Zloraba veličine je, če moč se loči od vesti. (Shakespeare).
Uredniitvo in uprava: Maribor, Kopallika ul. < ■ Tol. 25-07 - Izhaja v»ako robot o Volja letno Sl din, pollotno 18 din, četrtletno 9 din, za Inozamitvo letno 80 din Rokoplil se na vračajo - Poit čok. rad. 11.787 Mariborsko tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku
Cena VSO din
Na ogled brezplačno!
Obdržite!
Zdaj pošiljamo na ogled nadaljnjim novim naslovnikom po pet zapored-" * h številk (štev. 23110. VI.—27. 8. Vil. 1939), št. 26. od 1. julija s položnico. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje šte■ vilke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to -je naj-manj za 3 mesece din 9'— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« n a j gre iz rok v roke med prijatelje! Cenj. zaupnike prosimo za sodelovanje!
Uprava »EDINOSTI«
Vidov dan
praznik narodnega odpora in narodne skupnosti____________
Menda ga ni naroda, čigar zgodovina bi bila polna samih zmag in samega sonca. človeška zgodovina je napisana s krvjo in solzami tlačenih in preganjanih milijonov. Tudi ni nič čudnega, če se narodi svojih najtežjih preizkušenj spominjajo, toda proglasiti spomin svojega najtežjega poraza kot narodni praznik in vztrajati več kakor pol tisočletja — to so znali samo Srbi.
Treba je namreč vedeti, da Vidov dan
med Srbi ni tak »zapovedan praznik« z _ obvezno šolsko udeležbo, kakor smo jih Maribor, Kopališka ulica	vajeni	na pr. Slovenci, ko so nam še
satMMMMmMMMHin drugi merili praznike in delavnike, ampak je to resničen narodni praznik, praznik srbskih kmetov in delavcev, prav tako kakor praznik srbske gospode. In čeprav danes vemo, da srbski kmet v času visokega fevdalizma gotovo ni imel para-
25 let je že od takrat...
V	času, ko se lahko vsak trenutek utrga tista tenka nit srečnih naključij, na katero je pripet mir v Evropi, se naša misel znova in znova zateka v tiste dni, ko se je s streli v Sarajevu sprožil plaz, ki je pokopal pod seboj na milijone življenj. S strahom in upanjem primerjamo današnji mrzlični čas s tedanjim, presojamo možnosti miru in vojne, tehtamo razmerje med silami in čakamo.
Pred 25 leti je padel kot žrtev — bolj svoje trme in želje po prestižu do dna kompromitirane monarhije kakor pa po rajajoče se revolucionarne narodne zavest: in samozavesti — neznaten in povpre čen mož, kakršnih je vladalo dotlej že na tisoče v Evropi in od katerih dobrega ali siabega razpoloženja, samovolje ali popustljivosti je bila v preveliki meri odvisna usoda in blaginja narodov in ljudstev. Za' življenje takega moža, ki je bil dolo čen, da z »ljudomilimi refoi urami« ali : »večstoletno svetlo tradicijo« tudi proti volji tistih, ki se jih to tiče »osreči svoje dobre podanike«, so morali žrtvovati svo ja življenja milijoni ljudi. Med remi, ki so šli na morišče bodisi slepo in brez premisleka, ker so bili vajeni, da se pokoro, bodisi zaslepljeni oo visoko donečih frazah tistih, ki so ostali doma, ali pa tudi taki, ki so se šli borit v trdni veri, da je tozadnjič v zgodovini človeštva, med vsemi temi je bilo nešteto umetnikov, ki bi ^ogatili človeštvo z neslutenimi zakladi duha, in na stotine znanstvenikov, ki bi privedli človeštvo za nov korak bliže luči. Se nikoli ni bilo nobeno življenje tako °rago poplačano.
Seveda pa bi bila krivica pripisovati vso krivdo le posameznim redkim več ali manj nesposob. ljudem. Ti ljudje so mo-rali po strahotni nujnosti svoje vzgoje in svojega okolja ravnati tako, kakor so ravnali. Končno so bili samo orodje, samo izvršitelji tistih skritih in nikoli povsem očitih sil, ki odločajo nekje daleč *a odrom zgodovine o usodi narodov. Krivda je v prilikah, ki dajejo nekaterim Posameznikom, ki se ne zavedajo odgovornosti, možnost, da ravnajo kakor jim iiarekuje trenutek, in da je od teh trenutkov odvisna usoda tolikih ljudi.
25 let je že od takrat. Čeprav se je zem-opisna karte Evrope zelo izpremenila, so ostale fronte nasprotujočih si sil tako rekoč iste. Na eni strani še vedno Anglija, rrancija in Rusija (ki je gotovo kljub še ‘opodpis. paktu lahko štejemo sem), na £rugi strani pa Nemčija, ki si je priključila skoro tretjino Avstro-Ogrske- in Ita-!,K ki je prešla v nov tabor. Odpad Ita-hje pa bi na »demokratski« strani korn-Pfizirala Turčija in Poljska ter nevtralno '>t drugih narodov, ki so morali pred 25 leti kot nekaki vazali s centralnimi silami. Tudi splošne prilike v Evropi se niso preveč izpremenile. Tudi danes je prav tako k?1:or pred 25 leti odločitev o miru in vojni v eni roki.
I« tak čas, ko se Izpreminja politično hc.3 sveta kar čez noč, in ko je mir odvisen manj od etičnih zahtev kakor od volje !.n odločnosti posameznikov, malim dr-šavam ni bil in tudi danes ni naklonjen, •e"n moramo dobro zavedati. Prav tako pa ne smemo pozabiti, da je taka
diža na zemlji, kakor tudi, da novi gospodarji niso bili vedno krvoločnejši in trši od starih, vendar je srbski kmet kaj kmalu pozabil na vse grenko in težko, kar ga je težilo v času njegove narodne svobode in je s hrepenenjem čakal na dan, ko se je lahko otresel tujih gospodarjev. Misel skrajnega odpora, ki se ni dala podkupiti po nikakem izboljšanju socialnega položa ja, je krepila njihovo samozavest, dokler ni privedla do zmage.
Tudi Slovenci smo doživeli svoje Kosovo. Nič manj junaško in nič manj pomembno. Tudi naši kmetje so krvaveli za svojo misel, ki je bila prav tako ponosna, kakor misel srbskih kmetov. Da je ta misel, spomin na poraz kmečkih čet, med našim narodom še živa, nam pričajo besede prebujajoče se kmetske mladine. Tudi ona bo še doživela svoje vstaje-
nje, treba je le, da nas vse prevzame živa vera in žilavost, ki je prinesla Srbom in tudi vsem nam vstajenje in osvobojenje.
Ni čuda, da so si izbrali prav Vidov dan kot datum prve ustave osvobojene Jugoslavije. Misel o svobodi, ki nam je prinesla Jugoslavijo, naj bi nam prinesla tudi osnove svobodnega sožitja. Ne imelo bi danes smisla raziskovati, zakaj se je vsa stvar takrat tako žalostno izjalovila in zakaj se je prav tedaj zasekal klin med Hrvate in Srbe. Mi si danes ne moremo ničesar bolj želeti, kakor da doživimo prav kmalu nov Vidov dan, ki bo nas vse zopet združil in potem tudi Slovencem omogočil, da povežemo vse jugoslovansko delovno ljudstvo v borbi za isto misel, za katero so umirali naši uporniški dedje.	J. M.
Življensko vprašanje
kmetske mladine
3osip Udovič
V	časopisju večkrat beremo, kako pišejo nekateri ljudje o begu krpetske mladine s podeželja v mesto. Toda ti ljudje ne pozeajo življenja na vasi, ker drugače ne bi mogli pisati, da kmetska mladina noče živeti na deželi in da sili v mesta in tovarne radi udobnejšega življenja. Ne hrepenenje in želja po udobnejšem življenju. Obupne življenjske razmere jo silijo, da odhaja z doma.
Slovenska kmetska zemlja je razdeljena na številna mala posestva; samih posestev, ki ne presegajo 5 ha je skoraj polovico. Ta večinski del posestev ne more preživljati vseh onih, ki se na njem rode; prav tako ali malo boljše je s posestvi od 5—15 ha. Tudi ta posestva, ki zahtevajo za obdelovanje mnogo truda in žrtev, ne dajo vsem, ki delajo in garajo, dovolj kruha, da o plačilu za delo niti ne govorimo. Posestev preko 15 ha pa je na slovenski zemlji malo. Ogromna večina slovenske kmetske mladine živi na malih posestvih, kjer se ne pridela dovolj kruha za številne družine in kjer ni potrebnih dohodkov za nabavo najpotrebnejših živ-ijenjskih potrebščin, življenje te kmetske mladine pozna le delo in je razumljivo, da je ta mladina često telesno zaostala in podvržena raznim boleznim. Dalje moramo upoštevati na podeželju živeče obrtnike, katerih večina poseduje nekaj zemlje, vendar premalo, da bi pridelali zase dovolj. Prav tako kot kmetska mladina je tudi obrtniška mladina prisiljena oditi v svet, da se izuči doma ali v mestu obrti.
Mišljenje, da bi lahko ostala pretežna večina kmetske mladine na rodni grudi, je zgrešeno; kajti doma nima in si ne more priboriti možnosti za najpreprostejše življenje.
Večina podeželske mladine je doma sa-
mo toliko časa, dokler je za težja dela še prešibka, čim pa postane za delo dovolj močna, takoj išče zaslužka drugod. To je razumljivo; nihče ne more zahtevati, da bi kmetska mladina delala na domači, grudi, ki ji ne more nuditi niti kruha, da o drugem ne govorim. Pomisliti moramo, da dorasel 20-letni kmetski fant ali dekle ne bo mogel ostati vedno doma, ker ga bo sila prej ali slej pognala v svet iskat kruha. Vsak bo skušal oditi čimprej, ker mora biti doma prostora za ostalih 5 ali morda celo 10 članov družine, ki tudi hočejo živeti in imajo pravico do življenja, pa vedo tudi, da jih čaka enaka usoda.
V	svetovni vojni je bil prirastek prebivalstva majhen. Takoj po vojni so poroke presegle običajno stopnjo; s povečanjem porok so se znatno dvignila rojstva, kar ima za posledico, da dotok kmetske mladine v mestu stalno raste. K temu bodo mnogo pripomogle še slabe gospodarske razmere.
Težko je vprašanje, kako dati tej kmetski mladini človeka vredno življenje. Gotovo je, da tega povečanega dotoka dežele mesta in tovarne v sedanjih razmerah ne bodo mogle sprejeti, da bi se delovne razmere zboljšale, pa tudi ne kaže; izseljevanje pa je onemogočeno.
Skrb za bodočnost sili kmetsko mladino k razmišljanju, življenjska borba se bo še poostrila in kmetska mladina bo morala iti s trebuhom za kruhom. Postavljena bo pred težko življenjsko preizkušnjo. Prernagati in pretolči se bo morala sama, združena z zapostavljenim delavskim slojem.
Zato ni to beg z dežele, ampak borba za življenje, do katerega ima tudi kmetska mladina pravico!
Klic s podeželja
Zadnji čas smo priče neprestanih vremenskih nezgod, ki obiskujejo naše podeželje, uničujejo kmetijske kulture — edino upanje našega kmeta in delavca, katerih usoda je najtesneje zvezana s tem, kar si pridobita iz zemlje z znojem in žulji. Pa tudi od kmeta in delavca odvisni sloji bodo prizadeti radi pešanja živ-ljenskega dotoka vsled pomanjkanja potrebnih živil,' katerih cene bodo spet poskočile. Tako so prizadeti po vremenskih katastrofah vsi sloji našega naroda.
Pomagajte po povod* nji in toči prizadetemu prebivalstvu
Ob času preživljanja teh preizkušenj, ko nas je šiba tako udarila, je mogoče po mnogih krajih še edino upanje in to v pomoč od strani banovine in države, kajti brez te bi zadela naše prizadeto prebivalstvo nepopisna beda, z njo nezadovoljstvo in gospodarsko kulturno in celo narodnostno hiranje. Naš ubogi podeželan, ki mu je že trikrat uničila povoden polja in travnike, njegovo zemljo popolnoma zamočvirila in ga privedla v brezupen položaj, se z žalostjo ozira po uni-
doba le prehodna in da mora prav takoj dobo moramo biti pripravljeni, da zopet kakor pred 25 leti slediti nova, v kateri | ne bo preteklo toliko krvi zaman, se gradi nov, pravičnejši red. In na to1	jad.
čenih kulturah in išče novih možnosti, da bi škodo nekako izenačil z drugimi pridobitvami. Samo denarna pomoč bi le začasno ublažila socialno in gospodarsko stisko, a nevarnost poplav bi ostala še naprej in zopet bi obiskovale ogrožene kraje slične katastrofe. Zato naj se neha odlašanje pri izvedbi regulacije naših rek in potokov. Država naj bi čimprej začela ta dela, da se obvarujejo prizadeti nadal-njih sličnih ali še občutnejših udarcev vsled poplav. Ni samo v interesu sedaj živečega prebivalstva v ogroženih krajih, ampak tembolj bodočega kmečkega rodu, ko bi utegnila postati polja vsled neprestanih poplav popolnoma zamočvirjena in bi bila uničena plodnost zemlje, ali bi s tem ne trpel tudi dotok javnih dajatev? Socialne razmere našega podeželja dovolj nazorno kažejo potrebo izvedbe re gulacijskih del. Po povodnji prizadetemu prebivalstvu naj se da dela in zaslužka pri regulaciji in s tem se bo nudila našemu podeželanu dvojna korist, ki bi bila najumestnejše zagotovilo zadovoljivega bodočega življenja.
