor VIJ na intervencijo Enotnih sindikatov - Dejanje, ki spada v okvir splošne ofenzive proti delavskemu razredu - Delovno ljudstvo se ho še tesneje strnilo okrog svoje sindikalne organizacije Kakor smo poročali v zadnji «številki, je finančna uprava uvedla sodni postopek proti Enotnim sindikatom za izročitev stavlbe v ul. Montfort. Kot blisk se je ta vest raznesla med tržsiškim delavstvom ter povzročila docela upravičeno ogorčenje. Dejstvo je, da se nad takim protidelavskim postopkom zgražajo celo pripadniki Delavske zbornice ki so v znatnem številu izrazili svojo soli-darnost z neposredno prizadetimi delavci. V vseh tovarnah, luki in drugih deloviščih so delavci ostro komentirali ne-čuveni korak finančne uprave ter poslali merodajnim oblastem številne protestne resolucije. Zastopniki ES pa so takoj intervenirali na Uradu za delo in pri ravnateljstvu za civilne zadeve pri VU ter zahtevali sprejem v svrho obrazložitve pravega stanja zadeve. Prav te dni pa je prejel tov. Radich, v svojstvu generalne- ga tajnika ZES od izvršnega ravnatelja oddelka za civilne zadeve polk. Burgerja dokaj značilen odgovor, ki docela osvetljuje vso politiko VU. V pismu je rečeno med drugim, da «VU ni sklenila izgnati ZES, marveč je to poverila sodnim oblastem». Te odkrite in jasne besede ne dopuščajo več nika-kega dvoma. Jasno je torej, da gre v da nem primeru za novo načrtno in težko dejanje v okviru splošne ofenzive proti delav skemu razredu in njegovi edini resnični razredni organizaciji, ki so ji bili do sedaj odvzeti že trije sindikalni sedeži. Zaradi svoje doslednosti in neustraš nosti v borbi za delavske pra vice in vedno večjega vpliva, ki si ga ZES stalno pridobiva med delovnim ljudstvom, je do ločenim krogom vedno večji trn v peti. To oviro skušajo na vse načine odstraniti, poslužujoč se pri tem tudi najbolj nedemokratičnih ukrepov, ki se Agitacija zaradi odpustov pri Sv. Marku Komu daje prav mnenje Urada za delo Vprašanja tovarne Gaslini še vedno nerešena - Zborovanje delavk živilske stroke Kakor znano, se je za rešitev v pr. šan j a odpustov v ladjedelnici Sv. Marka ponudil kot posredovalec med obema strankama Urad za delo, ki naj bi izdal svoje mnenje, da pomaga rešiti to pereče vprašanje. Te dni so sindikati res prejeli «mnenje» Urada za delo, ki pa ni nikakor objektivno in pravilno. Urad za delo namreč pravi, da se vodstvo ORDA ne more smatrati kot odgovorno za odpuste, marveč da je sporno vprašanje omejeno le na delavce in zasebne tvrdke, ki so jih sprejele na delo. Slednje pa morajo vsekakor spoštovati sporazume glede postopka pri odpustih. V bistvu se je torej Urad za delo postavil na absurdno stališče ravnateljstva ladjedelnic, ki se je vedno branilo vsake odgovornosti glede odpustov. «Mnenje» Urada za delo preučujeta oibe sindikalni organi-zticiji, ki bosta tudi povzeli sklepi za nadaljnjo akcijo. V tovarni Gaslini je še vedno na dnevnem redu vrsta nerešenih vprašanj, zaradi katerih se je položaj v zadnjem času zelo zaostril. V tem tednu je bila tudi kratka protestna stavka, ki naj služi kot opomin trrnoglavosti ravnateljstva. Razen zadnjih odpustov je slednje povzelo vrsto docela izzivalnih ukrepov, Ukinilo je tovarniško menzo in odstavilo z dela enega člana tovarniškega odbora. Nadalje ni pristalo na sestanek, ki bi se moral vr- šiti v torek na Uradu za delo ter ni sploh javilo, ali se namerava udeležiti bodočega sestanka. V soboto zvečer je bilo na sedežu ES zborovanje delavk živilske stroke. Udeležile so se zborovanja delavske pripadnice obeh sindikalnih organizacij. V krogov pristal, da so bili zopet sprejeti v službo nekateri bivši škvadristi, ki so za časa fašizma- preganjali in divjali nad delavci. Iz Trebč Proslava padlih TREBČE — V nedeljo so zavedni Trebenci dostojno proslavili spomin svojih padlih v osvobodilni borbi. Ob 10. uri je bil verski obred v cerkvi, nato pa še pri spomeniku na trgu in na skupnem grobu na pokopališču. Pred spomenikom je imel tov. Ado Slavec kratek spominski govor, nakar je pevski zbor zapel «Žrtvam», godba joa je zaigrala žalostinko. Isto so ponovili tudi na poko- pališču. Naše organizacije so poklonile 4 vence, enega pa je prinesla mladina z Opčin. Marljive žene so nabrale