Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. decembra 2020 - Leto XXX, št. 50 stran 2 »Vplivati na srce pa düšo naši lidi« 60 let Društva Bralna značka Slovenije stran 3 Živé svoje senje stran 8 Ka je dano, je dano stran 4 2 Leta 2021 do lüstvo vküppisali »Vplivati na srce pa düšo naši lidi« Drugo leto do na Vogrskom pá lüstvo vküppisali. Popis prebivalstva napravijo vsakši deset lejt, ka bi vedeli, kelko lidi živi v rosagi, kelko so stari, s čim se spravlajo, gé svoje kampanje vöodebrali: »Naraudo si se za Slovenca, ostani Slovenec!« V njinom logoni najdemo eške najlübšo raužo Avgusta Pavla tö – spominčice živijo pa tak tadala. V vprašalniki (kérdőív) gestejo pitanja o narodnosti pa o maternom geziki tö. Trno fontoško je, ka na té pitanja odgovor damo tisti, steri cujslišimo k steri od narodnosti, smo Slovenci, Nemci, Romejnarge ali Srbi … Vodstvi Državne slovenske samouprave se pomembno zdi, ka bi se pripravlali na vküppisanje lidi, ka bi prišli – zvün do tisti, steri živejo po naši slovenski vesnicaj v Porabji – do tisti Slovencov tö, steri živéjo indrik po rosagi. Kak je pravo predsednik DSS Karči Holec, ščejo »vplivati na srce pa düšo naši lidi«. Leko, ka malo na düšno vest tö? Zato so si za moto (geslo) (nefelejcs) – stera naj bi lidi spominala na tau, ka na vprašalniki morajo zamerkati, ka so Slovenci. Če sami vönapišejo vprašalnik na računalniki, te morajo tau samí napraviti, če nekak pride k njim s papiri, te ga morajo spaumniti, ka mora zamerkati, ka so oni Slovenci. Te logo pa pozvanje, ščejo spraviti do vseveč lidi, zatok dajo napraviti male kalendare, pere, obejske za klüče, polone, letake pa plakate. Napraviti dajo kratek film tö, na sterom do, med drügim, znani lidgé gučali o tom, ka so Slovenci. Film ščé pokazati, ka je vsakšoma trno potrejbno, ka bi nas vse več bilau, ka bi se nej zgibili, ka bi slovenska skupnost bola krepka gratala, ka bi gorostala slovenska kultura pa naša slovenska materna rejč. Na pitanje, zakoj zdaj pripravlajo tak krepko kampanjo, je predsednik Holec pravo, ka smo na zadnji lüdski štetjaj malo zaspali. V numeraj so pred nas prišle takšne narodnosti, stere je gnauksvejta kumik bilau na Vogrskom. Tau kaže na tau, ka so se one bole znale zorganizirati, bole so znale nagučavati lidi. Holec tak misli, ka se je na zadnjom popisi lüstva samo pau tisti Slovencov dalo za Slovence napisati (kauli 2820), steri na Vogrskom živimo. On bi te zadovolen biu, če bi nas kleta bilau bar 4 gezero. Kak je pravo, k tauma je potrejbno, da démo do lidi, sploj do tisti, steri so se odselili iz naši krajov. Dosta ji živi v Zalaegerszegi, Soproni, Győri, dapa največ v Budimpešti, če gledamo vekše varaše. Dapa dosta ji živi po vasnicaj v županijaj Somogy, Veszprém in Zala. Tau so tiste ženske, stere so se kak mlade dekle oženile s sodaki, steri so na granici slüžili vojsko. Predsednik Holec pravi, ka računajo na pomauč vsej slovenski organizacij, drüštev pa slovenski samouprav. Samo tak leko vüpajo, ka dobimo približno realne numere. Pa tak, če ne pozabite, Slovenci smo! Marijana Sukič Pod Srebrnim brejgom … … se pošte s paketi punijo. Poštarge ji kuman, kuman dale leko pošilajo. Gvüšno, ka tomi korona boter gé. Lidge si raj po pošti kaj naraučijo, kak pa bi v bauto šli. Je pa tö neka vcejlak drugo; zvün baut z gestijom vse druge so zaprejte ostanole. Pa bi si stoj škeu, povejmo, nauve adidaske küjpiti. Ne more si je. Depa prejk interneta se tau da naraučiti, za dva dneva poštaš prinese ali pripela pa že se leko na nogaj svejtijo. Ranč v tom časi se je vöpokazalo, kak je zapejranje mali pošt v vesnicaj nej najbole čedno delo bilau. Depa od toga se ne smej na glas broditi ali gučati. V Sloveniji se prauti tomi, ka si najbole prejgnji vözbrodijo, nika ne smej prajti. Zaprav, baukše, ka se ne guči. Brž te leko za kakši nej najbole pozitiven element vözglasijo. Vö se je epidemija zglasila. Tau nika nauvoga nej, ka dugo više cejle Slovenje majüče s svojimi regulami. Vse bole pa se že leko vidi, kak so se nej prijale, nika ne hasnijo. Betežni je v procentaj gnako, kak prva je epidemija na red prišla. Tak se vse bole postavla pitanje, kak tadale vse vküper aj de pa če rejsan eške trbej epidemijo vözglašeno meti, če nikšnoga aska nega. Zaprav, vse več lidi mejra, padarge, medicinske sestre pa vsi kaulak nji eške kuman ladajo delati. Pa neje tak samo v Sloveniji, cejla Evropa vse bole je betežna gé. Beteg, zaprav skur na nikoj djana nauga Ilke Štuhec znauva leko slüži. Najbaukša slovenska smučarka po več kak 280 dnejvami kuman na nauvo tekmo čaka. Pokazati šké, ka vse te njene nesreče z nogami njoj skur nika ne morejo pa de zanuva med najbaukšimi. Trno dobro bi bilau, ka se tau zgodi, ka slovenska smučarija tau leto ne vidi vö najbaukše. Vse baukše pa slovenska košarka vögleda. Znauva na evropsko prvenstvo déjo, ranč ta, gde so že zlati tö bili. Istina, ka zmejs je vsevküper nej najbaukše vögledalo, nejso na svetovno prvesntvo šli, trno lagvo so na kvalifikacijaj obodili. Depa tö v njigvo kvalifikacijsko grupo se je covid nutzmejšo. Reprezentanca Madžarske je zavolo njega mogla domau oditi. Kak tau vsevküper vögleda, leko ka stoj tadale na prvenstvo de šau, depa ranč nauvi beteg ga leko dojstavi. Ali, slovenska košarka se zvün betega na velke zdigava. Pa se je ranč tau pisalo, ka bi vsevküper malo bole optimistično bilau, je znauva paučilo. Pa tau ranč nej lepau, grdo pa nej najbola pošteno se je zgodilo. Tau pero, stero spod Srebrnoga brejga piše, si je brodilo, kak od toga več nede trbelo pisati, depa dun trbej. Slovenska vlada je dojpovejdala financejranje nacionalnoga medijskoga servisa STA, Slovenske tiskovne agencije. Tau je sestra takši medijski servisov kak je ANSA v Italiji, HINA na Hrvaškom ali AFP v Franciji pa MTI na Madžarskom. Ka se je zaprav zgodilo? Najbole prejgnji so prajli, ka so tisti menje prejdni v STA nej vredi papejrov njim nazaj davali pa ka njiva adminsitracija nej vrejdvzeta. Zar pa nika drugo gé. Že pred časom se je premier Janez Janša na agencijo čemeriu pa povedo, ka je una sramota za Slovenijo. Šlau je za nikšne informacije, ka bi po premieri mogle ovak biti vözglašene. Vse tau samo od toga guči, ka bojna za medije vse bole na šörko pa visko se bije. Tomi se leko malo ovak tö povej: Škemo, ka tak pišete, kak mi povejmo! Ovak vas nede! Vse tau je že od inda poznano, vse tau so blejde kopije stari sistemov. Je pa istina, ka vse tau Sloveniji najbaukše reklame ne dela. Tau pero rejsan več ne bi škelo od toga pisati, že je zavole napisalo. Naš brejg bi tö pero v rokau vzeu, če bi paumno pisati. Zato pa vej, kaj prajti, če volau ma. Kak vögleda, nikšne vole nema, samo eške čaka, aj snejg na njega spadne. Un vej, ka snejg, po tejm njegva voda, vse takše leko taodnese. Miki Roš Porabje, 10. decembra 2020 3 60 let Društva Bralna značka Slovenije Bralno značko sta osnovala pisatelj Leopold Suhodolčan in prof. Stanko Kotnik. Prve – Prežihove značke – so bile podeljene maja 1961 na Koroškem, prvi bralci pa so za bralno značko začeli brati septembra 1960. Od začetka devetdesetih let, ko se je gibanje posodobilo z motivacijskim programom S knjigo v svet, je to tudi njegovo geslo. Gibanje gradi na tradiciji voljno branje v prostem času. Ves čas se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim (šolske) knjižnice, hkrati pa je kot obšolska/interesna dejavnost lahko svobodnejša, bližja otrokom in mladim, in tako uspešnejša pri oblikovanju bralcev za vse življenje. Vseskozi se močno vključuje v strokovna in družbena prizadevanja, da bi se Leta 2010 so v okviru Bralne značke porabske šolarje obiskali odlični slovenski umetniki; pred seniško šolo smo naredili spominsko fotografijo: (z leve) Valerija Perger, organizatorka obiska, Tone Partljič, pisatelj in dramatik, Eva Škofič Maurer, prva poklicna klovnesa v Sloveniji, Karolina Kolmanič, pisateljica, Andrej Rozman Roza, pesnik, pisatelj in dramatik, in Manca Perko, generalna sekretarka Društva BZS bralnih značk, poimenovanih po slovenskih pisateljih, oz. Zveze bralnih značk Slovenije, ki je od sedemdesetih let dalje organizacijsko delovala kot eden nacionalnih programov v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. V Prekmurju so šolarji desetletja brali za Kranjčevo bralno značko. V letu 2002 se je Bralna značka organizirala kot samostojno Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, njen program pa je še vedno del nacionalnega programa Zveze prijateljev mladine Slovenije in ima kot tak marsikje po Sloveniji močno organizacijsko in finančno zaslombo pri društvih ali zvezah prijateljev mladine. V strokovnem smislu gibanje od vsega začetka vodijo mentorji po šolah (od devetdesetih let dalje tudi po vrtcih in