Cenilne komisije so ugotavljale milijon sko škodo, ki jo je povzročila toča z uničenjem poljskih kultur in itak slabo obetajočim sadjem. Mnogih, zlasti viničarskih družin se polašča neznosen obup, ker so izpostavljene na milost in nemilost lakoti, ker jim je toča uničila ječmen nad 80%, s čimer je uničen njih vsakdanji kruh. Prizadetim posestnikom se obljubljajo odpisi davka, a revnim viničarskim družinam, ki teh olajšav ne posedujejo zopet ne bo dana potrebna pomoč.
Apeliramo na merodajne. činitelje, da se prizadetim priskoči materialno na pomoč, ali da se jim pomaga z živili. Tukaj je treba predvsem upoštevati socialno naj slabše stoječe družine v večji meri nego one, ki socialno niso tako občutno prizadete. Našemu podeželju je treba nuditi življenjsko uteho, da bo ljudstvo zadovoljno in veselo potrebne pomoči ob usodnem casu, ko je njega živelj najbolj razrahljan in da bo tako preneslo preizkušnje in težave. Kakor država in banovina, tako bi naj nase se doslej neprizadeto po-deželsko zaledje pristopilo k akciji za pomoč po toči in poplavah prizadetem prebivalstvu z zbiranjem denarnih in živilskih prispevkov, da se s tem pomaga prizadetemu ljudstvu, ki bo rado prejeto pomoč ob morebitni potrebi darovalcem vračalo..	Rajh	Jože
Uredništvo in uprava »Edinosti« sporočata svojim čitateljem in naročnikom, da je morala pričujoča številka radi teh-nihčnih ovir (dva praznika) iziti v omejenem obsegu. Zato pa bo prihodnja številka za toliko obsežnejša. Poleg tega naznanjamo, da bo po nekaj tednih izhajala „Edinost” en dan preje in jo bodo mogli naši čitatelji tudi v najoddaljenejših krajih dobiti pravočasno.
7 dni
Komacih vesti
Minister dr. Mehmed Spalio je nenadoma umrl na srčni kapi.
fr 27. junija je bilo 10 let po smrti dr. Gregorja žerjava. Poseben sloves in častno mesto v naši zgodovini si je pridobil kot tajnik jugoslovanskega kluba na Dunaju. Rojen v Ložu na Notranjskem, je študiral pravo na Dunaju, živel v Trstu, bil tudi v avstrijski koncentraciji in igral po prevratu v Sloveniji zelo pomembno vlogo.
fr 50 milijonov dinarjev škode so po
najnovejših ugotovitvah povzročile Sloveniji vremenske ujme. Trikrat zaporedoma smo imeli ogromne poplave, hudourniki so trgali pobočja in odnašali zemljo, trgali so ceste in odnašali mostove in brvi. Država in banovina bosta morali hitro priskočiti na pomoč, ker preti v raznih, najbolj prizadetih krajih kmetom lakota.
* Na gimnaziji v Murski Soboti, ki je bila ustanovljena pred 20 leti, je bila te dni končana matura, prva po desetih letih in sploh tretja, odkar obstaja zavod.
fr Promoviral je za doktorja filozofije na ljubljanski univerzi režiser tamošnjega gledališča in znani slovenski pisatelj Bratko Kreft, ki je doma iz okolice Sv. Ju rija ob Ščavnici.
fr Z letalsko družbo »Aeroput«, ki vzdržuje letalski obrat na naših progah, je vlad a sedaj sklenila pogodbo, po kateri se morajo letala in material nabavljati le v tuzemstvu, v inozemstvu pa le takrat, kadar dotičnih predmetov ni na razpolago doma ali ne v odgovarjajoči kvaliteti. Vse, kar potrebuje družba za obratovanje, se uvaža v državo brez carine in drugih uvoznih dajatev. Nameščenci smejo biti le rojeni tuzemci, kar je vsekakor toplo pozdraviti. Država daje družbi brezplačno na razpolago svoja letališča in vse potrebne naprave. Razen tega dovoljuje tudi stalno subvencijo.
fr Mestna občina celjska bo zgradila pri mestnem zavetišču v Medlogu sadno sušilnico in jo oddala Sadjarskemu društvu v porabo. Občina bo elekrificirala sosednje kraje Polule, Tremerje in Košnico. Nabavljen bo še en škropilni avtomobil za ceno 220.000 dinarjev, potem en tovor ni avto in en stroj za asfaltiranje, kakor ga že ima mesto Maribor.
fr še vedno vremenske ujme. Letošnje poletje se vreme kar ne more ustaliti, še vedno prihajajo iz raznih krajev Jugoslavije vesti o velikih nevihtah, poplavah itd.
V	Bosni se je na nekaterih krajih utrgal oblak in vse poplavil. Tam je tudi pokvarjena železniška proga, škodo cenijo na mnogo milijonov. Noč strahote je bila sredi prejšnjega tedna na Češkem in Morav-; skem, kjer je utonilo ali bilo ubitih kakih 25 ljudi. Strela je ubila več ljudi, ko je udarila v hiše.
fr Tujska sezona je bila lani v Jugoslaviji ugodna .čeprav so zunanjepolitični dogodki v vropi tujski promet zelo ovirali. Po uradnih podatkih je posetilo razne kraje vsega skupaj 1,007.001 tujcev, od teh 719.610 domačih in 287.391 ino-zemcev. Skupaj so tujci prenočili 5,479.461 krat. Na Slovenijo je odpadla dobra petina, in sicer 197.793 tujcev, od teh 60.410 inozemcev. Nočnin je bilo 1,067.162. V primeri z letom 1937. se je število tujcev v Sloveniji povečalo za 3.2°/o, število nočnin pa za 7°/o. Iz tega se vidi, da turisti ostajajo pri nas delj časa. Število inozemcev je nekoliko nazadovalo, zlasti vsled združenja Avstrije z Nemčijo in vsled homatij na češko-Siovaškem. Po vsej državi so tujci lani izdali nad eno milijardo din in odpade od te čedne vsote na Slovenijo nad 200 milijonov dinarjev. Vidimo torej, da je tujski promet ena najvažnejših panog narodnega gospodarstva. Zato je tudi skrajni čas, da tudi pri nas država in samouprave z vsemi silami podpirajo razvoj tujskega prometa, saj ima-ja tudi ti .initelji v obliki davščin, taks, večjega prometa na železnicah, pošti, telefonu, brzojavu itd. precejšen gmotni dobiček.
fr Državne železnice naj v Jugoslaviji
nabavljajo material v čim večji meri doma, da se dvigne domača proizvodnja. Zato je naša železna industrija zainteresirala generalno ravnateljstvo državnih železnic, naj skliče posebno konferenco, na kateri bi predstavniki naše težke industrije povedali, kaj vse lahko dobavljajo za obnovo železnic in voznega parka. Sestavi naj se sporazumno načrt, da sc vidi kaj se lahko nabavi doma in kaj bo treba uvoziti iz inozemstva.
Tlakovanje ceste v Gornji Radgoni. Banska uprava razpisuje licitacijo za tlakovanje ceste v Gornji Radgoni, in sicer od železniške postaje do carinarnice, ozir. do državnega mostu preko Mure. Stroški bodo znašali 900.000 din. Razpisana je tudi tretja licitacija za oddajo regulacij skih del na Muri, ki bodo stala 866.500 dinarjev.
Vojna na mongolsko-mandžurski meji ?
Med tem, ko razburjajo Evropejce najrazličnejša vprašanja, ki se tičejo Balkana, Baltika ali angleških koncesij v Tiencinu, je prišlo na mongolsko-mand-žurski meji do hudih bojev, v katerih je sodelovalo več sto letal.
Prva poročila o teh spopadih so prinesli Japonci, ki so govorili o neštevilnih sovjetsko-mongolskih žrtvah ih o le neznatnih japonskih izgubah, ki prav za prav sploh niso omembe vredne. Ta poročila so bila tako nerodno sestavljena, da je mogel vsakdo že na prvi pogled spoznati njih Iažnjivost. Danes so pred nami že tudi ruska poročila, ki ne govorijo več o stkoro astronomskih številkah.
Po teh poročilih je prišlo do bojev že 28. maja, ko je skupina japonskih letal napadla dve letališči mongolske vojske. Ker so bili Mongoli presenečeni in se niso mogli pravočasno dvigniti, so Mongoli izgubili devet letal, dočim so Japonci izgubili le dve, morali pa so se umakniti. 22. junija so se japonska letala vrnila, toda tokrat je bil uspeh za Japonce že manj ugoden. Na njihovi strani je padlo 29, na mongolski strani ipa 12 letal. 24. junija so izgubili Japonci 25 letal, Mongoli pa le dve letali. 26. junija je prišlo do nove bitke, v kateri so Japonci zopet izgubili 25 letal, Mongoli pa le tri. Po teh poročilih bi torej izgubili Japonci v celem 81, Mongoli pa le 26 letal. Po japonskih poročilih
pa gre izguba mongolskih letal že v stotine, dočim so Japonci izgubili manj kakor deset letal. Nadalje poročajo Rusi, da so našli pri padlih generalštabnih častnikih dokumente, ki vsebujejo ukaze generala Kainatčubere za te operacije.
Mongolska ljudska republika (Zunanja Mongolija), ki obsega 1 in pol milijona kvadratnih kilometrov in ima manj kakor milijon prebivalcev, sicer ni sestaven del Sovjetske zveze, a je pod močnim sovjetskim vplivom in zaščito ter ima gotovo tudi rusko orožje — njeno vojaštvo pa ie vzgojeno po sovjetskih inštruktorjih. — Predseduje tej republiki predsednik čoj-baslan.
Gafencujev načrt
Nemšiko in italijansko časopisje z vidno skrbjo in nevoljo spremlja delovanje romunskega zunanjega ministra Gafencuja, ki hoče baje preosnovati Balkansko zvezo. Kakor znano, so balkanske države vezane po medsebojni pogodbi, da bodo druga drugi pomagale v primeru, da bi katero izmed njih napadla kaka balkanska država. Sedaj se trudi Gafencu, da bi se te obveznosti razširile tudi za primer napada od zunaj. V tem smislu je baje razlagati veliko diplomatsko dejavnost romunskega zunanjega ministra in njegovega potovanja po raznih prestolnicah. Grčija, Romunija in Turčija so se baje že izrekle za tako preosnovo in bi bile pripravljene si medsebojno, pa tudi svoji zaveznici pomagati.
V	skladu s temi vestmi je tudi obisk egiiptskega zunanjega ministra Jahja paše v Bukarešti. V vsem tem vidijo navedeni listi poizkus, pridobiti ves Balkan v protinemški oziroma protiitalijanski tabor. Italijansika »Stampa« se nad Gafen-cujem zelo huduje, čeprav Italija nima nikakih zavojevalnih namenov, takih skup nih jamstev med balkanskimi državami, ne vidi rada. In »Stampa« svari Gafen-cuja, naj ne hodi po potih »proslulega« Titulesca. To bi moglo privesti do neprl-ietnih razočaranj.
Kmečko - delavska solidarnost med francosko revolucijo
Po padcu Bastilije v Parizu se je uporniško gibanje razširilo v province. Povsod so se snovali odbori in organizirale narodne garde. V mnogih okrajih so delavci in kmetje složno nastopali za obrambo pravic, ki jim jih je prinesla revolucija, predvsem pa so se združevali za dosego novih pravic, ki jim jih meščani niso hoteli priznati, predvsem za zahtevo po zakonu in strogih kazni proti špekulantom z žitom, proti prekupčevalcem in dobaviteljem. Desno krilo meščanstva ni nehalo svariti skupščino in oblasti pred zvezo kmetov in delavcev. Borilo *e je proti plemstvu in proti »razbojnikom« — upornim kmetom, ki so plenili žitnice bogatašev in zahtevali popolno odpravo fevdalnega reda. Delavci pa so se borili za zvišanje mezd in za zakonsko določitev cen. že takrat se jim je prepovedovalo združevanje za sodego enotnih mezd. Pred pariškim magistratom je zahtevalo delavstvo do vstopa v narodno gardo in vo livno pravico ter pravico biti voljen.
že takrat se je pokazala povezanost koristi kmetskih in delavskih množic, ki je pozneje in posebno danes. v. deželah z mešanim kmetskim in industrijskim prebivalstvom edina zveza, ki more uspešno braniti stare pravice in se boriti za nov?.
-ski.
O V Španiji odločno zanikavajo, da bi hoteli španski falangisti priključiti Portugalsko kot protektorat.
□ Daladier je pred odhodom na počitnice imel v parlamentu zelo pesimističen govor, v katerem je opozarjal na možnost poostritve evropskega položaja v prihodnjih mesecih.