po vasi prispevke za cvetje in trakove, za kar jim gre s tega mesta topla zahvala. Prav tako so pohvale vredni vsi, ki so na kateri koli način prispevali k dostojni proslavi. z u- lahko primerjajo samo ,še krepi za kako prekomorsko kolonijo. Ne smemo seveda pozabiti, da spadajo sem tudi razni izgoni demokratičnih organizaciji in društev iz sedežev, ki so se izvajali z istimi kriteriji. Po natančni preučitvi odgovora VU pa se, samo na sebi postavlja vprašanje, ali je v današnjih pogojih tukajšnja sodna oblast sploh še neodvisna. Kako si je mogoče razlagati, da bodo sodniki v tej pravdi lahko prosto odločali, ko pa imamo po drugi strani nedvoumne izjave, da je VU poverila izgon ES sodnim oblastem? Odgovor VU pa nikakor ne bo uklonil borbene odločnosti tržaškega delovnega ljudstva, ki se bo še tesneje in z večjo ljubeznijo strnilo okrog svoje razredne organizacije in zastavilo vse sile, da prepreči izvedbo tega nečuvenega dejanja. Teroristični atentat Prejšnji petek okrog 21. ure je bil izvršen proti sedežu VU bombni atentat. Neznani zlikovci so odvrgli pred sedežem VU v ul. Teatro Romano bombo, ki se je razpočila z močnim treskom ter povzročila večjo materialno škodo. Na vso srečo ni bilo nobene človeške žrtve, čeprav je ob tej uri cestni promet še precej živahen. Policija je zaslišala večje število oseb, od teh je tri pridržala v zaporu. Ob tej priliki je tiskovni urad civilne policije izdal tudi uradno poročilo o atentatu, v katerem pravi med drugim, da se raziskovanje za atentatorji uspešno nadaljuje. V poročilu samen pa najdemo' tudi nedopusten in za vse Tržačane zelo žaljiv izraz, in sicer, da «je atentat pustil na imenu Trsta sramoten pečat». Kot obsojamo z vso odločnostjo zločinsko dejanje, tako pa z druge strani odločno zavračamo žaljivko, ki pade na vse tržaško prebivalstvo, katero nima m noče imeti nič skupnega s tem terorističnim dejanjem, ki ga je že v prvem trenutku obsodilo vse javno mnenje. Poudarjamo le dejstvo, da je to teroristično in zločinsko dejanje neizbežna posledica izrednega stanja, v katerem se nahajata naše mesto in vse ozemlje. Saj ni nikaka skrivnost, da je postal Trst — in ne po krivdi Tržačanov — središče mednarodnih spletk in vsakovrstnih provokacij ter zatočišče udbovskih in drugih agentov. škvadristov in fašističnih pritepencev. ALI BODO volitve decembra? Te dni se vztrajno širijo vesti, da bo Vojaška uprava napovedala volitve, ki naj bi bile 2. ali 9. decembra t. I. Kroži glas tudi, da bodo 2. decembra volitve v Trstu in na podeželju, medtem ko bodo 9. decembra volitve v pokrajinski svet. Nekateri zainteresiram krogi italijanskih šovinistov pravijo, da bo Vojaška uprava razširila na Tržaško ozemlje zakon vezanih list, ki bi omogočil določenim grupacijam krajo sedežev na škodo Komunistične partije. Vsekakor ne vemo, kaj je resničnega v teh vesteh. Vemo samo to,, da je Tiskovni urad VU v neki izjavi potrdil, da bi morale volitve biti v teku leta. Naše ljudstvo zahteva, da pride do volitev v teku tega leta. Zato tudi zahteva, da VU čimprej razglasi nove volitve, ne da bi se vsa zadeva še nadalje protidemokratično zavlačevala. Posvetovalnica za slovenske šole Kot vsako leto tako posluje tudi letos na sedežu Sloven-sko-hrvatske prosvetne zveze, trg Ponterosso 6, II. šolska posvetovalnica, ki je na razpolago vsem staršem slovenskih šoloobveznih otrok za informacije, nasvete in navodila, k a m:i*ì:i..jsi:iai «prazniku tiska» v miljah V znaku brafsfva pospešimo borbo proli razkosanju STO Na tisoče Slovencev in Italijanov je bilo v nedeljo v Miljah Govora tov. Vidalija in Šiškoviča - Pozdravi delavske delegacije iz Modene - Prisostvovala sta tudi napredna slikarja Guttuso in Zigaina Kljub neugodnemu vremenu se je v nedeljo popoldne zbralo v Miljah eia tisoče slovenskih in italijanskih demokratov iz mesta in vasi, ki so s svojo udeležbo na veličastnem «Prazniku tiska» ponovno potrdili svojo predanost in solidarnost z demokratičnim tiskom. Ljudski dom je 'bil za to priliko okrašen z delavskimi zastavami in zastavami miru, transparenti in glavami naših časopisov. Na dvorišču pa so bile postavljene številne stojnice z našimi časopisi in knjigami. V posebni stojnici so bile razstavljene