knjižnicah) - njihovo delo z mladimi je temelj Bralne značke. Bralna značka spodbuja prosto- dvignila bralna pismenost posameznikov in družbe v celoti. Bralna značka (na splošno ali določena spominska bralna značka z imenom po pisatelju) se najbolj množično dogaja na osnovnih šolah v Sloveniji, v tovrstno branje se vključuje okoli 70 % osnovnošolcev. V zadnjih dvajsetih letih se po slovenskih vrtcih in splošnih knjižnicah zelo širi predšolska bralna značka, ki spodbuja predvsem starše, da berejo svojim otrokom v predšolskem obdobju. Bralna značka v srednjih šolah pa običajno deluje v obliki bralnih klubov. Za bralno značko berejo tudi slovenski otroci v slovenskem zamejstvu in na nekaterih območjih v slovenskem zdomskem/izseljenskem prostoru. Najnovejši nacionalni program Bralne značke je program Medgeneracijskega branja, ki v slovenskem kulturnem prostoru živi v različnih oblikah in spodbuja povezova- nje in sodelovanje različnih generacij ob branju. Ocenjujemo, da v vseh programih vsako leto sodeluje več kot 140.000 otrok, ki berejo. Samo v osnovnošolskih programih jih vodi več kot 7.000 mentorjev – učiteljev, vzgojiteljev in knjižničarjev. (Povzeto po spletni strani Društva Bralna značka Slovenije.) Bralna značka je pred dobrimi tremi desetletji s prvimi plahimi koraki stopila tudi v porabski šolski prostor. Za to, da bi se tu ustalila in da bi slovenska knjiga dobila častno mesto v porabskem šolskem vsakdanu, si je najbolj prizadevala pomurska pisateljica Karolina Kolmanič. Desetletja so se na njeno pobudo in prijazno prigovarjanje organizirala po porabskih šolah srečanja s slovenskimi literarnimi ustvarjalci in poustvarjalci, šolske knjižnice so od Društva Bralna značka Slovenije dobivale čudovite otroške in mladinske knjige, ob 25-letnici bralne značke v Porabju, leta 2013, pa smo pripravili slavnostno akademijo v monoštrskem gledališču. Zadnji, prav prisrčen dogodek v okviru bralnoznačkovskih pisateljskih srečanj se je v Porabju zgodil pred dvema letoma. Nastopilo je lutkovno gledališče iz Sevnice, prav tako pa je naša »botra bralne značke v Porabju«, Karolina Kolmanič, predstavila eno od svojih zgodb za otroke. Seveda se bodo v lepših in druženju bolj naklonjenih časih dejavnosti Društva Bralna značka Slovenije v Porabju nadaljevale. Letos pa bo kateri izmed dobrih mož prinesel na šole prelepe slovenske knjige in slikanice, ki jih je podarilo društvo. Kakšna večja praznovanja 60-letnice Društva Bralna značka Slovenije letos niso bila mogoča. Zato pa je pravi praznik za mentorje in podpornike Društva bil virtualni simpozij z naslovom 60 let branja pod površjem, ki ga je Društvo organiziralo od 24. do 27. novembra 2020 v aplikaciji Zoom, vsak dan od 17. do 19. ure. To je bila odlična nova izkušnja prisostvovanja simpoziju, saj se nas je dnevno zbralo približno 150 poslušalcev. Vesela sem, da sta se mojemu povabilu k spremljanju simpozija odzvali tudi porabski vzgojiteljici asistentki Andreja Serdt Maučec in Romana Trafela. Virtualno prisotne je prvi dan najprej nagovoril predsednik Društva BZS, tržaški pesnik in pisatelj Marko Kravos. Poudaril je, da je branje dobrih knjig že od človekove najmlajše dobe Vidmar. Prav njune besede so se mi najbolj vtisnile v spomin. Slavko Pregl, bivši predsednik Društva BZS, je izpostavil, da Društvo mora tudi v prihodnje izvajati svoje dejavnosti, kljub knjigam in branju nenaklonjenemu času, saj »so mladi bralci/bralke najmočnejša vojska na svetu, z vsako usvojeno besedo so močnejši in bolj samozavestni.« Pisateljica Janja Vidmar Manca Perko, generalna sekretarka Društva BZS, in pisateljica Karolina Kolmanič na zadnjem literarnem srečanju s porabskimi šolarji leta 2018 temelj spoznavanja in zavedanja sveta, vsi mi, bralci, pa smo pameten panj, ki skozi branje spoznavamo, odkrivamo in kritično vrednotimo vsakdanjik. V branju je prihodnost človeštva, je poudaril. Manca Perko, generalna sekretarka Društva BZS, je skupaj s kolegico Petro Potočnik predstavila številne dejavnosti Društva BZS. Za šolarje pa je gotovo zanimiv Mega kviz, ki ga lahko rešujejo preko spleta in se potegujejo za nagrade. Naslednje dneve je bilo veliko govora o dobrih otroških in mladinskih knjigah, ki so jih predstavljali predvsem knjižničarji Pionirske knjižnice Ljubljana in Mariborske knjižnice, ki že desetletja izdaja revijo Otrok in knjiga. Urednica revije Darka Tancer Kajnih je vodila okroglo mizo ob koncu simpozija. Na njej so sodelovali nekateri člani Upravnega odbora Društva BZS, med njimi tudi pisatelja Slavko Pregl in Janja Porabje, 10. decembra 2020 je govorila o pomenu nastopov pisateljev po šolah. Z neštetimi srečanji z mladimi bralci je izjemno zadovoljna, saj ima same pozitivne izkušnje. Prepričana je, da so prav srečanja bralcev in avtorja ključ do boljšega in bolj množičnega branja med mladimi. Vrnitev h knjigam je dober obet za prihodnost, zato je mlade in najmlajše potrebno nenehno spodbujati k branju. Tako starši kot učitelji pa to najlažje dosežejo z lastnim zgledom. Društvu Bralna značka Slovenije želimo še veliko ustvarjalnih desetletij! Vse porabske bralce pa prijazno vabim, da obiščete spletne strani Bralne značke (https://www.bralnaznacka. si/sl/ ) in posvojite številne zanimive objave. (Slika na 1. strani: Gornjeseniški učenci in učitelji so pozorno spremljali nastop lutkarjev (2018)) Valerija Perger 4 Peter Dominko - športni novinar iz Odranec PREKMURJE Naj travnik, gračenek in sadovnjak Javni zavod Krajinski park Goričko že več lejt vöodabera najlepše zriktane elemente naravne in kulturne krajine. S tem škejo volau dati pavrom in vsem drügim, steri živejo v parki, ka bi se gordržalo in zbaukšalo stanje zavarovanoga območja. Čiglij je epidemija, so tüdi letos meli akcije: Naj travnik, Naj gračenek z brajdo in Naj travniški sadovnjak. Akcija Naj travnik trpi od leta 2011, letos pa je v njoj sodelovalo 15 lastnikov, največ do zdaj. Zmagovalec jubilejnoga desetoga ocenjevanja je travnik, steri je nej daleč vkraj od Porabja, v vesnici Büdinci, in je v lasti Franca Ažmana. Komisija je ocenila, ka spada té travnik med najbole bogate travnike na Goričkom, vej pa na njom rastejo tüdi zavarovane fajte rastline, kak so deltasti klinček, navadna kukavica pa rumena maslenica. Z načinom obdelave lastnik na travniki gordrži tüdi metüre mravljiščare. Na travniki raste ške več fajt drevdja in grmauvja, v sterom gnezdi tüdi rjavi srakoper. V izbori Naj gračenek z brajdo je sodelovalo devet lastnikov. Nagrado za najlepši gračenek je dobila Tanja Borovšak s Süjoga Vreja, priznanje in nagrado za naj brajdo pa Boštjan in Danijela Gjergjek-Flisar iz Korovec. Komisija je napisala, ka so gračenki na Goričkom »pestri in živi«, pa ka se pri pridelavi zelenja za hrano lidge furt bole vkrajdržijo toga, ka bi pri pauvanji nücali kemična sredstva. V akciji Naj travniški sadovnjak pa je komisija najboukšo oceno dala sadovnjaki v lasti držine Ficko-Berke iz Krašč, steri kažejo dobro peldo vsem lastnikom, steri majo takši tip sadovnjakov. Z akcijo škejo volau dati lüstvi za tau, ka bi se gordržali viskodebelni travniški sadovnjaki, pa ka bi se ške posadilo nauvo drevdje starih sort. Silva Eöry Živé svoje senje Peter Dominko iz Odranec pravi, ka živé svoje senje, vej pa dela tisto, o čem je brodo že te, gda je kak mali pojbič gorraso v Odrancaj: »Ge sam furt steu biti športni novinar. Že od malih naug sam spremlo slovensko fotbalsko ligo. Oča se je dostakrat norca delo iz mene, pa mi je gučo, ka mo ges gvüšno novinar, vej sam pa furt meu sezname igralcov, vsakši den sam si küpüvo športni dnevnik Ekipa, pa tüdi vörezo članke iz novin in si delo arhiv.« Pitam ga, če je nej meu nikdar želje, ka bi tüdi sam lejto za fotbalsko labdo, pa pravi, ka je meu volau, samo ka je že brž vido, ka je nej glij preveč dober v ton, »zatau sam se rajši seu na piciklin in se vozo po domanji poštijaj pa vse do sausednih vesnic. Te pa sam si ške brodo, če sam nej dober za fotbal z nogami, sam leko s prsti.« Novinarstvo je nej šau študerat zavolo toga, ka bi po zgotovleni srednji šauli mogo prva napraviti maturitetni tečaj, tau pa bi njemi vzelo eno leto, zatau se je rajši vpiso na Ekonomsko-poslovno fakulteto v Maribori, gé je meu za diplomsko nalogo temo, kakši je vpliv embalaže na podobo izdelka. In ka je vönajšo? »Če se ške dobro spaumnim, tau, ka embalaža ma dosta vpliva na tau, ka se človek odlauči, steri izdelek de küpo. Ovači pa je že malo prašnata ta naloga, zdaj me čaka ške magistrska, stera je že par lejt na čakalni listi, vej pa majo drüge stvari zdaj prednost,« povej s smejom na lampaj Peter Dominko, steri se je z novinarskim delom prva začno spravlati pri internetnom portali, steri se s fotbalom spravla. Pri SNPortali je biu pred leti celau glavni urednik: »Eno par takših, steri mamo radi fotbal, smo se vküpvseli in napravi té portal, steri je s cajtom samo raso in ma gnesden na facebooki že več kak deset gezero sledilcov. Brodim, Peter Dominko ka smo dokazali, ka se da tüdi s takšim prostovoljnim, neplačanim delom nekša stvar dobro napraviti.