□ V Gdansku se trenutno nahaja veliko število članov SS in SA iz Vzhodne Prusije. Francoski in Angleški listi sodijo, da bo vsled tega napetega položaja padel prvi strel...
□ Nemška orožnika, ki sta umorila češkega policista v Pragi, stabila obsojena na 15 let ječe.
□ Italijanski listi poročajo obširno o trpljenju in preganjanju Italijanov v Franciji.
fr Odkupno ceno za novo pšenico je trgovinski minister v sporazumu s poljedelskim določil na 140 do 165 dinarjev za metrski stot. Po tej ceni bo kupoval pšenico od kmetov Prizad. Lani je znašala odkupna cena 160 dinarjev za najboljšo potisko pšenico, za druge vrste pa razmeroma manj, izvozna cena pa je bila le 120 dinarjev. Država dela na tem, da se sedanje cene pšenici v Jugoslaviji, ki so precej višje kot v inozemstvu, ne le ostanejo na dosedanji višini, ampak, da se še nekoliko povečajo in tako pomagajo kmetu na noge.
□ Umor v Kladnu, za katerega bi morali plačati Čehi občutno kazen, niso zakrivili Čehi. Nove oblasti so jim zato
'	odpustile	del strogih ukrepov
in glob.
□ Porodila iz Londona vedo povedati, da je dobil angleški opolnomočenec Strang nove predloge, ki jih ima izročiti ruski vladi. V teh predlogih je baje Anglija pred ruskimi zahtevami popolnoma popustila in vse sprejela. Po mnenju francoskih listov bo prišlo vsak hip do sporazuma, ki ga že dovolj dolgo čakajo.
7 dni
po svetu
Molotov
O O angleško-ruskih pogajanjih so se
pojavile v delu evropskega tiska nekatere vesti, ki jih je sovjetska uradna agencija odločno zanikala. Tako so n. pr. poročali, da hoče imeta sovjetska vlada pred zaključkom pogodbe vpogled v nekatere vojaške skrivnosti, ki jih pa niti Francija niti Anglija ne marata sporočiti. Rusi trdijo, da so o vojaški moči svojih dveh sopogodbenih dovolj poučeni. Kar se tiče vesti, da se baje vršijo med Rusijo in Nemčijo tajna pogajanja, to nikakor ne odgovarja resnici, pač pa se vršijo javna trgovinska pogajanja za trgovinsko pogodbo, kakršne imajo tudi demokracije z Nemčijo. O nekem »molku« ruskih časopisov, ki da Nemčije ne napadajo več, ni govora, kar potrjuje ponatis lista »The New Republic« v »Pravdi«, ki dokazuje, da so demokracije že same po sebi močnejše od osi.
□ Položaj v Tiencinu še vedno ni popustil. Na meji angleške koncesije nastajajo stalni spori med japonskimi stražami in angleškimi četami radi prevoza živil, ki v koncesiji vedno bolj primanjkujejo. Japonska je sedaj prepovedala tujim iadijam tudi uporabo luke v Fučeu, toda Angleži so sporočili Japoncem, da se ne nameravajo umakniti.
□ Chamberlain je dal na stalne interpelacije poslancev o položaju na Daljnent vzhodu v parlamentu izjavo, v kateri &e izraža, kakor vedno, zelo oprezno in upa, da se bo spor rešil na diplomatski način. Več angleških listov je pričelo dvomiti v mirno rešitev spora in se javno razpravlja ne le o gospodarskem bojkotu, ampak celo o morebitni vojaški intervenciji.
□ V angleškem parlamentu so sprejeli načrt zakona o omejitvi vojnih dobičkov. Vsa podjetja, ki bodo imela preko 20 tisoč funtov letnega dohodka, bodo morala 60 odstotkov dobička izročiti državi. Gre zgolj za podjetja, ki se bavijo z vojnimi dobavami.
Povratek angleškega kralja in kral* ce v domo vino
Pismo uprave
Mnogi zaupniki so kaj kmalu ustregli naši prošnji v zadnji okrožnici. Hvala! Druge prosimo, da bi blagovolili isto čim prej pristoriti.
Kdor nakaže naročnino za vec naročnikov, ni treba rabiti za vsakega naročnika posebno položnico: vsoto naročnin naj nakaže s svojim imenom obenem za toliko naročnikov, kolikor jih z dotič-nimi zneski lahko pripiše zadi na srednjem delu skupne položnice, kar nič ne stane!
Nedavno smo poslali nekim naročnikom obvestila o stanju neporavnane naročnine konec junija t. I. Nekateri so obvestilo krivo razumeli, dasi je popolnoma jasno in opravičljivo. Za naprej naj bi taka obvestila, ki povzročajo upravi razmeroma precej stroškov, ne bila več potrebna!	,
j,Edinost” radi čitajo in jo splosno hvalijo, tudi zato, ker je tako poceni. Zato naj vsakdo stori svojo dolžnost s točno poravnavo neznatne naročnine! Seveda tudi ob morebitni odpovedi nadaljnje naročbe.
Kaj si naj mislimo o tistih, ki so list prejemali mesece in mesece, ne da bi ga bili plačali, ko pa je treba vendar enkrat vsaj del naročnine poravnati, se začnejo^ kujati? Na to vprašanje si naj dotičniki
sami odgovorijo!	...	.	.
Razmeroma najboljši plačniki so^ tisti, o katerih vemo, kako težko feaji odrinejo. Vsa čast tem velikim poštenjakom.
UPRAVA.
Pismo urednku
Gospod urednik t
Kakor vidim, se v zadnjem času mnogi dopisniki zatekajo z dopisi direktno k Vam ter Vam sporočajo svoje skrbi in težave, a Vi jim radevolje odstopate stolpce v Vašem cenj. listu. To je zelo lepo od Vas, da ne delate razlike med dopisniki, saj ima ludi preprost človek pravico na svetu živeti, zakaj ne bi jpiel pravico tudi govoriti kakor tudi pisati in zastopati svoje in javne interese.
Tovarnar Schonsky je te dni odpustil zopet 100, najbrž zadnjo skupino svojih delavcev. Ti so sfrčali na cesto in naj si sedaj iščejo kruha, kjer hočejo in znajo. Kdo se bo za nje pobrigal, to nikogar ne skrbi. On sedaj zapušča naše mesto in se seli s celo svojo tovarno in premoženjem v Egipt. Končno nas ne skrbi, da se on seli in nas zapuiča, skrbi nas bolj to, kaj bo sedaj s to tovarno in kje bodo tisti ljudje, ki, so tam služili, čeprav le trdi in težki kruh, dobili delo. Na prvem mestu bi se morala za to zadevo pobrigati naša mestna občina, da se ti prostori ne uporabijo v kakšne druge namene, marveč da se na tem mestu zopet zaposli naše delavstvo, k&taro'je sedaj brez vsakega zaslužka in v največji bedi. Kakor smo izvedeli iz časopisja, je mestna občina kupila za nizko ceno vsa poslopja njegove predilnice in jih baje namerava uporabiti za avtobusno remizo. Kakor sc iliat, bo mestna občina to predilnico popolnoma porušila in na tem prostoru sezidaia omenjeno remizo.	„	.
Ali ne bi bilo bolje, če bi mestna občina da-la te prostore kakšnemu drugemu podjetiu v najem ali jih sama uporabila v podobne svr-he ter omogočila zaslužek domačemu delavstvu? Tudi bi bila možnost ta, da bi se med našimi domačimi finančniki organizirala delniška družba, katera bi v teh prostorih po-stavila zopet kakšen nov obrat in dala našemu delavcu zaslužka. Občina pa naj si postavi garažo kje drugje!
še nekaj, gospod urednik! _________________
Elektrifikacija severne Slovenije
Elektrarna Fala hrbtišče vsnh akcij za preskrbo podeželja z zadostnim In cenenim tokom
Ko je bila koncem svetovne vojne pred 20. leti spravljena v pogon nova ogromna električna centrala ob Dravi na Fali, je za vso severno Slovenijo nastopila nova doba gospodarskega življenja, v prvi vrsti industrije in obrti. Zlasti o industriji velja načelo, da se more razviti le tam, kjer je dovolj in poceni električne energije na razpolago. Zato tudi vidimo povsod tam, kjer so velike električne centrale, razmeroma malo tvorniških dimnikov, ker jih podjetja veliko manj potrebujejo kot poprej. Tvor-nice potrebujejo ogromne množine sile za pogon raznih strojev. Kjer ni zadostnega toka na razpolago, si morajo podjetja zgraditi lastne naprave za proizvajanje pogonske sile.
Falska elektrarna ima sedaj sedem agregatov s skupaj približno 49.000 konjskih sil. Jasno je, da se veliko podjetje, kakršno je Fala ne more ba-viti z napeljavo voda v vsako poedi-ki ga potem v eni ali drugi obliki zopet oddaja manjšemu in malemu kon-zumentu. Taki posredovalci električne energije so v glavnem električne zadruge, ki so se ustanovile že v raznih krajih na deželi. Te zadruge prejemajo 'tok od vodne- centrale na Fali, napeljujejo daljnovode v bližnja naselja in izvršujejo tudi instalacije električnega omrežja v hišah. Konzument plačuje zneske za instalacijo in porabo toka temu posredovalcu in nima s Falo ničesar opraviti. Največji tak posredovalec v severni Sloveniji pa je mestna občina mariborska, ki prejema ogromne množine energije po lastnem vodu iz Fale in jo oddaja sedaj že nad 13.000 odjemalcem. Za elektrifikacijo podeželja si je mestna občina od cfBppo bjbj ‘afialpod ogu{ ou možnosti tok velikemu konzumentu, oz. Mestna podjetja stekla že velikih zaslug, in marsikateri kraji danes še ne bi imeli elektrike, če mu ne bi priskočil Maribor na pomoč. Drug veliki posredovalec je Električna zadruga v Ptuju, ki polagoma elektrificira vse Dravsko in Ptujsko polje ,pa tudi južne obronke Slov. goric. V jeseni je Elektr. zadruga podaljšala svoj daljnovod do Sv. Vida in Pobrežja, potem pa tudi do Hajdine. Sedaj pridejo nova naselja na obeh bregovih Drave na vrsto, tja do Podlehnika v Halozah. Da se ta akcija omogoči, sodeluje Fala tudi sama s tem, da pomaga graditi daljnovode, banska uprava pa podpira akcijo z znatnimi subvencijami. Električne zadruge se snujejo tudi drugod in hočejo predvsem v tesnem sodelovanju z zadrugo v Ptuju in mestno občino mariborsko elektrificirati vse ozemlje vzdolž drž. meje.
Elektrarna Fala tudi s svoje strani
pomaga direktno realizirati načrt, ki predvideva elektrifikacijo vse Slovenije. Že lani se je začel graditi daljnovod iz Konjic, kjer se odcepi od velikega daljnovoda, ki gre do Laškega in potem do Trbovelj. Novi daljno^-vod z napetostjo 10.000 voltov poteka po dolini Dravinje in je prav tako namenjen v Haloze. Na ta vod bo, ko bo popolnoma izgotovljen, priključenih več desetin večjih in manjših krajev. Velikega pomena je ta daljnovod tudi zato, ker leži ob njem nekaj večjih podjetij, ki zelo potrebujejo električni tok.
Najbolj iniciativna v pogledu elektrifikacije podeželja so Mestna podjet-
ja mariborska, ki so že predlanskim zgradila daljnovod do Svečine ob državni meji. Projektiranih je več odcepov, tako v pesniško dolino, potem v St. Ilj in vzdolž Drave na severnem obronku Slov. goric. Zanimivo je, da nekatera podjetja ob meji prejemajo tok preko Mure iz soseanje Avstrije oz. sedaj Nemčije. Slov. gorice si bodo, ko bodo tam ustanovljene električne zadruge, razdelile delokrog teh zadrug in mestne občine mariborske. Ko bo tudi banska uprava realizirala svojo obljubo in priskočila z večjo podporo lia pomoč, se bo zasnovana elektrifikacija državne meje kaj kmalu razvila.
Ustvarimo letoviške razmere na kmetih!
Slovence je narava bujno obdarila s prirodnimi zakladi, ker kamor koli pogledamo ali kamor koli stopimo smo v neke vrste letovišču. Povsod prekrasne trate, košati gozdovi s sto in stoletnimi drevesi, planine za nedeljskega izletnika in ve-leturista, pa topli in mrzli izvori mineralnih in sličnih zdravilnih vod, ki so temelj našim slovenskim kopališčem in zdraviliščem, vsepovsod reke z ugodnimi kopališči in končno še naš dični alpski svet z biseroma Bledom in Bohinjem, ki sta tudi dokajšen vir tujskega prometa v naši zemlji. Slovenci sami ne hodimo mnogo po letoviščih. Saj je razumljivo! Naš sred nji stan, ali kakor bi ga imenovali z drugo besedo, meščanstvo, sestoji večinoma iz slabo plačanih uradnikov, neimovitih obrtnikov, srednje stoječih trgovcev i. sl. Kar pa je vendarle kaj imovitejših pridobitnikov, jo mahnejo, kakor je znano, navadno izven Slovenije, a kar je značilno, se jih zateka zadnje čase mnogo v Italijo. Slovenci torej s svojimi skromnimi službami in slabo finančno podlago ostajamo v ogromni večini doma; kolikor so ljudje v glavni letoviški sezoni uslužbeni po leto viških obratih, pa se trudijo, kako bi iz sezone, ki je samo enkrat na leto, izvlekli čim več dobička.