sovjetske knjige. Tudi pionirji so imeli na tem prostoru odrejen svoj količek za «pionirsko republiko». Godba iz Campor-Božičev pa je razveseljevala tisočglavo množico z delavskimi pesmimi in koračnicami. Dobro izbran kulturni spored je vzbudil že v začetku ve liko zanimanje in pozornost med poslušalci, ki so z vidnim zadovoljstvom sledili izvajanju posameznih točk pionirjev iz Skednja, «Tomažiča», Magdalene in mesta. Burno priznanje je žel tudi neutrudljivi pevski zbor «Tomažiča». Po pozdravu tovariša iz Modene, ki se je zahvalil za prisrčen sprejem delavske delegacije je spregovoril miljski župan tov. Pacco. Spregovoril je nato tov. Siškovič Karel -Mitko, ki je v kratkem a jedrnatem govoru še globlje razkrinkal nesramno barantanje s STO ter poudaril pomen tega praznika in vlogo, ki jo ima naš tisk v borbi proti imperialističnim nakanam za razkosanje našega ozemlja in sprožitev nove vojne. S posebnim! pou- Besni napadi sovražnikov ljudstva proti vrtcu v Boljuncu Kaj je pisal «Katoliški glas» - Zakulisne spletke, da bi vrtec ne dobila v upravo dolinska občina - Zmagala pa je vseeno vztrajnost mater Naša akcija za občinski otroški vrtec v Boljuncu je~naletela. na velik odpor nekaterih zagrizenih sovražnikov našega gibanja, ki so hoteli za vsako ceno prikazati VU to akcijo kot izključno politično vprašanje, otroški vrtec pa kot «prvi občinski komunistični vrtec». «Katoliški glas» z dne 27. sept. je v svojem članku «Dolinski župan proti sestram», ki ga je napisala ista prečastita oseba, ki je ves čas zahrbtno vodila borbo proti občinskemu vrtcu v Boljuncu, prinesel toliko strupa in laži, da se je končno sam ujel v svojo zanko ter potrdil ono, kar vedno trdimo, da si naše ljudstvo želi edino le laični vrtec. Ko govori o otroškem; vrtcu v Dolini in Borštu, ki ga. vodijo šolske sestre, pravi: «V začetku je bilo precej težav v obeh vaseh, toda že prve tedne po začetku je ves odpor potihnil.» Kako je pa ta odpor «potihnil», naj bo kot dokaz dejstvo, da so nekateri ljudje, ko so prišli v Boršt pregledat ta vrtec in je bilo vpisanih le par o-trok, zagrozili Borštanom, češ «ali hočete vrtec, ki ga bodo Ali bodo pri Delavskih zadrugah izpolnili zagotovila predsednika? Pripravljalni odbor za sklicanje občnega zbora Delavskih zadrug sporoča, da je bil na svojo zahtevo sprejet 11. sept. pri predsedniku zadrug inž. Leviju. Na vprašanje članov pripravljalnega odbora glede zavlačevanja sklicanja občnega zbora se je predsednik o- svojem poročilu je sindikalistka pravičeval s pravnimi zadržki, tov. Tornaseli! orisala težko1 stanje delavk v posameznih tržaških podjetjih ter brezmejno izkoriščanje, ki so mu podvržene pod silo razmer. Podrobno je razčlenila vse odprte probleme te stroke ter nakazala smernice za njihovo rešitev, posebno glede zahteve za obnovitev delovne pogodbe in proizvodno nagrado. Obravnavano je bilo nadalje vprašanje profesionalnih bolezni in zakonov o- nezgodah na delu. Pripomnil pa je, da nameravajo komisarji nuditi zakasnelim članom, to je tistim, ki niso zadostili zakonskim predpisom, možnost, da stvar uredijo v roku 30 dni. Ako ne bo do tudi v tem roku izpolnili svojih obveznosti, ki jih nalaga zadevni zakon, bodo avtomatično izgubili vse članske pravice in brisani iz zadružnega seznama. Na vsak način pa bodo lahko v naslednjih 30 dneh Tovarniški odbor ACEGAT-a je te dni naslovil Upravnemu svetu oster protest, ker je slednji pod pritiskom določenih vložili priziv proti izkiljučitvi. Predsednik zadrug inž. Levi je tokrat zagotovil, da bodo po preteku 60 dni komisarji po- skrbeli za sklicanje zadružnih skupščin. Člani pripravljalnega odbora pa se niso zadovoljili s temi izjavami, marveč so pozvali inž. Levija, naj se o tem postopku obvestijo vsi zadružniki in sicer potom posebnih objav, ki naj se razobesijo v vseh zadružnih prodajalnah. Te objave naj vsebujejo obenem obvezo nadzornega sveta, da bo po preteku 60 dni v resnici poskrbel za sklicanje zadružnih skupščin. Pripravljalni odbor, kot tolmač želja in zahtev zadružnikov, se pa nikakor ne strinja z načinom postopka nadzornega sveta, ki sklepa in odloča na .lastno pest, ne da tol o tem sproti obveščal vse zadružnike, Zaradi tega mora nadzorni svet