« In iz toga prostovoljnoga dela je pred par lejti prišlo do re- menje odi okauli po svejti. Na kakšo fotbalsko tekmo tü pa tam ške furt dé, vej pa ma kak novinar pravico titi vö s svoje domanje občine, vseeno pa leko dosta svojoga dela opravi tüdi od dauma, vej pa so že neka lejt vse tekme slovenske prve lige notpokazane na televiziji, tüdi neka tekem drüge lige, samo tej zdaj tak ali tak nega, vej pa je tau tekmovanje zagnauk dojstavleno. Peter Dominko pa ne piše samo o moškom fotbali, liki tüdi o ženskom. V začetki leta 2020 je napravo internetno stran www.zenskaliga.si, na steri leko najdete novice o slovenski ženski fotbalski ligi, o nogometašicaj, stere špilajo Čiglij pravi, ka labde glij ne vej preveč dobro brsati, tü pa tam tüdi sam odšpila kakšno pajdaško fotbalsko tekmo snoga sodelovanja s slovensko fotbalsko organizacijo, Nogometno zvezo Slovenije (NZS). »V bistvi ges z njimi sodelüvlem prejk avtorske pogodbe. Pišem članke in prispevke o moškom fotbali, o prvoj in drügoj ligi, neka ške o mlajši reprezentancaj. Rejsan leko povem, ka je tau za mene senjsko delo, vej pa sam plačani za tisto, ka trno rad delam,« raztolmači sogovornik, steri, tak kak večina od nas, zdaj, v cajti epidemije nauvoga koronavirusa, malo na tihinskom, pa tüdi o slovenski ženski reprezentanci: »Za tau sam se odlaučo po tistom, ka se je končalo moje sodelovanje z ŽNK Nona Pomurje, pri sterom sam dvej pa pau leti biu predstavnik za stike z javnostmi in tisti, steri je na skrbi meu internetno stran pa družabna omrežja. Gda se je tau sodelovanje končalo, sam se odlaučo, ka napravim tau internetno stran, vej pa mam dosta poznanstva med nogometašicami in tistimi, Porabje, 10. decembra 2020 steri delajo v ženskom fotbali nasploj. Istina je takša, ka mediji v Sloveniji ne poročajo dosta o ženskom fotbali, sploj tej velki, nacionalni, nej. Te sam si pa pravo, ka če ne delam dosta, te mi je dugi cajt, pa sam ob pomauči enoga kolega napravo tau internetno stran. Vsevküper se je dobro prijalo in leko povem, ka so odzivi dobri, pa ka mam tüdi pri večini klubov podporo.« Čiglij z ŽNK Nona Pomurje ne sodelüvle več, pa ške furt rad spremlja té hip najbaukši ženski fotbalski klub v rosagi, steromi je po šesti lejtaj pa gratalo priti med najbaukši 32 ekip v Evropi. V zadnjom stopaji kvalifikacij so na igrišči v Gornji Radgoni Pomurke s 4:1 dojobladale vogrske prvakinje, ekipo Ferencvárosa: »Ge tak brodim, ka so si dekle tau zaslüžile, vej pa so vleti, pa tüdi na gesen, flajsno trenerale, dostakrat tüdi po dvakrat na den. Tüdi na sami tekmi so pokazale, ka so dobro pripravlene in so zatau zaslüženo prišle v Ligo prvakinj.« Peter Dominko pravi, ka ob fotbali, s sterim žive skor 24 vör na den, nema preveč cajta za kakši hobi. Ške furt si rad tü pa tam sede na piciklin ali pa se dé špacerat, ka se don malo zlufta. Zdaj, gda smo v Sloveniji dojzapreti v svojo občino, je tau malo žmetnej, vej pa je njegva, odranska, po površini najmenša v Sloveniji. Ma samo neka menje kak sedem kvadratnih kilometrov. Ali sogovornik pravi, ka se vseeno najdejo poti, tüdi takše med njivami, na sterih se človek leko vösfuda. (Slika na 1. strani: Mali Peter, te gda je biu star eno leto. Rojstni den slavi na den, steroga se včakamo samo vsakšo štrto leto.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Petra Dominka 5 Pred 220 lejtami se je naraudo pesnik »Zdravljice« V prvoj polovici 19. stoletja ka leko dvej vöri pigém pri je biu svejt nej slabši pa nej staroj Metki.«) baukši kak gnes. Lidgé so si Prešeren je največ piso o leko tistoga ipa za vse malo svojoj lübezni do žensek in več cajta vzeli, po ljubljanski domovine. Njegvo čütenje do poštijaj so trapkala konjska lepšoga spola je mejlo dosta kopita. Luft je eške čisti biu, obrazov: od tüjoga vüpanja dimnati je grato samo te, če je gda pa gda vövdaro odjen. Kanalizacijo so začnili rediti dobra pau stoletja kisnej, zatok so vsefelé betegi napravili veuke nevole. Dame so nosile etakše pa atakše klabüke in duge kikle, gospaudge pa lače s štrafi in rejkline, šteri so ozajek segli skoro do kaulen. Pesnik France Prešeren se je naraudo 3. decembra »Baukšo lüstvo« 1800 – na té den (»ta veseli dan kulture«) majo šegau na Slovenskom dosta kulturni programov je karte špilalo, držati ojdlo v gledališče ali plesalo na valcere do brezmejnoga trplenja. PoJohanna Straussa, zmejs zno je srečo in nesrečo, dobro pa je »prausno lüstvo« živelo pa je vödo, ka se zaman trüdi, v srmački in kmični ramaj. ne more oprejti dveri do srca Vnaugi pa so že čütili, ka vöra svoje lübléne. Primicovo Jugezerolejtnoga fevdalizma lijo je srečo na simbolnom tiktaka, na dveraj kloncka mesti in v simbolnom časi: čas industrije. cerkev v Trnovom nas spomiV glavnom varaši dežele na na trnjovo krono, veuka Kranjske – v Ljubljani s 15 ge- sobota pa na Boži grob. zero lidami – smo v tisti lejtaj Mati Primicove Julije je ninajšli Franceta Prešerna tö, kak nej stejla »gezičnoga šteroga gnes že vsakši Slo- dohtara« za zeta, vej se je pa venec pozna. Tistoga ipa pa bogastvo z bogastvom ženilo je nej bilau tak: biu je samo tistoga ipa tö. Zvün toga pa je eden od tisti, šteri so se z biro- bila čemerna, ka je Prešeren vijskimi deli spravlali. »Gos- o svojoj lübezni piso pesmi paud doktor« se je naraudo v vsefelé ljubljanske novine. djenau pred 220 lejtami, 3. Ka bi bila nesreča eške vekša, decembra 1800 v gorenjskoj je smrt pokosila več bližanji vesnici Vrba in se za fiškališa padašov pesnika: v Savi se je vönavčo v Beči. zalejo knjižničar Matija Čop, Vnaugi so znali v Ljubljani, ka za pet lejt pa je mrau eške Prešeren pesmi piše. Po vara- veseljak Andrej Smole tö. šanski salonaj so radi gor- Za badva je Prešeren napiso šteli njegve sonete, po ljub- pesmi, štere so med njegvimi ljanski krčmaj pa poslüšali najlepšimi. njegve špotlive improvizacije. Matiji Čopi je posvetiu dugo (Svoj delaven den je Prešeren pripovejst v verzaj »Krst pri dojspiso tak: »Delam sedem Savici« tö, štera guči o bojni vör pri gospaudi dr. Crobathi, med krščeniki, šteri z odnjom in sablov širijo svoj navuk, in vörnikami stare slovenske vöre. Poganski prejdjen Črtomir, gda ga dojobladajo, zavolo svoje lübezni do Bogomile gorvzeme krščanjsko vöro in grata dühovnik. Dva zalüble- žmetni cajtaj pod kanclerom Metternichom je - na véčer svojoga žitka - napiso »Zdravljico«. Gnešnja slovenska himna zdrüži pod zastalov slobaudnosti v bratstvo vse lidi, šteri so dobre vaule, pesem pa je najšla mesto v srcaj vsej Slovencov. Leta 1844 je mrau sigurni cenzor Jernej Kopitar, za slovansko štamparijo v habsburškoj monarhiji je grato odgovoren bole liberalen Fran Miklošič. Tak so leko končno leta 1846 posvejt sveta zaglednile »Poezije dokPrešernovo Zdravljico je cenzura nej pistila vödati torja Franceta – tau je »likovna pesem«: vsakša kitica spomina Prešerna«, štere na posanco vina so lepau gorpriniva pa se na tom svejti več jali slovenski literarni kritiki. ne vidita, zatok je pitanje, ali (Tau je edina kniga, štero je se je sodačkoma prejdnjoma pesnik za cajta svojoga žitka splačalo ostati živ in aldüvati vödau.) svojo vöro. Vse tau pa je prišlo prekiPrešeren je svoj »Krst« vödau snau, alkoholizem in betegi v leti 1836, gda je že napiso Prešerna so vsikdar krepši največ pesmi za svojo kisnej- grtüvali. Na srejdi leta 1848 šo knigo »Poezije«. Njegva se je probo obejsiti, de so ga živlenjska drama je grtüvala pa v pravom cajti rejšili. Pri vsikdar bole kmična, o tem njegvoj posteli so se minjaz veukov britkostjov guči vali vsefelé lidgé: padarge so pesem »Pevcu«. Prešeren je ga vračili, žlata je spitavala začno ojti k rosno mladoj Ani po erbi, na konci ga je eške Jelovšek, de je pa ta lübezen eden dühovnik tö traušveč nej bila tak »sveta kak za to (če rejsan je biu Prešeren krščenike oltar«. Njija mlajši človek slobaudne misli). so meli žmetno živlenjsko Pesnik je mrau 8. februara paut v srmastvi – dva sta ce- 1849 zrankoma rano (datum lau mrla v detinski lejtaj. Či njegve smrti je gnes svetek Ernestina je gratala sabolica, slovenske kulture). Od tistokisnej je v nemškoj rejči napi- ga mau je France Prešeren za sala knigo o svojom oči. vnauge generacije Slovencov V štirideseti lejtaj so oblacke več kak samo »eden domanji malo taodišli, Prešeren je pesnik«, leko smo gvüšni, ka začno svoje verše vödavati je biu genij. v novinaj »Kmetijske in ro- Časi vsikdar ovaški grtüjejo, kodelske