Dobiček, zaslužek, to je tisto, radi česar delamo! Ako bi bili naši kmetski domovi v podeželju nekoliko naprednejši, kot so, bi mogla tudi marsikatera kmetska hiša navezati nase tujski promet in si tako zasigurati v poletnih mesecih primer ne dohodke. Le pomislimo, kako bi lahko izrabili lepoto naše zemlje, če bi imeli naši ljudje kaj več trgovskega duha in če bi bila pri nas izobrazba in z njo zvezana higijena naših domov višja, boljša, kot je, o kateri celo vemo, da je ponekod zelo, zelo pomanjkljiva! Gorenjci n. pr., ki imajo na splošnem čut za tujski promet zelo razvit, znajo izrabiti priliko in jim dona-šajo tujci marsikak dinar. Pri nas na bivšem štajerskem, dasi imamo na vseh koncih i,n krajih odlične letoviške pozicije, še nismo prišli do tega, da bi jih vsestran-
Splošno je že znano, da dobimo novi davek, t. j. tako zvani obrambni fond. Nič zato, saj vemo, da moramo državo podpirati in kdor količkaj čita časopisje, mu ne bo nič čudnega, da je tudi pri nas prišlo do tega, da je država uvedla obrambni davek. Druge države trosijo v te svrhe milijarde in milijarde; danes je pač takšen čas, da mora vsak računali na vse možnosti.
žalostno pa je pri tem, da bo prav nas male ljudi ta davek udaril z dveh strani: mo-
rali ga bomo plačevati direktno, n. pr. kdor ima mesečno plačo, od katere bodo odtegovali pri izplačilu, drugi ga pa bodo plačevali potom izterjatve. Posebej pa bomo morali plačevati za naše hišne posestnike, kateri so nam že namignili, da nam bodo na tej podlagi zvišali že itak predraga skromna stanovanja, katera ne moremo že sedaj plačevati če se bo to zgodilo, se nam bo godila vnebovpljoča krivica in bi jo že sedaj merodajne oblasti morale v kali zatreti. — Brezposelni.
sko izkoristili. Nekateri posamezniki so sicer že začeli in so se kar dobro odrezali. Za poživitev tujskega prometa tudi v širšem podeželju pa bi bilo prav dobro snovati tujsko-prometna društva, ki bi roko v roki z občinami organizirala tok tujcev usmerila ljudstvo k stremljenju na ureditev kmetskih domov v tem smislu, da bi odgovarjali najprimitivnejšim pravilom higijene in kar še k temu spada. Za slovensko podeželje pa bi v prvi vrsti zainteresirali slovenskega meščana in je verjetno, da bi si le-ta ob skromnih zahtevah in s skromnimi sredstvi prav rad odpočil v naročju naše prekrasne prirode, sredi milega slovenskega ljudstva, s katerim bi se tako tudi utrdile vezi, ki so se v poslednjih časih že tako zrahljale, oziroma ki itak nikoli niso bile bogsigavedi kako trdne.
Slovenski meščan, kakor smo zgoraj rekli, ki životari ob slabih dohodkih v svojem tesnem stanovanju, bi na ta način s svojo družino, z otroki, preživel nekaj prav lepih dni na kmetih. Kako bi zaživeli ti otroci, ki bi smeli v svobodni prirodi sprostiti vse tiste mladostne sile, katere morajo v mestnih predpisih in tesnobi umetno zatirati, tako rekoč ugonablja-ti svojo mladost, ki ni bila še nikoli vesela! Na deželi bi nadalje v najlepšem letnem času opazovali težko kmetsko delo, težavno garanje z zemljo od ranega jutra do pozne noči, ki pa kljub pridnosti prinaša tako malo dobička, da je kmetska miza navezana na skromno, nezadostno kosilo. Meščanski otrok bi nadalje ugotovil, da kljub idiličnosti kmetsko življenje ni idila, in tako bi si tudi ustvaril podobo tega življenja takšno, kakršna je v resnici. Koliko nezaslišana osladna romantika je v slovenskih kmetskih povestih, to vse zbog tega, ker se je kmetski sin s študijami prehitro umaknil kmetskemu trpljenju ter gledal, prišedši domov, samo sonce, kako zjutraj boža polja in gorice, ki se v jutranji zori svetlikajo, kot da so nastlane z biseri. Kakšna prevara! Življenje na kmetih bi bilo za enega in drugega velikega vzgojnega pomena, ljudje bi se drug z drugim spoznali, navezali bi globlje stike, kar bi bilo prav zares v naših razvodnih časih tudi narodno-obramtone-ga pomena. In koliko bi bilo vse to vredno!
Krajevni činiteljl, kjer.so dobri društveni delavci, naj svoje društvene sposobnosti usmerijo še v ta pravec. Iniciativo naj podpre naše tujsko-prometne ustanove,
Za združitev slovenskih sil na Kočevskem
Danes, ko so Slovenci radi politične nestrpnosti razbiti tudi tam, kjer bi morali biti nad vse enotni, t. j. v obrambi narod-. nih interesov, se ta razcepljenost zlasti močno občuti v narodnostno mešanem kosu slovenske zemlje, ki ga imenujemo Kočevska. Radi tega je dandanašnji položaj na Kočevskem za Slovence mnogo težji, nego je bil pred leti, ko so ljudje slovenske krvi še kolikor toliko enotno čutili in delali roko v roki. Ob sedanji zagrizenosti na eni ter ob potlačeni aktivnosti na drugi strani, pa moramo glasno zaklicati: Do sem in nič dalje! Vsa slovenska javnost — zgani se in pomagaj združiti vse slovenske sile na Kočevskem, da ne bomo Slovenci v svoji domovini hlapčevali drugim!
Mislim, da je ta zahteva upravičena, saj so že daleč za nami časi, ko je imel tuje-rodeč pri nas glavno besedo. Kako je bilo s Slovenci na Kočevskem takrat, naj pove namesto mene dr. Rus (»Kočevski zbornik«);
»če je med vojno prišla po ena nemška šola na vsakih 872 Nemcev, slovenska pa Je na vsakih 1288 Slovencev, je to treba pripisovati skrbi vlade in bojnih društev Schulvereina in Siidmarke«. »Da bi se
kočevsko nemštvo vsaj nekoliko osvežilo, je prišla semkaj vrsta nemških učiteljev in profesorjev.« »Treba pa je ugotoviti, da so nemško narodno zavest na Kočevskem vzbudili večinoma prav ti doseljenci ob obilni pomoči omenjenih bojnih društev.« »še najbolje je uspela nemška politika, ki je bila usmerjena na to, da se ponemčijo tamkaj živeči Slovenci. Najprej je začela ponemčevati Slovence organizacija katoliške cerkve, ki šteje danes 17 postojank ali v 12-ih ne slišijo Slovenci domače besede, župniki so bili vedno skoraj sami trdi Nemci, ki jih je še danes težko privaditi do tega, da spoštujejo slovenščino in ji dajo prostora v cerkvi.« »Za slovenske otroke ni bilo na razpolago prav nobene slovenske ljudske šole, vsi so bili prisiljeni prejemati nemški pouk.« Nemška raznarodovalna politika je že v Avstriji pazila posebno budno, da niso prišli do nobenih pravic slovenski, po vaseh raztreseni ljudje. Kočevski Slovenci so po večini delavci, ki imajo izjemoma majhno kmečko posest ali kočo z ogrado njive. Kot gospodarsko'šibkejši del so bili v mnogih pogledih od Nemcev odvisni, zato niso smeli nikoli javno izpovedati svoje narodnosti. Prepuščeni samim sebi,
zaničevani od narodno dokaj zagrizenih nemških sosedov in renegatov, ki jih je bilo skoraj v vsaki vasi, so sčasoma izgubili veselje do materinščine, posebno ko so se privadili kočevskemu hinderhon-dru (jezikovna, težko razumljiva zmes, op. pis.). Hudemu moralnemu pritisku se je moral prej ali slej vsak vdati ter iti za zgledom svojih otrok, ki sta jih izenačili s Kočevarji šola in soseščina.«
v Jugoslaviji se je stvar le nekoliko zasukala. Kako in v koliki meri, o tem zopet najbolje pripoveduje dr. Rus (»Kočevski zbornik« 1939):
^Ob rojstvu Jugoslavije so se kočevski Nemci zbali, da bomo Slovenci delali po IHi« i .nerr,škega liberalizma v bivši Avstriji, ki je odreka! nenemškim narodom enakopravnost v vseh panogah javnega življenja... Ko je pričakovani slovenski teror izostal, so pa svojo politično takfri-ko hitro okrenili v stare kolovoze.
-P*fvski Nemci so se bili po političnih bojih ze pred vojno .zedinili v »VerstSn-^SungsausschuB« ter se kažejo uspehi politične sloge tudi danes na vseh straneh javnega življenja. Temu nasproti pa T?.stvar na Kočevskem enotnega vodstva silno pogreša.« Starim metodam, 5. njimi ponemčevali naše ljudi, so pridružili (Kočevarji, op. pis.) nove, na-silnejse, priučene v nacističnih tečajih do-
ma in na tujem ... Pravo številčno razmerje med Slovenci in Nemci je uspelo tako organiziranim kočevskim Nemcem potvoriti v svojo korist celo v Jugoslaviji ob ljudskih štetjih 1921. in 1931. Kakor po vsej državi, je bila podrobna organizacija štetja prepuščena občinskim uradom. Ker so pa ti razen v mestu vsi nemški, so bili za števne komisarje postavljeni sami izbrani Nemci.«
O	posestnih razmerah se dr. Rus prav krepko izraža, ko navaja, da so v kočevskem delu dravske banovine poleg 3026 posestnikov le 703 kočarji, dočhn šteje sedem slovenskih občin okraja poleg 2979 posestnikov kar 1721 kočarjev. In ^prav sta v mestu Kočevje dve tretjini (67.4 odst.) Slovencev, je med hišnimi posestniki komaj 83 (25.1 odst.) Slovencev. Pa še pravi dr. Rus: »Ali kaj pomaga, vsa ta lepa napisana svoboda (ki jo je dalo 1. 1918., op. pjs.) ne koristi prav nič, ko gospodarsko-polltična odvisnost našega malega človeka še vedno ni prenehala. Velik del Slovencev še danes ne more živeti, kakor se spodobi človeku. Se zmeraj je gmotno odvisen od premožnejših nemških sosedov, če to ne, je pa vsaj izpostavljen vztrajnemu, tihemu strahovanj« Primeri, da postanejo naši ljudje narodno' dvolični ali pa se Izgubljajo v nemštvi! so spričo teh razmer še vedno pogosti.^
Sobota, dne 1. julija 1939.
—— ii i »n i rr —**
Gospodarstvo
Zadružno zavarovanje živine
Na zadnjem občnem zboru Kmetijske družbe, se je razpravljalo tudi o zavarovanju, živine. Sprejeta resolucija predvideva ustanovitev krajevnih zadrug za zavarovanje živine.
Poznavalec živinoreje ve, kolikim nesrečam in boleznim je izpostavljena živina in bo zato znal ceniti pomen zadružnega zavarovanja živine. Misel o zavarovanju živine v območju zadružništva tudi pri nas ni nova in dve taki zadrugi že obstojata ter prav lepo uspevata. Pa tudi pri raznih mlekarskih in drugih zadrugah se bavijo posebni odseki z zavarovanjem živine. To zavarovanje, ki ga imamo pri teh zadrugah še ni popolno in je podobno bolj samopomoči.
Zavarovanje živine na zadružni podlagi je razširjeno po vseh naprednih kmetijskih državah. Da pa ni pri nas bolj udomačend, je vzrok v nerazumevanju kmetskega ljudstva za vzajemno pomoč in pravo zadružno delo. Samo površen pogled v slovensko kmetsko zadružništvo nam pove, da se ni bolj razvilo, razen kreditnega, ki ne zahteva tako tesnega sodelovanja, prav radi gornje ugotovitve.
Govoriti o pomenu zadružnega zavarovanja živine bi bilo odveč, saj vsi vemo, kako težak udarec je za živinorejca nesreča. in bolezen pri živini. Koliko slovenskih kmetov se mora radi pogina živine' zadolžiti, ker nimajo potrebnega denarja za nakup nove.
Zadružno zavarovanje živine je izvedeno na več načinov. Glavna razlika je v plačevanju. Pri nekaterih zadrugah se pobirajo prispevki šele po nesreči, ko je škoda že ugotovljena;
pri ostalih pa se plačuje vnaprej do ločene prispevke ali že preračunano premijo.
Slaba stran prvega načina je, d£ se prispevki težko plačujejo, ker vsak radi pomanjkanja denarja odlaga plačilo dolžnega prispevka in dotičnik ki se mu je. pripetila nesreča, ne prejme takoj zavarovane vsote. Poleg tega pa se pripeti lahko v kratkem času več nesreč in člani res kljub najboljši volji ne morejo poravnati obveznosti. Radi tega je bolj priporočljiv način plačevanja vnaprej, ki ima v kalkulaciji predvidene podobne primere.