poskrbeti, da se razobesi v vseh zadružnih prodajalnah obvestilo o sprejetih sklepih in obvezi za sklicanje za- družnih zbora. skupščin in občnega RO;jENIrCE Tovarišema Tončki in Mirku Kaplju se je v ponedeljek rodil krepak sinček. Našemu stanovskemu zvestemu in požrtvovalnemu tovarišu in njegovi ženi iskreno čestita uredniški kolektiv «Dela». Presrečnima tovarišema in malemu Mirjan-čku pa še obilo let srečnega in zadovoljnega življenja. vodile sestre — ali pa ga ne boste imeli». Gotovo je, da so matere pod silo razmer sprejele vrtec s sestrami, da ne bi njihovi otroci ostati na cesti brez vrtca. Največja nesramnost pa je vsekakor to, da je «Katoliški glas» skušal prikazati borbo naših mater za občinski vrtéc kot «napad KP proti sestram in proti krščanski vzgoji mladine» ter da so «vse matere proti temu, da bi sedanja komunistična občina nastavljala v vrtce komunistične učitelje.» Zaradi te gonje je VU odpovedala dolinskemu županu denarne fonde za občinski vrtec ter je zastopnik odseka za javno skrbstvo, ki se je v ta namen zglasil na dolinski občini, dal nekako razumeti: ali vrtec, ki ga bo vzdrževala O Al (Opera Asili Infantili), ali pa vrtca ne bo. Gotovo je eno, da je dolinska občina po svojih sklepih, ki jih postavlja občinski svet, vezana na kontrolo VU in da kot taka ne more sama odobriti proračuna za občinski vrtec. Prav tega dejstva pa se je VU v polni meri zavedala, ker je istočasno, ko je obljubljala dolinskemu županu fonde, že imenovala v Boljuncu otroško vrtnarico, fci jo bo plačevala VU preko GAL Kljub vsemu temu pa moramo ugotoviti dejstvo: 1. da se je prav zaradi odločnih za- ZAHVALA — Ob težki izgubi tov. Fioravantija Bignolinija se žena Amelija in sorodniki toplo zahvaljujejo vsem, ki so sočustvovali z njihovo bolestjo in spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala darovalcem cvetja, govorniku, celici iz Devina, sekciji KP iz Nabrežine, stanovskim tovarišem pokojnika in vsem Devinčanom. htev naših mater in odobritve občinskega sveta, ki je vztrajal da se btvori občinski vrtec in ki je dal vsa sredstva na razpolago za opremo vrtca vendar le odločila VU otvo-riti v Boljuncu otroški vrtec; 2. da bo v Boljuncu laični o-troški vrtec in da raznim reakcionarnim elementom ni uspelo, da bi šolske sestre prevzele njegovo upravo. Vendar pa ne moremo preko dejstva, da je VU odvzela občini, ki je dala pobudo za ustanovitev, upravo vrtca ter s tem nadzorstvu ljudstva, ki se je toliko časa borilo zanj, ter jo dala v roke bivši fašistični organizaciji. Tem večje graje je vredno še zato, ker bo morala VU prispevati prav toliko ali pa še več iz svojih sredstev za njegovo vzdrževanje, kot če bi ga upravljala občina. Titovci grozijo tov. Škrku Ob priliki kulturne manifestacije, ki jo je priredilo PD «Zarja v svobodi» v Sempo-laju dne 24. 9. t. 1. je tov. Škrk izjavil v svojem pozdravnem nagovoru med drugim, da je titovski pevski oktet v vasi obmrl kljub temu, da je večina članov, ako ne vsi, prejemala od titovcev od 4 do 5 tisoč lir mesečno. Naš tovariš je dodal, da mu je to povedal član «pokojnega» titoveskega okteta. To je izzvalo v vasi mnogo diskusije. S tem so bili titovci razkrinkani. To razkrinkanje je titovce zadelo v živo. Zaradi tega so začeli tov. Škrku celo groziti. 2e isti večer je eden izmed najbolj zagrizenih titovcev kričal v gostilni v Praprotu, da bo treba Škrka zadaviti. Nasled nji dan pa je direktno grozil tov. Škrku, da ako ne bo nehal s takimi «lažmi», se mu bo kaj pripetilo in da naj se pazi. Ali mislijo titovci, da bodo z grožnjami in kričanjem rešili svojo potapljajočo se barko? darkom je govornik podčrtal, da je naše ljudstvo proti barantanju in «etnični črti», ker med Slovenci in Italijani STO ne obstaja ndkaika črta, marveč slovensko - italijansko bratstvo, ki se iz dneva v dan bolj utrjuje. Daljši govor je imel nato tov. Vidali, ki je že uvodoma prikazal težke pogoje, v katerih se mora boriti naš tisk, ki je skromen po sredstvih, proti celemu plazu buržoaznega časopisja. Naštel je vse mahinacije titovcev in njihovih zaveznikov proti našim listom, organizacijam in voditeljem ter kot zadnjo proti ES, ki jim hočejo odvzeti sedež. Sovražnik se poslužuje vseh sredstev, da