novice«. Leko je Prešerna delo pa ostaja lejopro svoj privatni kancelaj v pi, trden spomenik, šteri v Kranji, tistoga ipa se je dosta veukom maurdji pozablanja spravlo s svejtom kauli sébe. nikdar ne preminé. Nej je trpo krivico, v politično -dm- Porabje, 10. decembra 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Krispan, depa kakšnoga Božič je eden med najvekšimi pa najlepšimi svetki, ka jih majo katoličani. Lüstvo se na té svetek vsikšo leto fejst pripravla, kak z darili tak s krispanom. Leko bi prajli - pa rejsan je tak - ka brezi krispana nega božiča. Nej je mala briga krispan sprajti, nej vseeno, kak je velki pa tau tö nej, kakšni je. V Železni županiji smo srečni, zato ka pri nas se sploj dosta lüstva spravla s tejm, ka krispane sadi pa odava. Depa če bi se nej odavali, te bi tö nej bila niša falinga, zato ka pri nas v gauški sami od sebe rastejo. Istina, ka so nej tak lejpi kak tisti, steri so posajeni, depa če so okinčani, te so ranč tak lejpi. Prvin je vsikši taši krispan emo doma, steroga je v svoji ali v drügoga gauški vsejko. Gnesden je tau že malo ovak, gnesden kak najlepši mora biti, če leko, te srbrni ali normand, depa so taši, steri umetnoga majo, steri ga vö iz omare, vö iz škatüle vzemejo. Konca novembra se že začnejo krispange sejkati, tak je tau bilau letos tö, od začetka decembra se pa že odavajo. Edni si ga že zdaj vöodaberejo, drügi počakajo slejdnje dneve s tejm, ka te do že falejši. Depa nej gvüšno, ka je vrejdno, zato ka te že bola samo tisti ostanejo, stere so drügi tam njali. Od leta do leta je več tisti lidi, steri taši krispan küpijo, steri koranjé ma, etak se na več lejt rejšijo te brige. Steri so pa najbola manjasti, tisti tak kipüjejo krispan, ka ga online, prejk interneta naraučijo že vöospičenoga, aj kak najmenje brig majo z njim. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Prostovoljci leta Mladinski svet Slovenije je razglasil prejemnike priznanj v natečaju Prostovoljec leta 2019. Zaradi epidemioloških razmer letos niso pripravili slavnostne razglasitve, ampak so to storili preko spleta. Letos je prispelo 177 prijav, od tega 128 za posameznike in 49 za projekte. Naziv Naj prostovoljski projekt 2019 je prejelo društvo Humanitarček za projekt Vida. Z objavljanjem življenjskih zgodb starostnikov so prebivalce ozaveščali o položaju in stiskah starostnikov. Gre za odmeven projekt, dosegel je širok krog izvajalcev, vanj je bilo vključenih več kot 700 prostovoljcev. Naj mladinski projekt za leto 2019 je postal Živa knjižnica - Ne sodi knjige po platnicah! v izvedbi Društva informacijski center Legebitra. Z njim so izvajalci prispevali k ozaveščanju o človekovih pravicah, predsodkih in stereotipih. Posebno priznanje pa je prejel projekt Gora rocka 2019, ki ga je pripravilo Športno društvo Šentviška gora. Naj prostovoljca v kategoriji do 19 let sta postala Kristjan Veber, ki ga je zaradi aktivnosti v lokalnem okolju predlagal Celjski mladinski center, in Nives Žlof Androjna, ki je nudila učno pomoč otrokom priseljencev. V starostni skupini od 20 do 29 let sta priznanje prejela Miha Ivanetič, ki vodi lokalno skupino skavtov in projekt Luč miru iz Betlehema, ter Blažka Tana Logar, ki jo je zaradi sodelovanja v več mladinskih aktivnostih predlagal Javni zavod Mladi zmaji. V starostni skupini nad 30 let pa sta priznanje prejela Zvonko Polanič iz Cezanjevec, ki v Prlekiji mladim predstavlja prostovoljstvo in vanj vnaša medgeneracijsko sodelovanje, ter Stanislava Žargar, ki z gluhoslepimi dela kot tolmačica, vodi usposabljanja in sodeluje pri rehabilitaciji. NAJBOGATEJŠA ZBIRKA HISTORIČNIH GLASBI Največja zbirka historičnih glasbil v Sloveniji je po celoviti prenovi znova na ogled na Ptujskem gradu. Ta razstava je med obiskovalci zelo priljubljena, vendar bomo morali Antična tibia glede na trenutne neprijetne razmere malce počakati, preden si jo bomo lahko ogledali. V sklopu Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) gre za najbogatejšo zbirko historičnih glasbil v naši deželi, ki ima od leta 2000 status zbirke nacionalnega pomena. V obnovljeni zbirki historičnih glasbil so razstavljena godbena glasbila, inštrumentarij komornih in orkestralnih zasedb, notno gradivo, orodje in pripomočki za izdelovanje inštrumentov ter glasbila iz bogate ptujske arheološke dediščine, ki šteje okoli 350 glasbil za igranje umetne in ljudske glasbe. Tematika zbirke je razdeljena in predstavljena v sedmih sobah. Prvi dve sta naslovljeni Ptujska godba in Ptujska mestna godba. Ta zajema godbo ptujske meščanske garde oziroma mlajšo mestno godbo. Po uradnem razpustu ptujske vojaške godbe leta 1851 so štiri leta kasneje ustanovili Glasbeno društvo in mestno godbo civilnega značaja. Godbeniki so nastopali na vseh mestnih svečanostih, promenadnih koncertih in pri predstavah v mestnem gledališču. Skozi čas se je zamenjalo veliko kapelnikov, ki so vodili godbo, Ptuj pa se ponaša s seznamom vseh od leta 1793 naprej. Pod taktirko vsestranskega glasbenika Jožeta Gregorca, ki je na Ptuj prišel leta 1940, so godbeniki izvajali tudi zahtevnejši repertoar. Mestna godba je kmalu prerasla v Pihalni orkester, ki deluje še danes. Razstavljena glasbila so iz časa od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja. Glasbila so skozi čas doživela veliko izboljšav, nekatera pa se več ne uporabljajo. Tako je na primer v prvi sobi na ogled baskorn, ki se je v 19. st. zgolj kratek čas uporabljal v vojaški godbi, potem pa ga ne srečamo več. V tretji sobi z naslovom Glasbila iz arheološke dediščine so razstavljeni inštrumenti iz časa od 1. tisočletja pred našim štetjem naprej. Najstarejša je zgodovinska ropotuljica stara več kot 3000 let. Sicer pa je največja posebnost antična rimska piščal tibia iz 2. do 3. stol., ki je sicer redkost svetovnega pomena. Tibia je antična piščal, izdelana iz kosti, bakrene obloge in bronaste pločevine. Dele tega inštrumenta so izkopali ptujski arheologi leta 1988. Umetelna izdelava nakazuje, da je bila dragocenost že v času rimske Petovione. Rimljani so tibii pripisovali magično moč: ritualno so jo uporabljali za preganjanje zlih duhov in klicanje sreče pred potovanjem. Poleg tega so se iz Petovione ohranile tudi različne rožene in koščene piščali ter bronasti zvončki. Upodobitve antičnih glasbil najdemo tudi na oljenkah, kovinskem in glinenem posodju ter nakitu. V četrti sobi so razstavljena lutnja Andreasa Berra iz leta 1694, spodnji del oboe Johanna Schella iz začetka 18. stol. ter viola d’amore. V tem sklopu so razstavljene tudi viola tržaškega violinista Avgusta Ivančiča ter dve violini in violončelo slovenskega glasbenika Maksimilijana Skalarja (1908–1997). Zbirko hkrati dopolnjujejo podarjeni predmeti iz Skalarjeve goslarske delavnice. Skalar je v mnogih letih pedagoškega udejstvovanja vzgojil vrsto nadebudnih Glasbila s tipkami različna glasbila od 17. stoletja naprej, ki spadajo v skupino godal, brenkal in pihal. Ta soba nosi tipičen naslov »Pretanjeni zveni komorne glasbe – živahnost muzicira- in v kasnejših letih uspešnih violinistov. Z zagnanostjo in ljubeznijo je v čudoviti svet glasbe uvedel tudi svoje štiri hčere, po njegovi glasbeni poti pa stopajo tudi njegovi Rimska dvojna piščal-tibia nja v plemiškem, meščanskem in cerkvenem okolju«. Med razstavljenimi glasbili so tudi takšna, ki so jih izdelali priznani izdelovalci. Do danes pa se je ohranila le peščica njihovih glasbil kot na primer: Porabje, 10. decembra 2020 (pra)vnuki in (pra)vnukinje. Med brenkali predstavlja središče pozornosti lutnja. O izdelovanju lutenj na Slovenskem sicer ni trdnejših dokazov, čeprav je igranje nanje znano v plemiškem in cerk- 7 Slovenska zagovornica v Parlamentu IL NA SLOVENSKEM venem okolju že od 16. stol. dalje. Po svojem izvoru gre za orientalsko glasbilo, katerega domovina je na ozemlju Perzije. Razstavljena je lutnja glasbila razlikujejo v mehaniki. Najbolj znano glasbilo s tipkami je klavir, do njegove iznajdbe v začetku 18. stol. je eden od predhodnikov kla- Skalarjeva delavnica iz bližnjega dvorca Dornava odličnega dunajskega mojstra Andreasa Berra, in sicer skupaj s kovčkom zanjo. Do 18. stol. je bila med potujočimi godci razširjena tudi preprosta diatonična harfa gotske oblike, nakar se je inštrument povzpel med solistična glasbila in postal nepogrešljiv del orkestralnih in komornih glasb meščanskih in plemiških salonov. V peti, šesti in sedmi sobi pa se nahajajo številna glasbila s tipkami. Slednja so časovno od druge polovice 17. stol. naprej, ob tem pa gre za izdelke znanih dunajskih, graških in praških ter domačih mojstrov. Vsem glasbilom s tipkami je skupno, da imajo klaviaturo, na katero se igra s pritiski prstov, medtem ko se vikord, ki je nastal konec 14. stol. v