Živina, ki bi se zavarovala bi se mogla vsakega pol leta pregledati in oceniti. Komisijo, ki bi ocenjevanje vršila, bi sestavljali živinorejci — zadružniki in živinozdravnik, Ki bi zavarovano živino natančno pregledal. Na podlagi ocenitve bi se določila premija ,ki se bi plačevala vnaprej in ki bi imela všteto že tudi morebilno zdravljenje živine, ki bi naj bilo brezplačno. Sploh bi morali živinozdrav-niki z zadrugami za zavarovanje živine najtesnejše sodelovati.
Uvedba zavarovanja živine na zadružni podlagi ni tako težka, kot si morda marsikdo misli. Treba je le več dobre volje in dela. Koristi, ki jih nudi zadružno zavarovanje živine so nedogledne. Zato je nujno, da se uvede povsod in da se misel o zadružnem zavarovanju živine ponese v zadnjo gorsko vasico ,da bo sleherni slovenski živinorejec obvarovan škode ob poginu ali nesreči živine!
J. U.
Zator domače muhe
Imamo več vrst muh. Najbolj znana in čisto posebno nadležna je domača muha. O onih drugih: zelenih, sivih, zlatih, pa o konjskih ali „podrepnih" muhah in o tistih muhah, ki jih kdo nosi v svoji betici in katere se mnogokrat pojavljajo v posebni, kaj ..trdoživi obliki tudi v človeški. družbi, danes
ne
bomo govorili..,
Ne samo, da je domača muha jako nadležna in požrešna žuželka, ogroža ta ostudna živalca tudi naše zdravje in življenje. Saj je znana prenasalka mnogoterih nevarnih bolezni. Vse strupene kače skupaj nišo tako škodljive zdravju naroda, ko baš ta grda domača muha.
Njena nevarnost je v njeni izredni razmnožitveni možnosti. Zarodišča muhe so v vsakovrstni nesnagi, vobče v organskih snoveh, ki razpadajo in gnijejo^ torej v gnoju, v mešancu ali kompostu, v gnojnih mlakužah, v zanemarjenih straniščih, v smetiščih, v pljunkih itd.
Razvojne oblike domače muhe so na kratko te-le: krilata muha, jajčece, ličinka, buba, zopet krilata muha. Tako iz roda v rod. Muha ima kakih 7 rodov ria leto, jajčeca — vsakokrat jih je do 150 — pa leže v prej navedena zarodišča. Mnogo zaroda seveda pogine že v razvojni dobi, med preobrazbo in — kajpak — tudi pozneje. Mnogo zalege ugonobe naravni sovražniki in bolezni muhe. Vendar je ostane še vedno dovolj in gre potomstvo samo ene muhe matere v milijarde. Recimo, da šteje en rod (generacija), ker odpade del zaroda , na samce, ki — naravno — ne ležejo jajčec, samo 50
ženskih živalic, dobimo v enem razvojnem letu sledečo zalego:
1. rod
2. rod 5 O2
3. rod 5d3
4. rod 504
5. rod 505
6. rod 50°
7. rod 507
50 muh 2.500 125.000	„
6,250.000	„.
312,500.000	„
15.625,000.000	„
781.250,000.000	„
Ljudje si mnogo, prizadevajo v obrambi pred musjo nadlogo. Sredstva za zator so različna. Nekatera so bolj, druga manj učinkovita, zopet druga so samo slaba tolažba. Snaga mnogo pomaga. Pa' ko bi vsi-ljudje dovolj skrbeli za potrebno čistočo! Stvar je treba zagrabiti pri korenini.
Ko je pisec pred leti stanoval v nekem starem delu Maribora, je moral z druginli stanovalci' tistih dveh velikih his, ki imata, ha dvorišču veliko skupno smetišnico, deliti res veliko mušje zlo. Boj. brez konca in kraja predvsem z znanimi lepljivimi mu-holovkami. Pa sva že govorila s pridnim, skrbnim hišnikom, da bi kazalo glavno zarodišče, tisto ogromno smetišče, od koder so prihajali občasno kar celi roji grdih hišnih krilatcev v naša, zlasti pritlična stanovanja, pošteno razkužiti in raZkužba ponavljali s kakim ustreznim umetnim gnojilom. Mislila sva na velikoodstotno kalijevo sol, posebno pa na neoljeni apneni dušik. Do izvršitve „bojnega načrta" ni prišlo, ne toliko radi vprašanja, kdo bi plačal stroške, ki bi ne bili veliki, kakor zavoljo nezadostne odločnosti in končne izselitve pisca iz tistega stanovanja.
In glej! V številki 5. „Kmetovalca“
Germanizirajoče sile pa učinkujejo v še večji meri, odkar so številni naši delavci brez dela in zaslužka... Samo v Jelen-dolu je bilo odpuščenih 400 delavcev in je bilo posredno prizadetih okoli 1500 ljudi tja do Ribnice. Tudi v premogovnik, ki beleži prva povojna leta najlepši pro-cvit, je prišel leta 192. preokret. Rudarski stalež je padel od 1200 rta 82 mož, produkcija premoga pa od 100.000 na 24.000 ion. V tekstilni industriji (dve tovarni, op. pis.) dela danes le blizu 250 delavcev, dočim jih prej ni bilo dosti manj kot tisoč.« »Ta slovenski proletariat na Kočevskem raste po svojem številu iz leta v leto in postaja čedalje ubožnejši in nezmož-nejši, da se preživi, iz enostavnega razloga, ker nima zeml’e. Da je nima, ga ne zadene nobena krivda. Nasprotno. Slovenski delavec se od rodne grude na kmetih noče nikoli popolnoma odtrgati. Vedno sili zopet nazaj v vas in požna !e eno, najvišjo željo: pridobiti si kos zemlje ter si postaviti lasten dom.« »Drugod velja načelo, da mora zemljn spitt najti pot do najboljšega gospodar^ na Kočctskem,
ki ima v pušči dve tretjini svojih njiv, ker Nemci svoje zemlje ne dajo in jo skrivajo.
Na vse to nam zrase vprašanje, ali sc gospodarstvo Kočevskega res ni dolžno podrediti političnim in socialnim nujnostim slovenskega narodnega kolektiva prav kakor vsak drug del slovenskih tal
v	Jugoslaviji. Redki so, ki štejejo kočevska tla v 50 km široki obmejni pas države, kjer tuji državljani brez pristanka ob-lastev ne morejo postati posestniki nepremičnin. Ni še dolgo, ko so bili zakupniki lovišč kar tuji državljani.« »Kar se tiče gospodarske osvoboditve, je vez kočevskih Slovencev z zemljo prvina, ki je ni mogoče dovolj ceniti. Ne le bodočnost kočevskega gospodarstva, temveč tudi temeljni interesi naše države zahtevajo, da to vez na vso moč utrdimo.. Zato se moramo lotiti složno pri koreninah usmerjene gospodarske politike in uvesti prav radikalno agrarno reformo . . . Drugi narodi si prisvajajo kolonije, mi pa naj bi pustni aklimatizirane naše ljudi stradati oh polnetn 'oncn.«
Naj izzveni še ena dr. Rusova ugoto
od 15. maja 1939 smo zasledili navodilo, kako se lahko uspešno borimo proti muham., z neoljenim apnenim dušikom. Mislimo, da ustrežemo bralcem „Edinosti“, ako prinesemo iz tega na vodila najvažnejše v kratkem izvlečku kar je treba p tem vedeti: _
Zator mušjih jajčec in ličink je laž ji in uspešnejši- ko zalor muh. Izvrstno sredstvo za to — namreč ža raz-kiižbo mušjih zarodišč — je neoljen. apneni dušik. Odmerek tega gnojila pomešamo z enako količino cestnega prahu in to zmes potrosimo po za-rodišču.' Treba ga je vzeti dvajseti del ali 5 odst količine tvari, ki jo naj
tzkoriščevanje kmeta
Piše se nam od nekod:
Ker ne moremo dognati, kdo je kriv, ne imenujemo niti kraja. Tukaj sa je prodajala vinogradnikom rafija, en dan jo je zmanjkalo, še drugi dan je ni bilo, toda tretji dan se je že pojavila, ali cena je med tem poskočila za 3 din. Cena kuruzi je v zadnjem času narastla od 1.25 din na 1.75 in 1.80 din. Ali je tudi voda, ki nam je uničila skoro ves posev, odplavila zemljo z njiv, poplavila koruzo v trgovskih skladiščih? Ker ni oblasti, ki bi tukaj napravila red, ne preostaja kmetu ^drugega kakor samopomoč. Kmetje, združite se v zadrugah in rešite se izkoriščevalcev in vmesne trgovine! Organizirajte se stanovsko in gospodarsko!	-ek.
Izvoz in uvoz Slovenije
Jugoslavija je sestavljena iz pokrajin, ki imajo različno gospodarsko obeležje, Ta razlika se prav jasno očituje tudi še dnadanašnji in je v njej pogojena izmenjava gospodarskih dobrin med posameznimi pokrajinami, ki so navezane druga na drugo. Vsekakor bi bilo zanimivo ugotoviti, kako daleč sega ta povezanost. Toda ob današnji statistični praksi, ki je precej zameglena iz enostavnega razloga, da prikrije gospodarsko odvisnost ene pokrajine od drugih, je takšen pregled skoraj nemogoč.
Majhen poskus v tej smeri je napravila Kmetijska zbornica v Ljubljani za svoje lanskoletno poročilo. Podatki so dokaj nepopolni, ker je upoštevan samo železniški promet, dočim je oni s splavi, vozovi in avtomobili neznan. Neznani pa so tudi podatki o uvozu iz drugih pokrajin v Slovenijo. Zbornica je upoštevala samo poljske proizvode v surovem in na ,pol predelanem stanju, dočim sploh niso omenjeni ind. izdelki papir, kovine, čevlji, steklo in tekstilije," torej najvažnejši slov. ind. proizvodi, ki gredo na trg v druge jugoslovanske pokrajine. To je. sicer razumljivo, kajti trgovina industrije ne spada v delokrog te ustanove. Vendar pa bi bilo za nas silno važno, da bi izvedeli, koliko svojih- izdelkov izvaža industrija, naseljena v Sloveniji, drugam, kajti potem bi lahko presodili, koliko teh'proizvodov kupita naš delavec in kmet. Toda poglej-fno si podatke,, ki so nam na razpolago:
Izvoz iz Slovenije v inozemstvo je znašal 1936. leta 96.314 ton, 1937. leta pa '227.401 t., dočim je bil izvoz iz ostaiih jugosl. pokrajin 1936. 1. 258.854 t. in leta 1937. 376.214 ton. Pri tem so računani seveda samo agrarni proizvodi. Največ poljskih pridelkov je šlo 1937. leta v Italijo (155.776 ton ali 60 odst. slovenskega agrarnega izvoza); sledijo Avstrija 720 tisoč ton; Nemčija 30.000 ton in Madžarska s 14.000 ton.
Pri izvozu v jugosl. pokrajine je na prvem mestu savska banovina s 276.700 ton, sledijo pa dunavska banovina z 59 tisoč t., Beograd z 12.100 t., in primorska banovina z 19.000 t. V ostale predele izvaža Slovenija mnogo manj. Ta izvoz se
vitev: ».. . . v petih občinah kočevske sredine živi in dela danes samo 161 zavednih
naših kmečkih posestnikov, in sicer 45 v okoliški občini kočevski, v mozeljski 34, reški 32, starološki 30, pokrivniški 20.«
Mislim, da so ta dejstva, ki jih je ugotovil in zapisal slovenski znanstvenik, sama na sebi pač dovolj zgovorna. V naj-težj h razmerah živi na Kočevskem le malo trdo zavednih slovenskih rodbin, dočim je večina kočevskih Slovencev vse preveč pod tujim vplivom.
Vsak pameten človek mora uvideti, da je v tako neugodnih okoliščinah naravnost nedopustno in izdajalsko početje neodgovornih ljudi, ki kočevske Slovence razdvajajo in rušijo že itak skromno povezanost. Zato je treba poskrbeti, da bo enkrat za vselej to početje prenehalo. Kočevski Slovenci naj se združijo pod okri-Hem CMD, ali katere druge narodnoobrambne (ne politčne!) organizacije — brez ozira na to, h kateri politični skupin’ se prišteva posameznik — k skupnemu, f!ožne”in d^n za J^nMšante wo‘»nod''*--skega in socialnega položaja kočevskih!
razkužimo, lorej na pri. o kg neoJje-nega apnenega dušika na 1Q0 kg Ustvari. — Ali v obliki tekočine-:- o, odst., to je 8- 10 kg neoljenega apnenega dušika razmočimo, v 100 L vode . m lo mešanico polijemo in z njo dobio
prekvasimo mušje zarodišče. Zaloga
jajčeca ih ličinke — pogine. Ker l poleti pa do jeseni toliko rodov, -jo treba razkužbo prav tolikokrat ponoviti. in sicer vselej še pravočasno, pi'e" den se iz ličinke razvijejo, odnosno preden iz bub prilezejo krilate inunc
Poskusite in poročajte!