bi še bolj občutili, da se naše mesto naglo spreminja v vojno luko. Toda italijanski in jugoslovanski narodi se ne bodo nikoli bojevali za ameriško vojno in tudi tržaški Slovenci in Italijani bodo zastavili vse svoje sile, da preprečijo spremembo svojega mesta v vojno oporišče za napad proti bližnjim narodom. V nadaljnjem je govornik razkrinkal odprt značaj strateške baze, ki ga vedno bolj zavzema naše mesto, bodisi pospeševanjem vojaških vaj, celo z letali na reakcijski pogon kakor tudi z nabiranjem beguncev za ameriško vojsko. Pri razkrinkanju tajnega načrta za razkosanje STO je go vomik podčrtal, da se SZ odločno bori za izvedbo mirovne pogodbe, kar povezuje z vprašanjem mirovne pogodbe z Avstrijo. Zaradi tega se proti volji SZ ne more izvesti barantanje. Kar se pa tiče prizadetega prebivalstva, je treba, da se vsi strnejo okrog naše zahteve za izvedbo mirovne pogodbe, ki jo podpirajo SZ in dežele ljudske demokracije ter velika L. R. Kitajska. Le na ta način se lahko prepreči barantanje in reši mir. V zaključku je tov. Vidali, Obnovil zahtevo, da se razpišejo volitve, ki naj ne bodo nikak nacionalistični plebiscit, marveč plebiscit za mir, izvedbo mirovne pogodbe in proti barantanju. Na osrednjem «prazniku tiska» so prinesli svoje pozdrave tudi tov. socialist Nohbedo ter napredna italijanska slikarja Guttuso in Zigaina. Skupina mladincev, ki se je udeležila; berlinskega festivala pa je po klonila tov. Vidaliju in milj-skemu županu tov. Paccu po memlbna darila. Za teden d n i Sobota Š. Bruno Nedelja 7. Justina Ponedeljek 8. Brigida Torek 9. Leonhard Sreda 10. Kazimir t Četrtek 11. Firmin Petek 12. Serafin ZGODO VÌNSKI DNEVI 7. 1908. je bila priključitev 00] sne in Hercegovine k A?" stri ji. Posledice tega so Prl' vedle do prve svetovne vojne-! 8. 1948. se je rodil Fiere Dtgajj ter, skladatelj Internacional" ki je danes bojna pesem Č lavskega gibanja. 8. 1864. se je rodil srbski dram tik Branislav Nušič. 10. 1920. je bil izveden za SF vence krivični koroški pl£ biscit. 12. 1492. je Krištof Kolumb oó kril Ameriko. TRST II. Val. dol. 306,1 ,'Josl echi 'm. SOBOTA: 13. Šramel kvintet F ženski duet - 20.10 Pestra in z3" 0 c bavna glasba - 21. Slovenske; ; zbori in kvarteti - 22.30 Plesn3]).-. glasba. rm NEDELJA: 9. Kmetijska odi*. ja - 11.30 Oddaja za najmlajš® 'e 12.15 Od melodije do melodij®'It... 13. Glasba po željah - 18.30 K|a'!vpr virski koncert Gabrijela Dev£1 taka - 21. Literarna ura. ' PONEDELJEK: 18.15 Beethoven' Koncert št. 5. - 19. Iz filmske?» ( sveta - 21. Slovenski zbori •% kvarteti - 22.30 Beethoven- Sin1'!;' fonija št. 4. TOREK: 13. Glasba po željah'OD« 19. Mamica Pripoveduje - dn Aktualnosti - 21. Koncert megejzk .m n; d vi tisk 'son I iz zosopra-nistke Justine Vugove T“ 21.30 Axel Mundthe: «San MicheTttls roman v NAŠ DOPISNIK IZ SALEZA SE OGLASA Hvaležnost vaščanov do sedanje občinske uprave Kot po vseh vaseh naše občine tako je tudi v naši vasi mnogo bolj živahno, odkai smo dobili električno razsvetljavo. Danes se sliši že več radijskih sprejemnikov, o katerih do nedavnega ni bilo niti sluha. Tudi gospodinje so zelo zadovoljne. In zakaj bi ne bile; saj jim je elektrika prihranila mnogo sitnosti, ki so jih imele s starimi petrolejkami. Marsikatera izmed njih pravi, ako bi sedanja občinska uprava nič drugega ne bila naredila, da bi bilo že to zelo mnogo. Ti spontani izrazi zadovoljstva in hvaležnosti do sedanje občinske uprave popolnoma pobijajo vse zlonamerno pisanje nasprotnih časopisov. Velika večina vaščanov se zaveda dejstva, da se ljudje okoli omenjenih časopisov poskušajo dvigniti iz mla-kuže, v katero so bili pahnjeni na zadnjih volitvah. V Saležu je bila ta teden trgatev. Kljub veliki suši, ki je uniči- POSLEDICE PRISTRANSKE POLITIKE DO SLOVENSKE ŠOLE Stanje slovenskih vrtcev Dacies je spričo dejanskega položaja na slovenski šoli popolnoma jasno, da ni eno izmed glavnih vprašanj slovenske šole, slovenska univerza, srednje ali strokovne šole, marveč da začne slovenska šolska politika na STO z vprašanjem slovenskih otroških vrtcev, kajti prav od tega ali bomo imeli v vrtcih- dovolj otrok je odvisno, ali bo tudi na ostalih šolah dovolj slovenskega naraščaja ali ne. Prav zaradi pristranske