Italiji in ima mehaniko s tangentami. Sprva majhni in prenašanju namenjeni klavikordi so postali v 16. stol. večji, dodali so jim noge ali jih postavljali na mizo. Spinet, čembalo in virginal z mehaniko s peresci so bili od 16. stol. na Slovenskem ozemlju pri- Ptujska godba ljubljena glasbila predvsem v plemiškem, samostanskem in meščanskem okolju, vendar Madžarski Parlament je na zasedanju 1. decembra razpravljal o predlogu zakona T/13956 o urejanju visokega šolstva, o modificiranju tega zakona in zakonov, ki se nanj navezujejo. V splošni razpravi je sodelovala kot zaprošena govornica tudi slovenska zagovornica Erika Köles Kiss, ki je posredovala mnenje parlamentarne Komisije za narodnosti. V prispevku je poudarila, da so za pripadnike narodnosti ob urejeni osnovnošolski vzgoji pomembni poklicno izobraževanje, visoko šolstvo in usposabljanje odraslih oziroma ureditev le-tega. Pomembno je pri narodnostnih vzgojiteljih, učiteljih in profesorjih, ki so zaposleni v omenjenih vzgojno-izobraževalnih institucijah, da se tudi pri njih enotno določijo stopnje izobrazbe in dopolnilne izobrazbe, na podlagi katerih napredujejo oz. dobivajo dohodke. Nova odredba pravi, da se mora priloga diplome pri narodnostnih študentih, na osebno prošnjo študenta, izdati tudi v jeziku manjšine. Na podlagi internacionalizacije pouka na visokošolski ravni se lahko na visokih šolah in univerzah zaposlujejo profesorji in lektorji iz matičnih držav, kar je posebej pomembno pri narodnostnih skupnostih, ki zaradi svojega nizkega števila nimajo lastnih strokovnjakov. F. Sütő Foto: Pisarna za tisk Parlamenta se starejši primerki pri nas niso ohranili. V Sloveniji je od konca 18. stol. priznanih 11 izdelovalcev klavirjev, med njimi je zelo znan ljubljanski mojster Andrej Bitenc (Andreas Wittenz). Njegov klavir iz leta 1856 je odličen primerek dunajske šole. Muzejska zbirka historičnih glasbil je bila čez poletje dobro obiskana, saj so si jo v velikem številu ogledali gostje iz Slovenije in tujine. Vse do sedanje pandemije je bilo prav tako veliko šolskih skupin, pedagoški programi pa so bili polno zasedeni. Glasbila so bila obiskovalcem približana tudi z didaktičnimi pripomočki. Med drugim so lahko poizkušali piščali celjskega orglarskega mojstra Janeza Frančiška Janečka. Preizkušali so tudi, kako deluje klavirska mehanika oziroma mehanika s kladivcem oziroma klavirja s konca 18. stoletja. Pri celotni zbirki in pri novi postavitvi razstave sta glavnino del vzorno opravila kustodinja Tatjana Štefanič in restavrator Boštjan Roškar. Njima so skrbno pomagali tudi ostali zaposleni v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož in zbirka prav tako temelji na delu bivših muzejskih sodelavcev. Upajmo, da nas ne loči predolgo obdobje, ko bomo lahko ponovno prestopili prag Ptujskega gradu! Mojca Polona Vaupotič Porabje, 10. decembra 2020 ... DO MADŽARSKE Naj se takoj začnejo zimske počitnice Demokratični sindikat pedagoških delavcev zahteva, naj vlada takoj odredi začetek zimskih počitnic v šolah, ki naj bi trajale – kot je bilo načrtovano – do 4. januarja. Dneve, ki bi jih tako izgubili (gre približno za dva tedna), bi nadomestili med 16. in 30. junijem. V svoji izjavi opozarjajo, da se z odreditvijo počitnic v veliki meri zmanjša število kontaktov, kar bi lahko upočasnilo širjenje virusa v tem kritičnem obdobju. Dva tedna ne bi bila »izgubljena« niti za gospodarstvo, saj se bodo otroci naslednje leto junija – po vsej verjetnosti – že udeleževali normalnega pouka, tako bodo starši lahko delali. Preureditev počitnic ne bi delala težav šolam, saj v normalnem primeru, ko traja pouk do 15. junija, zadnja dva tedna večinoma le ponavljajo snov, organizirajo šolske izlete ali šole v naravi. Trideset evropskih poslancev za izključitev madžarskega evropskega poslanca Enemu od vodilnih evropskih poslancev Fidesza Tamásu Deutschu grozi izključitev iz parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke (EPP). Pod pobudo avstrijskega evropskega poslanca Othmarja Karasa se je za njegovo izključitev podpisalo 30 poslancev. Deutsch je napadel stališča vodje skupine Manfreda Webra, ki je kritiziral madžarsko nasprotovanje pogojevanju izplačil iz bruseljskih blagajn z vladavino prava. »Weber pravi, da se ti ni treba bati, če nimaš česa skrivati. Dobro se spomnim, da sta Gestapo in ÁVO (madžarska tajna služba v času socializma) imela enak slogan,« se je glasila Deutscheva izjava. Po oceni Karasa je »primerjava naše podpore vladavini prava z Gestapom ali stalinističnimi metodami žalitev vseh nas v skupini EPP«. Primerjanje EU z nacističnim ali komunističnim zatiranjem je nesramno in nesprejemljivo izkrivljanje zgodovinskih dejstev ter žalitev in sramotenje milijonov žrtev obeh režimov,« je nadaljeval. 8 Ka je dano, je dano Marijana Nemeš, po mo- »Najprvin sem v fabriki kražej Merkli, v Števanovci vat »nyakkendő« delala, tam žive nejdaleč kraj, kak je sem baršane, posteljnino pa gnauksvejta vojašnica bila. V ednom tašom rami, gde so prejdnji sodaki, oficirge meli stanovanje, zato ka je njeni mauž profesionalni sodak biu. On je zdaj že v penziji, depa žena še dela. Kak je parpovejdala, kleta de v penzijo üšla pa tau že fejst čaka. Te de več časa mejla zase, za družino, najbola pa za vnuka, je prajla Marijana na konci, Marijana z možaum Lacinom gda sva prejkpoglednila kejpe. - Marijana najbola stari prte šivala. Nej sem dougo kejp, ka smo ga od tebe tam delala, vejn edno leto, zato ka sem kusta gratala pa sem na porodniško odišla.« - Kelko stara si bejla na taum zdavanskom kejpi, steroga sem zdaj vö iz škatüle zejo? »Marca sem bejla osemnajset lejt stara, müva sva se pa maja zdala. Malo sva te že silo mela, zato ka avgusta se je že sin naraudo. Te tjejp od naja, kak vsejm drügim tistoga reda, je fotograf Tanay naredo.« - Gde ste meli gostüvanje? »Kak zdavanje tak gostüvanje smo meli doma v vesi, v Števanovci. V kultura nas je Brgauncin Erži vtjüpdau, v cerkvi pa gospaud Štefan Tóth.« - Potejm je že več taši tjejpov, gde ste že z mlajšami dolavzeti, depa nej samo vüva z možaum, liki stari stariške tö. »Dosta taši tjejpov mamo, gde so z dejdekom pa z babov dolavzeti pa ranč tak s tastom pa s taščov tü. Gda se je sin Szabolcs naraudo, dja sem z detetom še doma pri starišaj bejla, zato ka mauž Laci je te še vojsko slöjžo.« - Kelko cajta je bilau tau tak? »Tri mejseca, depa mena se je tau dosta več vidlo, mislila sem, ka nikdar ne prteče dola čas pa nikdar nede noMlada zakonca s sinaum pa hčerko vember, gda domau pride pa znauva mo leko najšli, je tisti, steroga si vküper.« na tabloni mejla, gda si - Na ednom kejskončala srejdnjo šaulo. pi je dosta lüstva Gde so drügi kejpi, steri so dolavzeto, ka je se te redli, gda si še mala bilau te pri vas? ali menša bila? »Tak mislim, ka sin »Tisti tjejpi so doma ostali je emo rojstni den, pri starišaj, mi samo taše zato nas tak dosta tjejpe mamo, stere so potisvtjüpprišlo, kak botim redli, ka sva se oženila. ter tak botra tü. Za Dja sem v srejdnjo poklicno obadva deteta sta šaulo v Körmend odla, tam sestra Gyöngyi pa sem se včila za moškoga Lali Kalamar bila sabaula (krojača). Te tjejp boter pa botra, žau so tam naredli za tablo, gda Lali več ne živé.« sem sedemnajset lejt stara - Gda se je že hčerbejla.« ka tö naraudila Z vnukom pri prvoj spauvedi - Kama si üšla delat potispotistim si nazaj tim, ka si zgotauvila? üšla delat? »Dja sem že potistim nazajüšla delat v nyakkendő, da sem sina rodila, zato ka ka mi nej trbej rano stanti, ka mi niške ne zapovejda pa te poglednem vnukeca, gda mo volau mejla.« - Srečo maš, zato, ka ti ne jtrbej daleč titi. Hčerka samo stau mejterov daleč je kraj od tebe. »V tistom rami sta živela tast pa tašča pa mi tü dočas, ka smo tauga nej tjöjpili. Moj mauš je poklicni sodak bejo pa smo meli priliko té ram dolaküpti, gde so gnauksvejta prejdnji stanovali. Gda smo ga vönaZdavanjski kejp je redo fotofraf Tanay prajli, te smo mi sé prišli. Na žalost tast hčerka se je dvej leta kasnej pa tašča sta rano mrla ram naraudila. Gda sem drügo je pa prazen austo. Te smo si Tast pa tašča z vnukom paut delati začnila, te so gučali od tauga, ka tau fabriko zaprejo, tak sem te dja prejk v fabriko Sariana odišla. Trinajset lejt se tam delala, te so tau tö zaprli, dja sem pa üšla na Rábafüzes delat, v čistilnico, ta, gde gvant perejo. Sedem lejt sem delala v pralnici, pa te sem v fabriko Vossen odišla, gde še gnesden delam. Vüpam, ka zdaj že ostanem dočas, ka v penzijo ne odidem, zato ka paudrügo leto mam že samo nazaj.« - Ka ’š delala cejli den doma? »Uživala mo, ka sem doma, Porabje, 10. decembra 2020 tak zmislili, ka tisti ram na hčerko damo spisati, te pa baude na sina spisani.