A. 2.
giblje poglavitno v dveh smereh in .sicer na severu proti Beogradu in na jugu pa ob morju. Ti dve smeri sta diktiram -oa dveh momentov: pometne zveze in boljša kupna moč za kakovostno dobro slovensko blago. Slovenski izvoz se je povečal 1936. in ,1937. leta radi izboljšanja trgovinskih odnosov z Italijo in pa radi majhne konjunkture v Jugoslaviji.
Naše lesno gospodarstvo in izvor v Nemčijo
Pod tem naslovom piše »Ind. kurir« med drugim tudi sledeče:
»Ob priliki trgovinskih razgovorov opozarjajo naši izvozniški krogi na vrsto težkoč, ki se jim postavljajo na pot pn poslovanju z Nemčijo. Na prvem mestu je poudarjeno stalno različno mišljenje o višini določenega deleža. Nemške in na-še statistike so glede tega v stalnem diametralnem nasprotju, in jih ni mogoče nik-dar spraviti v sklad. V poročilih, ki j>[| pošiljajo nemški merodajni činitelji nasi Narodni banki in Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, so nemške številke 0 kvotah (deležih) vsakokrat drugačne. Kvote, ki so objavljene za zadnje četrtletje 1938., so popolnoma različne od tehj ki so bile sporočene sedaj. Niti najbolj natančna analiza ne more ugotoviti, kako prihajajo nemške ustanove do takšnu* števil. Tako je na primer javljeno v. ne* kem poročilu, da je vzetih za prvo četrt* letje 50 odst., potem 25 odst. drugega m tretjega, nazadnje pa, da je vzeto še_ »J-j rezerve«. Naši izvozniki ne vedo kakšnin in zakaj 25 odst. ter kakšne so to rezerve, ker ni bilo nič takšnega določeno ž našimi sporazumi, Nadalje je zopet jav* ljeno, da je pod2ijenih v zadnjem četrt* letju dovoljenje za 5,600.000 din, dočim nj znašalo po naših računih vse skupaj niti dva milijona. Tako postaja po vsaki iirfor-1 maciji stvar vedno bolj nejasna.«
»Drugi važen moment, na katerega opozarjajo naši izvozniški krogi, je po* manjkanje dinarskih vplačil v klirinški promet s strani Nemčije ter težkoče. okrog izdajanja deviznih dovoljenj, ki se jih dobi v zadostni meri.
Nazadnje pa je še ena težkoča, ki izvira od tod, ker morajo dati za vse pogodbe, sklenjene z inozemstvom, nemške oblasti še naknadno dovoljenje.
Radi vseh teh težkoč so naši izvozniki prisiljeni izvažati v neklirinške dežele* čestokrat tudi za kar si bodh«
Nič kaj niso prijazne te vrstice, ki jih je prinesel ugledni gospodarski list. Razkrivajo nam, da ni vse zlato, -kar se sveti. Ob tem naj ponovno opozorimo samo na to, da ne določamo cen naših poljedelskih pridelkov mi, marveč nemška uvozna in izvozna komisija. V tem smislu pa je treba razumeti zgornjo izjavo
Tabele za izračunavanje obrambnega
davka so že izšle in se dobe v Mariborski tiskarni!
Slovencev, za močnejše slovensko kultur- , no življenje na Kočevskem, za popolnoma slovensko šolo, za slovenske otroške vrtce in zgolj slovensko učiteljstvo, za priznanje prvenstva slovenskemu jeziku n® Kočevskem in za popolno zaščito kočevskih Slovencev.
Ob tem programu se lahko znajdemo vsi, brez izjeme. Mislim, da si žele vsi zavedni kočevski Slovenci dela in poštenega kruha za vse naše ljudi, popolne gospodarske enakopravnosti s Kočevarji, lepo zveneče slovenske besede in pesmi v vasi ,v hiši, šoli in cerkti ter poštenega sožitja slovenskih ljudi. Da se bo mogla ta želja ustvariti, predlagam sledeče: P° vaseh naj se ustanovijo štiri do šestčlanski odbori, v katere nai pridejo ljudje različnih političnih prepričanj. Ti odbori iz-; volijo iz svoje srede zastopnike, ki se naj snideio v Kočevju ter odločiio, pod okriljem katere narodno-obrambne organizacije bodo nadaljevali delo.
Kočevsk1 Slovenci, skrajni čas je z* kupen nastop!
DooffI ..Edinosti"
Dolina Šentflorjanska
Zunanjepolitični položaj je medtem na mrt-
vi	točki. Japonci zasedajo, kjer iim paše. Chamberlain pa govori, kadar mu paše. Govoriti je tudi za Angleže nekaj najboljšega, boljše, kot pa prodajati kožo za svojega bogatega bližnjega. Vseeno potem, ali na bližnjem 3li daljnem Vzhodu.
Angleški valček izgleda, da se ne bo obnesel in da se spreminja počasi v ruski »kazačok«. Kdor ne ve. kaj pomeni ta beseda, pa na vraša. Ampak medved se vsekakor ne bo več ruval za šepajočega leva, ki bo moral nazadnje le sam nositi svojo lastno kožo na Prodaj.
V Tlenchm so baje neki belogardisti zasedli ruski konzulat, da pričakajo nekakšnega »carja«. Stvar je premisleka vredna. Skoda, da se belogardisti ne obrnejo na dobrosrčne Japonce, da jim reskrbijo koga za njih prestol, kakor so ga preskrbeli tudi mandžur-skim Kitajcem, ko so iih osvobodili kitajskega jarma ter ustanovili svobodno državo Mandžukuo. Kakšna radost bi zavladala v vesoljnem svetu, ko bi se potem svobodna država Mandžukuo No II. pod japonskim protektoratom razprostirala do Visle, nekako do tneja poljske republike... To pa bi tudi kam stiščali...
Pod protektorat bi tako prišli vsi Slovani. Hvala Bogu. bi vsaj kdo za nas skrbel.
V Kanibalih je veselo življenje. Kanibalski
šejk in njegova porodica vsak dan enega Ka-nlbalčana poje. »Da iim ne bo v življenju težko«, je lepo zapisano v pravilniku o pojedinah. Vsak srečnež rad zapusti dolino solz. ker ga za slovo še pošteno spitajo, kar edino ima neki smisel, kakor pravijo.
Kanibalščlna pa je vzbudila senzacijo. Ker to ni samo sistem, je celo ideja. Zato si marsikdo v Evropi tuhta, kako bi se izmuznil tja. magari bi ga na koncu pojedli. Ampak zavest, da si pred smrtjo »pridelaš« še lahko dobro porcijo Špeha, dviga zapostavljenega duha do neba. Koliko vrednost!
Plotovi so krog In krog. da ni mogoče čez. Telo ne more črez, zapostavljeni duh pa roma k debelim loncem v pokraine. kjer je vsega dosti. Tako se bo pozneje marsikje zgodilo, da bodo debelemu loncu postavili — spomenik.
Po stari navadi bodimo veseli in dobre volej, četudi grozi nova povodenj. »Le divjaj, grda povodenj«, bomo rekli, »saj nam ne moreš ničesar več vzeti!« Bomo rekli in se smejali, da se bo gora tresla in rodila miš...
FCar se tiče miši, stvar kar ni tako enostavna. kakor bi kdo mislil. Kajti ta domača živalca tako prestraši človeka, čeprav prestrašena sama išče luknje, da bi zbežala, da je ni j bombe, ki bi imela groznejši učinek. Tole od gore in miši ima svoje politično-os:holnško ozadje in torej stvar le zares ni tako enostavna, kakor bi kdo mislil.
mašo, ki je vsak mesec enkrat, ob sedanjih neurejenih razmerah pa še to ne redno. Bore malo je to! Razbiti smo. Eni gradiio prosvetni dom. drugi a gledajo od strani. Ni ga, ki bi te ljudi — saj nas je tako bore malo — ponovno združil. Člani prosvetnega društva, Sokoli, člani CMD in drugi, vsi bi lahko pristopili k delu. sai se vendar gradi hiša. v kateri bo zvenela samo slovenska beseda. Tudi v pevskem zboru bi se tahko našli prav vsi in si večkrat pripeljali v našo sredo slepega Tončka s Kočevja, da bi nas učil lepih pesmi, poleg cerkvenih tudi naših narodnih. Ob nedeljah in ob praznikih bi lahko sredi vasi, pod lipo — ta lipa bi nam nai bila simbol in zbiralšče — zapeli in pritegnili s pesmijo v naš krog tiste, ki omahuielo. Zakai prstimo, da nam tulijo Kočevarji venomer v ušesa svoje obupno zveneče popevke, ki se z našimi slovenskimi pesmimi sploh primerjati ne dajo?! Zberimo se in s svežo, polno pesmijo povejmo, da smo tudi tu!
Od Sotle
Vsa pokrajina ob Sotli na desnem bregu (na slovenski strani), ki je bila ob zadnjih povodnjih od vode in ponekod od toče tako kruto prizadeta, pripada deloma šmarskemu, deloma brežiškemu okraju. Kakor poroča »Slovenec« z dne 24. junija 1.1.. je bila škoda le po prvih dveh povodnjih cenjena v šmarskem okraju na milijon 600.000 din. v brežiškem pa 7 milijonov. S tretjo povodnijo in točo lahko škodo v obeh sosednjih srezih ali okrajih zaokrožimo skupno na 10 milijonov din. S to vsoto pa je mišljena le gospodarska Škoda na zemlji, brez tisočih in tisočih malih družinskih in osebnih tragedij, ki so globoko skrite in nikjer vidne ob posledicah, kakor so pomanjkanje, beda, revščina, glad. Torej 10 milijonov je šlo ob Sotli doslej samo letos v nič. Leto za letom ie tako. Povprečno v 20 letih Jugoslavije 200 milijonov samo na naši strani. Izdelani so odlični načrti še tik izpred vojne za regulacijo Sotle, ker Sotla je prav za prav tod glavni vir vse velike škode. Kdaj bomo vendar do regulacije prišli?	-
Pragersko
Pragerski skavtje so na svoji seji nedavno ustanovili vod planink. Videti je, da je mi edinico na Pragerskem med mladino precejšnje zamnimanje. Edinica ima mnogo pripadnikov. ima pa za svoje seje in sestanke čedno sobico. Cetovodja brat Miroslav Kac ze edinico zelo skrbi in mu moramo priznati, da jo vodi res po pravi poti.
Sokol Črešnjevec na delu. Sokolska četa na Črešnjevcu pri Pragerskem se pridno priprav Ha za svoj javni telovadni nastop, katerega bo imela v nedeljo 2. julija. Upamo, da bo 2. Julija na Črešnjevcu videti tudi okoliška društva. ki bodo četo vsaj malo podprle.
Sokolsko društvo Pragersko se pridno prt Pravlja za igro, katero bo uprizorilo v nedeljo 2. julija ob 7. uri zvečer v Sokolski dvorani na Pragerskem. Igrale bodo same na-taščajnice in to štiri igrice-enodejanke. Igro režira sestra Anica Sekovičeva.
Rogaška Slatina
Velika pevska prireditev se bo vršila v Rog. Slatini dne 6. avgusta tl. ob priliki proslave 15-letnice pevskega in prosv. društva »Sloge« v Rog. Slatini. V znameniti akustični dvorani Zdraviliškega doma bo nastopilo nad 20 pevskih zborov oz. društev iz vse Slovenije; pelo bo okrog 600 pevcev. Pevskega izleta se bo udeležilo tudi več godb. Nastop se bo vršil tudi popoldne na veseličnem prosto-ru. Za pevsko prireditev vlada povsod veliko zanimanje. Tudi mnogo drugega občinstva bo Pohitelo 6. avg. v našo lepo Rog. Slatino, saj Postaja to naše letovišče Slovencem iz leta v leto priljubljenejša nedeljska izletna toCKa. Natančnejši spored bomo še objavili. Za da-nes pa opozarjamo vse ljubitelje slovenske Pesmi in glasbe sploh na naš pevski izlet v Rog. Slatino!
Velika sezona v našem zdravilišču ie pri-čela. Po nekoliko ustalienejšen vremenu je do tok tujcev prav lep. Številnim gostom igra veliki zdraviliški orkester. Vrše se tudi razne zabavne in kulturne prireditve.
Na morje bodo šli. Prihodnje dni bo Šlo na dvodnevni izlet na Jadran vedle _šteyilo otrok slatinske in svetokriške šole. Nasa Jadranska Straža vrši svoje poslanstvo prav praktično, da seznanja mladino z lepotami naše zemlje in moriem neposredno. Tako je tudi pravilno in vredno posnemanja! Voditeljem naše J. S. vse. priznanie!
Dvorana Sokolskega doma bo v kratkem dograjena ter bo že začela sluziti svoiemu Prosvetnemu namenu. Stavba pa bo tnorala za enkrat neometana čakati sredstev s ka e-Hmi se bo mogoče obleči PnsPevajte^ udi vsak najmanjši dar ie dobrodošel! Številka ček. računa ie 17-783! — Sokolsko društvo bo nrircddo letošnjo iesen veliko efektno loterijo. Glavni dobi'ek bo nov avtomobil poleg tega pa bo mnogo drugih krasnih dobitkov.