politike do slovenske šole nam je popolnoma jasno, zakaj pristojne < blasti in še posebej VU, ki nosi pri tem glavno odgovornost, nočejo odpreti slovenskih vrtcev povsod tam, kjer jih še ni in kjer so dani za to vsi pogoji. Tako so n. pr. oblasti postavile za slovenske vrtce posebne omejitve in se zahteva z,a vpis v vrtec 25 otrok, dočim za italijanski vrtec ta omejitev ne velja. V Kolo-nji pa, kjer je bilo lansko leto] celo 37 otro-k, ki bi prišli v poštev za slovenski vrtec, so se pristojne oblasti in zlasti tržaška občina izgovarjale, da ni prostora, kljub temu da so sedaj na Kolonji 4 šolska poslopja in da vozijo italijanske šolske latolasti italijanske otroke z avtobusom iz mesta, samo da bi imeli izgovor, da za tamkajšnje slovenske otroke ni prostora. Prav tako čaka na otvoritev vrtca na Proseku okoli 120 otrok, ki se potikajo po cesti in so se spričo velike nevarnosti, ker se križata na Proseku dve glavni cesti, zgodile že večkrat nesreče in je treba pripisati zgolj le slučaju, da ni prišlo še do smrtne nesreče. Ob tej priliki moramo še prav posebej poudariti, da leži velika krivda, da še ni otroškega vrtca na Proseku na Višjem šolskem nadzomištvu, ker je le-to poslalo predčasno prof. privoljenje, da se lahko v šolsko poslopje vselita dve stranki, dočim za slovenske otroke za otroški vrtec pa ni bilo v šolskem poslopju nikoli prostora. Ugotoviti moramo, da je VU vrgla naše prosvetno društvo na Proseku na cesto le z izgovorom, da rabijo prostore za otroški vrtec, ker se je hotela udariti prosvetno delo in s tem vse demokratično prebivalstvo, kajti vrtca na Proseku še ni Ln ga niti tako kmalu ne bo, če ne bodo pristojne oblasti pokazale več dobre volje. Na otvoritev slovenskega otroškega vrtca pa čakajo naši otroci še v Podlonjerju, v Zavij ah, v Rocolu, v Gropadi-Padričah, in na Kolonkovcu in se tudi v teh primerih, ki so prav gotovo za nas vse velike važnosti, oblasti izgovarjajo, da ni sredstev in prostorov na razpolago. Mi smo že večkrat poudarili, da zahtevamo otvoritev slovenskega vrtca tudi v ul. Donadoni in v ul. S. Francesco, toda pristojne oblasti se izgovarjajo, ker se dobro za veda j o pomena teh slovenskih vrtcev v središču mesta, češ da v ul. Donadoni ni prostorov, kljub temu da prostori so in bi tudi ustrezali našim potrebam, dočim se pa sklicujejo v ul. S. Francesco, kjer ne morejo zanikati prostorov, da ni fondov na razpolago. Pri Sv. Ani pa so slovenskemu vrtcu porinili nož v hrbet prav titofašisti in je dar nes ostal praktično v tem vrtcu ie en učenec, ker so titofašisti z raznimi obljubami in podporami, ki jih dajajo ljudem, če bodo vpisali otroke v njihov vrtec, razbili slovenski vrtec pri Sv. Ani, ki so ga oblasti vzdrževale iz javnih sredstev. Pri Sv. Ivanu krožijo v zadnjem času med slovenskimi materami razne vesti, ki prihajajo iz italijanskih šovinističnih krogov, da ne bo slovenske šole niti vrtca. Pri tem se je celo izpozabila neka uradna oseba s strani italijanskega didaktičnega ravnateljstva, ki je širila te novice okoli. S SVOJIM MOLKOM LIPARJI potrjujejo “etnični črti Zadnja številka «Demokracije» piše v zaključku svojega članka, v katerem daje «nasvete» De Ga-speriju, takole: «Nova Evropa zahteva mož smelega duha, širokih obzorij in nadpovprečne, splošno evrooske državniške daljnovidnosti. Glede tega se pa že jasno oblikujejo bodoče naloge Trsta, ki ne bodo italijanskega, temveč evropskega značaja». V imenu SHPZ pozivamo vse zavedne slovenske matere pri Sv. Ivanu, naj storijo svojo dolžnost ter naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo! Strinjamo se, da naloge Trsta niso in ne morejo biti italijanskega značaja, marveč evropskega ali vsaj srednjevropskega značaja. Ne strinjamo pa se z gospodi, ki vodijo takozvano slovensko narodno listo, ker vemo, da ne mislijo na «bodoče naloge» Trsta v okviru evropskega gospodarstva in trgovine, marveč na «bodoče naloge» v okviru ameriškega, ,odn. atlantskega vojnega stroja, ki naj bi začel pohod proti Vzhodu za «blagor» vseh tistih ljudi, ki upajo, da bi v tem primeru izšli iz «nadpovprečnosti» in napravili kariero ameriških gauleiterjev po zasedeni Evropi. Zakaj ne verjamemo ljudem okrog «Demokracije», ko «verujejo» v «evropsko bodočnost» Trsta? Zato ker je njihova «evropska bodočnost» za naše mesto popolnoma nasprotna tržaškim interesom. Ta «bodočnost» je poveza- na le z zmago «atomske demokracije», ki ne more priti do veljave na miroljuben način. Ljudje okrog «Demokracije» verujejo v «evropsko bodočnost» Trsta, ker predvsem «verujejo» v silo ameriških bajonetov in ameriških bombnikov. Ne «verujejo» pa v tisto resnično evropsko bodočnost Trsta, ki pomenja mirno sodelovanje in tekmovanje med Vzhodom in Zahodom, med socialističnim in kapitalističnim svetom. Prav zato gospodje okrog «Demokracije» ne protestirajo proti Titovim nakanam na škodo Tržaškega ozemlja. Oni pravijo, da «ne verujejo», da bi jugoslovanski državniki prepustili kakršen koli del Tržaškega ozemlja Italiji, češ da bi to privedlo do ostrega odpora v notranjosti dežele in da bi se morali zagovarjati pred zgodovino. Ali so pisci «Demokracije» tako predpotopno naivni, da mislijo, da Tita in hrd hrd kaj briga ljudsko mnenje in zgodovina? Ali pa so postali prav tako kot Babič, ki je u par mesecih prejel že drugo klofuto od svojih gospodarjev in kolegov? Saj je tudi Babič trdil v svojem glasilu, da Tito ni hotel reči «Italijani lahko dobe Trst» in da Kardelj tega ni potrdil. Potem pa mu jo je Beograd zaso- lil in dejal, da Babič predstavlja samega sebe in da njegove besede ne vežejo barantaških rok beograjskih trinogov. Jasno je, da tudi «liparji» ne morejo iti preko ukazov svojih gospodarjev. Ne morejo reči, da se ne strinjajo z barantanjem, ki ga organizirajo v prav nosilci a-tomske «svobode in kulture», s katerimi so v najboljših hierarhičnih odnosih. Kako bi mogli voditelji «lipe» reči ne! Trumanu in Attleeju in protestirati proti barantanju ter zahtevati proti vsem imperialističnim nakanam izvedbo določb mirovne pogodbe glede STO? To bi bilo pač proti «evropski bodočnosti Trsta» v imperialističnem smislu, bi bilo proti «bodočnosti» Trsta kot strateško oporišče za Tita, bi bilo proti «bodočnosti» našega mesta kot anglo-ameriška kolonija. Zato ne bodo nikoli zahtevali Svobodnega tržaškega ozemlja, ne bodo nikoli razkrinkali pred svojimi ljudmi stališče razbojnika Tita, ne bodo nikoli vsaj po teni vprašanju mobilizirali svojih ljudi proti Anglo-amerikancem. Bodo pač vedno «za bodočnost Trsta» v okviru «atomske vojne». Kar pomeni biti proti STO, s sovražniki STO, za uničenje prebivalstva STO. la skoraj vse ostale kmečke pridelke, bomo imeli mnogo vina. Žalostno je dejstvo, da našemu teranu zelo škoduje tuja konkurenca. Tukajšnje višje oblasti bi morale zaščititi najprej domač pridelek, ki je osnovne gospodarske važnosti za kraškega kmetiča. 2. t. m. so v našo vas prizežali 4 mladeniči iz okolice Komna in se javili tukajšnji policiji. To sicer ni prvi primer. Izjavili so, da niso mogli še nadalje prenašati bede in terorja, ki vlada onkraj meje. Povedali so tudi, da največ mladeničev zbeži v tujno zato, ker nočejo v titovsko vojsko. Prav tako bi se godilo po naših vaseh, ako bi uspelo Titu in De Gasperiju, ki barantata po navodilih njunih gospodarjev za STO in zlasti za naše slovenske vasi. To se ne bo zgodilo, zato ker barantanju nasprotuje vse ljudstvo. To dokazuje tudi s podpisi, s katerimi zahteva uvelja- vitev mirovne pogodbe in imenovanje guvernerja. Upravičen protest SHPZ Vodstvo Radija Trst II. proti željam poslušalcev Ob priliki razvitja zastave je SHPZ zaprosila vodstvo Radija Trst II; naj bi dalo na razpolago kratko oddajo za predvečer slavnosti. V načrtu je bil kratek govor o delu SHPZ med Slovenci in zgodovinski opis od ustanovitve pa do današnjih dni. Razen tega bi nastopil eventualno še pevski zbor in recitacija. Vodstvo Trst II. pa je prošnjo gladko odbilo z izgovorom, da ne more sprejeti sporeda, ker ne odgovarja njihovemu programskemu okviru. K tej samovoljni in nedemokratični zavrnitvi upravičene prošnje, dviga SHPZ tem potom svoj ogorčen protest, ki je obenem odraz ogorčenja vseh slovenskih prosvetnih društev in tiso-čev članov. Protestu se pridružujemo tudi mi in z nami vse pošteno slovensko javno mnenje, ki smatra to dejanje vodstva Radija Trst II. kot pristransko in docela samovoljno, ker ne upošteva želja in zahtev večine slovenskih