« - Ti še odiš delat, mauž je že v penziji zato, ka on je sodak bejo pa je emo benificirani staž (korkedvezmény). Vsikši den si med lüstvom, gda delaš, ne bojiš se od virusa? »Človek se boji, depa ka vejš, zdaj je že telko betežnikov, ka ga gdekoli leko dobiš. Depa dja tak mislim, zaman se braniš pa se bojiš, ka je dano je dano, proti tauma tak nika ne moreš.« Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 15. Vözošite kikle med šurkimi vodami V županiji Tolna, na zemlej kauli njenoga središča Szekszárda, se sreča več-féle krajin: ravéni Sárköza in Mezőfölda vküpsegnejo z mékimi bregami Prekodonavja. Tau je - vküper z dobrim vrejmenom - pomagalo pri tejm, ka so domanji lidgé gratali erični po cejlom rosagi po svojom grauzdji in vini. V nekdešnjom mestnom središči stogi katoličanjska cerkev, štero so posvetili patronuši varaša, svetoma krali Ladislavi. Tau je najvekša Boža iža v Srejdnjoj Evropi, štera samo edno ladjo má. Nej daleč od njé se zdigava klasicistična županijska iža, na njenom znautrašnjom dvoriški najdemo rüševine nekdešnjoga klauštra s cajta Spaudnji tau »ikonostasa« v Grábóci – svetniki so v več redaj, vsikši má svojo naprejspisano mesto V rimski cajtaj je na pravom bregej Donave že cveu varaš z imenom Alisca, arheologi so tam najšli dosta škeri indašnji vancarov. Madžarski krau Bela I. je v 11. stoletji v mesti stvauro benediktinski klaušter, v tistom časi pa se je varaš zvau že »Zegzardu«. V centri mesta leko dugo zgodovino Szekszárda in njegve krajine spoznamo v županijskom muzeji. V nekdešnjoj židauvskoj sinagogi držijo klasične in popularne koncerte, v zidini gnešnje glasbene šaule pa je večkrat igro veuki vogrski komponist Ferenc Liszt. Té je nej znau dobro vogrski, ranč tak kak stari starci Švabov v etoj krajini. Najbole erična njina inštitucija je Gledališče Nemcov na Madžarskom (Deutsche Bühne Ungarn), štero je edini profesionalni nemški teater na Vogrskom. Radi ga gorpoiškejo Madžari ranč tak, šterim pri razmenji dosta pomaga sinhrono tolmačivanje. Arpadovi kralov. Če pa je nekak najgir na dvej najbole strašni bojni človeče zgodovine, leko s pomočjauv tedešnji predmetov spozna pripovejst prve in drüge svetovne bojne v muzeji »Baka«. Eričen rojak Szekszárda je biu madžarski pesnik Mihály Babits, v njegvoj rodnoj iži leko vidimo originalno poištvo, listamo fotoalbum držine ali štemo rokopis poeta. Če nam ne dojde, ka Babitsa vidimo na filmi, si na dvoriški leko poglednemo njegvi kip. V nekdešnjoj törskoj kaupanci so oprli Muzej vina, šteri nutpokaže indašnje in gnešnje pauvanje grauzdja. Nej daleč, v Muzeji medenjakov, pa leko spoznamo majsterske tehnike pečenja in formiranja medeni figic. Najvekšiva programa v Szekszárdi sta v cajti bratve in za risauske svetke. Na ta srečanja gnesneden že na léki pridejo lidgé z ov kraj Donave tö, vej so pa söverno od varaša leta 2003 prejkda- li 920 mejterov dugi maust svetoga Ladislava. Té de gor na bodaučoj avtocesti »M9«, štera de v paukraugi pelala od našoga Kőszega vse do Debrecena. Če se dale klantivamo, pridemo v edno trnok vodéno krajino: Sárköz je stisnjeni med reke Sió, Sárvíz in Donavo. Gda so inda svejta müzge vöposišili in z nji napravili njive, je lüstvo začnilo malo baukše živeti. V njinoj noši se je tau tak pokazalo, ka je njini gvant grato najbole okinčani med Karpatami. Dekle in ženske so najraj nosile redečo farbo, de so pa z njine noše zlati cvörni tö nej falili. Najbole söverna vesnica v etoj krajini Őcsény je bila kaulizaprejta, zatok je skauzi duga stoletja gordržala svojo madžarsko narodnost. Gnes je na njenoj mejej edno letališče na travnatom pauli, s šteroga se leko v luft zdignemo z balonom, jadralnim ali motornim fligarom, če pa smo zavolé batrivni, leko od vrkaj s padalom (ejtőernyő) vöskočimo tö. Če pa že drlanckamo v etoj krajini, je vrejdno v centri Sárköza, vesnici Decs, gorpoiskati etnološko zbirko. Té muzej je eričen po svoji bábaj, štere so naravnane v domanje noše. Gde železniške štrejke vküppridejo, leži varaš Bátaszék, v šterom so »švabske iže« lejpi spomini ljudske arhitekture. Nad centrom mesta se zdigava neogotska katoličanjska cerkev, pauleg štere so najšli in restavrérali razvaline prvoga vogrskoga cistercijanskoga klauštra z leta 1142. Nej je samo lépota krajine tista, štera nas zové v vesnico Grábóc, erična je tam srbska pravoslavna cerkev tö. Zozidati so go dali srbijanski baratke, šteri so pred Törki tá pribejžali po leti 1580. Svojo posebno cerkev s klauštrom so končali leta 1761, gratala je veuki kinč ortodoksne arhitekture v našom rosagi. Največ lüstva go gorpoiške zavolo pozlačenoga »ikonostasa« - tau je edna stena z namalanimi kejpami med vörniki in oltarom. 10 kilomejterov od Szekszárda leži gaušča Gemenc, štera od leta 1996 sliši k Narodnoma parki Donava-Drava. Njena zemla tistec pa nas vsikši den pela mali cug v poplavne gaušče (ártéri erdők). Če smo zavolé batrivni, organizérajo za nas ture s kenunami ranč tak. Depa drüge zanimivosti tö skriva krajina: v vesnici Báta je edino prauškarsko mesto »svete Krvi« na Vogrskom, vés Bogyiszló pa je erična po svojom krepkom, Ženske v krajini Sárköz so nad trejmi trdimi spaudnjimi kiklami nosile židane kikle – bile so najbole bogato okinčane na Vogrskom je tak gratala, ka je Donava s pejska napravila male čeri (zátonyok). Tam rasté dostaféle takši rastlik, šteri indrik v rosagi nega in so trnok zavarovane. Voda v Gemenci je bogata z ribami, ka je istina za mrtve rokave Donave tö. Na nébi nad gauščov lejčejo vsefelé ftiči, med njimi je venak najbole eričen črni štrk. V starom rastovom lesej živéjo pirožabe (denevérek), v najstarejši gauščaj pa so doma divdje mačke in svinjé. Vodno energijo so inda svejta gorponücali za tau, ka so žito mleli. Pred dobrimi dvejstau lejtami je bilau kauli varaša Baja 70-80 plavajauči mlinov, štere so v mrzli zimaj, gda je voda nutzamrznila, potegnili vö na varno in süjo. V eto mokro krajino leko nutstaupimo prejk »dveri Gemenca«, kak vesnico Pörböly zovéjo. Tam leko v Ekoturističnom centri dosta kaj zvejmo o naturi kauli nas, od Porabje, 10. decembra 2020 redečom prpli. Varaš Tolna je inda svejta cveu zavolo bližine Donave, de je pa regulacija reko inan odpelala. Na konci 20. stoletja so tam začnili presti žido, štero eške itak redijo v židanoj fabriki. Ovaško platno pa so domanji tö farbali: edna delavnica se že več kak dvejstau lejt spravla s plaudrukom (kékfestő), z originalnimi mašinami gnes dela šesta in sedma generacija majstrov. Če smo si vzeli čas in vse tau poglednili v županiji Tolna, je najbaukše, če se malo zdenemo. Turisti radi odijo počivat, ribe lovit in se s športom spravlat v vesnico Fadd, štero ovak »domovina dvana in prpla« tö zovéjo. Gda pa vrejmen ladno grtüje, se splača spistiti v toplo vodau termalne kaupance v vési Tengelic. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 15. Nevtepeno poprijeta Devica poklači kačo Na veukoga cerkvenoga Mrau je leta 397, njegvi kejp učitela svetoga Ambroža nam je gorausto na ednom (Szent Ambrus) se spomi- mozaiki, šteri je gnes v minamo 7. decembra, gda lanskoj baziliki. Ta cerkev je so ga leta 374 posvetili v posvečena svetoma Ambromilanskoga püšpeka. Prva ži, ki je pokopani pod glavje biu civilni prejdjen tal- nim oltarom. Za patronuša janski krajin Ligurija in ga držijo fčelarge, zatok ga Emilija, vsi so ga poštüvali dostakrat namalajo s kozavolo njegve pravičnosti. šom za fčele. Gda je stari püšpek v Milani mrau, so se zbrali dühovniki in vörnicke, ka bi odebrali nauvoga. Večféle lüstva je tam bilau, šteri so se glasno svajüvali, gnauk pa je samo prišo Ambrož s svojimi sodakami. Gda je zapovödo tüučo, se je zglasilo edno dejte: »Ambrož aj bau püšpek!