Srečke je začelo društvo te dni razpečavati do 5 din komad. Čigav bo avto? Vsak lahko poskusi srečo za pet dinarjev!
Koievska dežela
je lepa, pa siromašna. To siromaštvo se oči-tuje v slabi prehrani in v silno pomanjkljivih zdravstvenih razmerah. Zato smo v teh dneh z veseljem pozdravili vest, da bo priredil Hi- | gienski zavod iz Ljubljane po raznih krajih (Koprivnik, Nemška Loka, Spodnii log, Mo-zelj, Livold itd.) higiensko razstavo, združeno s prikazovanjem poučnih filmov, s predavanji zdravnice dr. Simenčeve in zdravniške pomočnice ter s praktičnimi navodili, predvsem za pravilno negovanje otrok.
Zavedamo se. kakšne važnosti bodo te prireditve za vse ljudstvo na Kočevskem in zato želimo, da bi se jih udeležilo čim več tukajšnjih prebivalcev. V ta namen pa priporočamo, da naj da Hig. zavod razstavo in vse, kar je z njo združeno, pravočasno razglasiti preko občinskih uradov. Tudi plakati, ki bi opozarjali, kdaj in kje bodo prireditve, ne bodo odveč (seveda samo v slovenskem jeziku!).
Po savlnlski dolini
Preteklo nedeljo sem moral po opravkih v Savinjsko dolino. Jurtanji vlak me ie potegnil do Petrovč, kjer sem izstopil in io mahnil peš preko mostu dalje po desnem bregu Savinje.
Po poljih in hmeljskih nasadih ie ležala še vedno voda kot ostanek neurja, ki ie pred kratkim divjalo po Savinjski dolini tja do Vranskega. Zemlja, ki je že prenasičena vode, ni mogla popiti in posrkati velike množine vode, ki je padla v teku par ur trajajočega neurja. Polja nudijo po nekod porazno sliko: videl sem ržena in pšenična polja, na katerih ni ostala niti ena bilka cela. Samo strnišče ie ostalo in kmet bo prisiljen pokositi te ostanke in jih porabiti bodisi za steljo ali v kake slične namene.
Kljub temu. da je bila nedelja, ie bilo na travnikih mnogo ljudi, ki so obračali seno, ki ga je zadnji dež popolnoma premočil. Ustavil sem se pri taki skupini in govoril z njimi. Obupani so: nekateri ne bodo pridelali doma prav nikakega žita. grozi iim. da bo krompir gnil, a tudi hmelj ie toča ponekod ves sklatila, a tisti, kar ga je ostalo, bo imel slabo barvo in ga ne bo mogoče prodati za normalne cene. Ljudje so zaskrbljeni, kako bodo preživeli letošnjo zimo, kajti druga leta so svoje pridelke prodajali in so iih imeli še dovoilj za lastno uporabo, letos ničesar ne bo. Posebno težko jih bodo prizadeli davki, ki so jih že druga leta komaj nosili. Komisija je popisala škodo, ki gre v milijone, želijo pa ljudje, da ne bi ostalo samo po popisu, am-
Skrlll pri Kočeviu
Lepo zveni zgornje ime, kajne? To ie ime slovenskega kraja, ki je pa le malo znan, saj je tako rekoč »bogu za hrbtom«. Skoraj v planinah smo. Onkraj grebena (na njega pridemo v 10 min.) se svet strmo spušča proti Kolpi, do katere je % ure. Za ljudi, željne lepote, svežega zraka sredi gozdov in mno-go solnca, je »škrilpski raj« nad vse priporočljiv. Kdor bi prišel k nam, bi videl mariskaj zanimivega. Naj nekaj teh reči naštejem.
Pri nas imamo 27 hiš, od teh jih ie samo 12 naseljenih. Pri eni hiši so stoodstotni Nemci, drugo pa je slovensko, odnosno mešano.
Iz občinskega urada naše obč. uprave v Mozlju dobivamo dvojezične dopise, v katerih se namesto uradnega naziva slovenskega kraja Zdihovo še danes dosledno uporablja avstrijski vzdevek Oberškril. Zdihovo ie 10 minut oddaljena naselbina s 6 slov. hišama, nad katerimi kraljujeta krasno župnišče in cerkev. Tu je podružnica mozeljske župnije. Tej podružnici načeljuje trd Nemec ki ne zna po treh letih bivanja med nami slovenskega jezika, (njegov oče je rudar iz Zagorja, ki dela na Westfalskem). Podružnica ima v svojem okrožju 9 naselbin, med katerimi so 3 popolnoma slovenska, 5 je nar. mešanih, ena pa je nemška. - •«*=:_ -» —«=Ov—. '***-
V	Zdihovem pa je zanimivo še to: Pred leti je poskrbel Higienski zavod za vaško cisterno (v škrilju nam je omislil celo vodovod!). h kateri se zbira voda predvsem po obširni, poševno ležeči zbetonirani plošči. Za to bi morali skrbeti lokalni činitelji. Toda ti se niti ne zganejo, čeprav je ograja že vsa podrta in plošča v razpadanju. Neznatna zadeva, za katero pa je Higienski zavod vendar precej žrtvoval.
5e marsikaj je tu zanimivega, posebno tuja Propaganda, podzemske jame itd. Pa drugič.
Mozell pri Koievlu
Že tretja jx>vodenj je šla mimo nas. Sicer nedolžna Rinža, ki ima že od bližine Kočevja pa do Kolpe podzemeljski tek. ie zbrala toliko vode, da nam je zalila kotanie in polja ter travnike v njih. Širna jezera so sedaj odtekla. ostalo pa je mnogo smrdljivega blata in nesnage.
Sploh pa je letos križ, ko nas ne pusti deževje pri miru in zastaja delo po poljih, ki j jih je prerasel plevel. Tudi s košnio ne pride-!mo nikamor in trava že kar preveč rjavi, j To so križi in težave, ki tarejo letos men-■ da vse Slovence. Seveda čutimo v tem kon-;cu vsako vremensko nepriliko posebno močno zato. ker nam zemlia že itak kai slabo rodi. Skromne so naši pridelki živil...
H gospodarskemu neugodju se pridružuje še drugo, ki se poraja ob pomanjkanju kakršnega koli slovenskega kulturnega živlienia. Vse. kar premoremo je tole: Knjižnica CMD in pa zborovsko cerkveno petie za slovensko
pak, da bi se jim davki odpisali ali pa vsaj, da ne bi davkarija gnala domačije na boben. Če je bila kdaj ta želja upravičena, je to sedaj.
Poslovil sem se in krenil dalje. Vreme se je začelo nekam kisati, a proti poldnevu je veter razpodil oblake in je posijalo solnce. Hodil sem po svojem opravku po domovih. Skoro na vsaki mizi sem naletel na kak dnev nik ali pa vsaj tednik. V Latkovi vasi sem naletel tudi na »Edinost«. V vsaki večii vasi je j>o več radio-aparatov. ki so si jih premožnejši kmetje kupili v boljših časih. Ljudje poslušajo poročila, čitajo časnike in čuditi sem se moral, kako dobro so poučeni o vseh političnih kakor gospodarskih vprašaniih. Tudi knjižnice pravljajo svoje prosvetno delo prav dobro.
Ta popoldne se je vršil v Št. Petru sokolski nastop. Prijetno je bilo gledati, koliko rdečih srajc se je zbralo okoli sokolskega doma. Pa tudi sicer sem naletel na mnogo kmetov, ki so pozdravljali in odzdravljali z »Zdravo«. — Ljudje so v splošnem zelo razgibani, drže korak s časom in se ne dado prehiteti in ne presenetiti od ničesar.
V	prenapolnjenem večernem vlaku sem se vračal proti domu. Utrujen sem slonel ob oknu, gledajoč po hmeljskih nasadih, ki so hiteli mimo mojih oči. Dan se je nagibal h kraju. V sosednjem vagonu so izletniki prepevali. Jaz sem pa mislil na ljudi, ki kljub vsem elementarnim nesrečam, ki iih zadeva-je, in kljub obilnemu dnevnemu delu, ki jim pred nočjo ne da počitka, ne pozabljajo na to, da je treba tudi duhu nuditi vedno nekaj novega. Sadovi tega pravilnega pojmovanja nege duha so že sedaj vidni in prepričan sem, da bodo vidni za vsakega, ki bo hodil po te| lepi dolini, kjer živi to napredno in delovno ljudstvo.	Eko.
Položaj vinogradnikov v Slovenskih goricah.
Zadnje neugodno deževno vreme je povzročilo med našimi vinogradniki veliko zaskrbljenost, ker se je po mnogih predelih Slovenskih goric pojavila v vinogradih pe-ronospora. Bolezen pa zajema vedno širši razmah po minulem deževju, ko je nastopilo toplo sončno vreme. Zadnje deževno vreme je pravočasno škropljenje po vinogradih tako oviralo, da je bilo nemogoče bolezen zatreti. Zelo se bolezen širi pri malih in kmetskih vinogradnikih, ki si ne zmorejo nabaviti galice, katera je letos precej draga. Našega prizadetega vinogradnika se polašča obup pred propadom.
Naša mla
Ob koncu šolskega leta — Vesele počitnice I
Srednješolci in visokošolci so že šli na počitnice, ljudske šole pa so završile svoje delo te dni. Približal se je čas, o katerem sanjari mlada duša vse leto »težkega« šolskega življenja, čas, ko se mladi človek sprosti in zaživi čisto svoje, svobodno, počitniško življenje.
Naše šolstvo se bori zadnja leta z velikimi materialnimi težavami. Dejstvo je, da se je na ljudskih in v srednih šolah število učencev iz leta v leto večalo, šolski prostori pa so ostali isti. Ljudstvo je spoznalo važnost šolanja in ni čuda, da se hoče vsakdo poslužiti pravic, ki mu kot državljanu pripadajo, ter se izobraziti, kolikor mogoče visoko se da. Ljudsko šolanje je obvezno, srednjega šolanja pa je tudi deležno iz leta v leto večje število slovenske mladine. Seveda se ga v prvi vrsti poslužujejo meščani, oz. tisti, ki imajo srednjo šolo pred nosom. V veliki meri se šola po gimnazijah in meščanskih šolah tudi delavska mladina, manj kmetska. Dasi šolanje dandanes ni več tako drago, kot je bilo pred leti, vendarle kmetje tudi manjše .izdatke težko zmagujejo, kar je posledica še vedno občutne gospodarske krize v našem podeželju. Imovitih kmetov pa imamo žal tako malo. Kljub vsemu pa vendarle lahko rečemo, da je smisel za šolanje in višje izobraževanje prodrl pri nas že do zadnje gor-
ske vasi in ni le slučaj, temveč čista posledica stremljenja širokih narodnih plasti po izobrazbi, da ima pri nas skoraj vsaka vas med svojo mladino že po enega ali dva domačina s srednješolsko maturo in mnogo tudi z akademsko izobrazbo. Izobrazba je podrla v narodu že precej pregraj, ki so ločile v predvojnih časih se ljaka od šolanca, in dočim je veljal še pred vojno človek z dvema razredoma meščanske šole ali gimnazije slovenskemu podeželskemu človeku za nezaslišano visokega gospoda (okrajni glavar pa je bil kar cel bog), danes niti »doktor« ne šteje mnogo. Svet se je spremenil, prav zares. Potem pa nekaj drugega: iz domače vasi se je v zadnjem času izštudiralo na pr. troje ljudi: ena je učiteljica, eden bo inženir, eden pa je že dr. filozofije; učiteljica in dr. phil. čakata že nekaj let na službo, med tem čakanjem si preganja ta dolg čas s kmetskim delom ter se paj-dašita kot enaka z enakimi z ostalo vaško mladino. Pregraje padajo . . .
Mnogo je še nerešenih vprašanj v našem šolstvu. Mnogo je materialnega pomanjkanja. Toda človek se ob koncu šol. leta rad ozre nazaj, ko gleda, da je postr.-lo šolanje na splošno ljudska zadeva. Zato armadi otrok delovnega ljudstva za enkrat ni želeti drugega, kot: Vesele počitnice!	a.
Iz zvezo kmetskih fantov in deklet
Vače
Naše društvo kmetskih fantov in deklet priredi dne 29. 1.1. ob 3. uri popoldne veliko tekmo koscev, na kateri bodo govorili zastopniki Zveze kmetskih fantov in deklet in Okrožja iz Ljubljane. Pozivamo vse prijatelje napredka kmetske mladine, da se naše manifestacije polnoštevilno udeleže!
Šmartno ob Dreti
Dne 2. julija priredi Društvo kmetskih fantov in deklet v Šmartnem ob Dreti tekmo koscev, na katero pozivamo vse tiste, ki ljubijo napredek in razmah kmetsko-mladinske-ga pokreta, da skupaj z nami manifestirajo mogočni kmetsko-mladinski ideii. Zbirališče je v Zg. Krašah, odhod povorke ob 2. uri pop. na tekmovalni prostor.