poslušalcev. le», dramatiziran Ijevanjih. SREDA: 13. Popoldansgi cert - 19. Zdravniški vedež - -Sola in vzgoja - 21. Vokalni kvafJOm tet - 22. Čajkovski: Simfonij3^ št. 6. i vi‘ j L nad3'toSk 2k0°Ìoe ifvk'tOr ČETRTEK: 13. Pevski duet harmonika - 19. Slovenščina „ Slovence - 21. Radijski oder ' 'Use Ladislav Fodor: Poljub pred oge''jaj( dalom, nato Priljubljene mel»!,/ di je. 1,1 PETEK: 13. Glasba po željah 'Lnšr 19. Pogovor z ženo - 20.30 Tržas» »sta kulturni razgledi - 21.30 AXpl»rm Mundthe «San Michele», drama1 ziran roman v nadaljevanjih, i H '8a Ob 23.obletnici poroke Ivanke in Emila Furlan jima iskreno čestitata hčerki ADELIJA in BI AN K A MARIJA, ki želita svojim staršem še mnogo let srečnega in zadovoljnega življenja- ftovi ^ Z! 'M a ha •ved bizv £na 1 vei %is ; n: Jani Ti ZA TISK I2*> VOLILM SKlAfl J Tovariši in simpatizerji A’ luvdiiai m simpatizerji .-rti u GAT-a 11.500; Žnideršič MilKa 'Jisili Sušmel Magdalena, iz lastnih K.k ): sekcija Barkovlje 31 bud 3.900; sekcija Greta 8.330: sekcija Cur'^',' se ob priliki rojstnega dneva t°v,Lfij'avi Vidalija 2000: sekcija Sked®jJÌ 14.870: sekcija Magdalena tov. Valente 1000; sekcija Pečana 7500: tovariši sekcije 500, variši in simpatizerji sekcije , nan- osi Ijet (3. zbirka) 14.952 po naSL,.^ 1 nji razdelitvi! celica Pisoni ‘Vi-jnj; celica VOM 3200. med člani. Sf.ii W,,. cije 252. tovariši in simpatj?® ji arisi ... pre «Pečarju» 4500, tovariši simpatizerji iz Saleža 13.200, : Vfeb tov. Brezavšek 950, celica MaLj ' ie nuzzi (tov. Riker) 1500, Gerfljj]al£lh ' lic® M Barriera ^7.775^ za_ c^o0. blier cita «Passionaria» tov. Pavan in Pančič 1500, Celica 'elica K't'roflim, 10.125; celica Derosa 2400, EngIe.,..*. Rosa 300, sekcija Sv. Vid (6. zPAdr«» u j >Ka ka), za celico' Capajev Marlj^.*Sti 1000, za celico Duše DipieroL, sip 500, Lanza Emani 700, l.j.l mar Josip 1000, za celico "a, nov tov. Brazzati 1030, tov. SP".,,.; Marija nabrala 1000, Arzenal 'L- ^ varisi iz tajništva) 7010, tov. ,V lezničar 1000: sekcija T01? cChi;r tov. Grandis za celico Tede^.«. ^ 4000; tovariši cel. Valdemarln jL.l cel. Luttman (tov Berrhielh .v , rio) cel. Luttman (tov Berchielli 1 j;- 1000: cel. Dornig MU i 4140; c:„ ^ cija Sv. Jakob 27.160 po edbi: ce' ~~ ' cel. razpore cel. Blazina 41401 ohf 500; cel. Blazina 500; člani 1 riiloni 100: Gulič. t 100; Radin ......... N. 160; Coloni 100; Gulič. Jqc; , Storelli 100: Millo 10Ó; Biloti LfiLi Giacomini 100; Sacle 100! OL,-IJas, 100: Jermaais 100: Croci lOOj. sperini Amelija 500. Tov. Kis'!| in z Opčin 1000; Cok 1000; Kr0B()f! », . tin 500; Vremec 500: Daniel ,jii( ir Guštin 500: Žagar 500; Hro&a tov 200; Ušaj 200; Daneu 500; Mala‘ . 500; Fabčič 100. seLSa Tovariši iz Modene, ki udeležili praznika demokrat1, -a Krp ga tiska v Miljah so nabran , naš tisk 4.080 lir. i(|0jir ' Zorzet G. 500: Stibelj SvorC »,U-Leschiutta 100: Fermo 100: 1 p P°dn masin 100; Stella 100; _ K^Opj,;- 200; Panzacchi F. 500; celica * p. ,. sionaria» (Barriera) 870; G-ij6!0’ c 10.000. Druga zbirka "sei Skoljeta 18.685; člani sekciPČ,rf . „ komiteja 500, tovariši pri h herju» 3.400. Naslednji s« L‘ *k celice Martiri iz M. d^zeglojir 'iieg, nabrali: tov. Jerman 1000; ce:\jni nini 600: Jug L. 1000; ženska n , “A lica 700: tov. Trojer med “e to'; e l pri podjetju Boldrin 800, ^0, . Bencina in družina Godina L lir Nfdut)( za cel. Haas sta nabrala tov- jii ■- "’snovitz lir l-0®1 OM nabrano m® tov. Stradiot d‘ kcija Tomažič: Piech iz celice Tedeschi n‘Ve'1 " Sir'1 'Hi berti in Visnovitz 765. Celica VOM nabrano mf variši 1550: tov. Stradiot n tud ^ la 6820. 2500; tov. Grandis 3.500: tov. R|c0 1||| iz celice Lutmann 1000: c ih Sornig 500; celica Castagna^ m. Višini 500. Sekcija TomazlC lir. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biag1' Založništvo «DELA» \i s., ,ond0 .il „11 .'to t Tiska tip. Adriatica, Rism1 Dovoljenje AIS iSj "i in Vdova in svojci AMO.VA rAIlA**1 “o t 'h , 2''TO četrtek t| ki je preminul v četn^ju' sept. t. 1. se toplo zal’TV„hr®' jejo civilni policiji >z '^u v’)t| ( žicie ter njenemu vodsL' vsf'\0 Trstu kakor tudi godbi kar so napravili za j> ] dragega pokojnika. Z'3hs0 sS3 jejo se obenem vsem, ki spremenili na njegovi poti. d !$ V («i 4 *>> t