« Blajžena Devica Marija je edina od vsej lidi, štera Rejsan so ga je pri poprijetji nej bila grejšna, liki »milosti puna« zvolili, istina pa je, ka se je te eške samo pripravlo na Miseu o nevtepenom poprijetji (brezmadežnem spočetsveti krst. Té svetnik se je naraudo v ju) Device Marije guči, ka Trieri (gnes na Nemškom) je bila Boža Mati od prvomateri, štera se je po ranoj ga ipa svojoga zemelskoga smrti svojoga moža povr- bivanja obvarjena nečistaunaula v Romo. Ambrož je če izvirnoga greja. Božo lepau končo svoje šaule, lüstvo je tau duga stoletja gda pa je »po Božom glasi« vörvalo, depa pravi navuk grato püšpek v Milani, je je tau vörvanje gratalo leta včasik raztalo svojo imanje 1854, gda ga je pápa Pij IX. med srmakami. Globko se zglaso za vörsko istino. Od je vönavčo v Svetom pismi tistoga mau držimo té svein včenjej cerkveni očov, tek 8. decembra. svojo znanje je prejkdavo Od Marijinoga nevtepenoga poprijetja so v krščanjvörnikom v lejpi predgaj. Püšpek Ambrož se je vsik- stvi vsikdar dvaje féle vördar trüdo, ka bi Cerkev nej vali. Prva je bila miseu o bila odvisna od rosaga. najvekšoj svetosti Jezošove Dosta je piso in dau nauvi deviške Matere, drüga pa obraz pobožnosti: v bogo- miseu o nauvoj in baukšoj slüžje je vpelo ljudsko spej- Evi, štera je brezi greja (kak vanje, sam je napiso vna- liki je bila Eva pred izviruge himne in pesmi. Té so nim grejom). prausne po geziki in formi, Spomin na dén, gda je püšpek pa je eške muziko tö sveta Ana spočela preblajženo Devico Marijo, so v cujnapiso. vzhodnoj Cerkvi svetili že v 8. stoletji, na Zahod pa je prišo v 9. stoletji. Z Djužne Italije je češčenje naglo prihajalo v drüge rosage, pápa Klemen XI. pa je leta 1708 za njega zapovödo datum, šteroga so vözračunali z dneva Marijinoga narodjenja (8. september). Na Slovenskom so té svetek držali dosta prva kak liki v Romi, o njem piše že kodeks cistercijanskoga klauštra v Kostanjevici v 14. stoletji. Tristau lejt kisnej pa so dojspisali, ka bi med 300 gezero Kranjcami ednoga nej najšli, šteri ne vörje v nevtepeno poprijetje. Tau istino je potrdila Marija sama, gda se je v Lurdi (Lourdes na Francuskom) prikazala dekli Bernardki leta 1858. V Starom zakoni leko preštemo vse tau, ka je Baug razodeno pred narodjenjom Kristoša. Skoro vse té biblijske knige so napisane v hebrejskoj rejči, ništerne pa so gorostale v grčkom geziki – zovémo je »devterokanonične«. Té knige protestanti in Židauvge ne pripoznajo za svete. Med takše sliši kniga, štera je dobila ime po Juditi, ki je s svojov pametjov rejšila svojo lüstvo od veuke nevole. Prvi tau knige guči o asirskoj nevarnosti pred varašom Betulija, drügi tau pa od toga, kak je üšla Judita v neprijatelski tabor in tam bujla sodačkoga prejdnjoga Holofernesa. Ne vejmo, če se je tau v istini zgaudilo. Če s pazkov štémo pripovejst – štera je napeta kak edna kriminalka –, vidimo, ka je posvejt samo na ednoj peršoni, na Juditi. Una je bogabojéča ženska, štera zavüpa v Božo pomauč, je batrivna in vörna do pokojnoga možá. Vse, ka je v bojni dobila, darüje Gospaudi v Jeružalemi. Zavolo vsega toga so že davnik gledali na njau kak na indašnji kejp Marije. Z reči, štere je Judita spejvala po vmordjenji neprijatelskoga prejdnjoga Holofernesa, so gratale Marijine svete pesmi. Judita je prej tak dojobladala svojoga protivnika, kak liki Boža Mati poklači kačo. Če rejsan je nej svetnica, ca po cejloj Evropi. Ta sveta ženska je živejla v Sirakuzi (na Siciliji) v cajti cesara Dioklecijana, na konci 3. stoletja. Gda je gnauk üšla na prauško na grob mantrnice Agate, ka bi go prosila za pomauč betežnoj materi, se gi je svetnica prikazala in gi pripovejdala o bližanjoj mantrniškoj smrti. Licija je doma včasik zapüstila svojoga mladoženca, šteri pa go je otaužo pri konzuli, ka je prej krščenica. Tisti je Licijo lüčo v vauzo, gda pa je nej stejla zatagiti svojo vöro, so go odpelali med lagve ženske (javno hišo). Po tistom Judita je Holofernesa zacumprala s svojov so go žgali z odlepotov in ma pidjanoma odsekla glavau – po njom in polejtistom so neprijateli Židauvov zbejžali vali z vraučim olinom. Pred držimo njeni den 10. de- smrtjov je eške leko k sebi cembra. Hebrejsko ime vzela Bože tejlo in povö»Juhudit« znamenüje »Žida- dala, ka Dioklecijan za en uvkinja«, Madžari go poz- malo mrgé in več nedo nanajo kak Judit, Nemci kak ganjali krščenike. Jutta, Angleži kak Judy ino Na Licijin den – 13. decembFrancuzi kak Judith. ra - živé na Slovenskom dosta ljudski šeg: ništerni Ime svete Licije (Szent dojzrejžejo vejke in je dejejo Luca) pride z latinske rej- v vodau, drügi nasejejo pšeči »lux«, štera znamenüje nico v plitve posaude. Na »svejklost«. Zavolo toga – Koroškom dojsterejo črepa eške bole zavolo njene šnjove vejke, štere začnejo v legende – go držimo za pat- topli sobaj cvesti do božiča. ronuškinjo pogleda. V nje- V našom Porabji na licijonoj pripovejsti štemo, ka se vo pojbičke »kokodakajo«, je njeni poganski mladože- ka bi domanjim želejli vse nec zalübo v njene lejpe oči. dobro, vertinje pa rédijo Zatok si je vövteknila in ma »lükove kalendare«, ka bi poslala svoje oči - angeu pa naprej vidle vrejmen. Stara gi je prineso drüge. Vrnau naša šega je deklinsko šatrizavolo té legende vidimo Li- vanje o bodaučom možej, cijo na kejpaj s talejrom, na ali delanje »Licijinoga staušterom so oči. Dosta takši ca« za iskanje čaralic. fresk najdemo po slovenski -dmpa vogrski cerkvaj, vej je pa ilustraciji: bila Licija prilüblena svetniSzilveszter Bartkó Porabje, 10. decembra 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 11.12.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Ugriznimo znanost: Nobelove nagrade, oddaja o znanosti, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: S trebušnim plesom za kruhom, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 14.40 Prisluhnimo tišini: Mednarodni dan invalidov, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 TV-izložba, 15.15 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Varuška nindža, nizozemska nadaljevanka za mlade, 16.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Pujsa Pepa: Primožev kašelj, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Kinoteka: Odrske luči, ameriški film, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Napovedujemo PETEK, 11.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.50 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 11.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 12.55 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 14.50 Smučarski poleti - svetovno prvenstvo, 18.10 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 19.30 Videotrak, 20.20 Rokomet (Ž) - evropsko prvenstvo, 22.05 Z Graysonom Perryjem po ZDA: Jug, britanska dokumentarna serija, 22.50 Zadnja beseda!, 23.35 Videotrak, 0.35 Info kanal SOBOTA, 12.12.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.45 Osvežilna fronta: Glasba in zvok, oddaja za mladostnike, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Znanost o virusu, pogovorna oddaja, 14.25 Prisluhnimo tišini: Polžev vsadek, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 TV-izložba, 15.00 Sedem svetov - en planet: Severna Amerika, koprodukcijska dokumentarna serija, 16.00 Slovenski magazin, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode: Duh v panju, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Sedmi pečat: Una, koprodukcijski film, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SOBOTA, 12.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.15 Videotrak, 6.15 Spomini: Milan Kreslin, 8.15 Začnimo znova: Toni izterjevalec, slovenska nanizanka, 9.00 Alpski magazin, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 11.45 Začnimo znova: Nepredvideno, slovenska nanizanka, 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 13.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, 14.50 Smučarski poleti - svetovno prvenstvo, 18.10 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 18.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Koper : Maribor, 17. kolo, 22.30 Zvezdana, 23.15 Vlado Kreslin: Poj mi pesem, koncert, 1.55 Videotrak, 2.55 Info kanal NEDELJA, 13.12.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.30 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 10.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Murske Sobote, 10.55 Rimske počitnice s Catherine: Družinske jedi, oddaja o kuhanju, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.55 TV-izložba, 15.15 Ples za boga Lugha, koprodukcijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti: Prijateljstvo, risanka, 18.50 Mali Timotej: Veliko zvezdno gnezdo, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Z druge strani Atlantika, koprodukcijska nadaljevanka, 21.00 Intervju, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Sveto, japonsko-ameriški dokumentarni film, 23.50 Za lahko noč, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.20 Napovedujemo NEDELJA, 13.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.00 Videotrak, 6.00 Duhovni utrip, 6.15 Premagajmo covid 19, 6.45 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 8.15 Ambienti, 8.50 Avtomobilnost, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 13.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek - 10 km (Ž), prosto, 14.50 Smučarski poleti - svetovno prvenstvo: ekipna tekma, 18.20 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), 19.50 Žrebanje Lota, 20.20 Rokomet (Ž) - evropsko prvenstvo, 22.00 Vikend paket, 23.20 Zvezdana, 0.10 Kaj dogaja?, 0.40 Videotrak, 1.40 Info kanal PONEDELJEK, 14.12.