Oonalka gora
Ptujsko Okrožje kmetskih fantov in deklet kakor tudi celjsko in ljutomersko priredijo
dne 2. julija 1.1. izlet na Donačko goro, da se na ta način spoznamo, pridemo skupaj, se pogovorimo in v prijetni zabavi opravimo tudi mnogo koristnega dela za razmah kmetsko mladinskega pokreta. Tovariši in tovarišice v nedeljo, dne 2. julija vsi na Donačko goro! Tovariši iz Sv. Jurija ob Ščavnici in iz ptujskega Okrožja pridejo s tovornimi avtomobili. Posnemajte jih tovariši tudi iz drugih okolišev. Na svidenje!
Muhaber
Veliko tekmo žanjic priredi Društvo kmetskih fantov in deklet v Muhaberu. ki naj pomeni pravo in odločno manifestaciio v borbi za vstajenje vasi. Zbirališče tekmovalcev in povorke je pri g. Francu Kastelicu v Bršljinu. Ob 3. krene povorka na tekmovališče po sledečem sporedu: konjenik z državno zastavo, kmetska konjenica, godba, društvena zastava, zastopniki Zveze in Okrožja, žaniice. kosci, kolesarji, okrašeni vozovi, otroci (mali kosci in žanjice) ljudstvo.
»um, konjak, slivovka, brinjevec, droženka in klekovaca. Specialiteta: Grencak m vermut. NA DEBELO £	mA	DROBNO
	
MARIBORSKA TISKARNA o. d.
POSTRcfEf/o^ilVo1^0 PoCUDoi*TJe SfWER*'e SLOVENIJE POSTREŽEMO HITRO, DOBRO IM PO NIZKIH CENAH
TELEFON 25-67, 25-68. 25-69
Zanimivo itivo
Poljska
V	času, ko skoraj ves svet gleda na Poljsko kot žarišče, kjer se križajo interesi Nemčije na erii strani in Poljske in ostalega sveta na drugi strani, si je treba pogledali, kakšna država je Poljska in koliko znaša njeno bogastvo v človeškem materialu in gmotnem oziru.
Poljska meri 388.000 kvadratnih kilometrov, torej približno 70 odst. površine Francije. Njeno prebivalstvo, ki pa zelo naglo narašča, šteje okrog 35 milijonov. Noben narod v Evropi nima tako visokega števila rojstev kakor Poljska. Ce bo število rojstev stalno tako, bo imela Poljska leta 1950 toliko prebivalcev kakor Francija. Na
l	kvadratni kilometer odpade 77 prebivalcev, torej isto število kakor v Franciji. Poljska nima predela, razen visokih Karpatov in močvirnate dežele Pripeta, ki ne bi bil naseljen. Nje-Tio poljedelstvo je tako razširjeno, da !>i moglo prehraniti mnogo več ljudi, kakor jih sedaj biva na Poljskem. Z ozirom na dejstvo, da je skoro izključno poljedelska država, ji preostane mnogo delavske moči, ki hodi leto za letom v tujino na delo.
Poljska ima več velikih mest. Glavno mesto je Varšava, ki šteje preko t milijon prebivalcev. Sledi nato Lodz s 500.000 prebivalci, ki je obenem največji industrijski center Poljske. Ra-ren teh pa ima Poljska še sledeča večja mesta: Krakovo, Poznanj, Vilno in Katovice.
Kakor smo že preje omenili je Poljska predvsem poljedelska država in pokriva okoli 10 milijonov ha žito. Eno četrtino poljskega ozemlja pokriva gozd, to je okrog 9 milijonov šia. Lesa pridobijo letno okoli 2o milijonov kubičnih metrov. Ena tretjina vseh gozdov pripada državi, ki gozdove zelo čuva in jih le malo izrablja.
Industrije Poljska nima mnogo, vendar ima mnogo zemeljskih zakladov, iakor premog, železo, cink, petrolej in kameno sol. V gornji šleziji je mnogo premogokopov. — Tekstilna industrija ima svoje središče okoli Lod-sa, medlem ko je središče kemične industrije gornja Slezija.
Železniško omrežje Poljske meri okrog 20.000 km, vendar jo v primeri t francoskim, ki meri okrog 54.000 km Telo redko. Vendar ima Poljska rano-Ko vodnih poti na rekah in le na ta način je mogoče, da promet ne trpi na pomanjkanju prog. Vendar je Poljska »poznala to svojo napako in je v zadnjih šlirih letih zgradila veliko število lovih prog.
Poljska je imela hudo delo, predno ije svojo državo do gotove mere uredila, kajti prevzela je v svoji novi držaji ozemlja, ki so pripadala ruskemu cesarstvu, nemškemu cesarstvu in av-tlro-ogrski monarhiji ter med temi deželami ni bilo nikakih vezi. Poljska jc bila skozi štiri leta bojišče svetovje vojne in je zato razumljivo, kako delo je imela nova država, da vsaj do gotove mere popravi, kar je porušila svetovna vojna.
Prebivalstvo Poljske tvorijo do 75 vdst. kmetje, ki v političnem življenju za sedaj še malo pomenijo. Tudi nepismenost je šc zelo velika. Večina poljskega mestnega prebivalstva so tidje, saj ima na primer Varšava 350 tisoč Zidov, a vsega prebivalstva ne-iuj čez milijon ljudi. V novi državi je najbolj trpelo srednje in malo plemstvo, ki je s svetovno vojno izgubilo
skoro vse in ki sedaj le s težavo vzdržuje svoja okrnjena posestva.
Kaj pomeni Poljska danes vojaško, m mogoče točno reči, vendar je gotovo, da je Poljska danes tako oborožena in pripravljena, da lahko nudi odpor tudi še iako močnemu napadalcu. Vzgoja poljske mladine je ves čas od svetovne vojne sem strogo nacionalistična in je imela za cilj, da ne dopusti, da bi prišlo do četrte delitve Poljske. Posebno so skrbeli, da je narod spoznal pomen morja za državo ter so zato slavili „koridor“ (Po-morjansko) in Gdinjo kot biser vse svoje dežele, ki jo je treba branili do zadnje kaplje krvi. „Koridor“ je za Poljsko žila, potom katere črpa vsa Poljska svoje sile, je pot v svet, edina pot v morje. Iz male vasice Gdinje je danes nastala luka, ki ima najmodernejše pristaniške naprave, ogromna skladišča in tudi svojo popravljal-nico ladij. Nastalo je mesto krasnih palač, ogromnih skladišč in cele vrste najmodernejših vil in celih četrti delavcev.
Kako misli Poljska resno, se vidi najlepše, kako se je odzvalo prebivalstvo Poljske o priliki razpisa notranjega posojila, ko so ljudje že prvega dne podpisali toliko posojil, da je že preseglo vsoto, ki je bila razpisana. Posebno so se izkazali tudi poljski emigranti ,ki so poslali znatne vsote v domovino. Ves poljski narod stoji danes trdno na braniku svoje domovine, odločen, da obrani svojo domovino pred vsakim, ki bi se je hotel dotakniti, posebno proti onim, ki bi se spravili na poljsko Pomorjanko.
George Washington
V	kratkem se bodo vršile v USA volitve novega predsednika. Prvi predsednik Zedinjenih držav je bil George Washing-ton, čigar življenjepis kaže njegovo trdo življenje in borbo, ki pa ni ostala brezuspešna, saj je danes USA poleg Anglije največja in najpomembnejša država na svetu.
George Washington se je rodil 22. II. leta 1732. v Virginiji, nedaleč od mesta, kjer stoji danes velemesto, ki nosi njegovo ime. Njegovi predniki so se preselili iz Anglije v Ameriko. Že s 16 leti je bil Washington zemljemerec in s 17 leti je nastopil svojo prvo javno službo kot okrožni inženjer. S prvim prisluženim denarjem si je kupil posestvo 200 ha. Vsako leto je dokupoval zemljo, nekaj pa je podedoval od brata. Postal je že z 20 leti veleposestnik, ki je zavzel radi svojega družabnega položaja kmalu mesto glavnega pomočnika lorda Fairfaksa, ki je bil takrat upravni vodja Virginije.
■ L. 1753, ga je angleški guverner poslal k pogajanjem s Francozi, ki so med Kanado in Ohiom zgradili celo vrsto trdnjav. Prišlo je do vojne in Washington je bil 1. 1755. imenovan za glavnega poveljnika virginijske armade. Toda že leto kasneje po zmagi nad Francozi se je Wa-shington odpovedal tej časti in se je preselil na svoje posestvo, kjer se je poročil z veleposestnico in vdovo Marto Custis, ki mu je prinesla v zakon dva otroka. Bil je član vseh mogočih zbornic in razsodišč ter je sploh veljal za enega največjih in najbolj sposobnih ljudi v Virginiji.
Anglija, ki je v večnih borbah za kolonije potrebovala mnogo denarja, je skušala ta primanjkljaj nadomestiti s tem, da je naložila svojim ameriškim kolonijam velike davke. To je privedlo najprej do raznih pogajanj odkritih groženj in končno tudi do vojne. L. 1775. je bil George Washington imenovan za vrhovne-
Kupujte
ori tvrdkah ki oglašuiejo v
M AR IB
KOPALIŠKA ULICA
LlTOGRAFijA
OFFSETT iSK
KAMNOTiSK
ANlLiNSKi TISK
KNJIGOVEZNICA
KARTO NA Z A
PL A K AT'RAN J E
ga poveljnika armade, ki se je borila proti Angležem. Kljub temu, da so bili ameriški vojaki nedisciplinirani in da so bili razmeroma slabo oboroženi, kljub temu je uspelo Washingtonu, da je prisilil Angleže, da se umaknejo iz Bostona. L. 1776. je kongres v Filadelfiji proglasil odcepitev bivših kolonij od Anglije in proglasil samostojnost. Kljub temu, da so pošiljali Angleži vedno nove čete v Ameriko, se je posrečilo Washingtonu s pomočjo Francozov, da je Angleže premagal in 1. 1783. je bil sklenjen mir v Versaillesu.
Po dolgih parlamentarnih borbah se je
ustanovila 1. 1789. samostojna zveza ameriških držav, čijih prvi predsednik je postal Washington. Narod, ki ga je vodil Washington, je bil majhen in šibek. Filadelfija, ki je imela komaj nekaj čez 40.000 prebivalcev in New-York, ki je imel komaj 333.000 prebivalcev, sta bil največji mesti. Potem, ko je bil štiri leta predsednik, je bil Washington ponovno izvoljen za predsednika, vendar je to čast odbil. Ko pa je 1. 1799. grozila vojna s Francijo, je bil ponovno vrhovni poveljnik vseh sil Zedinjenih držav. Umrl je 14. decembra 1799. v 67 letu svoje starosti.
V angloiki vojski do* bro kuhajo . . .
Mlečno Jajce
Listi so pisali o novem nadomestku, ki naj zamenja kurje jajce. Ta nova jajca izdelujejo v Nemčiji, in sicer iz mleka. Jajcu pravijo »Milelc (mlečno jajce). Baje ga lahko uporabljajo za pripravljanje vseh jedil, za katera so bila potrebna doslej kokošja jajca. Organ za prehrano države in druge gospodarske organizacije so napravile poskuse z novim surogatom (nadomestkom). Poročila pravijo, da ni nobene razlike v kvaliteti jedil, ki so bila prrpravlj-ena s tem surogatom in med onimi iz kokošjih jajc.
Ob takšnih vesteh se nam rejcem perutnine ježijo lasje, kajti kaj bo z nami, če ne bodo šla jajca v promet. Tolaži nas samo še dejstvo, da so vsi surogati silno dragi in da jih naši ljudje, ki niso tako petični kot nemški, ne bodo mogli kupovati.
Meni, vnetemu perutninarju, pa noče iz glave misel: Zakaj pridelujejo v Nemčiji umetna jajca? Mar imajo naravnih,
dobrih jajc, ki jih nosijo kokoši, premalo?
Pri teh in podobnih surogatih pa sc moram nehote vedno spomniti tudi še na svoj nedavni binkoštni obisk v Ljubljani. V dežju sem lazil takrat po mestnih ulicah, biletih in drugod. Čul sem *— govorico in videl sem popotno oblečene ljudi. Bilo jih je mnogo. Kupovali so in jedli. Vsem jedem so hoteli vedeti imena in cene. Niso se mogli načuditi okusnosti in cenenosti. Postavali so pred izložbenimi okni mesarij, delikatesnic itd. ter niso mogli odtrgati očes od blaženih dobrot. Kljub dežju in kljub vrvežu sem jih takrat zasledoval kot kakšen detektiv, kajti pomilovalno sem se nasmihal in užival ob' njihovem uživanju.
.1 ■ r' *	UMI I :! It' Ul Ml 1
A	J	-	J | / 'i' Vi 1	'/|	|	'M
1 " r »' ' fin,:., v , ■ 1.1 j I ■ , A !
i ' 1	* O 1 H i M d '■ *	^	1 tl S >i	l	'	,
SIRITE ..EDINOST
Izdaia konzorcij, »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar,, novinar,- Tiska- Mariborska- tiskarna- d,- d., p red s t,- ravnatelj. StoMo Detela, vsi v Mariboru
>