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, 6.45 Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, 10.40 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Epidemija rdečkarjev, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Resnični Jezus iz Nazareta: Izgubljena leta, britansko-ameriška dokumentarna serija, 14.40 S-prehodi: Benečija in Rezija, 15.10 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.25 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Kulturni vrhovi: Limbarska gora, dokumentarna oddaja, 18.00 Nejko: Mavricij izgine, risanka, 18.05 Simon: Zmagovalec, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Pisave: Sprehod po literarnih pokrajinah, 23.30 Simfonični orkester Akademije za glasbo UL in Simon Dvoršak (L. van Beethoven, Simfonija v F-duru, št.6, 'Pastoralna'), 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo PONEDELJEK, 14.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 11.05 Dobro jutro, 13.30 New neighbours - Novi sosedje: Tretja ulica, 14.10 Prisluhnimo tišini: Polžev vsadek, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.25 Na lepše, 15.10 Zadnja beseda!, 16.15 Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda, dokumentarni film, 17.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 19.10 Videotrak, 20.20 Rokomet (Ž) - evropsko prvenstvo, 22.05 Rafael, princ slikarjev, italijanski dokumentarni film, 23.35 Mesojedec pred odločitvijo, francoska dokumentarna oddaja, 0.30 Videotrak, 1.30 Info kanal TOREK, 15.12.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Pisave: Sprehod po literarnih pokrajinah, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Resnični Jezus iz Nazareta: Začetek javnega delovanja, britansko-ameriška dokumentarna serija, 14.40 TV-izložba, 15.00 Duhovni utrip, 15.25 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Kalimero: Pavlinčine super superge, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Podnebne spremembe - dejstva, britanska dokumantarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Spomini: Milan Kreslin, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo TOREK, 15.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.10 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 12.45 Nogomet - državno prvenstvo: Bravo : Olimpija, 18. kolo, 15.10 Avtomobilnost, 16.00 Slovenski magazin, 16.45 Joker, Porabje, 10. decembra 2020 OD 11. decembra DO 17. decembra kviz, 18.05 Rokomet - evropsko prvenstvo (Ž), 19.45 Videotrak, 20.10 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 21.20 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.10 Kdo laže? (I.), britanska nadaljevanka, 23.05 NaGlas!, 23.20 Videotrak, 0.20 Info kanal SREDA, 16.12.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.40 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Lov na srečko, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Resnični Jezus iz Nazareta: Od Galileje do Jeruzalema, britansko-ameriška dokumentarna serija, 14.50 Osmi dan, 15.30 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice: OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani in OŠ Franceta Bevka, Ljubljana, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade: Trbovlje, dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Valentin Vodnik: Pesme za pokušino, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Olga izbruhne, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Dežurni zdravnik, francoski film, 21.30 Ljubezen na strehi sveta, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet: Chiarino leto, 23.50 Mestne promenade: Trbovlje, dokumentarna serija, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 16.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.00 Evangeličansko bogoslužje, posnetek iz Murske Sobote, 10.55 Kanape Kanapé, oddaja za mlade, 11.25 Dobro jutro, 13.45 Ambienti, 14.30 Vikend paket, 16.10 Potovka, portret Neže Maurer, dokumentarni film, 17.25 Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Trimo Trebnje, 5. kolo, 19.00 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 20.00 Športnik leta 2020, 21.00 Žrebanje Lota, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Iz pozabe (III.), britanska nadaljevanka, 22.55 Videti El Aauin, dokumentarni film, 23.50 Videotrak, 0.50 Info kanal ČETRTEK, 17.12.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Mestne promenade: Trbovlje, dokumentarna serija, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: Ovni letijo iz gnezda, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Resnični Jezus iz Nazareta: Poslednji dnevi, britansko-ameriška dokumentarna serija, 14.45 Slovenski utrinki, 15.10 Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Koma, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Socialna distanca, 18.00 Dinotačke: Kar nas je popeljalo na pustolovščino, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 EkstraVisor: Inšpekcije, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Rafael, princ slikarjev, italijanski dokumentarni film, 1.00 Ugriznimo znanost: Koma, oddaja o znanosti, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Napovedujemo ČETRTEK, 17.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.10 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 12.20 Na lepše, 12.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 14.10 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 15.35 Sveto in svet: Chiarino leto, 100-letnica rojstva ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich, 16.45 Joker, kviz, 17.45 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 18.55 Videotrak, 20.00 Kako smo dobili Božička, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Avtomobilnost, 21.30 Ambienti, 22.00 Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020, 22.10 Samo Vovk: Radost - Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in jazz trio, 22.15 Beethoven 250: L. van Beethoven: Simfonija št. 9 (Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor Megaron, solisti in Charles Dutoit), 23.30 Slovenska jazz scena: Božični koncert Hippy Christmas z Big bandom RTV Slovenija in Alenko Godec, 0.35 Videotrak, 1.35 Info kanal Prihaja Miklavž V obroču virusa Covid-19 Veseli december je tu. To je mesec veselja in velikih pričakovanj, še posebej za otroke, ki jih obišče dobri mož Miklavž. Zanj smo se naučili pesmico in kratko deklamacijo. Veliko smo ustvarjali, se igrali različne igre, plesali ob pesmici Jelenček Rudolf in Škratki. Otroci Miklavžu sporočajo, da so pridni in ga že nestrpno pričakujejo. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela Panna Illés, 5 let, vrtec Sakalovci Lara Barabás, 6 let, vrtec Monošter Približuje se decembrski praznični čas in božič. Božič je praznik ljubezni, ki ga praznujermo v krogu svojih najdražjih. Toda za letos še ne vemo, ali bo temu res tako. In to zaradi novega koronavirusa. Ljudje že en čas živimo v obroču virusa in to je vsak dan težje. Zapirati se v svoje hiše, svoje domove, izolirati se drug od drugega, to je kazen za ljudi. Hrepenimo po toplih besedah, po družbi. To posebej velja za starejše, ki so največkrat osamljeni. Da bi olajšali njihovo stisko, so se na Dolnjem Seniku dogovorile samouprave (občinska, slovenska in nemška) in so jih obiskale na njihovem domu in jim prinesle darila (hrano, pijačo in sadje). V Sakalovcih so starejšim nudili denarno pomoč pred prazniki. Najlepša hvala za njihov trud, saj vemo, da so tudi sami v veliki stiski, ker morajo opravljati svoje delo v uradu, skrbeti za svojo družino, obvarovati sebe in svoje od virusa in ob vsem tem še misliti in tudi kaj storiti za starejše občane. Za vse to se moramo mi na svoj način in po svojih možnostih zahvaliti. So pa tudi nekatere nerazumljive oz. nelogične zadeve. Vlada je odredila, da med 9. in 11. uro lahko nakupujemo samo starejši, mlajši ne. Hkrati starejši lahko gremo kadarkoli v trgovine. Zakaj se ne držimo svojega časa, zakaj se nam je potrebno opotekati po trgovinah izven našega »časa«. Zakaj motimo še aktivne delavce in mlade pri njihovih nakupih? Generacije bodo postale med sabo nezaupljive zaradi takih ukrepov. Komu pomaga to? Bodimo uvidevni in poskušajmo pomagati mlajšim generacijam, da lahko opravijo svoje delo. Še posebej je to pričakovati v adventnem času. S svojo življenjsko izkušnjo pokažimo, da so toleranca, razumevanje in pripravljenost pomagati vrline, ki so nujno potrebne za normalno sožitje v tem težkem času. S temi mislimi želim, da bi bili vaši praznični dnevi mirni, topli in ljubezni polni. Bralcem časopisa in vsem ljudem želim vesele božične praznike in vse najboljše v novem letu. Erika Glanz porabje.hu Attila Repnyák, 6 let, vrtec Sakalovci Gergő Horvath, 6 let vrtec Monošter TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Mirkó Kozó, 6 let, vrtec Monošter Škrat Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB